Knjižnica Na svetlo daje in zalaga družba. VI. zvezek, ^f-s- Pesni Valentina Vodnika. V Ljubljani. Ti3kala tiskarna Blaznikovih dedičev. 1!B»4>I. Pesni Valentina Vodnika. Uredil FR. WIESTHALER. V Ljubljani. Izdala in založila „Družba sv. Cirila in Metoda." ISOI. s Smoletovo, prihaja od tod, ker je osnovana na podlagi Vodnikovega rokopisa, ki obseza skoro vse njegove pesni od njega samega (pozneje, t. j. po 1. 1806.) popravljene, nekatere celo po trikrat in štirikrat v predrugačeni obliki prepisane. Iz tega rokopisa sem posnel vselej ono inačico, ki se mi je zdela najboljša, ter dostavil sem ter tam kako ločilo ali opuščaj (apostrof), katera znamenja je Vodnik v svoji izdaji precej zanemarjal, v rokopisu pa, če tudi ne dosledno, vsaj skrbneje postavljal Glas „v" je zaznamovan z „v'" tam, kjer ga je štel pesnik za zlog (= ve); n. pr.: „v'sak," beri: „ve s a k". Bog hotel,, da bi dosegla i ta izdaja svoj namen ter razveseljevala, ogrevala in vzbujala Slovence isto tako, kakor Vodnikova in Smoletova! V Ljubljani meseca junija 1891. Fr. Wiesthaler. Valentin Vodnik. K\voje življenje do 1. 1796. nam je popisal Vodnik sam s "-P^temi-le preprostimi besedami.*) „Rojen sim 3. svičana 1758 ob 3 uri zjutra v gorni Šiški na Jami per Žibertu iz očeta Jožefa, inu matere Jera Pancfe iz Viča. Dedec Juri Vodnik je rojen v Šent Jakobi uni kraj Save; se je perženil na Trato pod Goro nad Drav-lami k hiši Žibert. Potle kupi hišo v Šiški na Jami, ime seboj pernese v leti 1730, vmerje 1774 star osemdeset inu pet let. Je rad delal inu vino pil. Večkrat mi je sam pravil, kako sta on in njega oče Miha hodila na Hravaško, kupčo-vala z prešičmi, vinam inu platnam, zraven dober kup v ostariah živela. Večidel Vodnikov je pozno starost doživelo; dva brata inu ena sestra mojga dedca so mene dostikrat pestovali, inu potle hvalili, kader sim pridno v šolo hodil. Devet let star popustim jegre, luže, inu dersanje na jamenskeh mlakah, grem volan v šolo, ker so mi oblubili, *) Napisal jih je lastnoročno na prvo stran svoje »Velike Pra-tike za tu le j tu 1795«, ki jo hrani licealna knjižnica ljubljanska. Ob-širneji životopis njegov je podala družba sv. Cirila in Metoda svojim prijateljem v knjižici: Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik. Slovenski mladini spisal Peter Bohinjec, kapelan. V Ljubljani 1889. da znam nehati, kader očem. ako mi uk ne pojde od rok-Pisati inu branje me je učil šolmaster Kolenec 1767; za pervo šolo stric Marceli Vodnik franciskanar v Novim Mesti 1768 inu 1769. Od 1770 do 1775 poslušam per Jezuitarjih v Lublani šest latinskeh šol. Tiga leta me ženejo muhe v kloster k franciskanarjam, slišim visoke šole, berem novo mašo, se z oblubami zavežem; al 1784 me Lublanski škof Herberstein vun pošle, duše past. Krajnsko me je mati učila, nemško inu latinsko šole; lastno vesele pa laško, francozko, inu sploh slovensko. Kamenje poznati sim se vadil 1793. Z očetam Marka Pohlin Diskalceatam se iznanim 1773, pišem nekaj krajnskiga, inu zakrožim nekitere pesme, med katirmi je od zadovolniga krajnca komaj enmalo branja vredna. Vselej sim želel krajnski jezik čeden narediti. Baron Žiga Zois inu Anton Linhart mi v leti 1794 naročita, Ka-lender pisati; to je moje pervo delo, katiro tukaj vsim pred oči postavim, de se bodo smejali, inu z menoj poterplenje imeli. Če bom živel, očem še katiro noro med ludi dati • naši nastopniki bodo saj imeli kaj nad nami popravlati, inu brusiti. Pisano na Gorjušah v bohinskeh gorah 1. Rožnicveta 1796." Posveten duhovnik je Vodnik služboval najprej v Sori, potem na Bledu in v Ribnici. Meseca februvarija 1. 1793. mu podeli ljubljanski nadškof Brigido na Zoisovo priprošnjo lokalijo koprivniško ali gorjuško v Bohinji. Leta 1796-pride po posredovanji svojih prijateljev za duhovnega pomočnika in beneficijata k sv. Jakobu v Ljubljani, od koder ga pokličejo 1. 1798. za učitelja na ljubljansko gimnazijo. L. 1809. polastijo se Francozi slovenskih pokrajin, prenarede po njih 1. 1810. vse šolstvo ter je postavijo na narodno podlago. Vodniku izročijo nadzorništvo normalnih šol, vodstvo gimnazije pa umetnijskega in rokodelskega zavoda. -H»M 9 Ves čas svojega bivanja v Ljubljani in tudi že preje se je Vodnik pridno pečal z raznimi vedami in s pisateljevanjem. Izmed prvih mu je najbolj omilelo jezikoslovstvo, rudnino, znanstvo, zgodovina in starinoslovje. Za slovenščino vnela, v njej poučevala in na pesniško polje zvabila sta ga redovnika A nt. Feliks Deu (Joannes Damascenus) in Marka P o h lin; a še uspešneje ga je podžigal in ravnal bistroumni prijatelj in plemeniti podpornik njegov: Žiga baron Zois-Poslušen njegovim svetom nam je zapel Vodnik prve, v duhu narodnega pesništva zložene pesni, ki so vredne tega imena, Izdal jih je zbrane 1. 1806. z naslovom: „Pesme za po-kušino". V svojih treh „V el i ki h pratikah" (za 1. 1795., 1796. in 1797.) je šaljivo kratkočasil in resno učil prosti narod; od 1. 1797. do 1800. je izdajal in urejal „Lub-lanske Novice", prvi časnik slovenski; 1. 1799. je iz nemškega preslovenil: „Kuharske bukve", 1. 1818. pa: „Babištvo ali porodničarski Vukza Babice"; 1. 1809. so prišle na svitlo njegove: „Pesmi za Bram-bovce" in šolska knjiga: „Geschichte de s Herzog-thums Krain, des Gebiethes von Triest, und der Grafschaft Gorz". Ker je trebalo novim slovenskim šolam tudi novih učnih knjig, preskrbel jih je Vodnik v kratkem času: 1. 1811.: „Abecedo za Perve šole", „Keršanski Navuk za Illir sk e Dež el e", „Pismenost ali Gramatiko za Perve šole", ,.Poč6tke Gramatike to j e Pismenosti Francoske", 1. 1812. pa: „Abecedo ali Azbuko". Poleg tega je ves čas nabiral in urejal gradivo za svoj „nemško-slovensko-latinski slovar", ki ga pa sam ni mogel več na dan spraviti. Sredi te mnogostranske in plodonosne delavnosti zadene ga ko strela z jasnega neba nepričakovana nesreča. L. 1813. namreč si Avstrijanci zopet osvoje od Francozov ugrabljene dežele slovenske. Avstrijska vlada pusti Vodniku še nekoliko časa učiteljstvo na gimnaziji in vodstvo nor- -H»a 10 m**- malnih šol, 1. 1814. pa ga dene kar nakrat v pokoj. Povod tej naredbi je dala Vodnikova najveličastniša pesen „Ilirija oživlj ena", v kateri pesnik res nekoliko preslavlja Napoleona, stvarnika slovenske Ilirije, še bolj pa poveličuje po njem vzbujeno domovino našo. To pesen porabijo Vodnikovi sovražniki ter ovadijo ubogega pesnika avstrijski vladi, češ. da je protiavstrijskega mišljenja in torej kot učitelj učeči se mladini pohujšljiv in nevaren. Zastonj se je opravičeval sam. zastonj so se zanj potezali prijatelji njegovi; pač je še smel sem ter tam pomagati pri pouku v latinskih šolah ter začasno učiti neobvezno laščino, a stalne službe vendar ni več dobil vkljub ponovljenim prošnjam svojim in obljubam vladnim. Tako je siromašno živel ob pičli pokojnini letnih dvesto goldinarjev do smrti, ki ga je rešila vseh zemeljskih bridkostij in težav dne 8. prosinca 1. 1810. V njem častimo Slovenci svojega prvega pesnika, neutrudnega pisatelja in učenjaka, vzglednega rodoljuba in nesebičnega narodnega buditelja. Rojaki, bodimo temu dobrotniku svojemu hvaležni ne le z jezikom, ampak tudi dejanski, posnemajoč lepe čednosti njegove! I. Različne pesni. Dramílo mojih rojakov. Sloven'c! tvoja zemlja je zdráva, In pridnim nje léga najpráva. Polje, vinograd, Góra, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé. Za vuk si prebrisane glave, Pa čedne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Najdel jo bós, ak' Nisi zaspán. Glej, stvarnica vse ti ponudi, Iz rók ji prejemat' ne mudi! Léniga čaka Stergan rokál, Pal'ca beraška, Prazen bokál. Zadovoljni Od straže Hrovaške Gor' sonce mi pride, Pa v 'nograde Laške Za goro zaide; Z Beneškiga morja Jug čelo poti. Od Štajerca borja Me v znoju hladi. Krajn'e. Mi brazd'jo konjiči Za hajdo, pšenico, Nevtrudni deklici Pa bel'jo tančico; Kaj maram, se kruha Persluži zadost', Ni sile trebuha Po svetu mi nos't'. 14 R«^- Imám oblačilo Domac'ga padvána, Zenica pa krilo Iz prav'ga mezlána; Se svéti na lice Ko pir'h moj škerlat, Njé šapel, jeglice, Njé modric je zlat. Rad plešem okrogle, S petáma glas dájam, Premetem vse vógle, Se v cepa dva májam ; Nožica pa Min'ce Za mano drobni, Pobéra stopin'ce, Se v króge vertí. Na žgancih tropine Pa kisliga zéla, Bob, kaša, vse mine, Ko pridem od déla : Al' bodi pogača, Klobasa, al' sók, Al' kar se obrača Na ražnu okróg. Za vsako povele 'Mam židano vólo, Za branbo dežele, Al' hoditi v šolo: Povsoti se maham Ko čverst korenják, Pa delam, pa baham, Pa pijem tabák. Ve r š á c, po Triglavu narvišji Snežnik med Bohinam in Sočo. Na Veršac stopivši sedi, Neznan svet se teb' odpre; Gledaj, sivih pleš v' sredi Zarod žlahtnih zelj cvete. Sklad na skladu se zdvigiije Golih verhov kam'ni zid, Večni mojster zavkazuje: Prid' zidar se les učit! Divja koza prosto skače, Od muh daleč je goved, Planšar z Mino po domače, Lovic iše v snegu sled. Ak' vihar drevi valove, Zbegne v skale plašni trop, Stresa votel glas bregove, Grom maje nebeški strop. Kmalo sonce čisto seje, Iz jezer stokrat bleši, Star mecesen redi veje, Vetru, zimi v bran stoji. Tukaj bistra Sava 'zvira, Mati pevske umnosti, Jezer dvanajst si nabira, Šola zdrave treznosti. Tje pogledaj na višave, Kjer Triglav kipi v nebo; Štej snežnikov goličave, Kar dozre nardalj' ok6. Tamkaj ravno Forlanijo, Benečansko zad morje, Dol' globoko Hrovatijo, Švajca bele gor' glave. 15 K Duh stopa v' Slovence Napoleonov, En zarod poganja Prerojen ves nov. Operto eno roko Na Galio jmam, Ta drugo pa Grekatn Prijazno podam. Na Grecie čelu Korinto stoji, Ilirija v' sercu Europe leži. Korintu so rekli: Helensko oko, Ilirija perstan Europini bo. Ilirija Iz Dunaja kliče: Ilirija vstan' ! Svobodnosti tvoje Napočil je dan. Po starih pravicah Prejemi oblast, In star'mu jeziku Ovaruvaj čast! Mat' stara Sloven ja Se komaj zave, V očeh ji vesele Igrajo solze. Kdo nek' me globoko Podsuto pozna, Besedo predstaro Slovensko mi da? Kdo čisla moj jezik, Kdo zove me mat' ? Ga hočem al' oča, Al' sina imen'vat ? Čez lastne snežnike Po traku voda Junake sim svoje Pelala nekda. Po hribih, po dolih Razširjen njih rod Prisegnil je slavni Dunavini prod. Iz tame se sklanja V svoj pervičin stan ; Alotnoba odhaja, Ozori se dan. Vindiso zagleda, Vindono odtod, Se blezo zaveda: Zor pride — od kod ? Vindiso predstaršo Hasbursko zibelj, Vindono Estrajsko, Kdaj bivšo svoj delj. Vindisa, Vindona Slovenski ste b'le, Na Nemcih Slovencu Je Vindec ime. Tam vedno zidali Hasburski so grad, Tu prosto vozili Do morja zaklad. -n>m 22 m°+- O mejah Hrovaških, Prot' Turkam na bran, Nezdavno strah'vali Belgradski divdn. Hasburci Vindiški Poznajo svoj vir; Le oni me znajo, Ak' nihče nikdir. Po kratki ločitvi, Tolažni spomenj! Prestala sim južnih Sovražnikov drenj. Od stariga debla Kdo h'če nas ločit, Dok sila Francoska Ne mogla odbit? Napoljon, ne sebi, Ne meni izvest, Razmeta, razgraja, Vse tare pod pest. Popravdne starjine Overže mladin'c, Navleka novjine Undanšni mravlin'c. Jaderno začutim, Kam zeva še dalj', Ne misli mi biti Ne oča, ne kralj. Otroke mi zabit' Domačih besed Jih sili, ko vsaki Presilež popred. Vidivšo, da z mano Resnice mu ni, Za svoja detesca Me v živo skerbi. Bog vidil, za res sim Zdihvala na skrivš', Po starimu oču Solzice prelivš'. Na glas sim mu pela Rimljanov zapad, Gluhej' pa ni tarme Ko viteški glad. Sim pela: «jes perstan Evropini bom !» Ne da me nevesti, Zagazi se v lom. Kar stane od burje Osvetni vihar, Evropa enako Ga silena vdar'. Kdor star'ga nam hoče Popravlati kaj, Dosivlena brada Prej raste mu naj 1 Izbudi se pesen Očišenih vust, Od moj'ga Brančiška, Vsim dat' jo pokus't'! Presvetli, dobrotni Po Rudolpu vnuk ! Ti vstaviš pravico, * Besedo in vuk. -H^i 23 85 <3> 3><3> <3> <3><$><$>##00<$>000o «p*. Kôs in Brézen.*) Kôs prepéva, gnézdo znaša, Lepo Brézen gori gré, Nasniehlaje kôsa praša : Poješ tako zgodaj že ?» « Kdô bo branil kôsu péti ? Ženil se je včeri brat, Jutri mislim svojo vzéti, Ravno vabim, bodi svat ! - » «Vse prezgodaj ti ropččeš, Veš, de še le gori grem?» ««Gor' al' doli, kamor hočeš, De se žčnim, to le vém.»» Dobre volje vuka, raja, Štirje godci mu pojô. ««Bom za vreme prašal mlajar Saj viol'ce že cveto.»» Breznov šip se ves preverne. Goni megle, burjo da, Hrib, doline sneg pogerne. Mraza vmira violica. Doli Brezen mém' perderzne : «Kaj t' je kos? ne poješ več?» » » Eh kaj ! —- brat mi včeri zmerzne, Danes pa je moja preč ! » » *) Mesec, ki mu pravimo sušeč. (Pripomnja Vodnikova). -+•9 28 Kamor tvoja sla ti kaže, Preveč nagel ne smeš bit': Stara prat'ka nam ne laže: Brezen ima rep zavit. Sraka ino Mlade. Sraka Mlade je svarila : Vse preblizo hiš greste ! Vas bo nagla smert pobila, Niste dovol pametne. Kadar človek se perpogne, Al' pa sključi se na tla, Vsaka naj se hitro ogne, On pobera kamena. Če je taka, reko Mlade, Kaj pa bo zacéti nam, Ak' se tiho mož perkrade, Nese kamen za herbtàm? Starka pravi : to je zmota, Vse po svet' na robe gré. Doživela kaj sim s'rota? Jajce več od pute vé ! Nemški in pa krajnski konj. Nemški konj slovennm reče: Mene v dobri reji 'majo, Brate, kaj medliš na cest' ? v Ovsa nujajo trikrat, Ti li noga, glava neče? Čiste noge mi jegrajo, Al' se teb' ne ljubi jest' ' Nosim po labudje vrat. Krajnska para milo pravi: Tud' bi lahko jaz bil tak, Al' tepejo me po glavi, Lačnimu je stati v mlak'. III. Napisi. Stara pratika. Prosinec. Ak' Vincenca sonce peče, Pravo vince zarodi; Točaj rad po cviček teče, De le mošna zabliši. Svičan. Kadar Petra stol ni brez leda, Zima dni še štirdeset devja; Ktir' so gladko dopust'vali, Bodo lahlco se dersali. Sušeč. Kakor je češne cvet, Takšin je terte; Kakor je d'narja sled, Pipe odperte! Mali traven. Sušeč suhotin, Traven mokrotin, Majnik hladan: Bo kmet so senam, Žitnim plemenam, Grozdjam dar'van. Vel'ki traven. Noč Trojaka mlahno vlažna : Žito, vino, preja pražna. Star pregovor: sledna noč Ima svojo lastno moč. Režnicvet. Sent Janža dež dragotno let' naréja ; Naj sonce raj' ta dan se prat'ki sméja ! Mali serpAii. Ak' šent Jakoba deži, Mal' želoda se dobi ; Kaj pisarjam bo storiti? Svin ne bode s čem rediti. Vel'ki serpân. Kakor Jernej vremeni, Jésen céla se derži; Večkrat sam' iz en'ga dnéva Rada pride dolga reva. Kimovic. Kadar kimovca germi, Žito, sadje zarodi; Ce le njiva je gnojèna, Jablan, tepka zasajena. Kozapersk. Žerjàv leti na ptuje, Se zima približuje. Vsaj to je v Prat'ki rés, Ce dost' laža je vmes. Listov gnoj. Po soncu svetiga Martina Zahaja rada huda zima ; Deslih začne dobro grét', Je le tri dni babje let'. Gruden. Grudna blisek, gröm, bo bot, Vetrov je polét' ropot. Pâmetin, ne boj se sape. Sej le zrele brije trape ! Nova Pratika. Prosinec. Kratek je pust, Ročno si vzmite žene! Kratek je plés, Kvatre zakonske dolgé. Svicán. Bol bode pridna Po zimi predica, Dalj' bo rožlala Pod' pavcam petica. Sušeč. Terte se jókajo, Potlej rodé; Kir vin' pit' hočejo, Naj se poté 1 Mali traven. Jablane, hruške In druge cepé Cépi v mladosti Za stare zobé! Vel'ki traven. Natvóra jeséni Pretrudna zaspi, Zato se spomladi Veséla zbudi. Hežnicvet. Lepoto da zemlji Toplo lčt', Nedolžnost mladenčam Pravi cvet. 3Iali serpan. Ktir' bodo po letu Pred zarjo vstajali, Se bodo po zimi Za hajdo naspali. Yel'ki serpan. Oberajo hajdo Nedolžne tatice, Cbelarjam pa nos'jo Deb61e mošnice. Kiniovic. Tarice pogačo, Potvico jedo, Lanovi Slovencam Rumence neso. Kozapersk. Grozdje masti Vesčli Dol6n'c, Vozi pa mošt Bogati Goren'c. Listov gnoj. Je nadélana césta, Ne zajémajo pésta. Gruden. Kdor klobás po zimi hrani, Se po létu muham brani. Ljubljanskim „Novicam" 1. 1798. Smo stare Novice, Negodne drobnice, Nam dobri so kotje Za delat' napotje; Se bomo zmedile, Iskavca dobile. Pretekla bo zima, Zastojin nas iše: Nobeden nas nima, Ko jez in Bukviše. Predgovor ljubljanskih 1797. Je kaša zavréla? Se terga kaj nit ? Kaj sosed moj dela? Sim prašati sit. Al' pameti' 'mâjo Po svétu kaj več, Al druj'ga kaj znajo, Ko hruške zgol' peč' ? Od tiga Novice Lublanske pov'dô ; V nov' leto potice Še take ni b'lo. 1798. Deb' zlomil si glavo, Kaj vošit' ne vém ; Lan' tlačil sim travo, Še letaš jo grém. Novic" v novo leto. 1799. a) Se noviga leta Vsak veseli, Si več jih obeta, Vesel naj živi! 1799. b) Zdravim mladenčam, Čednim deklicam Zeljim živet' Vekoma let. 1800. Preteklo sto let, Obljubim jih spet, Naradovam dalje Saj petkrat deset. Ne morem lagati Ne letaš, ne lan', Kir neče me brati, Naj dene na stran I 1801. Sto let doživeli, Na nov' omladeli; Od perviga spet Začnemo živet'. 1802. Veselo se kaže Nov' letašni dan, Mi serce ne laže Ne letaš, ne lan'. Zopet novo leto. Za nov' let' ne vem Perneslo kaj bo — Ga mislim pregledat' Ob leti povedat': Kak' dobro je b'lo. Mantova naša! 179». Mantova naša, Prazna bo flaša, Pernesi ga še! Mantova Carjova, Se rada podala, Bo naša ostala. Premočna Mantova Ti si čast Krajova, Srečo ti vošimo, Nam pa mir prosimo. Nelsonu. Če manka desnica, Se tebi ni bat', Zadost' je levica, Francoze požgat'. a* Leto 1814. Lanska prat'ka stavi: Železen tresk in bronov grom, Letašna pa pravi: Očeta, pokoj, mir dobom ! Združenci 1813—1815. Se vitez bojuje Ne lahko še tak', Ga združen strahuje Evropin vojak. Premagova veseljiea 1814. Cesarja pregnala Hud vojskini krik, Francozu sta dala Pravičen mejnik. Mladenče vuhajo, Kdar stav'jo mejo; Nas plesat' ravnajo, Nam godce dajo. Spomin bo: kdaj zmote, Kdaj spor je minul, Kdaj mir nam dobrote Na zemljo izsul. Plesajmo, pozablen Pober' se prepir! Vukajmo, povablen Z nam' rajat' si, Mir! Mirov god 11. dan serpana 1814, Pobiči, punčike! Pul'te marjetice, Zlatice, zvončike, Dons Mirov je god. Spletajte venčike Smarnične, kokolne Kresnične, pojdemo Mirivcu naprot'. Trosili, venčali Gaz Premagavčovo, Mil'mu porečemo: Brančišek, zdrav bod' ! Tvoje smo cvčtice, Se ti poklonemo, Ponižno prosimo: 'SmiP se sirot! Sole spet Estrajske 1814. Franciškova senca Spet prejme Slovenca, Mir paha mu hlad : Deli med vučence Pertrudene vence Beršena pomlad. Zahvala Petra Malega. Peter Mali Se vam zahvali, De ste Francoza pobili In nam večin mir storili. Vivat kožarija, Tudi štunfarija ! Vivat mat' Beržanka, De se nam je nikolj ne zmanjka Kratka pa krepka. Kdor bije tovar'še S polenam, ni moj; Za dom naj se mahne, Pa v terdimu boj'! Zaloge v zemlji. Bogate zaloge v zemlji leže, Nevtrudni kopači mačka dobe. IV. Uganke in Uganjevalke. Yganke. 1. Rád me jés Brez nogé, Rajši pa, K' 'mam obé. 6. Rojen še Oča ni, Sin že po Stréh' leti. Meso zgór\ Méso spod', Srédi pa Suh obód. 3. Kože smo Strnjene, 'Mamo pa Šivane Perste vse 'Zvótlene. 4. Sladek mož Ves rumen, Gren'k v' kož', Plajš zelen. 5. Volič v' Hlev' stoji, Roge pa Vun moli. Ná postli Preležim, Nigdar pa Ne zaspim. 8. Móram po Kačje zvit Pót ostro-glavcu st'rit'. 9. Bol bode Rájalo, Deb'lej' pri-hájalo. 10. Bol ga ponújá, Hujše se kuja; Bol ga napravla, Huje se vstavla, Gréla na lice Živa sim koža, Grejem na robe Stariga moža. 12. Nič ne pomága, Ako ne dá ga. 13. Tica sim, pa po inen' Nihče ne stréla, Sladka sim, cukra pa Iz-me ne déla. 14. Glavo jma, noge jma, Nima pa répa, Zvije se, zbode te, Kadar je képa. 15. Sládko zgovorna Stájica, Pa v nji so béle Jágneta. 16. Eden za drugim Tečeta, Nigdar se vjéti Nečeta. 17. Vse odpérto, Vse prebito, Lačno prederto. Zmiram pa sito. 18. Zaplata zaplato Nešteta pokriva, Nosi jih kožica, Ni zanke, ne šiva. 19. Me pozna, Ne pozna, Tiho zaklâja ; Rad bi mè, Pa me nè, Rad me ne dâja. •20. Bela poljska planjava, Žito sama černjava ; Mémo gré, Kdor ne vmé. 21. Sim te pet- šestkrat prerasla, Tol krat te sladko napasla : Nočeš me zèlene, Rad boš me cèrnjene. 22. Najdemo grad, Zlasti pomlad, Živ je zamorčikov, Jajčikov, klinčikov. 23. Oginj gasi Studèncova kapla, Mene topli, Zavréva, raztâpla. 24. Bratec na bratcu stoji, Zôbleta zerne jedi: Eden jih mane, Pruj' se ne gane. Pisana skrivna zavjača Daleč po svet' se zatača : Jezdi, al' vozi jo, nosi jo peš, Vedno besedna, kaj pravi, ne veš. 26. Nosim suknjo narmerzlčji, Sim pod nebam nartopleji. 27. Mi povej: je le mogoče, Kar bol piha, bol je vroče ? 28. Ljub' moj, poznaš tico, K' nam sladi potico? 29. Ves dan piha, zdeha, Nigdar se ne vpeha. 30. Šviga švaga Čez dva praga. 31. Po hudičje černo lice jma, Po medvedje gruli in moinvi 32. Nagajivih deklic pet Hoče vsaki nas imet'. 33. Biba lčze, bivol ni; Tovor nese, osel ni; Roge jima, kozel ni; Hišo jima, v hiši ni; Svet'jo se mu štir' oči: Kaj je neki, kaj se t' zdi? 34. Zlateno rumen 'Ma čopek zelen. 35. V' bukvah tičim, Se nič ne vučim. 36. Ni belši labud, Cerneji vran tud', Po konjsko razga Dekliško skakla. 37. Dve gl&vi, dve roki, šest nog Pek'tajo po štirih okrog. 38. Narljubšiga sadja lescfe, Pa samo de v peči se žge. 39. Dva petkrat umitih ovčic Se pase v laneni senic'. 40. Ni platna, ni šiva, Sto peč jo pokriva. 41. Narvekši krivica Pa dobra pravica. 42. KobiPca železna, Pobode te jezna, Lanen pa je rep, Zaceli v potreb', 44 Rr. 52 86«- II. Brambovska molitev. Mogočni Bog! Tvoj dih je stvaril sonca nove, Tvoj dih je v stan' podret' svetove, Za to pohlevno mol'mo te: Oberni milostiv' obraz Na brambo našo in na nas, Pred sodbo klic' sovražnike -Vsliš' *) nas Bog ! Mogočni Bog! Sovražnik nas če pod-se spravit', Posilit', ropat' in podavit'; Ak' ti nam češ na strani stat', Odbil' ga bomo ročno proč, Iz tebe 'zvira naša moč, Si raji smert, ko sužnost 'zbrat' — Vsliš' *) nas Bog ! Mogočni Bog ! Napuh njegov prezgodaj baha, Za te ne mara, nima straha. Poterdi vude nam tvoj dih ! Ti serca šteješ, ne ljudi; Če ta prevzetnik pergermi, Ko pleve ga škropi tvoj pih — Vsliš' *) nas Bog! III. Brambovska persega. Pred Bogam smo, Kir sprevidi srca vse, Pravičen je, Nanj mislimo, Persežemo: De hočemo biti vselej zvest' Zastavimo svojo dobro vest, Persežemo! ~~#) Beri: »UslisM Pred Bogam smo, Kir cesarsko krono bran', Frančišku hran', Nanj mislimo, Persežemo: Povelja Cesarjove deržčlt' V orožju in boju terdno stat', Persežemo! m 53 ifcH- Pred Bogam smo, Kir je rekel viš' oblast Imeti v čast', Nanj mislimo, Persežemo: De vajvodam čmo pokorni bit', Velevati bo njih, naše st'rit', Persežemo! Pred Bogam smo, Naj zadene nas tud' smert, Nas Bog poterd'! Nanj mislimo, Persežemo: Z banderam tak' dolgo pojdemo, De z božjo močjo dopolnimo, Persežemo! IV. Estrajh za vse. Ako le hče, Je bil Estrajh in bo za vse ! Zdaj bratnbovci zatikajte : Bit' če, bit' če Estrajh za vse ! Ker tedaj hče, Nikogar se ne bojimo, Brez skerbi, varni, terdni smo. Bit' če, bit' če Estrajh za vse! Ako le hče, Ni treba jarma ptuj'ga nos't', Je že domača moč zadosi' Bit' če, bit' če Estrajh za vse! Ker Estrajh če, Je bramba naša zvezana, Beseda mož! — je sklenena. Kaj ne? — bit' če Estrajh za vse! Kako pa hče, Sovražnik mora skor' poznat, Ki moran bo se nam podat. Bit' če, bit' če Estrajh za vse ! In ker pa hče, Obeta Rudolp iz nebes: «Franciš'k, premagal boš zares ! Ker Estrajh če, Tud' bo za vse» ! In pa, ker če, Estrajhu bo pomagal Bog, De se razširi krog in krog. Bit' če, bit' če Estrajh za vse! ~h»J8 54 V. Brambovska dobra volja. Kar smo mi brambovci, Več nismo slabovci, Volje smo zidane, Dobro nam je. Kaj neki maramo, To samo baramo : Kje so sovražniki? Jih č'mo pobit. Drava čigava je ? Soča čigava je? Jih bomo var'vali, Kdo jih če pit'? Le sem sovražniki! Prid'te razbojniki ! Tepeni bodete, Vas je prema!'. Poljci, Podonavci, Cehi nu Madžjari, Vsi smo za eniga, Eden za vse. Mi vas povabimo, Ki ne pozabimo, Kakšni vojšaki ste, Zajmite z nam'! Z verham natočimo Kozarce, hočemo Najpred Cesarjovo Zdravico pit'. Kralja ni goršiga, Polka ne boljšiga, Kakor Frančišek je, Kakor smo mi. Zdaj pimo tičino Na Cesaričino Zdravje, naj lilia Večno cvete! Se smo natočili, Ga bomo počili, Cesarski vajvodi, Na vašo čast! Dobro nas vodite, Pred nami hodite, Za vami pojdemo, Serce velja! Domove varjite, Prav gospodarite, Zenice, matere, Stari možje! VI. Pesni poslovenjene. : i* - i ■ -ai -a- a ,j/v ,'w ..'a- /s /s. ai a a a .-a a, i, "i>__ Dies irae. Dan poslčdni pride sila, Zemlja v prah se bo zdrobila, Priča David in Sembila. Kaj trepeta bo prebiti! Vidil bom sodnika priti, Vsako vest na tank' odkriti. Čudno grom trobente kliče, Budi dole, morje, griče, Žene k sodbi vse merliče. Stermi smert, se čud' natvora, Kadar pred sodnika mora Stvar mu dolžna odgovora. Bukve bodo na dan d'jane, Pričo vsih nadrobno brane, Ne bo mislice neznane. Kadar dojde sodnik zvesti Pravdo delat sledni vesti, Brez podkupa, brez obresti: Takrat duša kaj poreče, Kam sirota se zateče, Ko pravične serce peče? Kral prestrašne velikosti, Ki raj dajaš po milosti, Sodi me po svoj' blagosti! -h»» 58 Mili Jezus, kir si za-me Volno križ zadel na rame, Ta dan, prosim, pozri na-me Duše milo si ti ljubil, Jih nevčste v nebo snubil, Bo tvoj trud zaston se 'zgubil Sodnik pravdniga maš'vanja, Bod' mi dober odpušanja Zdaj pred dnevam obsoj'vanja Duša vboga zdiham kriva, Rudečica me zaliva, Milost tvoja naj me vrniva! Majdaleno odvezuješ, Dizmu svet' raj obetuješ, Men' zaviip tud' oznanuješ. Prošnje moje so nevredne, Daj mi želje, misli čedne, De ne gredem v ognje vedne Daj per ovcah mesto meni, Ne med kozle me zakleni, 'Smilen me , na desno deni! Ločioč, kar je preklčtih, Na levično stran odštetih, Reci meni v družbo svetih! Dol' do tal kolen' poderto, Po spokorno serce sterto, Nebo, molim, stor' odperto! Dan ta solzen že prihaja, Kir iz praha meso vstaja, De bo sojen človek krivi; Daj odpustik mu Bog živi! Jezu, 'smileni pastir, Dari dušam večni mir! Vuk Estrajskih vojakov 1813. (Preslovenjen iz Nemškiga.) Estrajec, zavukaj! Otožnosti noč Je 'zgin'la, tvoj Orel, Iz spanja poskoč'. Premišlama dobro Nameri svoj meč, De motil ne bode Jevrope kdo več. Estrajec, zavukaj ! Tvoj Orel od tod Rumenimu soncu Zaplava naprot'. Okolo se vozi, Zasuka v nebo, Nadšlano vidi Na boje stezo. Estrajec, zavukaj ! Na Moskve požar, Puhteče v žarjav'ci Nakviškama vdar'! On Rosiski Orel, Na nebu ga 'maš, Pridruža se tvoj'mu, Boj'vavski pajdaš. Estrajec, zavukaj! Ze zdviga se ptič Odklenjen k obema Tud' Prajsov Orlič. Zdrav bodi, Honcolar, Zdrav bodi, moj brat! Prelepa trojica Se snida vojsk'vat. Estrajec, zavukaj! Le Švedski renči, Lej, kako mogočin Hudobo pesti! Lej, siležu rjove Pravico na vuh', Pred sabo podera Vse Levovi puh ! Estrajec, zavukaj! Pirenajske gore Prijatla iz Londna Clo nič ne derže. Ravna se po Orlu Njegov Samorog, Brancoskim zgrajavcam Zabada se v bok. Estrajec, zavukaj! Tud' Pajerski Lev Zelezje, ki ga je Na nogah imev, Razbije, začuti, De je po pravic', Zagnati se v boje Tebi navštric. Estrajec, zavukaj ! Lej, boben bombva, Orlovska, Levovska Prijazen velja! Orlovčanski Orel . V' roki 'ma voj, Oprostit Jevropo Jo vodi v' boj. Estrajec, zavukaj ! Pozdvigni oko Prot' nebu, od gori Vsa sreča ti bo. Estrajec, zavukaj! Poroči Bogu Brančiška, kir daja Nam oljko miru! Napitik. Perpekal je današni dan, Na žejo grede pit', Sovražnik je podert, je vgnan, Le berž si ga nalit: Kar je moža, Mi terči ga! Kaj, vi vsi? — De, mi vsi! — Že velja! Jiinači vince ga zares, Kdor moški 'ma občut, Jegrä mu pukšin terd obles, Zadeva mu njen but; Kar je moža, Mi terči ga! Kaj, vi vsi? — De, mi vsi! — Že velja! Med nam' nobene šeme ni, Deb' mož le v sanjah bil, Če pride vrag, če perverši, Bo koj ga v beg podil: Kar je moža, Mi terči ga! Kaj, vi vsi? — De, mi vsil — Ze velja! Kdor terdno suka v boju se, Sovražne drega 'znak, Ko zid nevmaknen biti ve, Koren je ta junak ! Kar je moža, Mi terči ga! Kaj, vi vsi? — De, mi vsi! — Že velja! Komur nevarnost mar' ni nič, Ki vurno dere v boj, Ki ročno buta mu glavič, Na mah perpravlen koj, Se čut' moža, Mi terči ga! Kaj, vi vsi? — De, mi vsi! — Že velja! 6i k^H- Kogar ne straš' peklčni vrag, Ga gre na tla podert, Mu vselej gotov je premag, Ga ne podere smert: Je kaj moža, Naj terči ga ! Kaj, vi vsi ? — De, mi vsi! — Že velja! Navratnika kir zapodi, Potepin da mu list, Dežele njemu prevdobf, Resnično reče tist: Sim kaj moža! Ta terči ga ! Kaj, vi vsi ? — De, mi vsi! — Že velja! Pesem na Cesarjov god. Bog obvari Cesar Fronca, Srečo, zdravje Bog mu dej! Lubezniv'ga našga Fronca Nebo vari vekomej! Njega dni nebodi konca, Svitlo sonce njemu sej! Bog obvari Cesar Fronca, Srečo, zdravje Bog mu dej! Spred njegove vojske lica Nej sovražniki beže, Njega dvoru nej resnica Nu modrost naprej svite,, Sodne sklepe nej pravica Inu vsmilenje delš! Bog obvari Cesar Fronca, Srečo, zdravje Bog mu dej! Božja milost nej ne mine Cez kralestvo ino rod, Hudobie moč nej 'zgine Karkol' njemu je naprot', G2 Zapov'd božje njem' edine, Njega vola naša bod'! Bog obvari Cesar Fronca, Srečo, zdravje Bog mu dej! Njemu zgodi se vesele, Našo srečo dopolnit', Kakor brate vse dežele V eno zvezo vkup sklenit', Poznim vnukam, drage žele! Mir na svetu zapustit'. Bog obvari Cesar Fronca, Srečo, zdravje Bog mu dej! Terka nam Francoz na vrata, Dobri Fronc za nas skerbi, Pošle svoj'ga lub'ga brata, Korel rešit nas hiti. Z nami sta estrajska orla; Piemagajta vekomej! Var' Bog Fronca, vari Korla, Srečo, zdravje Bog jim' dej KAZALO. Stran Predgovor ............................................5 Valentin Vodnik....................7 I. Različne pesni: 1. Dramilo mojih rojakov................13 2. Zadovoljni Krajn'c .................13 3. Veršac......................14 4. Napitik......................15 5. Jeklenice.....................Is 6. Cvetje..................., . . 15 7. Pomlad......................16 8. Vinske mušice...................17 9. Plesar......................17 10. Novo leto....................17 11. Bohinska Bistrica..................18 12. Star' pevic, ne boj se peti!..............19 13. Ilirija oživlena...................19 14. Ilirija zveličana...................21 15. Moj spominik...................24 II Basni: 1. Kos in Brezen...................27 2. Sraka ino Mlade..................28 ii. Nemški in pa krajnski konj..............28 III. Napisi: 1. Stara pratika....................31 2. Nova pratika ...................33 3. Ljubljanskim »Novicam« 1. 1798..........................34 4. Predgovor ljubljanskih »Novic« v novo leto 1797 — 1802. . . . 34 6. Zopet novo leto ..................35 6. Mantova naša!...................35 7. Nelsonu .....................35 Stran 8. Leto 1814.....................36 9. Zdiuženci 1813—1815................36 10. Premagova veseljica.................36 11. Mirov god 1. 1814..................36 12. Šole spet Estrajske 1814................37 13. Zahvala Petra Malega................37 14. Kratka pa krepka...................37 25. Zaloge v zemlji ..................37 IV. Uganke in Uganjevalke: 1. Vganke......................41 2. Rešltva vgankina..................44 3. Vganovalke....................45 4. Odgovor na vganovalke................46 V. Pesni brambovske: 1. Radovoljni brambovci................51 2. Brambovska molitev.................52 3. Brambovska persegn................. 4. Estrajli za vse...................53 5. Brambovska dobra volja...............54 VI Pesni poslovenjene: 1. Dies irae.................... 2. Vuk Estrajskih vojakov 1. 1813..............■",