glasilo delavcev v vzgoji, lzobraževanju in znanosti Slovenije, 28. maja 1990 'št 9-letnik XU / . / / Za šolo, neodvisno od politike in idelogij ^r- Peter Vencelj: Glavne programske usmeritve v slovenskem šolskem sistemu . Novi predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje fet telesno kulturo dr. PETER VENCELJ je ob svojem imenovanju Pa to funkcijo predložil Izvršnemu svetu Republike Slovenije svoje programske usmeritve v slovenskem šolskem sistemu: ^ Ko govorimo o šolskem si-Btemu, mislimo na tisti del vzgoj-Pfga in izobraževalnega delova-ri3’ ki poteka v šolah in drugih Ustanovah od vrtcev do uni-rerze. Pri tem ne smemo pozabiti, da vzgoja in izobraževanje lista vezana le na šolski sistem, red šolo je predvsem vzgoja pa Jdi izobraževanje, vezano na ružino, po končani šoli pa ima 'Onnembno vlogo tudi sistem permanentnega izobraževanja, 'al ne moremo reči ne za dru->no in ne za izobraževanje po °H, da delujeta zadovoljivo. Čeprav se tu omejimo le na šolski istem, veljajo nekatere ugotovi-ve za celotno vzgojo in izobra-'e vanje. Glavna naloga vsake človeške fulture je oblikovanje človeka in 'Pomoč človeku pri njegovem zo-enju. To je tudi osrednji smoter ^goje in šole. Šola koi temeljna 'larodna in družbena ustanova ora opravljati tri glavne nage: ' j. k Pomagati otrokom in mla-lrr|, razvijati njihove temeljne Posebnosti in darove. 2- Prenašati mladim rodovom Pa tudi odraslim) temeljne kultne vrednote in pridobitve na-°da in človeštva. 3. Dajati otrokom in mladim ter odraslim) vse tisto temeljno banje, ki je potrebno za zdravo lepo življenje in poklicno Prava vzgoja se zaveda po-ena človeškega življenja in se ,avzema za vsestranski razvoj. intelektualni ravni zajema ovladovanje temeljnih humani-ičnih, tehničnih, naravoslovnih družboslovnih znanosti. Po-bno skrb namenja razvijanju Jomišljijske, čustvene in ustvar-; pne razsežnosti, ki pomagajo jeei dlje od razumske ravni. Da-:.asnji svet je poln množičnih ob-I1’ zato sta sposobnost učinkovi-: Fga sporočanja in kritično vred-otenje vpliva teh sredstev po--bno pomembna. S primerno 2gojo bodo ta sredstva pripo-1Cj^a. ^ boljšim odnosom med (ndrni. Vzgoja zajema tudi te-. pni razvoj, ki se oblikuje kot P°rt in telesna vzgoja in je skla-,en z drugimi vidiki vzgojnega !St'"rna- Vsi ti vidiki vzgoje in - r^rnževanja imajo skupen cilj: ^oblikovati uravnovešeno jsebo, ki ima razvit osebni po-11e< na svet. Za celostno vzgojo r moramo upoštevati tudi ravo dušno in duhovno vzgojo, a Pomaga človeku odkrivati naj-pobljo resnico in svoje bistvo, I °^J?r.av’ Jaz 'n najti harmonijo -bi m s svetom. Temeljni cilj J §°je in šole bi moralo biti iska- nje ubranosti v človeku, v vseh njegovih sestavinah in človekove skladnosti s soljudmi in z naravo. Šele na tem temelji drugi poglavitni cilj osnovne šole: prenašanje znanja, narodnokulturnega izročila in tistega najboljšega, kar je do zdaj razvilo človeštvo. Šola, ki naj pripravi otroke in mlade na izzive prihodnosti, na življenje v njej, mora tudi besedi znanje dati drugačen pomen, kot ga ima v naši zdajšnji šoli. Pri tem ne smemo imeti v mislih predvsem poznavanja dejstev, podatkov, teorij in pozitivističnega faktografskega znanja, ki jih pridobimo povečini z mehanskim učenjem, pa tudi ne različnega tehničnega in uporabnega znanja, kije nujno za poklic in življenje. Šola, usmerjena v prihodnost, mora razvijati tiste vrste znanja, ki kaže načine ali poti, po katerih je mogoče reševati probleme ali najti odgovore na vprašanja, ki jih pred nas postavlja življenje. Tako ne bi več zavajali otrok in mladih z vsemi mogočimi dogmami in z nepreverjenimi domnevami, ugibanji in teorijami, ki jim danes pravimo znanje ali jih celo vsiljujemo kot pravo resnico stvari. Še eno nalogo ima šola prihodnosti: spodbuja naj k razvijanju takšnih stališč in navad, ki so usmerjena v pridobivanje in iskanje novega znanja. Šola in drugi deli družbenega sistema morajo spodbujati Pablo Picasso: Sova na stolu, okrasto ozadje, 1947 V tokratni številki objavljamo Picassove litografije z razstave v ljubljanski Moderni galeriji, ki si jo je mogoče ogledati od 16. maja do 30. junija. Picassova neznanska ustvarjalnost in njegovo poseganje po vsem, kar je mogel doseči, eksperimentiranje z motivi, stili, postopki, tehnikami in koncepti, to je bilo pri človeku, čigar ime je bilo dolgo kar sinonim za moderno umetnost, že dolgo legendarno. Tako seje začel že leta 1919 ukvarjati tudi z litografijo, v kateri je, podobno kot v drugih tehnikah, ki se jih je lotil, hitro dosegel veliko mojstrstvo. Prva večja skupina njegovih litografij je nastala v dvajsetih letih; po letu 1945 pa seje začel z litografijo ukvarjati ponovno, tokrat zelo intenzivno, tako da je v petdesetih letih, pa tudi še kasneje, nastala obsežna serija listov. Kot to velja tudi sicer za Picassov opus. so ta dela po eni strani motivno in stilno nadvse raznolika, hkrati pa jih lahko povežemo po tematiki in načinu obdelave skupine. Tristo štiriintrideset listov, predstavljenih na tej razstavi, lepo kaže transformacije in eksperimente v Picassovem opusu - ne le od lista do lista, pač pa tudi razvojno pol ene same grafike. fiz lista ob razstavi) ■ ----------- .. ....... . Med dragim preberite • TEŽAVNA POT DO SAMOSTOJNOSTI, str. 2 • TEDEN, KI POPELJE ŠOLNIKE V PRIHODNOST, str. 3 • NAKNADNI RAZPISI DEL IN NALOG, str. 8 zanimanje za učenje in študij; to je nujen psihološki temelj za ne-prenehno izobraževanje. Sola torej ne sme služiti nobeni ideologiji ali politiki, temveč le kulturi. Skrbeti mora samo za prenašanje žive človeške kulture in njenih temeljnih vrednot na nove rodove. Zato mora biti samostojna družbena ustanova, ki od družbe dobiva potreben denar za delo, na pa odvisna od političnih strank in interesov. Učitelji v šoli bi prav tako morali biti neodvisni od politike in samostojni, dokler s svojim delom zadovoljivo služijo temeljnim človeškim in družbenim vrednotam in pomagajo mladim pri njihovem zorenju, razvoju in rasti. Če pa tega pogoje na izpolnjujejo, morajo zapustiti delo v šoli. Razčlenitev delovanja šolskega sistema Zdajšnji šolski sistem temelji na drugačnih glavnih nalogah in ciljih, kot smo jih navedli. Razlikuje se v tem, da je v bistvu usmerjen v kolektivno naravo vzgoje in izobraževanja in torej ne upošteva posameznika v vsej njegovi različnosti. V svojih temeljnih postavkah sicer govori o celostni osebnosti, vendar ostane pri poglavitnem cilju, ki se imenuje »delavec v samoupravni socialistični družbi«. To pa postavlja nov celoten šolski sistem v povsem drugačno luč, kot tedaj, ko govorimo o posamezniku, kjer je odgovorno in ustvarjalno delo in udeležba pri družbenem upravljanju le posledica celostno razvite osebnosti. Za razčlenitev delovanja šolskega sistema razdelimo celoto v več smeri: na stopnje izobraževanja, udeležence, programe in gmotne razmere. Spregovorimo na kratko le o nekaj najpomembnejših ugotovitvah in vprašanjih. Po stopnjah izobraževanja se deli vzgojno-izobraževalni proces na osnovno in usmerjeno izobraževanje, slednje pa na srednje, višje in visoko. Delitev po stopnjah izobraževanja in s tem povezana organizacija • šolskega sistema ni strokovno enolično rešljiv problem. Da je tako, kaže množica različnih šolskih sistemov po svetu. Za zgled vzemimo kar osnovno izobraževanje ter se vprašajmo: Ali naj bo osnovna šola bolj naravnana na socialni vidik ali bolj na doseganje čim boljših izobraževalnih dosežkov? V zdajšnji enotni osemletni osnovni šoli ima prednost socialni vidik. To sicer ne pomeni, da v takšni šoli boljši učenci nimajo nobene dodatne možnosti, zagotovo pa njihove sposobnosti niso najbolje izrabljene. V takšni šoli dobi en del učencev premalo, v njej je tudi tisti drugi del, od katerega se zahteva več, kot zmore. Takšne in podobne dileme - ko se moramo odločati med različnimi možnostimi - so skoraj pri vseh prvinah šolskega sistema. Stroke ne. morejo vpli- vati na odločitve, ampak lahko le ugotavljajo in napovedujejo takšne ali drugačne posledice. Pri odločanju je poleg strokovnih izhodišč pomembno upoštevati izkušnje in rešitve pri nas in sosedih. Šolski sistem je po svoji naravi konservativen in tog in se upira spremembam, ki so mu tuje. Ne prenese revolucionarnih frontalnih reform, ki potekajo žal povsod in tudi pri nas. Spremembe v svetu so hitre in zahtevajo tudi od šole, da jim sledi. Namesto vedno novih reform in protire-form kaže v šolski sistem vpeljati mehanizme, ki bodo šolo neprenehoma posodabljali m prilagajali novim izzivom. Reforme naj zamenja stalni proces. Zato je treba z ustrezno zakonodajo, tekmovalnostjo, načinom financiranja in odgovornostjo šol zmanjšati togost šolskega sistema. Dilem, kot je vprašanje osnovne šole, ki smo jo vzeli za zgled, je veliko na vseh stopnjah izobraževanja. Naj navedemo nekaj najbolj vidnih. Ponovno vpeljevanje gimnazije, ločitev poklicnih od srednjih strokovnih šol, matura ali končni izpit so na obzorju sprememb v srednjem izobraževanju. Nov zakon o univerzi in njena revitalizacija, njena prihodnja organiziranost, nerešena vprašanja podiplomskega in doktorskega študija, celostno obravnavanje znanstvenoraziskovalnega in pedagoškega dela na univerzi in njen položaj v družbenem sistemu so okvir problemov visokega izobraževanja. Med udeleženci šolskega sistema so učenci, dijaki, študentje, učitelji ter starši in številni drugi. Pogledi in zahteve na vse to so izredno raznoliki. Največjo odgovornost imajo gotovo učitelji. Znana je misel, da šola stoji in pade z učiteljem. Čeprav slovenska šola v primerjavi z drugimi v Evropi ni slaba, je nevarno ranjena prav na kadrovskem področju. Negativna kadrovska izbira za učiteljske poklice, družbeni in ekonomski položaj slovenskega učitelja in politični in ideološki pritiski so mnoge najsposobnejše odvrnili od dela z mladimi. Problem se je dodatno zaostril zato, ker se v izobraževanje vpisuje čedalje več mladih. To je seveda razveseljivo, temu pa ni sledilo potrebno število novih učiteljev. Za osvetlitev samo primer, da imamo v srednjih šolah danes več kot polovico učiteljev za strokovno-praktične predmete, ki nimajo ustrezne izobrazbe. Pri splošno-teoretičnih predmetih pa nima ustrezne izobrazbe skoraj vsak peti učitelj v srednjih šolah. Bitka za dobro slovensko šolo je bitka za novega slovenskega učitelja. Svoboden, odgovoren, ustvarjalen in strokovno usposobljen učitelj je potreben, ne pa zadosten pogoj za kako- ----------- Nadaljevanje aa.2 str. Stran 2 PROSVETNI DELAVEC - 28. maja 1990 - št. 9 - S Težavna pot do samostoinosti Zakaj želi Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije delovati neodvisno od organov ZSSS? livnega aparata Zveze ter naj' v prihodnje ponovno rabila [ financiranje Zveze svobodn V zdajšnji sindikalni organizaciji se pojavljajo kritike na račun vodstva Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije. Republiškemu odboru se očita, da želi članstvo popeljati iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, da bi tako ustregel ambiciji posameznih funkcionaijev. Ker pa so razlogi, ki članstvo odvračajo od samozvane pripadnosti Zvezi svobodnih sindikatov in njenemu vodstvu drugje, jih je treba na kratko osvetliti. Dr. Peter Vencelj (Foto. Marjan Zaplatil) Iz delovne osebne izkaznice šolskega ministra Petra Venclja Dr. Peter Vencelj je doma iz Kranja. Rojen je bil 1939 v Stražišču pri Kranju,v delavski družini. Po maturi na kranjski gimnaziji se je na ljubljanski univerzi vpisal na študijsko smer tehnična fizika. Po diplomi leta 1963 je delal v razvojnih oddelkih Iskre, 1969 je bil izvoljen v naziv asistenta za mehaniko na Naravoslovno-matematičnem oddelku Fakultete za Naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, doktorsko delo je opravil na področju mehanike tekočin in turbinskih strojev, zdaj je redni profesor za mehaniko in tehnično matematiko in vodja podiplomskega študija iz mehanike na Oddelku za matematiko in mehaniko na Univerzi v Ljubljani. Opravljal je vrsto dolžnosti na oddelku, Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in v odborih univerzitetnega sveta; tam se je neprestano seznanjal s problemi visokega šolstva in se zavzemal za drugačen položaj univerze v slovenski družbi. Kot tak je bil predlagan za predsednika Odbora za usmerjeno izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije; ta odbor je vodil do konca lanskega leta, ko so bile izobraževalne skupnosti ukinjene. Glede na možnosti sije prizadeval, da bi se ublažile reformske in politične posledice za slovensko šolstvo. Njegovo znanstveno in raziskovalno delo je zajeto v številnih raziskovalnih nalogah, poročilih in člankih in v vsebinah predmetov podiplomskega študija iz mehanike. Področje raziskovalnega dela so problemi nihanj v elastičnih sistemih, dinamika tekočin in turbulenca in mnogi interdisciplinarni problemi od športa do ekoloških vprašanj. Sodeluje z Inštitutom za matematiko, fiziko in mehaniko, kjer je predstojnik oddelka za mehaniko, s Turboinštitutom in tudi z nekaterimi delovnimi organizacijami, kot so Litostroj, Sava, Iskra. Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti se je 1. 3. 1990 konstituiral kot samostojen sindikat članstva zato, da si bo prizadeval za čim boljši gmotni položaj zaposlenih in sprejemljive delovne razmere v dejavnosti. Pripravljen se je bil povezovati z drugimi sindikati v Zvezi, za uveljavljanje skupnih interesov vseh zaposlenih. Vendar je kongres ZSSS izvolil organe Zveze svobodnih sindikatov Slovenije po starem statutu, v sestavi. kjer so povečini poklicno zastopani občinski ali teritorialni predstavniki Zveze sindikatov. Po izkušnji s seje sveta ZSSS ne bo mogoče uveljaviti interesov članov, v ospredju delovanja Zveze bodo spet splošne opredelitve in politična gesla. Ob vseh prizadevanjih ni bilo mogoče uskladiti statutov sindikatov s statutom Zveze pred kongresom. Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti je terjal, naj Zvezo konstituirajo sindikati, vse njene organizacijske oblike pa naj bodo podrejene delovanju samostojnih sindikatov. Ni bil za konstituiranje Zveze in njenih teritorialnih enot, to pa se je v resnici zgodilo. Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti je glasoval tudi proti spremembi imena v Zvezo »svobodnih« sindikatov, ker je menil, da je neodvisnost in svobodo treba uveljaviti v samih odnosih, ne pa samo s spremembo imena. Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti je v primeru, ko se je svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije že odločil za ponovno sprejemanje članstva, želel pridobiti članstvo na podlagi svojega programa in statuta. Ne glede na to je ZSSS izdala pristopne izjave, s katerimi naj bi se delavci včlanili v sindikat s samodejnim sprejemanjem nedodelanega statuta ZSSS in ne glede na to, da statut Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti ni usklajen s statutom Zveze. To je privedlo RO do odločitve, da mora sprejemati člane na podlagi lastnih pristopnih izjav ter svojega programa in statuta. Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti je ves čas terjal kadrovsko prenovo v svojih vrstah in tudi v Zvezi. Glasoval je proti temu, da se na kandidatne liste za vodstvo glede na negativni slo- zveze ves, ki si ga je ZSS pridobila v preteklosti, postavijo prejšnji funkcionarji. Ker je bilo na kongresu izvoljeno povečini staro vodstvo in predsednik Miha Ravnik, je bilo članstvo nepopisno ogorčeno. Večinoma člani niso zaupali, da se bo vodstvo, ki si je delilo oblast v prejšnjem sistemu, sposobno spremeniti v resničnega zastopnika interesov članstva v pluralistični družbi. Navsezadnje je Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti terjal gmotno neodvisnost in pravico, da samostojno razpolaga s članarino. Sindikat, ki naj bi sklepal šest kolektivnih pogodb, ima le enega poklicnega sekretarja ter po večdesetletnem delovanju v Zvezi sindikatov V dobi računalništva le pisalno mizo in star telefon. Nemajhna sredstva članarine so se uporabila za delovanje mogočnega funkcionarskega in administra- Postanite člani svojega sindikata! V Ljubljani je potekala 15. 5. 1990 seja Republiškega odbora Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije. Republiški odbor je v celoti podprl sklepe izvršilnega odbora o neodvisnem in samostojnem delovanju tega sindikata ter sprejel tele sklepe- :• Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti bo deloval samostojno, na podlagi svojega statuta in programa ter neodvisno od Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. • Statutarna komisija pri Republiškem odboru Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije naj čimprej pripravi predloge sprememb tistih členov statuta, kjer je opredeljeno včlenje-vanje v Zvezo sindikatov. • Statut bo dokončno sprejela Skupščina Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije, sestavljena iz izvoljenih predstavnikov, ki bodo člani tega sindikata. • Statut naj izraža popolno samostojnost sindikata ter daje možnost za prostovoljno povezovanje z drugimi samostojnimi sindikati. • Republiški odbor poziva vse zaposlene v vzgoji, izobraževanju in znanosti, da se s podpisom posebne pristopne izjave včlanijo v samostojen sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije. Da bi lahko uresničili s programom in statutom zastavljene cilje, republiški odbor pričakuje, da bodo člani poslali pristopne izjave do 1. junija 1990 in nakazali dogovorjeni delež članarine na žiro račun republiškega odbora (50101-678-66323). Predsednik RO Sindikata dealvcev vzgoji, izobraževanju in znanosti MARJAN GOJKOVIČ sindikatov. Najbrž se da raz1 meti odločitev RO, da bo zbit 1 članarino na svojem računu 1 1 sam po načelu največje gosp 1 darnosti in skromnosti financit svoje delovanje na vseh ravne' in to v korist članstva. To so nekateri razlogi, žara ; katerih se je RO odločil, da 1 i kot organ, ki ga je pooblastil Skupščina, deloval neodvisno ^ J organov ZSSS. Ne gre za a ml cije predsednika in sekretarja;’ ' dva bi ne glede na zahteve čla' , stva lahko mirno čakala v ZSS> | da se nabere tista peščica čla i stva. Tudi ni res, da gre za D I kakšne pretirane zahteve, ki < ta sindikat dejavnosti ločeva • od drugih sindikatov. RO Sim' J kata delavcev v vzgoji, izobrai , vanju in znanosti se zaveti j kako potrebna je poveza' ( z drugimi samostojnimi sindik | dejavnosti, vendar ne pristajat 1 razmerja, vsiljena od zgori’ Razcepitev, ki naj bi nastala' ] glede na to, da mnogo zaposl ' nih v vzgoji, izobraževanju ] znanosti podpisuje pristopne i ( jave ZSSS, lahko Svet ZSSS p1 r piše le sebi, če bo v resnici ust ; navijal neki vzporedni sindik* i Končno se v okviru ZSSS ne p nuja noben drug program ali sl 1 tut sindikata vzgoje, izobraže'1 ^ nja in znanosti. Iskreno menirn r da bomo zmogli ustvariti enot in močan sindikat, ki bo zi s opredeliti zahteve članstva in t v dialogu ali pa v boju z delotj s jakem posamezne prednosti tvr izbojevati. Ločevanje članstva ne bi bij smiselno. (Svet) Zveze svobflL nih sindikatov naj zato razmiU ali je s svojim dozdajšnjim ravfl! r njem kakor koli pripomogel k'* alogu z zaposlenimi v vzgoji, iz t braževanju in znanosti ali pa f z vnaprejšnjimi stališči, neustrf§ nimi dejavnostmi in neprimeli j; zasedbo sam bistveno povzrc Jj odpor in razcep članstva! VLADIMIR TKALEC F Za šolo, neodvisno od politike in ideologij Nadaljevanje s 1 str. vostno šolo. Pomembno vprašanje je oblikovanje odnosov med učitelji ter šolo in drugimi udeleženci v šolskem sistemu. Slabe in dobre izkušnje iz preteklega samoupravnega urejanja na tem področju so dobra podlaga za iskanje odgovora na to vprašanje. Progra,mi. učni načrti, knjige in drugi učni pripomočki so poseben problem. Poleg ideološkega in političnega očiščenja so v mnogih primerih potrebni tudi resnega strokovnega preverjanja. To velja še posebno za programe usmerjenega izobraževanja, ki so nastali pod močnim vplivom načinov financiranja in licitacijskega lobija strok. Marsikje so bolj sredstvo za pridobivanje denarja kot temelj za vzgojno in izobraževalno delo. Prav programi so mesto, kjer je mogoče zmanjšati togost šolskih sistemov in uveljaviti odgovornost in ustvarjalno možnost šol in učiteljskih zborov. Kot primer vzemimo neki srednješolski program, ki se izvaja na več šolah Sloveniji. Jedro programa mora biti za vse šole skupno, in to je najbrž razumljivo. Dopolnitve programa pa se oblikujejo kot odsev in možnosti posa- mezne šole in okolja, v katerem šola deluje. S tem se odpre tudi možnost za zdravo tekmovalnost med šolami. Mladine ni mogoče usmerjati v poklice po metodi odpiranja in zapiranja šolskih vrat«. Del slabe uspešnosti mladine, ki se šola, je v vpisni politiki: ta je silila mlade v prezgodnjo poklicno odločitev ali da so se izobraževali za poklic, ki jih ni zanimal. Odločitve za poklic so ob danih možnostih, ki jih daje šolski sistem, predvsem v pristojnosti mladega človeka in njegovih staršev. Družbeni vpliv na vpis se izraža s štipendijsko politiko, s programsko ponudbo, z oblikovanjem mreže šol in s primernim informacijskim sistemom. Ob programskem pogledu na šolo spregovorimo še o vprašanju verske vzgoje in šole. Krščanska vzgoja ali verouk je bil izločen iz programov in šol pred več kot štiridesetimi leti. Odločitev za takšno vzgojo je bila, je in mora ostati pravica staršev in mladega človeka, žal pa je moral verouk dolga leta potekati v nemogočih prostorskih razmerah. Slovenija je danes svetovno nazorsko in versko pluralistična, zato je vsaka enostranska idejna indoktrinacija v skupnem programu nedopustna, nemoralna in nevzgojna. V šolskem sistemu je zato mogoča le rešitev v obliki fakultativnosti tega dela vzgoje, in to od marksizma do krščanstva. Ne glede na idejna izhodišča pa mora navajati k etičnemu ravnanju, medsebojni strpnosti in spoštovanju v različnosti. Iz splošnokulturnih potreb pa je normalno in prav, da v skupnem vzgojno-izobraževal-nem delu pri posameznih predmetih, kjer je to smotrno, včlenimo svoje korenine, ki so v bistvu krščanske. Brez njih pa ni mogoč normalen odnos do naše kulturne dediščine in s tem tudi do evropske. Med gmotne možnosti včlenimo način financiranja, učno opremo in stavbe. Zdajšnji način financiranja temelji na načelih svobodne menjave in načelu, da so šole organizacije združenega dela. V praksi se ni financiranje nikoli uresničevalo niti kot svobodno niti kot menjava. Zvezna država je zadnje desetletje ves čas omejevala - v obliki resolucij in intervencijskih zakonov - denar za šolstvo. Notranji samou-pravljalski mehanizmi pa so precej neodvisno od denarnih možnosti neprestano širili programe in mrežo šol in drugih poslopij v izobraževalnem prostoru. Pri tem so imele velik vpliv lokalne oblasti v občinah in regijah. Spretno je bil izločen tudi nadzorni sistem, tako da danes pravega stanja v slovenskih šolah ne poznamo dovolj. Posebne vrste norost je to, da slovenske šole še zmeraj delujejo po Zakonu o združenem delu. Ravnatelji šol so vse prej kot pedagoški vodje šolskih kolektivov. Opremljenost šol za izvajanje pouka je obratno sorazmerna stopnji izobraževanja. Opremljenost visokih šol je razen nekaterih izjem katastrofalna. gramskem obsegu in njegovi kakovosti; to bi bil nacionali šolski program. Obenem morajo biti zagotovljena potrebna denarna in druga sredstva,za izvajanje pa je odgovorna vlada. Na koncu še opozorilo, da se dogovorjena šolska politika ne more izrazito spreminjati iz leta v leto, ali celo iz meseca v mesec - tako je bilo v preteklem obdobju - temveč mora biti ustaljena vsaj v enem mandatnem obdobju. Rešitev iz nastalega položaja je ob upoštevanju težkih razmer v gospodarstvu posebno zahtevno vprašanje. Nakazuje se v smeri, da naj bodo šole neprofitne javne ustanove, učitelji nameščeni na podlagi sistematizacije kot državni uslužbenci, materialni stroški primerno razdeljeni med republiško državo in regijskimi in občinskimi oblastmi, denar za opremo in šolski prostor pa vsaj delno osredotočen; to bi omogočilo gospodarno uporabo tega denarja. Financiranje šolskega sistema naj ne teče iz proračuna, kot je to v tem trenutku, temveč po javnih skladih, ki so del parlamentarnega sistema. V parlamentu je treba doseči dogovor o pro- Takojšnji ukrepi za normalno delovanje šol Da bi zagotovili normalen konec tega šolskega leta in jeseni začetek novega, je treba najprej zagotoviti normalen dotok denarja. Tega mora biti vsaj toliko, kolikor ga predvideva zdajšnji predlog proračuna republike in proračunov občin. Dogovorjena razmerja med osebnimi dohodki v šolstvu in v gospodarstvu so zdaj na spodnji meji, ki še zagotavlja trdnost. Takoj bi morali urediti sistem prispevkov in davkov, ki bremenijo šolski dinar. Nesmiselno je, da šolski sistem zbira denar iz gospodarstva in ga po bančnem sistemu spet vrača v gospodarstvo. Ker bo sprejemanje nove ustave, ki bo drugače uretf ^ tudi družbene dejavnosti, zali'(; valo več časa, bi morali' tal j spremeniti del zakonodaje, P ovira reševanje razmer v šolst* l Sem spadajo zagotovo Zak ^ o svobodni menjavi, deli Zako J o osnovni šoli in Zako o usmerjenem izobraževan ^ Zakon o združenem delu in p nekateri drugi zakoni in ph R piši. Namen je vpeljava sistef L zacije v šolski sistem, normali1 A cija nadzora in reda ter odgov1 JJ nosti. ^ Šolske ustanove, predvstp Zavod RS za šolstvo, morajo1 P koj pregledati programe, uflF načrte in vse, kar se veže pouk, ter izdati navodila za iz'jj janje predmetov in vsebin, ki ^ ideološko, plitično ali drugi vzgojno enostranski ali nespp( jemljivi. Predlagane rešitve R posamezne predmete ali p^St metne skupine naj predstavi iSt širši javnosti. Ena od možnostmi organiziranje javnih tribun. u Dani prikaz problemov je ‘'r' leč od popolnosti. Opozoriti le na problematičnost in na C, nost nekaterih rešitev. Reše' nje problemov mora biti s1 s; kovno, skupinsko in kritiipi obravnavano v sodelovaG z javnostjo. G Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije - izhaja štirinajstdnevno med šolskim ietom. Časopisni svet: Vladimir Tkalec predsednik, Milica Antič-Gaber, Justi Kavšek, Zdenko Kodelja, Janez Sušnik, Slava Šarc, Marija Velikonja, Iztok Vilič, Jože Žlahtič. Direktor: Stanko Šimenc. j' ! J • ‘ » tli* c : e r r < J >' ' ' ; • - r.. .V ymes so 5 minutni kratki odmori in ^ 1' minutni glavni odmor. Pol ure je )t na voljo za kosilo. ?Ij Pouk je 'kabinetni’; to pomeni, da V so učitelji od začetka do konca poit uka vsak v svoji učilnici, dijaki pa se )(i selijo. Učitelj je še enkrat do dvakrat ti rja teden pri popoldanskih obšolskih dejavnostih, tu in tam spremlja di-hjjake na ekskurziji ali raznih priredi- marsikdo ima pouk tudi ob soli« mttah, tako imenovano poletno šolo. j Učiteljeva učna obveznost je 25 uč-^ n'h ur na teden. Šola ima zelo dobre gmotne mož-Uosti za delo: 46 splošnih učilnic, šest a naravoslovnih kabinetov, računalni-rf ško učilnico, tri velike učilnice za .f glasbo in likovni pouk, tri velike de-r0 Hvnice, šest velikih večnamenskih Prostorov, veliko predavalnico, ve-'tko knjižnico z video centrom, kuhi- njo z jedilnico, prostore za administracijo, veliko in malo telovadnico, plavalni bazen in velika zunanja igrišča. Laboratoriji in delavnice so dobro opremljeni z opremo, v njih je tudi veliko primernega gradiva. V laboratoriju učitelj večkrat razdeli razred dijakov (20 - 25, toliko jih je tudi v splošnih učilnicah) na več skupin. Ob našem obisku je v kemijskem laboratoriju učitelj delal s tremi skupinami; delu dijakov je razlagal in pojasnjeval nekaj novih pojmov, nekaj dijakov je opravljalo laboratorijske vaje za kemijskimi pulti, drugi pa so preverjali svoje znanje s testi. Učitelj je opravljal delo v isti učilnici, ki je bila razdeljena nekako na tri dele (laboratorij, vrsta klopi za pisanje in predavalnica) in to brez pomoči laboranta (tega poklica šola ne pozna). Učitelj je bil v kabinetu ves delavnik in v tem času se je tudi veliko ukvarjal individualno z učenci. Zelo dobro je opremljena in organizirana knjižnica s čitalnico, ki je nekakšno središče šole. Knjižnica je računalniško vodena, povezana pa je tudi v računalniško mrežo s sistemom DIALOG; to omogoča, da imajo dijaki dostop do številnih informacij (pisanje esejev). Vsa literatura do nekako sredine šestdesetih let je arhivirana na mikrofilmih, šola pa ima tudi fotokopirni stroj za mikrofilme in bogato videoteko. Tako kot v vsaki ameriški šoli tudi ‘V tej namenjajo veliko pozornost pouku telesne vzgoje. Zanimiv je bil ogled predstave neke vrste ritmičnega plesa štirih dekliških skupin. Vse skupine so se pripravljale na okrožna in državna tekmovanja. Dijaki so navdušeno pozdravljali vsako uspelo akrobacijo. In ko tujec opazuje to iskreno navdušenje, se nenadoma zave, v čem je bistvo tega, da ameriške šole skoraj vsem mladim vcepijo samozavest in samospoštovanje. Vodi jih načelo, da se je vsak sposoben izkazati vsaj na enem področju (pa naj si bo to ples, kak drug šport, ali glasba, matematika, programiranje, pisanje člankov itn.). Sola mu potem omogoči, da to pokaže, izide pa verificirajo tudi formalno (določene prednosti pri nadaljnjem šolanju in zaposlitvi). Tako dosežejo, da se mladi ljudje tudi otresejo strahu, da se ne bi upali vprašati kar koli, kjer koli in kogar koli! Predmeti, ki jih ponuja šola dijakom program Predmet ;(l Kmetijstvo 'jji Uvod v kmetijstvo Kalifornije 1, Osnovne življ. funkcije rastlin in 3 Rivali (labor. delo) ’ P°slovanje v kmetijstvu it' Uvod v okrasno vrtnarstvo lic yVod v cvetličarstvo iO •'-■vinozdravništvo (C UMETNOST m; Ometnost (temeljne zamisli in tehnike) „ Rožne spretnosti : '‘osebne ročne spretnosti Risanje in slikanje 6. ^Popisje ih Animacija i' p.'sar>je in slikanje (2) bilmska proizvodnja /sf p^oelovina filma '(Fotografija feSf ^ j^netniška delavnica (splošna) iZ' J-Jmetniška delavnica (risanje) ki J-^etnost in oblikovanje (IB) gj^ranžiranje cvetja f FOSLO vanje Računovodstvo f Strojepisje (1) 1 strojepisje (2) staosarniška dela (regionalno vodeno) Poraba računalnikov v poslovanju (1) 3 regionalno vodeno) it jVporaba računalnikov v poslovanju (2) ^regionalno vodeno) ifGROČANJE ca rStno sporočanje w Govor (1) Govor (2) Pogovor Računalništvo in programiranje g p v°d v računalništvo rogramski jezik BASIC «£P Pascal 'ffeScl FORTRAN, '0‘DRama 3 Drama (1) Verama (2) (Prania (3) ' Osnove vodenja gledališča -rVOZNIŠKA VZGOJA vozniška vzgoja Trajanje Stopnja 1 leto 1 leto 1 leto 1 leto 1/2 leta 1 leto 1/2 leta 1/2 leta 1/2 leta 1/2 leta 1/2 leta 1/2 leta 1/2 leta 1/2 leta 1/2 leta 1/2 leta 1/2 leta 1/2 leta 1 leto 1 leto 1 leto 1/2 leta 1 leto 1/2 leta 1/2 leta 1/2-1 leta 1/2 leta 1/4 leta 1/2-1 leta 1/2 leta 1/2-1 leta 1/2 leta 1/2 leta 1 leto 1 leto 1/2-1 leta 1 leto 1 leto 1 leto 1 leto 1/4 leta 9-12 10-12 11-12 9-12 9-12 11-12 9-12 9-12 10-12 9-12 9-12 9-12 10-12 9-12 11-12 9-12 9-12 9-12 11-12 11-12 11-12 9-12 10-12 9-12 9-12 11-12 11-12 ali 16 11-12 ali 16 10 9-12 9-12 9-12 9-12 10-12 9-12 9-12 11-12 9-12 KM2 10-12 10-12 10-12 ANGLEŠKI JEZIK Angleščina 1 (P) 1 leto 9 Angleščina 2 (P) 1 leto 10 Angleščina 3 (P) 1 leto 11 Angleščina 4 (P) 1 leto 12 Angleščina IB (HP) 1 leto 12 TUJI JEZIK Francoščina 1 (P) 1 leto 9-12 Francoščina 2 (P) 1 leto 9-12 Francoščina 3 (P) 1 leto 9-12 Francoščina 4 (HP) 1 leto 10-12 Francoščina 4 IB (HP) 1 leto 10-12 Francoščina 5 (HP) 1 leto 11-12 Francoščina 5 IB (HP) 1 leto 11-12 Španščina 1 (P) 1 leto 9-12 Španščina 2 (P) 1 leto 9-12 Španščina 3 (P) 1 leto 9-12 Španščina 4 (HP) 1 leto 10-12 Španščina 4 IB (HP) 1 leto 10-12 Španščina 5 (HP) 1 leto 11-12 Španščina 5 IB (HP) 1 leto 11-12 ZDRAVSTVENA VZGOJA Zdravstvena vzgoja 1/2 leta 10 GOSPODINJSTVO Priprava jedi (1) 1/2-1 leta 9-12 Priprava jedi (2) 1 leto 10-12 Otrokov razvoj 1/2-1 leta 10-12 Pravila življenja 1/2 leta 11-12 POKLICNO ZNANJE Avto (1) 1 leto 10-12 Avto (2) 1 leto 11-12 Avtomehanik 11-12 ali 16 Projektiranje 1 leto 9-12 Projektiranje (2) 1 leto 10-12 Arhitektura (1) 1 leto 10-12 Arhitektura (2) 1 leto 11-12 Kovinarstvo (l) 1 leto . 9-12 Kovinarstvo (2) 1 leto 10-12 Lesarstvo (1) 1 leto 9-12 Lesarstvo (2) 1 leto 10-12 Projektiranje zgradb ^ 1 leto 10-12 NOVINARSTVO IN KNJIŽNIČARSTVO Novinarstvo (1) 1 leto 9-12 Novinarstvo (2) 1 leto 10-12 Izdajateljstvo 1 leto 10-12 Knjižničarstvo 1/2-1 leta 9-12 MATEMATIKA Računstvo 1 leto 9-12 Pred Algebra 1 leto 9-12 Algebra 1 (P) 1 leto 9-12 Geometrija (P) 1 leto 9-12 Algebra 2 (P) 1 leto 10-12 Trigonometrija/ uvod v difer. in integ. račun (P) 1 leto 11-12 Diferencialni in integralni račun 1 leto 12 Uporabna matematika 1 leto 12 GLASBA Instrument 1 leto 9-12 Igranje na tolkala 1 leto 9-12 Igranje na pihala 1 leto 9-12 Jazz 1 leto 9-12 Instrumentalni ansambel 1 leto 9-12 Kitara 1 leto 9-12 Dekliški zbor 1 leto 9-12 Mešani zbor 1 leto 9-12 Koncertni zbor 1 leto 9-12 Vokalni ansambel 1 leto 9-12 Glas. vzgoja (priprava na resnejše delo na glasbenem področju) 1/2 leta 9-12 Orkester za igranje koračnic 1/2 leta 9-12 TELESNA VZGOJA Telovadba (1) 1 leto 9 Telovadba (2) 1 leto 10-12 Dviganje uteži 1/2 leta 9-12 Tehnika korakanja 1/2-1 leta 9-12 Ples 1 leto 9-12 Ples (P) 1 leto 9-12 Aerobika 1/2 leta 10-12 Tekmovalni šport (M + Ž) 1/2 leta 9-12 M: - jesen: ameriški nogomet, kros, vaterpolo - zima: košarka, vvrestling, nogomet - pomlad: plavanje, tenis, baseball, badminton Ž: - jesen: tenis, odbojka, kros - zima: košarka, nogomet - pomlad: plavanje, tek, badminton Odbojka (zahtevnejša raven) 1/2 leta 10-12 NARAVOSLOVJE Biologija (P) 1 leto 9-12 Biologija (HP - višji nivo) 1 leto 11-12 Biologija IB (FIP - višji nivo) 1 leto 11-12 Biologija (HP) 1 leto 9-12 Biologija IB (HP) 1 leto 9-12 Biokemija (P) 1/2 leta 11-12 Raziskovanje morja (P) 1/2 leta 9-12 Uvod v fiziologijo (P) 1/2 leta 10-12 Kemija (P) 1 leto 10-12 Kemija (HP) 1 leto 10-12 Kemija IB (HP - višja raven) 1 leto 11-12 Kemija IB (HP) 1 leto 10-12 Geologija (P) 1 leto 9-12 Astronomija 1/2 leta 9-12 Fizika (P) 1 leto 11-12 Fizika IB (HP) 1 leto 11-12 Naravoslovje 1 leto 9-12 Biološko labor. delo 1 leto 9-12 Laboratorijsko razisk. delo 1/2 leta 11-12 DRUŽBOSLOVJE Svetovna zgodovina (P) 1 leto 9 Geografija (IB) 1 leto 9-10 Sociologija (P) 1/2 leta 9-12 Tehnika vodenja 1/2-1 leta 9-12 Geografija 1/2 leta 10-12 Evropska zgodovina IB (HP - višja raven) 1 leto 10-12 Psihologija A (P) ..... - 172 leta 10-12 Psihologija B (P) 1/2 leta 10-12 Zgodovina ZDA (P) Zgodovina ZDA (HP - višji nivo) Ameriška zgodovina IB (HP - višja raven) Ameriški vladni sistem (P) Ameriški vladni sistem (HP - višja raven) Ekonomija (P) Ekonomjja (HP) Ekonomija IB (HP - višja raven) Teorija spoznavanja IB (HP) Seminar zgodovine IB (Pripr. na izpit) 1 leto 11-12 1 leto 11-12 1 leto 11-12 1/2 leta 12 1/2 leta 12 1/2 leta 12 1/2 leta 12 1/2 leta 12 1 leto 12 1/2 leta 12 Za tistega, ki ni neposredno vpet v šolski sistem, navedena gesla ne povedo veliko, kažejo pa, da je programska ponudba šole izredno široka. To pomeni, da so v isti šolski stavbi združeni mladi, od tistih, ki imajo majhne učne sposobnosti in predvsem poklicne ambicije takoj po končani srednji šoli, pa do tistih z velikimi učnimi sposobnostmi in željami po nadaljevanju šolanja (Opomba: Začetne težnje našega usmerjenega izobraževanja močno dišijo po takšnem sistemu šolanja.). Verjetno je v sistemu s tako raznoliko programsko ponudbo in predvsem tako različnimi dijaki (glede na sposobnosti, zanimanje, motivacijo, poprejšnjo izobrazbo - npr.: v nekaterih srednjih šolah v Kaliforniji celo do 30% otrok ob vstopu v šolo ne govori angleško) težko govoriti o zelo kakovostni in zahtevni akademski ravni pouka. Za usmeritev si oglejmo nekoliko nadrobneje vsebino matematike, ki jo Sonora High School ponuja dijakom. Predmet računstvo obiskujejo dijaki, ki se niso sposobni spopasti z osnovami algebre, na 9 in 10 stopnji šolanja. Tu se seznanijo s štirimi temeljnimi računskimi operacijami. Računajo pa s celimi števili, ulomki in z decimalnimi števili. Poudarek je na reševanju problemov, ki jih imajo pri svojem usposabljanju za poklic. Na 12. stopnji šolanja to praktično znanje (delno tudi z uporabo računalnika) poglobijo (dodajo še seznanitev s procentnim računom, reševanje problemov pri poslovanju, merske enote, statistiko in verjetnostni račun) na tečaju praktične matematike. Na tečaju pred-algebra dijaki utrdijo znanje o osnovnih računskih' operacijah, spoznajo pa jih tudi v bolj abstraktni obliki. Tisti, ki uspešno končajo tečaj, lahko vpišejo tečaj algebre 1 in algebre 2. Pri algebri 1 spoznajo: realna števila, številsko premico, enačbe in neenačbe, racionalna in iracionalna števila ter kvadratno enačbo. Da lahko vpišejo algebro 2 morajo uspešno končati (vsaj z oceno C) tečaj algebre 1 in geometrije. Tu se ukvarjajo z enačbo in neenačbo, linearno in kvadratno funkcijo, sistemu dveh in treh enačb, polinomi, kompleksnimi števili, eksponentno in logaritemsko funkcijo, matrikami, determinantami in verjetnostnim računom. Dijaki, ki uspešno končajo tečaj algebre 2 (vsaj z oceno C) lahko vpišejo tečaj trigonometrije in uvoda v višjo matematiko: 1. semester: trigonometrične funkcije, osnovne zveze med trigonometričnimi funkcijami, inverzne funkcije, trigonometrične enačbe, vektorji, 2. semester: analitična geometrija in uvod v diferencialni račun. Dijaki, ki uspešno končajo ta tečaj (najmanj ocena C) lahko vpišejo tečaj diferencialnega in integralnega računa, ki vsebuje: limite, odvod in integral racionalnih funkcij, krožnih funkcij, eksponentnih funkcij in njihovih inverznih funkcij. Tečaj geometrije, pogoj za vpis vanj je uspešno opravljen tečaj iz algebre 1 (najmanj ocena C), pa vsebuje: dokaze osnovnih aksiomov, opredelitev pojmov: daljice, kota, premice, vzporednice, pravokotnice, mnogokotnika, krožnice, koordi-nantnega sistema, ploščine likov in površine geometrijskih teles ter prostornine geometrijskih teles. Predstavljenega programa pravzaprav ni mogoče primerjati z našimi programi (na posamezni šoli), saj mora ameriška šola v nasprotju z našo, ponuditi tečaj matematike, prilagojen vsaj raznolikosti vpisane populacije (glede na njihove sposobnosti in interese). Lahko pa rečemo, da je raven najzahtevnejšega tečaja matematike nižja od ravni matematike v naših najzahtevnejših programih. V neposrednih stikih s kalifornijskimi učitelji je bilo mogoče občutiti, da tudi sami niso povsem zadovoljni s kakovostjo pouka. Prav zaradi tega na vsaki šoli iščejo neke nove metode dela (tudi s sposobnejšimi učenci), s katerimi želijo spremeniti to stanje. Sonora High School skuša to narediti z vpeljevanjem programa Šola znotraj šole (School Within A School - SWAS). Ta program je zasnovan na domnevi, da lahko dijaki dosežejo temeljito in popolno izobrazbo tudi z alternativnimi metodami učenja - učenje po različnih poteh, pod različnimi okoliščinami, na različnih krajih in ob različnih časih. Pouk je organiziran veliko bolj individualno in svobodno. Dijaki so lahko pri pouku le nekaj ur na teden, v preostalem času pa študirajo (v knjižnici, doma) in imajo možnost, da dobijo individualno mentorsko pomoč posameznih učiteljev. Pouk je lahko tudi strnjen na določeno obdobje v šolskem letu. Da se lahko posamezen dijak vpiše v ta program, morajo svoj pristanek za to s podpisom odobriti tudi njegovi starši. V tem programu je veliko več poudarka na tehle dijakovih lastnostih: svobodi in prožnosti, sposobnosti razdelitvi časa, razvijanju osebnih stikov z drugimi dijaki, spoprijemanju s spremembami, učenju po svojem ritmu, široki izbiri učnih metod, razvijanju osebnih sposobnosti in nadarjenosti, odraščanju v samozavestno in vase prepričano osebnost, učenju, kako se učiti... • In na koncu: kakšen je lahko vtis o ameriškem (kalifornijskem) šolskem »Sterna? Priznati moramo, da ga je težko ločiti od vtisa o Ameriki sami. Prvi vtis je občutek ogromnosti na vseh področjih življenja. Nekatera mesta (Los Angeles) so velika kot Slovenija. Vsa dežela je prepletena s širokimi avtocestami (samo v Los Angelesu jih je več kot 100), ob katerih so veliki parkirni prostori pred ogromnimi trgovinami, šolami, hoteli, moteli, tovarnami, velikimi zabavišči... Vse povsod se valijo reke avtomobilov, vsi Američani se vozijo (vozniške izpite imajo že od 16 leta), vse je podrejeno avtomobilu. Tega ni težko razumeti, saj je to skoraj edina možnost za premikanje. Ljudje v Los Gatosu, ki je predmestje San Hoseja, ta pa je predmestje San Francisca, pravijo, da imajo vse življenje organizirano tako, da so pri roki trgovine, šole, kulturne ustanove, v našem ,pre-vodu* pa to pomeni, da je v povprečju prva trgovina ali šola od doma oddaljena od ene do treh milj. Na poti od San Diega ob mehiški meji prek Los Angelesa, kjer se je v eno mesto stopila cela vrsta mest (Los Angeles, Hollywood, Pasadena, Long Beach, Anaheim, Santa Ana idr.), pa vse do San Francisca se ob avtocesti številka 5 pokrajina začne s puščavo, nato se izmenjujejo velika obdelana polja in srednje veliko zeleno gričevje, industrijski predeli, pa naftna polja in se konča s Silicijevo dolino, ki ima središče v San Hoseju. Vso to pokrajino so Američani nasilno vklenili v avtoceste in velika mesta ter jo pokorili svojemu načinu življenja. In ta način narekuje tudi oblikovanje njihovega šolskega sistema: usposabljanje velike večine otrok za poklice v poljedelstvu (Kalifornija je povečini agrarna dežela), v naftni industriji, v proizvodnji računalnikov (Silicijeva dolina), v avtomobilski in v letalski servisni službi, v turizmu in industriji prostočasne zabave (HoIlywood, Disne-yland ter sto in podoben zabaviščni park na vseh koncih dežele). Manjši del mladih usposobijo za najzahtevnejše strokovne, organizacijske, vodstvene in raziskovalne naloge. In to jim zadostuje, da živijo svoje. In ni jih malo med njimi in tudi med ljudmi drugod po svetu, ki menijo, da Američani živijo dobro! JANEZ ŠUŠTERŠIČ, SREČO ZAKRAJŠEK, IV AN LORENČIČ kultura Nov slovenski film ali hommage Fritzu Langu Najnovejši film Karpa Godine Izgubljeni raj je posnet ob stoletnici rojstva filmskega režiserja Fritza Langa in ob 95. obletnici prvega slovenskega filma, ki ga je posnel dr. Karol Grossmanu, ljutomerski advokat. Karol Grossmanu je bil dejaven v kulturnem življenju, zanimal se je za novosti, posebno pozornost je namenjal fotografiji in filmu. Ta dva cineasta par exellence sta se spoznala leta 1915, ko je bil Langov regiment nastanjen v Ljutomeru in so Langu dodelili stanovanje pri dr. Grossmannu. Oba razmišljajoča, za umetnost zavzeta ter nagnjena k vizualnemu upodabljanju sta se v vojnem zaledju tudi sprijateljila. To je vse, kar je v tem filmu zgodovinsko resnično. Podatek je bil dokaj atraktiven, za film sta ga uporabila scenarist Branko Vučičevič in režiser Karpo Godina. Filmska zgodba je postavljena v čas med leti 1915 in 1935. V tem času je Lang ustvaril svoja najpomembnejša dela, ko je razpadla avstro-ogrska monarhija ter je nastajal nemški rajh. To so bili za Evropo socialno in politično burni in hudi dnevi, za evropsko umetnost pa intenzivni in izredno inovacijski. Čas evropske avantgarde, ki ji je pripadal tudi Fritz Lang. Film ima retrospektivno zgradbo; ta omogoča zanimive primerjave znotraj in zunaj filma. Odlomki iz Langovih in Grossmannovih filmov narekujejo idejne povezave. Njegova posebnost je tudi monumentalna kompozicija, ki v razvrstitvi ljudi in predmetov, z barvo, v razmerjih svetlobe in sence ter z gibanjem kaže dogajanja (ki so sicer spomini) v nekoliko vznesenem tonu. Bolj kot zgodba oblikuje vsebino filma ozračje, ki ga Godina dosega z inventivno uporabo sodobnih izrazil. Vsekakor je zgodba o prijateljstvu dveh v vizualno lepoto zagledanih zanimiva, vendar pa je čar tega filma predvsem v oblikovni podobnosti Langa in Godine. Za Langa je značilno, da gleda na film predvsem kot oživljeno kiparstvo, lik v prostoru, s katerim pridobi posamezni lik (človeška figura ali predmet) z gibanjem (mizanscena, razmerja med posnetki, položaj kamere) nove vrednosti. Nagnjen je dekorativni kompoziciji in ljubi lepe posnetke, ki niso zgovorni samo zaradi svojevrstne kompozicije. Razmerju med svetlobo in senco namenja precejšnjo pozornost. K temu teži tudi Karpo Godina. V njuni filmski govorici je veliko stičnih točk in mogoče je potegniti marsikatero vzporednico. V filmu Umetni raj pa se čuti tudi avtorjevo spoštovanje do Langa, ki je v središču filmskega dogajanja. Okoli te prevladujoče osebe (režiser se je potrudil, da Lang Jiirgen Merche tako Ženska v naslanjaču, 1948 tudi deluje), ki natanko ve, kaj hoče, pa je še neko drugo življenje, polno hrepenenja, pričakovanja, razočaranja, obupavanja. Filmski Lang obravnava vse to z neke razdalje; to mu tudi omogoča, da se ne utopi v vsakdanjosti ter da išče svojo resnico neodvisno od drugih. Njegova resnica pa je v fikciji, v tej fikciji pa je tudi gibanje in gibanje je življenje. Njegovo nasprotje je Katarina, Gatnikova žena, ki jo je izredno tankočutno predstavila Dragana Mrkič; je božanska, a krhka, v svojem svetu izgubljena ženska, ki sovraži vsako gibanje (tudi tisto v filmu). Oba potrebujeta fikcijo. Vendar sta njuni fikciji različni: njena je uničevalna in odtujevalna, Langova pa del ustvarjanja. To pa je življenje in pot v večnost. V stvarnem svetu ostane le dr. Gatnik, dr. Grossmanu, ki slo po ustvarjanju nadomesti s spiritističnimi seansami. Brez mojstrske kamere Tomislava Pinterja ne bi mogli tako razmišljati. S pretanjenostjo v razmerjih svetlobe je oživel Langov duh. Karpo Godina je imel srečno roko pri izbiri sodelavcev. Veličastna scena Janija Koviča, njej primerni kostumi Alenke Bartlove in glasba bratov Predraga in Mladena Vraneševiča so prav gotovo pripomogli k celostni podobi tega zanimivega filma. To je film atraktivne zgodbe, lepe fotografije, dobre glasbe, zanimive mdntaže ter izbrane igre. Predvsem pa je to film o ljubezni do filma ter o življenju za film, skratka, je umetnost gibanja-življenja. MIRJANA BORČIČ Bil sem številka 32442 Prof. Trošt: »Jetniška raja je izpolnila tiho prisego v maščevanju.« Januaija je izšel dolgo pričakovani taboriščni zbornik DORA - KL MITTELBAU (Borec Ljubljana). Uredil ga je Milan Filipčič, ki je napisal obsežen uvod o ustanovitvi, delovanju in koncu taborišča (str. 9-188), in sklep (str. 349-393), v katerem navaja kronologijo o nastanku zbornika in razkriva težave, ki so preprečevale, daje prišla po vojni resnica na dan. Stojan Trošt je zbral in uredil dokumente in podatke o nekdanjih jugoslovanskih jetnikih v Dori (str. 395-410). Osrednji del zbornika so Pričevanja (str. 189-349); to so spominski zapisi nekdanjih internirancev. O zborniku smo se pogovaijali s Stojanom Troštom, upokojenim profesorjem geografije, med leti 1967 in 1974 tudi ravnateljem kranjske gimnazije, ki je za ta zbornik napisal eno od pričevanj - SPO- MINI NA DORO. • V vaših spominih ste zapisali, da ste več kot pol vojnih let preživeli v taboriščih, italijanskih in nemških. Katera so bila hujša? - Italijanska taborišča so bila nedvomno lažja od nemških. Italijani nas niso uporabljali kot delovno silo in tudi kaznovali nas niso tako, kot se je to dogajalo v nemških taboriščih. V italijanskem taborišču je bila običajna kazen 'vezanje na kol’ ali pa so jetnika izpostavili soncu, če se je pregrešil. So pa ta taborišča delovala na jetnike bolj psihično, ker je bilo preveč časa za razmišljanje. V nemških taboriščih prostega časa ni bilo. Poskrbeli so, da so nas pošteno utrudili in tudi izmučili. Disciplina je bila huda, kaznovanje nečloveško. Življenjske delovne in bivalne razmere so bile v prvih mesecih dela v Dori nemogoče. Po imenih nas sploh niso poznali, bili smo samo številke. V italijanskih taboriščih smo dobivali tudi pakete 5 hrano od doma, pošto, tudi kak časopis, to je bila pravzaprav neke vrste osamitev. Nemška taborišča pa so bila namenjena suženjskemu delu, telesnemu in duševnemu izčrpavanju jetnikov in seveda predvsem uničevanju. • Kako je Nemcem uspevalo obvladovati jetnike? Povejte nam kaj o taboriščni upravi in samoupravi. - Uprava v koncentracijskem taborišču je bila podrejena pristojnemu državnemu vodstvu SS. Vodil jo je višji oficir SS. Poleg tega je bila še interna taboriščna samouprava, ki je bila v rokah jetnikov, izbrala pa jih je SS uprava. Na čelu jetniške samouprave je bil taboriščni starešina. Bil je odgovorni posrednik taborišča pri upravi SS. Komandatura je namreč želela imeti na tem mestu človeka, ki bi ji bil slepo vdan in bi ga lahko po potrebi uporabili proti jetnikom. Zato so od vsega začetka jetniške funkcije opravljali predvsem kriminalci, 'zeleni', imenovani tako, ker je bil njihov razpoznavni znak zeleni trikotnik. Kriminalci so bili povečini Nemci, skoraj sami izmečki človeške družbe, ki so se nenadoma znašli v položaju, da so lahko ukazovali in se sadistično znašali nad sojetniki. Zato so jih uporabljali za najbolj ostudne posle, predvsem pa za priganjanje jetnikov k delu, pa seveda tudi za pretepanje. V redkih drugih koncentracijskih taboriščih so bili nemški kriminalci tako skoncentrirani kot v Dori.' Ker so bili za odgovornejša dela manj sposobni, so jih po dolgem, zagrizenem boju, pa tudi hudimi Žrtvami uspeli ponekod izriniti 'rdeči', to je politični jetniki. Tako je tudi uspelo nemškim komunistom, jetnikom Buchen-walda, kateremu je bila Dora sprva podrejena, poslati v Doro nekaj svojih ljudi, da bi zasedli vodilne položaje v jetniški samoupravi. Lahko rečem, da je bilo njihovo zadržanje dostojno kljub pritisku, ki ga je nanje izvajala komandatura. Tako se je na primer 'rdeči' taboriščni starešina, ki bi moral pred nami jetniki obesiti prvega jetnika, temu ukazu javno uprl. Seveda so ga takoj odstavili in pozneje v taboriščnem zaporu likvidirali. Sicer pa, kot sem že rekel, so v taboriščni samoupravi Dore prevladovali 'zeleni'. Ti so bili starešine barak, v številnih delovnih komandah pa so bili to vodja delovne komande, bolj znan po vzdevku kapo ter preddelavci. V Dori na .takšnem položaju ni bilo Jugoslovanov (razen enega, ki pa ni doživel konca vojne). # Proti učinkovitosti bomb in raket ste se v Dori bojevali tudi jetniki. Kako ste sabotirali izdelavo raket, saj je znano, da jih veliko ni delovalo? - Sam nisem delal v tistem delu tovarne, kjer so sestavljali rakete. Tam je delal moj oče. Povedal mi je, da so v interni kontroli pogosto naleteli na prerezane žice, preluknjane cevke itn., k čemur so tudi sami pripomogli, skratka, povzročali so drobne okvare, ki zaradi njih rakete niso delovale, kot je bilo predvideno. Preden so raketo izstrelili, jo je pregledala še vojaška kontrola. Tudi ta je ugotavljala okvare in površno izdelavo in tako so rakete vračali v Doro. Napake so bile deloma posledica sabotaže v montaži, deloma pa slabe kakovosti drugje izdelanih sestavnih delov. Da bi sabotaže preprečili, so Nemci jetnike množično obešali, tudi večjo skupino hkrati, na električno dvigalo. Takšne prizore smo morali gledati mimoidoči ob menjavi delovnih skupin. Zastraševanje pa ni bilo posebno učinkovito, saj smo bili prepričani, da iz Dore zaradi vojaške skrivnosti ni izhoda, da čaka vsakega prej ali slej konec. Upanja je bilo malo. Videl sem toliko mrtvih, da me pogled na obešene sploh ni več pretresel. • Kdaj ste prišli domov? Ali se vam je po odhodu iz taborišča še kdaj zdelo življenje hudo? Pa še tole: taborišče ves čas hodi za vami. Ste se ga v teh 45 letih sploh osvobodili? - Mene in del Dorašev so osvobodile angleške čete 15. aprila 1945 v več sto kilometrov oddaljenem Bergen-Belsnu, kjer smo se znašli po evakuaciji Dore. Ta datum mi bo ostal vedno v spominu, tudi zaradi zahrbtnih načrtov Nemcev. Ti so namreč zastrupili kruh in konzerve, ki naj bi jih dobili jetniki, pa so to pravočasno odkrili Angleži. Domov sem se vrnil šele 11. avgusta z železniškim transportom prek Jesenic. Tako hudo kot v taborišču mi po vojni ni bilo nikdar. Je pa taborišče pustilo v meni sledove. Nekateri dogodki iz taborišča so ostali tako zasidrani v mojem duševnem življenju, da se vedno spomnim nanje, kadar koli slišim, da se dogajajo stvari, o katerih smo upali, da se ne bodo zgodile več: vietnamska vojna, Bližnji vzhod in tudi dogodki pri nas doma. Naše upanje, da se človek nikdar ne bo obnašal več živalsko, je bilo že mnogokrat prizadeto. Ne gre mi npr. v račun, da Židje, ki so toliko pretrpeli v nemških taboriščih, izvajajo tak genocid nad Palestinci. Tega preprosto ne razumem. 9 Kako je trpljenje v taboriščih po vašem mnenju prikazano v literaturi, likovni umetnosti in filmu? - Več je dokumentarne literature, spominskih zapisov; ti so bolj osebne narave kot znanstvena dela, ki pa večkrat spregledajo človeški, psihološki dejavnik. Če je pisal umetnik, kot je npr. naš sotrpin, pisatelj Boris Pahor, mislim, da ima takšno pi- ( sanje še večjo vrednost. Več je te literature pri Poljakih in Franco-L zih. Mi imamo zbornike o Buc-^f henwaldu, Auschwitzu, Dachauu, Ravensbrucku, nekaj tudi o Mauthausnu. Filmov o taboriščih nisem dosti videl, nekaj nflf televiziji. Mislim, da je dogodke,r še bolj pa tedanje ozračje, težko' prikazati. So pa likovniki ohra-*'' nili nekaj dragocenih pričevanj,1,1 v Dori je nastalo nekaj risb Niko-**' laja Omerze. 9 Kako pa ste si v taborišču”* med seboj pomagali jetniki? 10 - Med taboriščniki so se’ spletla pristna prijateljstva. Tarrt'^ je vladalo tovarištvo v pravem^ pomenu besede, med seboj smo si delili vse dobro in slabo. Pake-<0 tov s hrano ni bilo. Dobivali sfljj jih le jetniki z območja rajha (ne- ,^ kaj Štajercev, Gorenjcev), v Doritl pa smo bili pretežno iz področij, ;0 ki so jih okupirali Italijani,^ v glavnem iz Ljubljanske pokrajine, pa tudi nekaj Primorcev. Ko)t. se srečujemo po vojni, ne mo-^ remo pozabiti tega tovarištva, medsebojne pomoči, bodrilne be-, , sede. Nič ni bila pomembna na\ rodnost, poklic, izobrazba. Vsij,, smo bili enaki, čeprav so nas ločevale trikotne barvne oznake'. rdeča (politični), zelena (kritni-^ nalec), vijolična (Jehovci), črna^ (delomrzneži, predvsem so bili to. Cigani), posebej so bili označenL Židje (z židovsko zvezdo). N(ifs trikotniku je bila oznaka naroda nosti ali države: Jugoslovani smo^, nosili črko J. |e Vsako leto se srečamo tisti, ki^. smo še pri močeh, in vsako leto nas je manj. Naša generacija po-.d, časi odhaja. Prav bi bilo, da bi ( mladina spoznala tudi ta del na-0 šega boja - kajti tudi mi smo^ onemogočali nemški vojaški^ stroj. Prepričan sem, da bi se 2-0 svetovna vojna lahko končate drugače, tudi za naše narode, cl.,A bi rakete V-2 delovale tako, kot bilo predvideno in če bi jih lahko^ prej uporabili. To pa je med drugim onemogočila tudi jetniški^ raja, kot je zapisal v zborniku^ Dora njen jetnik Mile Čuček, kOp^ pravi, da je le- tej v zagrizenem^ boju za V-2 uspelo zmagati nadT( morilsko SS, ko se je v podzemp nih halah pod Kohnsteinom,^ v katerih se je za ceno lastnih g/fl'irt več kot desettisoč ur neprenen( homa bojevala za vsak vijak, z^i vsak zvar, vsako cevko, vsakCp Žico, vsak električni spoj ter ji jt j tako uspelo streti krila raketi V-2p z golimi rokami. Tako je izpolp, nila tiho prisego o maščevanju,, dano desettisočem mrtvih tovori^, šev, žrtvam lagerskega terorjar(_ Boj torej ni bil zaman. 0 Pogovarjal se je . L STANKO ŠIMENC a? STOJAN TROŠT Spomini na Doro Odlomki Prvo srečanje z nemškim koncentracijskim taboriščem nam je dalo takoj slutiti, da bo tu precej drugače kot v italijanskih taboriščih. Že sam sprejem na železniški postaji v Flossenbiirgu je bil dovolj otipljiv dokaz za to. Ko so se odprla vrata živinskih vagonov, so gestapovci najprej spustili v vagone naščuvane pse, ki so marsikoga obgrizli ter mu raztrgali obleko. Hitro smo morali izstopiti in se razporediti v peterorede. Nato smo odkorakali v taborišče, kjer so nas na zbornem prostoru v poznih večernih urah popolnoma slekli in nam vse pobrali. Ostrigli so nas do golega, nagnali postopoma v kopalnico in po (razušitvi) v umazani vodi v betonski kadi in pod vroče-mrzlo prho oblekli v zebraste cape ter odgnali v karantenski blok. Naslednje dni so se vrstili pogosti apeli ter ‘uvajanje v taboriščni red. Že po nekaj dneh so me dodelili komandi kamnoloma, kjer smo morali ves dan ročno premikati in nakladati velike in težke granitne bloke. Skupina je imela v pomoč en sam železni lomilni drog. Šele tu smo se do kraja zavedeli, kam smo prišli. Toda že po dveh tednih hudega zastraševanja in težkega dela v kamnolomu so nas približno petsto premestili v Buchen-wald. Tja sem prispel 21. oktobra 1943. Postal sem številka 32442. Ob našem prihodu bivalno taborišče v Dori še ni bilo urejeno. Zato smo prve mesece preživeli kot krti pod zemljo. Podzemski rovi v živi skali iz belega apnenca so bili naše delovišče in hkrati bivališče. Bivali smo v treh že izvrtanih podzemskih dvoranah. Spali smo na papirnatih slamaricah. Na tej trdi podlagi si se lahko pokril s koščkom strganega koca le, če si si ga vsak dan sproti pravočasno priboril. - Težko garanje, večmesečno neprestano bivanje pod zemljo, slab zrak, lakota, žeja in nečloveško poniževanje so kmalu strli tudi telesno odpornost marsikateremu taboriščniku. Zato so mnogi umirali na delu ali pa smo ob odhodu na delo ugotavljali, da so med počitkom kratkomalo za večno zaspali. ■ Takih primerov je bilo dnevno tudi dvajset in več. Zato smo lahko Vsak dan gledali, ko so nalagali izpita trupla pokojnih na vagonček in jih kot poleria odvažali do izhoda iz podzemlja, od tam pa v buchenwaldski krematorij. Zaradi takih razmer se je naglo krčilo tudi število jugoslovanskih taboriščnikov Naša dolga in mučna pot se je zaključila v bližnjem velikem vojaki škem vežbališču Bergen v neposredni bližini koncentracijskega tabo-d rišča Bergen-Belsen. Semkaj so nacisti umaknili tudi del taboriščnika'^ iz Dore, njenih podružnic in drugih taborišč. Tako sem že drugi d0e-t po prihodu v Bergen našel svojega očeta. Zadnjič sva se videla v Dot' ] pred dvema mesecema. Razjokala sva se od veselja ter se krepki^] objela. Bila sva nepopisno srečna, da sva se po vseh zapletljajih spit našla, predvsem pa, da sva ostala živa. Okrog poldne 15. aprila 1945 se je pojavila v taborišču predhodnice angleških čet. Te so nas končno osvobodile in prevzele nadaljnjo sfc/il za nas. Še nekaj dni je preteklo, preden so se razmere začele počaSlM normalizirati. Se nekaj dni smo morali stradati, kakor smo stradai~~ pod esesovci. Ti so nam namreč pripravili nevarno past. Računali so da bomo ob osvoboditvi sestradani planili po štrucah kruha v skla-x ^ dišču, ki pa so jih zastrupili. Previdnosti angleških čet smo se moral^ zahvaliti, da nakana ni uspela. V bližnjem koncentracijskem taborišč^ Bergen-Belsen pa je prav tedaj tifus močno redčil vrste taboriščnikov~ predvsem žensk, med katerimi smo kasneje odkrili tudi nekaj Slovenk^ -------------------------------------------------------------ih Zbornik pripoveduje o usodi jetnikov v koncentracijskem se taborišču Dora, v eni izmed 60 buchentvaldskih podružnic, j v kateri je bilo tudi veliko Slovencev, predvsem s Primor- j skega. o\ Ime tega taborišča se ni vtisnilo v spomin svetovne zavesti ( kot sinonim za nacistični zločin, bilo je komaj kje na obrobju, o Vzroki za to so danes nekoliko jasnejši. Taborišče Dora je is; nastalo 1943, ko so zavezniška množična bombardiranja ai resno ogrozila nemško vojno proizvodnjo in je le-ta začela ki] iskati rešitev v podzemeljskih obratih. Dora je tako nastala o v podzemlju Harza, kamor so Nemci v stiski čez noč preselili i o zbombardirano raketno središče v Peenemiindeju. Po nem- ol škem porazu se je medvojni molk nadaljeval, ker so tako itc velevale koristi velikih zmagovalcev, ki so si prilastili nemško i 2 skrivnost - proizvodnjo letečih bomb V-l in raket V-2, pred- sp hodnici raket atomskega obdobja. Kako smo gledali pri nas st; na preživele taboriščnike, je znano. Končno so zmogli zbrati ja dokumente in obuditi spomine na holokavst, tudi v imenu ii številnih tovarišev, ki jih je Dora zlomila. rž _____________________________________________;_______________i Ob predlogu kolektivnih Pogodb fao zmore zavreti kolo napredka - ali poskus vrnitve 'zgodovino... i ■ Na prvi pokongresni seji izvršnega odbora RO sindikata delavcev h *goji, izobraževanju in znanosti so veliko govorili o organiziranosti ,a' samostojnosti tega sindikata. ’ Predstavljen je bil tudi predlog, skratka podana je bila informacija - kolektivnih pogodbah. Ker je bilo gradivo razdeljeno pred sestan-, tom, člani še nismo mogli argumentirano razpravljati o tej kočljivi .iadevi. Dr. Jurančič je povedal, da so se ob pripravljanju predloga ozrli jhdi čez mejo. Prav, toda predlagana rešitev vse preveč spominja na 0l°žaj, kakršnega smo imeli pred 30 leti. Ne samo spominja - to, so ^ resmci plačilni razredi, ki so bili po letu 1963 na Slovenskem i'opravljeni. Merjenje učiteljevega dela (za ^°žjo voljo, ne ocenjevanje!) je •ljub vsem težavam in spodtika-.ju civilizacijski dosežek. Ob I em ne morem mimo nekaj stav-'Oy, ki jih je v mojjh 'prostih Piših’ objavil Prosvetni delavec: 0 PD 4/87: Mislim, da je razdava o delovni obveznosti peda- ; ’°ških delavcev NUJNA v osnovnih organizacijah sindikata ' šolah, prav tako pa je nujno, .■la so k razpravljanju povabljeni adi drugi. PD 6/87: Socrealizem, dela-'•_ec> kmet, udarnik. Zamisel, i(Jlara sedemnajst let. Sto in ena ;otvar je spremenjena, razprava ,u' učiteljevi delovni obveznosti ;'ase nadatjuje... ^/S|. ki lahko bistveno vplivajo ,'a šolske predpise, vedo, da ob-ladujejo armado ljudi, ki se do- J se ni mogla učinkovito orga-^zirati. (Niko Slana) 9- Nor smo šolniki, tovariš Slana, (/služite pet (odlično). Ce pa smo šolniki, potem smo jflOt drugi ljudje krvavi pod kožo, ^otem se vsak bojuje za vrednost ^ voj ega dela. Verjetno tudi vi za-^ovarjate svoj predmet?! ^ razmerah, ki vzplamte-'ajo, se vselej kaže senca mo- 1 keca, ki je med učitelje vrgel ^ tbolko spora.« (Niko Slana) ,c0 Premalo je bilo nosilcev na šo-Mb, ki bi 17 let staro zamisel ^odreca udejanili. Toda, tovariš ;?iina.’ ne obsojajte učiteljev! j/avje tako. Naj ne gredo ure in M ro. dnevi in dnevi v nič (treba weje učinkovito organizirati), da J^sta tudi pri nas kot na drugem ,/egu Mure (vendar bolj na-z5®dno in bolj pravično) - le uči-, T l >n učenec povezana s prepro-' tlru jn zdravim skupnim delom. Jj VD 8/87: Potem ko so bili uki-?(;leni plačilni razredi, je za učite-u fvo učno obveznost veljalo, da rf (olikšna, kolikor ima razred .^ čnih ur po predmetniku na ra-todni stopnji, na predmetni pa 0 se že pojavile razlike ustrezne različice. (Torej že tu ^tolika!) ja z°- 'etu 1^0 so nas pristojni | ačeli učiti, da ne gre več samo a učiteljevo učno obveznost, fl,;toveč za učiteljevo delovno obit ,Razvoi osnovne šole je poka-al- da so imeli prav. Pojavile so e sestavine učiteljevega dela, ki jih je treba v šoli opravljati, pa vendar to ni samo pouk. (Govorimo o vzgoji in izobraževanju!) Učitelji jih opravljamo tudi zdaj, vendar jih ni mogoče enakomerno porazdeliti med vse delavce. (Da pa bi se učitelji ne žrli med seboj zaradi obsega tega dela, ga je treba izmeriti.) Na šolah so si začeli prizadevati, da bi učiteljevo delovno obveznost urejali normativno. Pri tem pa se pojavljajo velike razlike, in to povzroča med učitelji nemir in nezadovoljstvo. Vrniti se moram v sedanjost. V omenjeni problematiki gre za dve zadevi: 1. eno so normativi in standardi, po katerih doslej šole dobivajo denar za svojo dejavnost, 2. drugo pa so pravilniki o delitvi OD, po katerih ta denar delijo. Namen predloga kolektivne pogodbe je seveda jasen in pravilen: v bistvu obe sestavini združiti v eno - dobiti učitelja - državnega uslužbenca. S tem se načelno strinjam. Vendar, v Sindikalnem poročevalcu ZSSS, št. 4, so v Deklaraciji o kolektivnih pogodbah zapisani tile stavki: Kolektivne pogodbe kot avtonomni vir prava lahko določajo le višjo raven pravic kot zakonski predpisi. Pri tem pa ni mogoče zniževati že pridobljenih pravic delavcev. Pri sklepanju kolektivnih pogodb bomo dosledno upoštevali splošno priznano načelo ’in favorem’, tako da kolektivne pogodbe nižje ravni lahko določajo le višjo raven pravic kot kolektivne pogodbe višje ravni. Podčrtani stavek si je vredno zapomniti. V mnogih slovenskih osnovnih šolah je merjenje obsega učiteljevega dela že stvarnost. Če bo tudi na teh šolah uspelo predlagateljem obravnavanega dokumenta »prisiliti« (prisila spet in spet!) delavce šol, da bi take kolektivne pogodbe sprejeli, potem jim bo uspelo zavrteti kolo napredka v zgodovino. In - če se bomo učitelji osnovnih šol s takim razvojem stvari strinjali, potem ostajamo »hlapci, za hlapce rojeni - in vzgojeni«. JOŽE ŠMID ^snovnim šolam nova imena so . 'CIV|mo v času sprememb, ko .^eč tabujev in popolnih resnic, ^ranili smo 'socializem’ iz ,v5adne oznake republike Slove-,^e’ ukinili pionirsko in mladin-Jo organizacijo v osnovnih šo-''“to predelali bomo vse učne s®bine in postorili še marsikaj. Nuj pa bi bilo treba narediti 'uieni nekaterih - večine os-o^nih šol v Republiki Sloveniji? Gsnovne šole v naši republiki . P0'(nenovane po pesnikih in 'sateljih, kulturnih delavcih, ftodnih herojih, po partizan-'h brigadah in nekatere celo r datumih iz zgodovine. Če bi •ogledali seznam vseh osnovnih u v Slovenjjj (-,( opazji^ (ja nosj ■to ime več šol, to pa ni prav. ^Zaradi spremembe v nazivu -Publike Slovenije morajo vse »lanove v naši republiki zame-jati uradne pečate. Ob tem se 'zdi smotrno, da bi ob tej pri-rnosti zamenjali tudi imena ne-.^Htenh osnovnih šol. To po- dročje bi moral urejati zakon, ki bi opredelil, kdo in kako lahko predlaga in sprejme ime šole. Zakon pa bi moral tudi opredeliti, da: - enakega imena ne more imeti več osnovnih šol v republiki; - šole ne morejo nositi imena po datumih ali številkah brigad; - se v republiki Sloveniji vodi register imen šol; - se uravnoteži število imen osnovnih šol med narodnimi heroji, pesniki in pisatelji in pomembnimi Slovenci, ki zaslužijo, da posamezna osnovna šola nosi njihovo ime. Ta moj prispevek ni namenjen neki kampanji proti brisanju vsega, kar je, ampak namerava odpraviti nekatere nesmisle, da bi se tudi na tem področju približali civilizirani Evropi. JOŽE JAZBEC VIO OŠ NOVO MESTO Teden, ki popelje šolnike v prihodnost VVorlddidac Expo 90, Basel, 15.-18. 5. zijo, zaupati vanjo in zanjo storiti vse, kar zmoremo. Brez predsodkov in pomislekov. Tisti, ki so nam blizu učbeniki, smo se največ ustavljali med šolskimi knjigami, jih ogledovali, prelistavali in tudi kaj malega prebrali. Zanimalo nas je tudi, kako po svetu vrednotijo avtorje teh knjig in milo se nam je storilo ob spominu na deželo Kranjsko. Prav poučno je bilo ugotoviti, da jt čedalje manj t. i. predpisane literature. Vse več je obučbeni-ške, priročniške - za učence in učitelje, pravi raj za vse, ki jim je prva šolska stopnička prenizka. Nehote pa so prireditelji poskrbeli tudi za zabavo. Vzhodnonemški založnik je med drugim ponujal priročnik za učitelja z naslovom Sovjetska književnost in napredna književnost v kapitalističnih deželah. Med tem smo tisti, ki po sovjetskem merilu ne spadamo niti med socialistične niti med kapitalistične šolnike, z neprikritim nasmehom listali po tem ideološkem spačku, se nenadoma spomnili, da sprenevedanje ni najlepša čednost, saj smo se takšnih enolončnic dodobra naužili na domačih poljanah. Spet smo na začetku nove poti. STANKO ŠIMENC V letu, ki ga je Unesco razglasil za mednarodno leto boja proti nepismenosti, saj je na svetu približno milijarda analfabetov - od teh jih kar 98 odstotkov živi v deželah tretjega sveta (Azija, Afrika, Latinska Amerika), so razstavili v srcu razvitega sveta domala vse, kar zadeva izobraževanje in vzgojo ter z velikimi črkami zapisali sanjsko pedagoško vizijo, naj prihodnost pripada vsem. Po dokaj pogosti slovenski govorici, ki jo je bilo slišati med obiskovalci sejma, si upamo sklepati, da nam je pogled v prihodnost, kamor ga usmerjajo, letošnji šolski kažipoti, kar pri srcu, saj jo obetajo številne poti, ki so se nedavno otresle ideoloških prometnikov. Slovenski šolnik, navajen vsega hudega, se je v Baslu lahko nekaj časa sprehajal po umetnem šolskem raju, da bo laže spet hodil po domači zemlji. Ni vse zlato, kar se sveti, tudi na tej razstavi ne, saj trgovci z novci skušajo učitelja s svojimi ponudbami rokohitrsko pridobiti tudi po bližnjici: prepričujejo ga o potrebnosti domala vsakega učila, pa najsi gre za izboljšano klasično ali bleščeče računalniško. Bolj pa je verjeti zelo poudarjeni misli, da si moramo ustvariti vi- ŠOLSKE REFORMATORJE ČAKA TRDO IN ZAHTEVNO DELO Vedrino za vse učence Tihožitje z vazo cvetja, 1949 Bolj kot pričakovane formalne spremembe vzgojno-izobraževalnega sistema so pomembne vsebinske spremembe v predmetnikih, predvsem pa v učnih načrtih. To velja za vse tri ravni našega šolstva: od osnovnega do visokega. Brez temeljite revizije in dopolnitev, pa tudi primernega predpisanega obsega vzgojno-izobraževalnih vsebin in metod dela ne moremo pričakovati želenih uspehov v osnovni šoli, ne v ponovno poimenovanih gimnazijah, tehniških in poklicnih šolah, pa tudi ne na višjih stopnjah. Šolske reformatorje čaka trdo in zahtevno delo. Nekaj pa bi morali vendarle upoštevati kot vodilo: v našo šolo se mora vrniti vedrina za vse učence. Pravilen odmerek nujnega znanja mora pripomoči, da si učenci res pridobe splošno znanje, saj to sooblikuje kulturnega in delovnega človeka. Vzgajamo za jutri, zato morajo učne vsebine ustrezati potrebam prihodnosti. V tem razmišljanju se omejujem le na nujne splošne vzgojno-izobraže-valne vsebine, ki morajo najti svoje mesto v učnih načrtih v osnovni, srednji in celo na višji in visoki šoli. Vsebine, ki jih ne razvrščam ne po stopnjah šol ne po učnih predmetih, jih ne vrednotimo s številom učnih ur, ne nakazujem ustreznih metod ne učnih pripomočkov itn. Vsem rodovom moramo dati trdne temelje splošne vzgojenosti in delavnosti. Armenski pregovor pravi: Brušen kamen ne ostane na zemlji! Z vzgojno-izobraževalnimi vsebinami pa brusimo najžlahtnejše kamne. Prednost dajem nravstveni vzgoji. Vzgojno-izobraževalne vsebine morajo učencu odkrivati vrednote, dajati smisel življenja ter privzgojiti temeljna načela za človekovo ravnanje in duhovno življenje. Za osrečevanje človeka obstajajo zgodovinsko preverjene zahteve, etične vrednote, ki človeku pomagajo na življenjski poti. Brez notranje duhovne moči ni težko zabresti z močvirja brezsmiselnosti, pesimizma, razočaranja, morda končanja. Katera jedra prihodnje nrav- Vse je bob ob steno Če še tako negodujemo in opozarjamo, da se številna srečanja in tekmovanja podvajajo, se zadeva ne premakne, zgodovina se ponavlja. Vendar tako ni samo pri odraslih, ampak tudi - in predvsem - pri učencih. Že jeseni smo se jezili, ker sta bila hkrati slavistično zborovanje in s tem pa onemogočajo, da bi se lahko bolj množično udeleževali različnih oblik izobraževanja.) A odrasli laže potrpimo, ker lahko tudi izbiramo. Učenec pa je samo postavljen pred dejstvo. Tako se je v aprilu nagrmadilo kar precej tekmovanj, ki so hkrati potekala: tekmovanje iz Jastog, 1949 posvet o nadarjenih učencih (kot da s področja materinščine ni nobenega nadarjenega učenca); kot smo se veselili začetka mno-žičnejšega izobraževanja učiteljev, smo bili hkrati tudi žalostni, ker je bila neusklajenost med republiškim in regijskim izobraževanjem. (Mimogrede: ali ne bi bil že čas, da bi en sam zavod načrtoval izobraževanje učiteljev?! Tako bi bilo načrtnejše, hkrati pa bi odpadli denarni prispevki, s katerimi si ponekod lajšajo neugoden gmotni položaj. tujega jezika (pohvalna je zamisel, da tudi s tekmovanjem skušajo nameniti večjo pozornost tujim jezikom), toda istega dne je bilo tudi tekmovanje mladih tehnikov in tekmovanje iz računalništva. Kako naj potem učenec pokaže, kaj zmore?! Še bolj napet dan pa je bil za učence 21. aprila; tega dne je bilo republiško tekmovanje iz računalništva, prometno tekmovanje, po občinah so se pomerili najboljši matematiki, veselošolci pa so pokazali, kako jim je všeč drugačna Vesela šola. So bili res na vsakem tekmovanju lahko najboljši? Pri tekmovanjih smo tudi sprti z življenjsko zakonitostjo: po končanem pouku smo utrujeni, a od učencev zahtevamo, da kar najbolj zbrano rešujejo naloge - po napornem dnevu in tednu. Ta neusklajenost se ponavlja že nekaj let in skrajni čas je, da v imenu učencev in za učence sedejo načrtovalci za isto mizo in tako tekmovanja uskladijo. Nujno pa bi bilo misliti tudi na enakomernejšo porazdelitev preskusov znanja; če hoče biti dober učenec boljši, mora imeti čas, pa tudi počitek. Le tako bodo mladi lahko pokazali, kaj zmorejo. Če pa se bo takšno neurejeno stanje nadaljevalo, se ne smemo čuditi, če bodo tudi najboljšim učencem razna tekmovanja postala odveč. JOŽE ZUPAN Inovacije u nastavi, št. 4/1989 V tej številki posebno opozarjamo na tele prispevke: Funkcija novih informacionih i obrazovnih tehnologija Bogiča Kneževjča, Primena računara u programiranoj nastavi matematike Jovane Živ-kovič. Problemska nastava na času hemije Milice Petrovič, Motivacija nastavnika za inovacijski rad Snežane Mladenovič, Iskustva u primeni videorekordera u nastavi Svetlane Bezdanov itn. Revija izide štirikrat na leto. Uredništvo: Kruševac, Čupičeva b. b. stvene vzgoje naj bodo vpeta v vzgojno-izobraževalni proces - to je zadeva strokovnjakov - a odločna zahteva razvijajoče se pluralistične družbe. Pod nravstveno vzgojo uvrščam vsebine, ki vzgajajo mladino za čim boljše, iskrene odnose med ljudmi na vseh mogočih ravneh. Le s takšnimi odnosi pokažemo, da smo ljudje, pa naj gre za odnose med starši in otroki, starimi in mladimi, pripadniki enega in drugega naroda, vere, svetovnega nazora itn. Vzgoja mora izkoreniniti zlo in sovraštvo - tega pa je žal vse preveč. Naj nas ne bo sram potegniti iz ropotarnic nekdanjih šol učne načrte o bontonu. Na vsakem koraku lahko ugotavljamo, kako zanemarjeno je to področje vzgoje. Ne mislim, da bi mladino vzgajali po preživelih vzorcih - lepo vedenje nam je potrebno v katerem koli okolju, da s tem dokazujemo svojo kulturnost. To ni malomeščanščina - to je nuja vsake družbe. Vsebinske spremembe dela v šolah morajo poglobiti in razširiti kulturno vzgojo. Ta mora biti vpeta prav v vse vzgojno-izobraževalne predmete humanističnih področij: od materinščine pa vse do 'domoznanstva’. Naj osvetlim to misel le z nekaj zgledi: prav žaljivo je neznanje maternega jezika v govoru in pisavi. Kaj je za povprečnega občana pomembnejše, da pozna - smeri morskih tokov v Atlantiku, ali značilnosti in etnografske vrednote posameznih predelov svoje domovine? V sklop te vzgoje mora priti gradivo, ki mlademu človeku privzgaja estetski čut, vrednotenje narodnega blaga, folklore, etnologije in še marsikaj. Kdor ne pozna svoje domovine, je tudi ljubiti ne more. Že otrok mora spoznavati temelje estetike. Področja so razsežna, pa naj gre za likovno, glasbeno ali jezikovno oblikovanje misli in razmišljanja ali za spoznavanje lepot narave. Občutja lepote človeka plemenitijo, ga spodbujajo k nenehnemu iskanju, k odkrivanju, prisvajanju. Brez ozaveščenosti gledamo in ne vidimo - lepote beže mimo nas. Zavrzimo papirnato zdravstveno vzgojo! Družina je prva poklicana, da otroku privzgoji elementarne zdravstvene navade. Šola mora to le dodelovati za tako osebno življenje, da se izogibamo škodljivemu in uporabimo vse, kar je dobro za telesno in duševno zdravje. Zdravstvena ozaveščenost veliko pripomore k sreči posameznika in naroda. Učence v šolah je treba temeljito poučiti o spolnosti, splavu, aidsu in o drugih težavah današnjega časa. Na tem področju bi morala šola narediti bistveno več kot doslej. Pomislimo na osebne tragedije posameznikov. Slaba je šola, ki vzgoji na stotine znanstvenikov, ni pa vzgojila in poučila posameznika o prvinah, o načinu življenja. Ali bo prometna vzgoja še naprej le neka občasna dejavnost po naših šolah? Ali bodo znanje s tega področja še naprej dobivali le kandidati za vozniške izpite? Grozljive so številke o prometnih nesrečah ljudi vseh starosti, in še posebno o žrtvah otrok. Šola mora na vseh ravneh tisočkrat bolj zavzeto delovati in vcepiti učencem občutje nevarnosti v okolju, kjer se gibljejo. Ta vzgoja mora biti tako močna, da se bo otrok podzavestno izogibal vsem čerem, ki skrivajo nevarnosti. Tako ozaveščen otrok bo zrasel v človeka, ki se bo npr. tudi kot kasnejši voznik vedel bistveno drugače in narodna tragedija bo precej manjša. Ves šolski sistem mora učence vzgajati za delo in v spoštovanju dela. Tudi šolsko delo, igra, telovadba, izlet idr. privzgaja otroku občutek dolžnosti za smotrno izrabo časa, umskih in telesnih sposobnosti. Že otrok mora dobiti občutek, da pametno uporabi vsak trenutek dneva, da bo znal pregnati dolgčas, ki je pravi strup za človeka. Spoznati mora. da lahko živimo le z delom, da je vsako delo potrebno in častno. Navrgel sem le nekaj misli o nujnih jedrih vzgoje, čeprav jih je v resnici še veliko več. Nisem omenil ekologije, pa - če hočete - lepopisja. Iskati moramo pota za duhovno rast naših otrok, da bodo znali bolj vedro gledati na svet in življenje, navsezadnje tudi zato, da bodo odnosi med ljudmi boljši. MILAN DETELA n iz prakse za prakso Bralna značka tako in dragače Na osnovni šoli »Baza 20« Dolenjske Toplice poteka letos že 23. leto tekmovanje za bralno značko. Učenci tekmujejo kar za tri bralne značke: Župančičevo kot primarno. Zmajevo in Gašperjevo, pred leti pa so začeli tekmovati tudi za Ribičičevo jubilejno značko- Vsako leto jih pripravljamo tudi na tekmovanje za Cankarjevo priznanje - tekmovanje v znanju materinščine. Takoj na začetku moram omeniti, da smo pred leti bralno značko organizirali kot interesno dejavnost, v kateri sodelujejo vsi učenci šole in učitelji slovenskega jezika ter knjižničar kot organizator in mentor bralne značke. Program Župančičeve bralne značke obsega več kot dvajset naslovov leposlovnih in poljudnih del in pesniško zbirko (vse knjige so dela slovenskih avtorjev). Učenci samostojno izbirajo knjige in prihajajo na pogovore ali dajo pisni izdelek svoji učiteljici slovenskega jezika. Čedalje manj knjig si sposojajo v knjižnici; to kaže, da skrbe za svoje knjižnice in jih bogatijo. Učenci tudi zelo radi posegajo po delih za Zmajevo bralno značko, saj si jih kar tri četrtine pridobi po dve bralni znački. Množično berejo še za Gašperjevo bralno značko, da si pridobe za nagrado izlet v Avstrijo in Italijo. Lani smo bili gostje Zmajevih otroških iger v Novem Sadu, Slovenijo pa smo zastopali tudi na srečanju Zmajevih šol Jugoslavije, ki je bilo maja lani v nadvse gostoljubnem vojvodinskem mestecu Kovin. Naj navedem še nekaj težav, s katerimi se ubadamo mentorji in organizatorica bralne značke: • Mentorjem je za to plemenito in humano delo vsekakor priznanega premalo časa, pri tem mislim, da bi bilo nujno treba mentorju nameniti malo časa tudi za branje knjig. • Pri delu za bralno značko bi nujno morali sodelovati tudi drugi učitelji, ne pa ga prepustiti zgolj slavistom in knjižničarju. Pri delu za Gašperjevo bralno značko bi morali sodelovati učitelji zgodovine, saj tudi gradivo za to značko obsega zgodovinsko tematiko. • Več pozornosti bi morali nameniti mentorjem bralnih značk in jih ob kakšni priložnosti tudi nagraditi, še posebno prihodnje šolsko leto, ko bomo v Sloveniji praznovali 30-letnico bralne značke. • Velik problem v šolskih knjižnicah je tudi nakup zadostnega števila knjig za bralno značko, saj navadno za nakup novih knjig zmeraj zmanjka denarja. knjižnih daril pa je po šolah čedalje manj. Na začetku in ob koncu tekmovanja pripravimo manjšo slovesnost in povabimo besedne in likovne umetnike. Na ta srečanja se temeljito pripravimo. Mladinska knjiga iz Novega mesta pa nam vsako leto maja pripravi v bližnjem Zdravilišču enotedenski knjižni sejem; to dokazuje, da šola, krajevna skupnost in bližnja Mladinska knjiga lepo sodelujejo. .. Naj naštevam težave ali hvalim dobre stvari bralne značke, naj bo tako ali drugače, resje, da je lahko dober mentor in organizator bralne značke le tisti, ki to delo opravlja s srcem in je predan takemu delu, saj zahteva veliko zbranosti, odgovornosti in truda. Na koncu moram pohvaliti Zvezo borcev Slovenije v Ljubljani, ki pripravlja zelo dobra posvetovanja za mentorje, jih usmerja in daje ustrezna navodila. MARIJA TURK Književna didaktika pod drobnogledom Piše Boža KrakarA/ogel Razumevanje literarnega razvoja in celostno uresničevanje književno-vzgojnih smotrov Kot je bilo v poglavju o književnovzgojnih smotrih že zapisano, se učencem razumevanje literarnega razvoja omogoča predvsem Z diahronim načinom obravnave književnega dela, z obravnavo po literarnozgodovinskem načelu torej (gl. B. Krakar-Vogel, Smotri, vsebine in metode pouka književnosti, JIS 1988/89, št. 4-5). Spoznavanje književnosti iz razvojnega zornega kota po eni strani dopolnjuje interpretacijo književnega dela kot posameznosti, kakršna je cilj metodičnega sistema šolske interpretacije, ter tako pripomore k razvijanju bralne sposobnosti in kulture: »Zgodovinski pristop nam razkrije zunanja in notranja gibala literarnih pojavov..., globlja razumevanja kot Zgolj nagon osebnega okusa in izbiranja.« (Sodobna slovenska književnost v srednji šoli, B. Paternu, Lirika, JiS 1970/71, št. 3, 51.) Po drugi strani pa spoznavanje književnorazvojnih stalnic in spremenljivk omogoča razumevanje književnosti kot kulturno in narodnozgodovinskega pojava; to pa je zaradi narodotvorne vloge slovenske književnosti za nas še posebno pomembno. - O pomembnosti literarnozgodovinskega vidika poučevanja književnosti pri nas priča tudi dejstvo, da ga ni spodrinila nobena šolska reforma. V naši šolski praksi je stalnica, ' v preteklosti pa v srednji šoli celo edini način poučevanja književnosti (proti pretirani faktografskosti takega poučevanja že ves čas nastopajo strokovnjaki in mnogi praktiki). Ko se torej v višjih razredih osnovne šole razvoju bralne sposobnosti in kulture kot cilj pridruži še razumevanje književnega razvoja, mora učitelj vzporedno skrbeti za več reči: za interpretacijo literarnih del (celostno ali delno, ob tem pa za literarno teorijo iz zornega kota rabe in urejanja v sistem ter potrebne literarnozgodovinske podatke) in za prikaz literarnorazvojnega sistema slovenske, svetovne in drugih jugoslovanskih književnosti: »Učniproces naj bi tako zajel vse stopnje spoznavanja stvari, od najbolj abstraktne, to je shematično urejevalne, do najbolj žive in neposredne.« (B. Paternu, nav. čl., 52.) Usklajevanje vseh teh nalog pa je zapleteno početje in zahteva zelo premišljeno časovno in globinsko razporeditev učne snovi. Nekatera izhodišča za prakso nakazuje stroka: »Zdi se, da je edina možnost nekakšen kompromis... Vrsto pojavov in procesov bo pač treba obravnavati le na ravni najbolj splošne informacije, s tem pa hraniti čas za to, da se lahko na posameznih mestih zavrtamo, zagrizemo globlje k bistvu stvari...« (S. Fatur, O šolski interpretaciji leposlovnega besedila, JiS 1976/ 77, št. 7, 208.) Da je pri usklajevanju teh nalog potrebno premišljeno tehtanje med sintezno (vsekakor pa tudi z branjem ponazorjeno) informacijo, ki vsebuje v oznakah literanozgodovinskih obdobij med drugim, »dialektične zakonitosti zgodovinskega in družbenega razvoja«, podprto z »osnovnimi zgodovinskimi in življenjskimi podatki«, in šolsko interpretacijo, nam pove že tudi tedaj zavrnjeni Osnutek učnega načrta za pouk književnosti na srednjih šolah (JiS 1973/74, št. 3, 102). Ta osnutek predvideva (za srednjo šolo) tudi razmerje med obema temeljnima metodama spoznavanja književnosti: 2/5 časa naj bi namenili informacijam, 3/5 pa interpretaciji del, ki pa prav tako prinaša literarnozgodovinska spoznanja (torej se tudi razumevanje literarnega razvoja uresničuje z branjem besedil, ne le s predavanji). Osnutek prav tako precej konkretno določa, v čem je učitelj svoboden in v čem ni: »Predvsem je potrebno, da učitelj disciplinirano preide vse učnosnovne faze pouka v okviru ciklično označenega števila ur (nameni npr. romantiki toliko ur, kot jih je v načrtu predvidenih, op. pis.)... še zmeraj pa dopušča (taka časovna omejitev učnih tem, op. pis.) razmah učiteljevih nagnjenj in pedagoške ustvarjalnosti znotraj posameznih enot« (102) - to je, da lahko učitelj sam določi v svojem delovnem načrtu, kaj bo v okviru razpoložljivih ur za določeno temo obravnaval podrobno, kaj informativno, pa tudi, kaj bo izpustil. Tako ta osnutek v marsičem udejanja misli, ki jih je o učiteljevi samostojnosti zapisal Metod Resman (Prosv. delavec, 23. aprila 1990, št. 7): »Gre torej za učiteljevo strokovno samostojnost... Učitelj mora (skupaj z učenci) imeti določlen manevrski prostor za oblikovanje vsebin pouka...« Vendar pa bo »učiteljeva samostojnost kot samovolja (podč. pis.) zmeraj omejena z določenimi, družbeno opredeljenimi standardi.« Z uveljavljanjem učiteljeve strokovne svobode (v okviru razpoložljivega) pa postaja dvomljiva natančna standardizacija znanja / s tem pa tudi zgolj eksterno preverjanje pri maturi). Vse zapisano pa ponuja naslednje sklepe: S sistematičnim premišljeno organiziranim delom, časovno razporeditvijo in pedagoško diferenciacijo snovi je mogoče na višji stopnji osnovne šole in v srednji šoli uresničevati oba temeljna književnovzgojna smotra in pri tem uporabljati oba glavna pristopa - interpretacijo posameznega književnega dela in sintetično informacijo o obsežnejših sklopih vprašanj. Konkretne rešitve v praksi (npr. v Kosovi Književnosti) pa kažejo, da gre tudi pri interpretaciji vsaj za dve ravni: a) za temeljitejšo oz. celostno, ki pritegne čim več možnih prvin tako pri analizi kot pri sintezi in vrednotenju spoznanj - takih obravnava je lahko pri pouku sorazmerno malo; b) za delno interpretacijo, ki razčlenjuje le poglavitne razvojne stalnice in spremenljivke književnega dela oz. odlomka, s čimer omogoča primerjavo z drugimi deli in njegovo umestitev v razvojni lok. Skratka: pouk književnosti naj bi potekal na treh soodvisnih ravneh: na ravni informativnih sintez ter na ravni celostne in delne interpretacije. Spoznavna pot pa je zdaj induktivna zdaj deduktivna. Za operativizacijo teh načel je lahko bolj ali manj podrobno poskrbljeno »od zgoraj«, z učnimi načrti in različnimi priročniki. Noben zunanji predpis pa ne bo odrešil učitelja lastnega strokovnega (kar pomeni tudi didaktično-metodičnega) premisleka. Zanj pa mora biti učitelj strokovno usposobljen in družbeno (ne le materialno) motiviran. ALPSKI RAZISKOVALNI TABORI Pet let roziskovanj Pet let delovanja alpskega mladinskega raziskovalnega tabora na Tolminskem je obletnica, ki zasluži, da ob njej na kratko predstavimo naše delo pri njihovi organizaciji in izpeljavi. Sprva je bil namen organizacije alpskih raziskovalnih taborov predvsem seznaniti mlade z raziskovalnimi metodami, ugotavljanje in reševanje znanstvenih problemov, predvsem pa druženje mladih iz vse Slovenije. S poglobljenim delom priza- devnih mentorjev pa smo dosegli, da so se mentorji začeli dodatno poglobljeno izobraževati, saj morajo ob pripravah na tabor in tudi kasneje pri delu samem streti prenekateri trd oreh raziskovalnega dela. Poleg tega smo spodbudili okolje raziskovanja, da si je dodatno samostojno prizadevalo pridobiti in hraniti podatke o sedanjosti in preteklosti. V ljudeh smo spodbudili zavest, da je v krajih, kjer živijo, družbenozgodovinsko in naravno bogatstvo. Dosegli smo tudi nadrobnejše spoznavanje okolja v neuradnem delu - na taboru (izleti, obiski v delovnih organizacijah). Vsebina raziskovalnega dela je bila povečini podrejena zanimanju mentorjev. Na vseh petih dozdajšnjih taborih so bila znanstvna področja zastopana interdisciplinarno. To je dodatno obogatilo znanje udeležencev, saj so se vsebine raziskovanja močno prepletale in dopolnjevale. Da so izsledki raziskav zanimivi tudi za širšo javnost, je.potrdilo precejšnje zanimanje ustanov na Tolminskem po nadaljevanju dela na taborih. Kako smo organizirali tabore Prostovoljna raziskovalna dejavnost, veselje do raziskovalnega dela in ustvarjalnosti - to so bili poglavitni motivi organizatorjev in mentorjev pri organizaciji in izvedbi taborov. Zaradi razumevanja okolja je bilo pri organizaciji naših taborov bivanje ustrezno rešeno. Udeleženci so bivali v vojno- rekreacijskem centru v Bovcu, v vzgojno-izobraževalnem za- Francoise na sivem ozadju, 195 vodu in v dijaškem domu v Tolminu. Delovne prostore sta dali na voljo šoli v Bovcu in Tolminu, ki sta tako ooravili svojo vlogo ‘ ’ -ti tudi med poletnimi počitnicami. K našemu taboru smo pritegnili poleg ZOTKS, v sklopu katere tabori delujejo in ki prispeva zanje največ denarja, tudi občinsko raziskovalno skupnost Tolmin, ter sponzorje, ki so s svojim prispevkom pripomogli k boljši opremljenosti udeležencev. Čeprav naj bi na taborih dosegali največje učinke z uporabo skromnejših sredstev, smo ves čas skrbeli za nenehno tehnološko rast. Od prvega tabora smo uporabljali računalnike, ki so na koncu taborov močno olajšali objavo izidov. Največ dela z računalniki na taborih opravijo učenci, ki to obvladajo iz rednega šolanja. Na taborih ni bilo težav z udeležbo učencev mentorjev in študentov v vlogi pomočnikov mentorjev. Poleg pisca tega članka so sodelovali še učitelji srednje šole v Tolminu prof. Helena Čujec Stres, prof. Janez Dolenc, prof. Stane Kovač, prof. inž. Miran Drole, in učitelji z osnovnih šol v Tolminu - Martina Benedejčič, na Mostu na Soči,Marjana Barbič in na Dobrovem prof. Peter Stres, etnologinji Inga Brezigar Miklavčič in Katja Kogej iz Goriškega muzeja. Na vseh taborih je sodeloval njihov pobudnik, duhovni in strokovni vodja prof. dr. Jurij Kunaver z oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti. Udeležba srednješolcev iz bolj oddaljenih krajev kaže, da želijo učenci bivati v krajih, ki so jim prostorsko najbolj oddaljeni in nepoznani. Prijetno in delovno ozračje na taborih je pripomoglo, da so se nekateri učenci večkrat vračali na tabor. Za študente je bilo sodelovanje na taborih najboljša praksa in bogata izkušnja za prihodje pedagoško ali raziskovalno delo. Delo je potekalo v tehle skupinah: - fizičnogeografska je raziskovala snežne plazove, podnebne posebnosti, naravno dediščino, geomorfološke značilnosti Bovškega in doline Tolminske; - geološka je zbirala vzorce kamnin: - družbenogeografska se je ukvarjala z izrabo tal, značilnostmi prebivalstva na Bovškem, gostinsko ponudbo Tolminske in obmejnostjo; - jezikovna je preučevala bovški in tolminski govor, zbiranje besed za slovar obeh narečij, zemljepisna imena na Bovškem in v dolini Tolminke: - etnološka se je ukvarjala z etnološko podobo Bovškega, planinskim pašništvom in nabiralništvom, pripovedništvom in pravljicam; - zgodovinska je ugotavljala posledice prve svetovne vojne. Soško fronto. Bovško in Tolminsko pod italijansko okupacijo in med drugo vojno, kulturna dediščina Tolmina in zapisovala pričevanja internirancev s tega območja; - fizikalna skupina pa je opravljala razne meritve na reki Tolminki. Metode dela so pri vseh skupinah podrejene vsebini in ciljem raziskovanja. Bistvena značilnost vseh skupin je timsko delo. Uspeh pa je odvisen predvsem od mentorjeve zavzetosti. Izidi raziskovanj so delno predstavljeni na razstavah; te so tisti del taborov, s katerimi se udeleženci največ ukvarjajo, na koncu pa prinesejo tudi največ zadovoljstva, saj je tam širšemu občinstvu prikazan dosežek desetdnevnega trdega dela. Trajnejša predstavitev dosežkov dela na prvih treh taborih pa je bila po tretjem:v publikaciji Pokrajina in ljudje na Bovškem teta 1988, kjer so avtorji - mentorji ali njihovi pomočniki - opisali vsa nova spoznanja, ki so se izoblikovala pri delu z mladimi na terenu. Vsi predmeti raziskovalnih taborov v Zgornjem Posočju so hranjeni v zemljepisni učilnici srednje šole v Tolminu, saj je tako to gradivo - dostopno vsem, ki bi jih dosežki spodbudili k nadaljnjemu raziskovanju in ne bi tratili moči s ponovnim zbiranjem gradiva, - dostopno mentorjem, ki bi želeli še poglobiti svoje delo, in - dostopno mladim, ki tako spoznajo delo vrstnikov na tabo- — to jih lahko motivira » uspešno delo pri pouku, nek* tere pa tudi za udeležbo na tab1 rih. Pomen raziskovalnih taborov za Zgornje Posočje Neprenehno spremljanje d1' gajanja v prostoru Zgornjega P1’ sočja in ugotavljanje nekateb naravnih prvin, ki naj bi j'! družba drugače vrednotila, f zelo pomembno predvsem za n! črtovanje razvoja v občini To min. Velikega pomena je tudi bog* titev našega vedenja o pretekM sti. Nekatera pričevanja, zbral dokazi, gradivo idr., so nepf cenljive vrednosti, saj nam laM povedo marsikaj o tem, kako j1 človek živel in preživel vsa !| stoletja. Da bi še bolje spozna vse, kar nas obdaja, bo treP raziskovanja razširiti z biološb' arheološko in geološko skupin* ter se podati na manj obdelat1 območja v dolino Idrijce i1 Bače. Ne moremo mimo dejstva, d raziskovanja na taborih odpira? probleme, ki se jih na Tolmif skem zelo zavedamo, ne m* remo jih pa zmeraj sami reševaf Da se bodo problematike ob ref nih mejnih območij zavedli litij e po vsej Sloveniji, je tret o njej pisati in govoriti. Zaj obiščejo naše tabore tudi časif karji in poročajo o tej aktuar problematiki. Na teh taborih so mladi dokj zali in potrdili, da so motivira? in pod dobrim strokovnim voj stvom sposobni izpeljati zaupat jim raziskovalno nalogo. K tet?' pripomore predvsem način do1 na taborih, ki je za mlade zat' miv in jim je blizu. Tako pridot Ijeno znanje je trajnejše od j stega, ki ga dobijo v šolah. Tal':1 delo kaže nove poti do cilja tuj učiteljem, saj bosta druga® bolj ustvarjalni šoli prihodno*1 oba - učitelj in učenec - odg1 vorna za dosego ciljev, ki so si j1! zastavili. nh; RADOVAN LIPUŠČEK Dmgačni časi, spremenjene vrednote O nekaterih nevarnih vrednotnih pojavih v pedagoški praksi . Vrednote, bodisi opazovane na družbeni bodisi individualni ravni, doživljajo v današnjem obdobju zaradi raznoterih vzrokov v svojih strukturnih sestavinah korenite spremembe. Povedano ne velja le za našo družbo, temveč tudi za ves svet. Aksi-ologi, pa ne le ti, upravičeno opozarjajo, da je treba znova opredeliti vlogo tradicije v prihodnjem družbenem razvoju. Spremembe vrednot, kot že poudarjeno, zadevajo tudi naš družbeni prostor. Vanj prodira nova političnost, stare vrednote se pojavljajo v novih družbenih okoliščinah, nove pa so v vseh prvinah nedodelane. Človeku se zastavljajo vprašanja: kako se bo rešilo medsebojno razmerje med starimi in novimi vrednotami? V korist novih vrednot? Kakšna bo lestvica novih družbenih vrednot? Ali in kako bodo zapolnjene praznine, ki se pojavljajo v vrednotah? Na vprašanja ne bomo poskusili predvideti odgovorov; opozorimo le na to, da se vse opisane spremembe zrcalijo tudi v šoli in vplivajo na učenčevo zavest. In že smo pri pojavljajočem se središčnem vprašanju: kako naj v takšnih okoliščinah, ko se vrednote tako izrazito preobražajo, opravlja svoje delo učitelj? Kako naj učenčevo osebnost vrednotno plemenitimo? Kako naj učenca v kriznem obdobju vendarle vzgaja k vrednotam, ki so tako zelo pomembna sestavina za oblikovanje osebnosti. Opozorili smo že, da doživlja v današnjem obdobju vrednotni pojav tako v svetovnem kot našem družbenem prostoru svoje globinske preobrazbe. Le-te tudi . odsevajo v naši pedagoški praksi in se mnogokrat izražajo v negativnih pojavih, ki jih lahko (po)-imenujemo: vrednotna apatija, vrednotni relativizem, vrednotni nihilizem. V današnjem, kriznem obdobju se vrednote spre- minjajo; te spremembe pa lahko učinkujejo na mlado učenčevo osebnost prav dezintegracijsko. Verjetno se bodo te spremembe v prihodnje stopnjevale in tudi zaostrovale. To napoveduje tudi razmišljanje dr. Antona Trstenjaka: »Te premaknitve moralnih vrednot utegnejo iti še dalje. V spremenjenih življenjskih okoliščinah, ko se družbene razmere (sistem) zelo spremenijo, imajo ljudje tudi do etičnih vrednot drugačno stališče; v obeh primerih pa lahko pravilno vrednotijo. Razmere so se spremenile, zato pa se spremenijo tudi človekovi odnosi do vrednot, in sicer tako daleč, da je prejšnja vrednota izgubila svojo vrednost in postala za ljudi morebiti celo breme.« (Človek vrednostno bitje. Sodobna pedagogika, Ljubljana 1989, št. 5-6, str. 225.) Vsebino navedenih negativnih vrednostnih pojavov, za katere menimo, da so zelo nevarni, če se pojavijo v naši pedagoški praksi. Pod pojmom vrednotna apatija razumemo učenčev odpor do vrednotnega pojava. Z vrednotnim relativizmom označujemo obstoj nejasne slike pri učencu, kaj so resnično tiste prave vrednote. To je nevarno predvsem za mladino, ki navadno ne zna prav ločevati in gre predaleč. Vse se ji dozdeva zelo relativno in spremenljivo, tako da v svojem vrednotenju ne pride nikoli do neke trdne norme, do nečesa, ob čemer se morajo še tako spremenjene razmere ustaviti. Gre za etične norme, ki morajo imeti kljub spremenljivim razmeram in razumljivo spremenjenim vedenjskim usmerjenostim ali držam konec koncev vendarle neko Arhimedovo točko, nekaj absolutnega, ker sicer se lahko etično vrednotenje tako zvodeni, da ima vsak 'prav’ čeprav vsi narobe ravnajo. (Dr. Anton Trstenjak, prav tam.) 0 testih objektivnega tipa Ali me ljubiš? Obkroži DA ali NE Hitim po šolskem hodniku in zagledam kolegico Marto, ki se mi na široko smeji. »Živio, Marta! Danes si pa očitno dobre volje!« »Preberi tole!«. V roke mi potisne rotnato kuverto. Pod sličico punčke v klobučku že na kuverti piše: »Ljubim te!« Ni sicer lepo odpirati ljubezenskih pisem, četudi jih napiše desetletna če-trtošolka, a kaj hočemo, včasih je radovednost močnejša od pravil bontona. »Končno sem se odločila.« Tudi to piše na kuverti. Iz kuverte se vsujejo slikice »I love snoopy« in zraven pripis: Te slikice so zate! Za mojega fanta! In že sledi vsebina pisma: »Ljubim te tako globoko, kakor slon dvigne svoj rilec visoko. Odpiši mi. Ali me ljubiš? Obkroži da ali ne. I love you.« • Četrti razred! Ob tem izvirnem pismu sem še jaz postala dobre volje in Z Marto sva se zaklepetali. To vsekakor ni prvo ljubezensko priznanje, ki ga je Marta v letih svojega poučevanja prestregla med učenci. Našteva mi visoko leteče in visoko doneče umotvore v prozi in poeziji. da ampak prav zaradi navodila: Me ljubiš? Obkroži: DA ali NE. So testi objektivnega tipa res segli tako globoko? Ker imam tovrstne preskuse tako zelo v želodcu, bi si danes rada s tem člankom malce olajšala dušo. Zakaj toliko o tem pismu? Ne zato, bi razkrivala skrivnosti mladih, • »Učenci, kaj ko bi pisali test v torek?« predlagam svojim šestošolcem med poukom angleščine. »Ne, tovarišica, v torek pišemo matematiko!« Ko ugotovim, da v ponedeljek pi-šejo zgodovino, v sredo slovenščino, >’ četrtek zemljepis, v petek biologijo, se mi zvrti in slovesno naznanim: »Učenci, testa sploh m bomo pisal Prinesla bom knjižice in slovarje in bomo prevajali. Prevod pa bom potem ocenila.« »Bravo, tovarišica!« »Meni tisto knjižico o prvem aprilu!« »Meni pa Don Kihata!« V torek prinesem v razred polno naročje različnic slikanic, tudi slovarjev je dovolj - za vsako klop po eden. Med veselim živ-žavom začnemo prevajati. Tekam po razredu sem in tja, tu me kliče nekdo, ki ne razume besede, tam razlagam preteklik, tu je zopet nepravilna glagolska oblika. • »Nikar prehitro ne brskaj po slovarju! Najprej poskušaj sam uganiti! Najprej se nauči uporabti pamet, šele potem slovar!« Delim nauke in že je tu beseda, ki je tudi jaz ne morem uganiti, niti ji ne vem pomena. Poglejmo v slovar. Oči okoli mene se svetijo. Tega tudi tovarišica ne ve! »Vse življenje se moramo učiti!« se poskušam izvleči, a v resnici nam je med takimi urami vsem prijetno. Kako drugače je med takšnimi 'testi’, kot pa je bilo nekdaj, ko sem kot vešča stala sredi razreda in poskočila, čim je kaj zašumelo. Jezno sem gledala sošolce, ki so z roko zastirali svoje pisanje - da ja ne bi kdo česa prepisal - a hkrati tudi sama porabila vso moč za preprečevanje prepisovanja in za presojanje, kateri stavek je vreden pol točke in kateri celo točko. Nato sem količino znanja ocenila s številom napak, pogledala na lestvico in napisala 'nezmotljivo' oceno. Je bila ta ocena res pravična? In cena zanjo? Strah, negotovost, napetost, netovarištvo, tekmovalnost. Šolske naloge so že tako ali tako neživljenjske. Pri nobenem delu v življenju nam nihče ne vzame priročnikov, slovarjev, slovstva - vsega, kar bi nam pomagalo pri delu. Testi objektivnega tipa, ki smo jih uvozili iz zahoda, pa obravnavajo človekovo znanje skrajno brezosebno. Tipi nalog so dovršeno računalniško obdelani z uporabo preluk-krnic. Te vstaviš v strd v ra- Pa tudi vrednotni nihilizem nam pomeni učenčevo nejasno razumevanje (nihanje), katera vrednota je zanj resnično tista prava, najbolj sprejemljiva. Od kod lahko (tudi) izvirajo navedeni pojavi? Prav iz učiteljeve nejasne osebne predstave, kaj je vrednota. To pa je lahko zelo nevarno. Tudi obdobje nastopajoče pluralistične družbe zahteva vzgojo za vrednote k temeljnim človečnim vrednotam. Učitelj bo imel pri tem nedvomno zelo težavno nalogo tako po strokovni kot didaktični strani. Temeljni, prevladujoči didaktični prijem, ki ga bo moral uporabljati, bo dialog. Dialog, v katerem bo (tudi) razvijal učenčevo sposobnost za razlikovanje pravih (avtentičnih) vrednot od tistih, ki to niso (psevdo-vrednot). Takšen dialog bo torej zahteval strokovno in didaktično zelo razgledanega učitelja. Učitelja, ki bo tudi dopuščal učencu postavljati vprašanja; ki sicer ne bo znal v vsakem trenutku odgovarjati učencu na postavljena vprašanja, reševati njegovih dvomov in problemov. Temeljito razmišljajočega teoretika torej in praktika obenem. Mlade muči danes predvsem to, da dobivajo vse preveč informacij, njihov smisel pa ostaja nepojasnjen. Ob tem opredeljevanju njihovega smisla bo torej učiteljevo delo še težavnejše, po drugi strani pa mogoče prijetnejše kot je danes in bolj izzivalno. Sklenimo: vrednota ima v učenčevem življenju veliko pomembnih nalog, ki se dialektično prepletajo in vplivajo ena na drugo. Prav ta pojav v današnjem času mnogokrat zelo silovito spreminja svojo naravo. Njegove spremembe tudi lahko vodijo do zelo nevarnih pojavov v pedagoški praksi. Pojavov, ki jih lahko (po)imenujemo: vrednotna apatija, vrednotni relativizem, vrednotni nihilizem. Učiteljeva naloga je, da jih v svojem pedagoškem delu premaga; to pa pomeni, da vrednotam ponovno, najde ustrezen smisel. ALOJZIJA ŽIDAN Golob v letu, črno ozadje, 1950 čunalnik, in ta oceni človekove sposobnosti. Ocena računalnika je pač objektivna, vendar je cena za to objektivnost zelo velika. Obkroži, podčrtaj, izloči, odkljukaj! Kje so ustvarjalnost, domiselnost, širina, svobodna misel? Kako zelo drugačne pa so šolske naloge, pri katerih učencu pustiš njegov jaz- Razen morda pri matematiki in fiziki je to mogoče pri vseh predmetih. Zakaj ne bi učenci pri zgodovini namesto »odkljukaj, obkroži« -pisali npr.: Kaj bi storil, če bi bil jaz Matija Gubec? Pri biologiji: Moja najljubša rastlina, moja najljubša žival. Pri zemljepisu: Dežela mojega deda - Prlekija. Pritegnimo otroka v učni proces! Če hočemo posnemati nedosegljivo učiteljico naravo, bomo videli, da ta vedno postavlja otroke v središče dogodkov: moj očka, moj medvedek. Če strah pred napako preneha hromiti otrokovo ustvarjalnost, smo za učenčev duševni in intelektualni razvoj naredili več, kot pa je vredna absolutno objektivna ocena njegovega testa. Testi naj bodo del življenja, priprava na življenje! V lanskem šolskem letu sem nadomeščala kolegico na Srednji kemijski šoli. Sredi septembra sem v prvem letniku slovesno oznanila: »Pisali bomo test. Preveriti moramo začetno znanje.« Zagledala sem prestrašene obraze, polne tesnobe. »Ne pozabite prinesti s seboj knjig, zvezkov, slovarjev, priročnikov - vsega, kar imate!« Dijaki so me osuplo gledali. Niso vedeli, ali mislim resno ali se šalim, a naslednji dan so bili na klopeh veliki Websterji in najrazličnejši drugi slovarji in priročniki. Na tablo sem napisala: »Prijava za sprejem v službo.« »Tako napišite, da vas bom sprejela v službo!« sem rekla. »Če pa boste imeli kakšne težave, me kar pokličite!« Skoraj niso mogli verjeti svojim ušesom. »Koliko naj napišemo, tovarišica?« »Dva kilometra!« Počasi so se opogumljali. Klicali so me sem in tja. Tekala sem po razredu, razlagala, popravljala, dopolnjevala. Moj cilj ni bil loviti napake, ampak poučevati angleščino. m Šele zdaj, ko poučujem tudi na večernih šolah odrasle, vidim, koliko škode naredi naša šola. Koliko zavrtih, negotovih ljudi je med nami, takšnih, ki so polni dvomov in brez zaupanja vase. Koliko so jih v šoli prepričali, da so nesposobni, nenadarjeni, nepoklicani za to ali ono dejavnost. Kolegi, prenehajmo učence strahovati, spraševati pred tablo, prepričevati, da je neka snov težka, nehajmo jim rušiti samozavest! DUŠICA KUNAVER UČENJE Z UPORABO DOMIŠLJIJE Mišljenje v slikah V našem tehniziranem svetu postaja domišljija čedalje manj pomembna, čeprav so o njenih vrednostih pisali filozofi in psi-l hologi vseh časov. Nekateri ..vzgojitelji in učitelji tožijo, da je imajo otroci premalo, saj se mnogi v vrtcih ne znajo več igrati samostojno, hočejo navodila in trdna pravila. Igra pa se poraja prav iz bogastva domišljije. Lahko bi rekli, da otroci, ki so revni z domišljijo, izhajajo iz doma, kjer namenjajo domišljijskemu svetu malo pozornosti. Morda so tudi čezmerno zasičeni z medijsko domišljijo, vendar prav občutek Izdelanih slik' preprečuje razvoj in obdelavo domišljije, saj v zgodbah in pravljicah asociirajo že narejene izdelke elektronskih medijev; to jih prežene iz njihovega čarobnega sveta. S kopičenjem že izdela- Kje vas in nas šola žuli Ureja Tereza Žerdin SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE Zadovoljstvo na obeh straneh Naša Tina je v 2. razredu. Nasploh je počasna, pri pisanju pa še prav posebno. Za svojo starost je izredno velika in močna. Če v šoli ne bi imela razumevanja za njene posebne težave, potem bi verjetno ponavljala prvi razred, kajti Tini se je dobesedno ,odprlo' šele tik pred koncem prvega razreda. Zdaj bere počasi, vezano, pri pisanju pa mora še pošteno premisliti za vsako črko posebej. To pa ji vzame zelo veliko časa. Tinina učiteljica rešuje ta problem takole: - Prepis: Medtem ko drugi učenci prepišejo vse besedilo, prepiše Tina toliko, kolikor zmore. Če je pomembno, ji potem kdo, ki piše hitro, napiše do konca. - Narek: Učiteljica stoji pri Tini. Razredu pove stavek in učenci ga morajo zapisati. Tini narekuje besede in ji pomaga, da ne naredi preveč napak. Ko razred piše drugi stavek, je Tina še zmeraj pri prvem. Njen narek je zmeraj krajši od nareka drugih. - Odgovori na vprašanja: Učenci odgovarjajo na vprašanja v celih stavkih, Tina lahko odgovori le z besedo, pomembno je, da odgovori pomensko pravilno. Obema učiteljicama naše Tine sem zelo hvaležna za razumevanje, pa tudi zato, ker je učiteljica našla način, kako Tina lahko sledi pouku, dela, ne da bi bili ob tem prikrajšani drugi učenci v razredu. Tudi jaz se ne bi počutila dobro, če bi vedela, da na račun mojega otroka učiteljica zanemarja druge. Tinina mama Komentar skoraj ni potreben. Dodati pa je treba še to, da se učiteljica med letom z oceno Tininega uspeha ne obremenjuje. Skrbeti poskuša le za to, da deklica po svojih močeh napreduje. Zaradi posebnih Tininih privilegijev se ni do zdaj še nihče pritožil. Zdi se, da se vsem udeležencem te ,igre‘ zdijo povsem naravni. Zadovoljna sem, ker sem v tej igri tudi jaz. Sodelujte, pišite, sprašujte! Odgovatjajo strokovnjaki Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. nega se zmanjša tudi otrokovo veselje do branja iz knjig, iz teh pa lahko zajema otrok svoje domišljijske podobe. Zadnje desetletje se je zlasti v Ameriki in tudi že v Evropi razvila sodobna učna metoda su-gestopedija, z ustvarjalnim prijemom koristi učencu med drugim tudi z domišljijo in predstavo. Poudarek je na slikovni domišljiji in predstavi. Obe sta funkciji desne možganske hemisfere. Čeprav obe možganski hemisferi predelujeta slikovne informacije, je desna pri tem vodilna in nekateri raziskovalci jo v svojih študijah primerjajo s stereop-skim globokim zaznavanjem. Pri preskusnih osebah so ugotovili, da so si otroci stvari veliko bolje zapomnili, če so pri učenju uporabljali vizualno imaginacijo. V desni hemisferi so vskladiš-čene tudi tiste vidne zaznave, ki se jih niti ne zavedamo več. Če beremo npr. suhoparno učno snov, lahko čez nekaj časa ugotovimo, da smo s svojimi mislimi čisto drugje. Začeti moramo znova. Kadar pa abstraktne pojme in podatke povežemo z ustreznimi slikami in jim tako vdahnemo več življenja, opazimo, da beremo z zanimanjem in tudi sposobnost pomnjenja se nam poveča. Ko uporabljamo domišljijo pri učenju, s tem učitelja in učenca v ničemer ne omejujemo. Čim več čutil vklopimo, tem bolj je učna snov življenjska. Tako nekdo vidi potek učne snovi s svojimi ,notranjimi očmi', drugi zaznava osebe in stvari z drugimi predstavami (s 'poslušanjem, z dotikom...). Pri učenju jezika pa tudi pri drugih predmetih lahko učenec učinek domišljijskega potovanja zveča, če spremeni svojo identiteto in prevzame, vlogo nekoga drugega. Pri vsem tem je najpomembnejša notranja mentalna sproščenost, ki pripomore tudi k boljši komunikaciji med obema hemisferama in seveda k prenosu informacij v možganih. Mišljenje v slikah nam pomaga razvijati ustvarjalnost, in to bi morali spodbujati zlasti pri šolaijih. Neko kitajsko izročilo pravi, da je vsaka slika vredna tisoč besed. Tudi v zahodni kulturi je veliko dokazov, da so pomembni raziskovalci in umetniki svoja odkritja in stvaritve najprej podoživeli v ,notranjih slikah' in jih šele nato prenesli na papir. Jean Houston, avtor knjige o razvoju človekovih zmožnosti, pa pravi, da imajo mnogi otroci naravno danost za mišljenje v slikah. Vizualno mišljenje je pri njih mnogo bolj izraženo kot verbalno. Z vzgojo in razvijanjem verbalnih - linearnih procesov pa so mnogi otroci svojo sposobnost slikovitega mišljenja izgubili. Posledice tega so slabši učni uspehi v šoli in občutki manjvrednosti. Čeprav so otroci po naravi inteligentni in nadarjeni, izgubijo občutek za svojo zmogljivost in znanje. Če hočemo prodreti v ,novo deželo mišljenja', je prav, da mišljenje v slikah podpremo in mnoga učna besedila lahko obogatimo tudi z domišljijo. MARIJA HAFNER Str NAKNADNI RAZPISI del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah 1990/91 Komisija za delovna razmerja ZUSGP Ljubljana - TOZD CENTER ZA REHABILITACIJO SLUHA IN GOVORA, Ljubljana, Vojkova 74 razpisuje dela in naloge a) - UČITEUA TEHNOLOGIJE v grafični usmeritvi b) - UČITEUA PRAKTIČNEGA POUKA v tekstilni usmeritvi c) - UČITEUA PRAKTIČNEGA POUKA v lesarski usmeritvi č) - UČITEUA ELEKTROENERGETIKE v strojni usmeritvi d) - UČITEUA PRAKTIČNEGA POUKA tehničnega strojnega risanja e) - UČITEUA KROJNEGA RISANJA v tekstilni usmeritvi f) - UČITEUA TEHNOLOGIJE v lesarski usmeritvi g) - UČITEUA PRAKTIČNEGA POUKA v strojni usmeritvi h) - VARUHINJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še tele pogoje; pod a) VI. ali VII. stopnja strokovne usposobljenosti grafične smeri. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas od 1. 9. 1990, pod b, c, d, e in g) VI. stopnja strokovne usposobljenosti ustreznih smeri. pod č. in f) VII. stopnja strokovne usposobljenosti ustrezne smeri. Delovno razmerje bo sklenjeno za polovični ali manj kot polovični delovni čas in za določen čas od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991: pod h) končana osnovna šola oz. šola za varuhinje, tečaj iz higienskega minimuma, poskusho delo 2 meseca. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljenih pogovorih. Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev OSNOVNE ŠOLE FRANC ROZMAN STANE, Prušnikova 85, LJ.-Šentvid, 61210 UUBUANA razpisuje dela in naloge - UČITEUA GOSPODINJSTVA IN BIOLOGIJE, ki bo vodil tudi šolsko prehrano, PRU, za določen čas (od 1. 9. 1990 do 30. 6. 1991); nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Prijave sprejemamo 10 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh. Razpisna komisija SREDNJE KOVINARSKE ŠOLE MUTA razpisuje dela in naloge .'•.V' Jt* ' - RAVNATEUA ŠOLE za štiri leta Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z Zakonom o usmerjenem izobraževanju. Imeti morajo visoko strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Opravljen morajo imeti tudi strokovni izpit. Kandidati morajo predložiti program dela za mandatno obdobje. Rok za prijavo je 10 dni od objave razpisa. Izbor kandidatov bo objavljen v 10 dneh po poteku razpisnega roka. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili. Prijave z dokazili in programom dela pošljite na naslov: Razpisna komisija Srednje kovinarske šole Muta, Koroška cesta 53, 62366 Muta. Komisija za delovna razmerja SREDNJE KOVINARSKE ŠOLE MUTA razpisuje prosta dela in naloge: - UČITEUA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas z zmanjšano delovno obveznostjo; - UČITEUA FIZIKE, za nedoločen čas z zmanjšano delovno obveznostjo; - UČITEUA OBRAMBE IN ZAŠČITE, za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo; - UČITEUA TELESNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo;' - UČITEUA MATEMATIKE, za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo; - UČITEUA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV tekstilno-konfekcijske usmeritve, za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo - UČITEUA PRAKTIČNEGA POUKA tekstilno-konfekcijske usmeritve za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo. Razpisni pogoji: Visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri v skladu z zakonom ter opravljen strokovni oziroma pedagoški izpit. Za učitelja praktičnega pouka zadostuje višja strokovna izobrazba konfekcijske smeri. Začetek dela je 1. 9. 1990. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje navedenih del in nalog v 10 dneh po objavi na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja Srednje kovinarske šole Muta, Koroška c. 53, 62366 Muta. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRANC LESKOŠEK-LUKA, UUBUANA, Splitska ulica 13, razpisuje prosta dela in naloge: - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE s polnim delovnim časom, za nedoločen čas. Pogoj: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. Začetek dela 1.9. 1990. Kandidati naj pošljejo prijave na gornji naslov v 10 dneh po objavi razpisa. 1. Razpisna komisija WO NARODNE JUNAKINJE REZKE DRAGARJEVE ČRNUČE, ČRNUČE, Titova 312 a razpisuje dela in naloge — VODJE ENOTE (reelekcija) Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in imeti: — izobrazbo za vzgojitelja ali strokovnega delavca, določeno z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok — najmanj tri leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj dve leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok — organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom pripomogel k uresničevanju smotrov in nalog VVO. Začetek dela: 1. 9. 1990 2. Komisija za delovna razmerja VVO NARODNE JUNAKINJE REZKE DRAGARJEVE, ČRNUČE ČRNUČE, Titova 312 a razpisuje v šol. letu 1990/91 prosta dela in naloge: — 6 VZGOJITEUIC s polnim delovnim časom za določen čas (od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991) — VZGOJITEUICE s polnim delovnim časom za določen čas (od 1. 9. 1990 do aprila 1991) — VZGOJITEUICE s polnim delovnim časom za določen čas (od 13 . 8. 1990 - nadomeščanje porodniške) — VZGOJITEUICE s polnim delovnim časom za določen čas (od 1. 10. 1990 - nadomeščanje porodniške) Pogoji: končana srednja vzgojiteljska šola, strokovni izpit, trimesečno poskusno delo. — 3 VARUHINJ s polnim delovnim časom za določen čas (od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991) Pogoji: končana šola za varuhinje, starost 18 let, enomesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov pod: 1. Za razpisno komisijo 2. Komisija za delovna razmerja Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. ZAVOD ZA USPOSABUANJE JANEZ LEVEC UUBUANA, Karlovška c. 18 Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen, polni delovni čas, za DE ODU Jarše Pogoj: PRU tehnične vzgoje Začetek dela: 1. 9. 90. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na gornji naslov v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po roku za prijavo. Svet OŠ IVAN KOVAČIČ-EFENKA CEUE razpisuje prosta dela in naloge - PREDMETNEGA UČITEUA KEMIJE IN BIOLOGIJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoj: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. Začetek dela: 1. 9. 1990 Stanovanja ni. Prijave z dokazili o končani izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet OŠ IVAN KOVAČIČ-EFENKA CELJE, Dečkova cesta 60, 63000 Celje. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri. Komisija za delovna razmerja GLASBENE ŠOLE UUBUANA VIČ-RUDNIK, Ljubljana Emonska 20 razpisuje prosta dela in naloge: za določen čas s polnim delovnim časom: - UČITEUA HARMONIKE - UČITEUA KLAVIRJA Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja glasbe na glasbeni šoli. Začetek opravljanja del in nalog je 1. september 1990. Stanovanj ni. Prijave z življenjepisom, seznamom dosedanjih zaposlitev in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Komisija za delovna razmerja 8 dni po objavi razpisa. Komisija ne bo upoštevala nepopolnih vlog. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA XII. SNOUB KRMEU razpisuje prosta dela in naloge Pri fi: - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, s polovičnim delovnim ča-^ som, za nedoločen čas, začetek dela 1. 9. 90 . - RAVNATEUA za 4 leta. Začetek dela 1. 9. 1990. >0 Kandidat mora izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole in imetiPfi najmanj 5 let delovnih izkušenj. a Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:^ Osnovna šola XII. SNOUB Krmelj, 68296 Krmelj. O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po objavi razpisa. Jr Komisija za delovna razmena in družbeni standard ** OSNOVNE ŠOLE KAMNIŠKEGA BATAUONA STRANJE (( razpisuje prosta dela in naloge L- - UČITEUA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE ,a za nedoločen čas, s polno obveznostjo L Pogoji: višja strokovna izobrazba smer tehnična-likovna vzgoja Začetek dela 1. 9. 1990 ^ Kandidati naj oddajo pisne vloge z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po^ objavi razpisa. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE CVETKA GOLARJA ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje 51 £ { razpisuje prosta dela in naloge ra - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas (do 31. 8. ^ 1991), s polnim delovnim časom * - 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, za oddelka podaljša- K nega bivanja, za določen čas (do 31. 8. 1991), s polnim delovnim C časom - UČITEUA ZGODOVINE, ki bo dopolnjeval delo v oddelku r podaljšanega bivanja, za določen čas (do 31. 8. 1991), s polnim delovnim časom - PREDMETNEGA UČITEUA MATEMATIKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - PREDMETNEGA UČITEUA TEHNIČNEGA POUKA, za 5 določen čas (do 31. 8. 1991), s polnim delovnim časom I - PREDMETNEGA UČITEUA MATEMATIKE, za določen čas I (do 1. 2. 1991), s polnim delovnim časom - PREDMETNEGA UČITEUA FIZIKE IN TEHNIČNEGA POUKA, za določen čas (do 31. 8. 1991), s polnim delovnim časom r - PREDMETNEGA UČITEUA LIKOVNE VZGOJE, za dolo- g čen čas (do 31. 8. 1991), s polnim delovnim časom - PREDMETNEGA UČITEUA GOSPODINJSTVA, ki bo do- L polnjeval delo v oddelku podaljšanega bivanja na podružnični šoli v Retečah, za določen čas (do 31. 8. 1991), s polnim delovnim časom - PREDMETNEGA UČITEUA TELESNE VZGOJE, ZTV, za varstvo vozačev, prometno vzgojo, za določen čas (do 31. 8.1991), s polnim delovnim časom. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o osnovni šoli. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na Osnovno šolo Cvetko Golar Škofja Loka, Frankovo naselje 51. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po roku za j prijavo. f Razpisna komisija i SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE IN GIMNAZIJE UUBUANA razpisuje za zdravstveni in gimnazijski program prosta dela in , naloge v šolskem letu 1990/91 za: — UČITEUA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, s polnim delovnim časom, za določen čas od 1. 9. 1990 do 30. 6. 1991. — UČITEUA MATEMATIKE, s polnim delovnim časom, za določen čas, od 1. 9. 1990 do 30. 6. 1991. — UČITEUA RAČUNALNIŠTVA, s polnim delovnim časom, za določen čas, od 1. 9. 1990 do 30. 6. 1991. — ZDRAVNIKA, s polnim delovnim časom, za določen čas, od 1. 9. 1990 do 30. 6. 1991. — PSIHOLOGA, s polovičnim delovnim časom, za določen čas, od 1. 9. 1990 do 30. 6. 1991. Pogoj: Visoka izobrazba ustrezne smeri in poskusno delo. — VIŠJE MEDICINSKE SESTRE, s polnim delovnim časom, za j določen čas od 1. 9. 1990 do 30. 6. 1991. Pogoj: Ustrezna višja izobrazba in poskusno delo. Kandidati naj oddajo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev in dokazila o izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BELOKRANJSKEGA ODREDA SEMIČ razpisuje prosta dela in naloge: - UČITEUA TELESNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi prostih del in nalog. O izbiri kandidata vas bomo obvestili v 15 dneh po roku za prijavo. Začetek dela je 1. september 1990. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE VENCUA PERKA DOMŽALE, Ljubljanska 58 a razpisuje prosta dela in naloge — UČITEUA TELESNE VZGOJE - moški program - za nedoločen čas s polnim delovnim časom Začetek dela L 9. 1990. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izbiri bodo pisno obveščeni v 30 dneh po razpisnem roku. ^°niisija za delovna razmerja SNOVNE ŠOLE DR. ALEŠ BEBLER PRIMOŽ, HRVATINI tazpisuje za šolsko leto 1990/91 prosta dela in naloge " UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom " UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom " UČITELJA ITALIJANSKEGA JEZIKA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoji: PRU ali P. Začetek dela: 1. 9. 1990. Rjavite se v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili 0 izbiri v 15 dneh po poteku roka za prijavo. ^°lski center vojvodina,tozd osnovna šola France bevk tolmin izpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA GLASBENE ŠOLE za nedoločen čas, ki bo dopolnjeval delo s polovično učno obveznostjo. .-ačetek dela je 15. 8. 1990. Rjavite se v 8 dneh po objavi razpisa. komisija za delovna razmerja JSNOVNE ŠOLE I. SPUB TONETA TOMŠIČA DOBREPOLJE, Videm 80, 61312 Videm Dobrepolje azpisuje prosta dela in naloge: ^ UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas, s polnim delovnim časom ^ UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, za nedoločen čas.s pol- 10 nim delovnim časom " UČIELJA TELESNE VZGOJE, za določen čas, s polovičnim delovnim časom, -j~ UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas, s polovičnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na daljšem bolniškem dopustu). ^aČetek dela za vse razpisane naloge je 3. 9. 1990. kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi tazpisa. ^ ^ izbiri bodo obveščeni v zakonitem roku. l' Komisija za delovna razmerja 11 OSNOVNE ŠOLE SIMONA JENKA SMLEDNIK u r a z p i s u j e prosta dela in naloge n - UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PA, za določen čas n (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) ,a Začetek dela 1.9. 1990 ^a voljo je enosobno stanovanje. 15 Pijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. ^ ------------ n OSNOVNA ŠOLA LOG-DRAGOMER, Šolska cesta 1, 61351 Brezovica Ij razpisuje prosta dela in naloge n !" RAVNATELJA a Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določata zakon in I družbeni dogovor,izpolnjevati še: ’ pogoje po 81. členu Statuta osnovne šole in imeti - strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-j izobraževalnem delu in ^ - organizacijske sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog e osnovne šole. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela “ naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naš naslov z oznako na ovojnici ”za razpisno komisijo”. 0 izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Komisija za medsebojna delovna razmerja osnovne šole neznanih talcev Dravograd razpisuje prosta dela in naloge j - UČITEUA GLASBENE VZGOJE na Osnovni šoli Neznanih talcev Dravograd, s polnim delovnim časom za nedoločen čas a " UČITEUA GLASBENE VZGOJE na enoti Šentjanž, s polovičnim delovnim časom, za nedoločen čas Pogoji: predmetni učitelj ali profesor (diploma). Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 15 dneh po objavi razpisa ^ Komisiji za medsebojna delovna razmerja Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR VRHNIKA razpisuje prosta dela: 3 1 3 r UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, POGOJ: končana PA ustrezne smeri Začetek dela 1.9.1990 " UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, POGOJ: končana PA, smer razredni pouk Začetek dela 1. 9. 1990 P UČITEUA MATEMATIKE in FIZIKE, za določen čas, predvidoma do 31. 8. 1991 - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, s polnim delovnim časom, POGOJ: končana PA, smer matematika-fizika. lahko tudi absolvent Začetek dela 1. 9. 1990 Prijave z dokazili pošljie v 8 dneh po. objavi na naslov Osnovna šola *van Cankar, Lošca 1, Vrhnika. Kandidate bomo obvestili o izidu fazpisa v 8 dneh po izbiri. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE DANTE ALIGHIERI IZOLA razpisuje prosta dela in naloge: 1. 2 VZGOJITELJIC - s polnim delovnim časom; nedoločen čas 2. MENTORJA ŠOLSKE ZADRUGE - s polnim delovnim časom’nedoločen čas 3. 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA - s polnim delovnim časom; nedoločen čas 4. UČITEUA BIOLOGIJE-KEMIJE - s polnim delovnim časom; nedoločen čas 5. UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA - s polnim delovnim časom; nedoločen čas 6. UČITELJA TELESNE VZGOJE - s polnim delovnim časom; nedoločen čas 7. UČITEUA RAZREDNEGA POUKA - s polovičnim delovnim časom v celodnevni šoli 8. 3 ANIMATORJEV PROSTIH DEJAVNOSTI - s polovičnim delovnim časom; nedločen čas 9. UČITELJA LIKOVNEGA POUKA - s polovičnim delovnim časom; nedoločen čas 10. UČITEUA TEHNIČNEGA POUKA - s polovičnim delovnim časom; nedoločen čas 11. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA - za 10 ur; določen čas POGOJI: - ustrezna izobrazba - od 1 do 10 pripadnost italijanske narodnosti Začetek dela pod 1 in 2 je 1. 9. 1990, za druge 21. 8. 1990 Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: OŠ Dante Alighieri Izola. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po objavi razpisa. Svet DELAVSKE UNIVERZE MARIBOR, Maistrova 5 objavlja dela in naloge - STROKOVNEGA DELAVCA LINGVISTA, za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom Pogoji: - visoka šola (VII. stopnja) - lingvist - nemščina-angleščina - strokovni izpit - 4 leta delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Delavska univerza Maribor, Maistrova 5. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po roku za prijavo. OSNOVNA ŠOLA FRANA ALBREHTA KAMNIK Komisija za delovna razmerja in družbeni standard razpisuje prosta dela in naloge - PREDMETNEGA UČITEUA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas. Začetek dela 1. 9. 1990. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh na naslov: Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik, Šutna 9, 61240 Kamnik. Komisija za delovna razmerja pri ZAVODU ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE V KAMNIKU razpisuje prosta dela in naloge: OSNOVNA ŠOLA: - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, PRU, poln delovni čas, za nedoločen čas; SREDNJA ŠOLA: - UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA, P, polovični delovni čas, za določen čas; - UČITEUA UMETNOSTNE VZGOJE, P, 5 pedagoških ur na teden, določen čas^ - UČITELJA DRUŽBOSLOVJA V SKR, P, 4 pedagoške ure na teden, za določen čas; - UČITELJA FIZIKE, MATEMATIKE IN STROKOVNOTE-ORETIČNIH PREDMETOV, v administrativni usmeritvi. P, polni delovni čas, za nedoločen čas; - UČITEUA STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV v VIP elektrotehnika - dipl. inž. elektrotehnike - elektronik, poln delovni čas, za nedoločen čas; - UČITEUA STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV v elektroenergetiki, dipl. inž. elektrotehnike - energetik, 5 pedagoških ur na teden, za nedoločen čas. Vsi učitelji si morajo pridobiti specialno pedagoško izobrazbo za delo s telesno prizadeto mladino - FIBM, učitelj strokovnoteoretičnih predmetov pa tudi pedagoško-andragoško izobrazbo. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ZAVOD ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE KAMNIK, Novi trg 43/a. OSNOVNA ŠOLA SIMON KOS PODBRDO razpisuje prosta dela in naloge - UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBORHVAŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas. Na voljo.družinsko stanovanje. Začetek dela: L 9. 1990 Prijave z dokazili pošljite po 15 dneh na gornji naslov. Delegacija delavcev v svetu OSNOVNE ŠOLE BAZA 20 DOLENJSKE TOPLICE razpisuje prosta opravila in naloge: - UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNEGA POUKA, PRU ali P za določen čas, nastop dela L 9. 1990, konec dela 31. 8. 1991 - VIŠJEGA KNJIŽNIČARJA ALI UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA-KNJIŽNIČARJA, PRU ali P za določen čas,od 1. 9.1990 do 31. 8.1991,2 leti delovnih izkušenj. Prijave z dokazili sprejema Osnovna šola Baza 20, Pionirska cesta 35, 68350 Dolenjske Toplice, 15 dni po' objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas, s polnim delovnim časom; začetek dela L 9. 1990 do 30. 6. 1991 - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas, s polnim delovnim časom; začetek dela L 9. 1990 do vrnitve delavke z bolniškega dopusta - UČITEUA GOSPODINJSTVA IN BIOLOGIJE, PRU, za določen čas, s polnim delovnim časom,od L 9. 1990 do 31. 12. 1990 - UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNEGA POUKA, PRU ali P, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; začetek dela L 9. 1990 - UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za določen čas, spolnim delovnim časom; začetek dela L 9.1990 do 30. 6.1991 Za enoto glasbene šole: - UČITEUA KLAVIRJA, PRU ali P, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; začetek dela 1.9. 1990 - UČITEUA KITARE, PRU (srednja ali višja izobrazba), za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; začetek dela 1.9. 1990 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Savo Kladnik Sevnica, 68290 Sevnica, Trg svobode 42. O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po preteku objave razpisa. OSNOVNA ŠOLA JOSIP BROZ-TITO TRBOVUE razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA, P ali PRU, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Začetek dela L 9. 1990. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Josip Broz-Tito Trbovlje, Leninov trg 6. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD SLOVENSKE KONJICE OSNOVNA ŠOLA DUŠANA JEREBA SLOVENSKE KONJICE razpisuje dela in naloge: - RAVNATELJA - POMOČNIKA RAVNATEUA Kandidati morajo poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še pogoje i/ 89. in 137. člena Zakona o osnovni šoli in imeti organizacijske ir, strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole. OSNOVNA ŠOLA UUBO ŠERCER LOČE razpisuje dela in naloge: - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA (8 ur na teden), ki bo dopolnjeval učno obveznost s poukom raznih predmetov v 5. razredu za določen čas. Začetek dela L septembra 1990. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na posamezne šole. * 2 3 4 5 6 7 8 9 * * 12 SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA TEHNIŠKO-PEDAGOŠKE USMERITVE MURSKA SOBOTA razpisuje a) dela in naloge vzgojno-izobraževalnih enot: — vodje pedagoške, naravoslovno-matematične usmeritve — vodje tekstilno tehnološke usmeritve — vodje kovinsko predelovalne usmeritve (dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno dobo 4 let) POGOJ: Kandidat mora biti učitel ali sodelavec v srednji šoli z visoko izobrazbo v svoji smeri ter imeti: — strokovni izpit — najmanj tri leta delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu b) Dela in naloge: L učiteljev teoretičnega in praktičnega pouka: L učitelja slovenskega jezika 2. 4 učiteljev matematike 3. učitelja računalništva 4. učitelja geografije in zgodovine 5. 5 učiteljev praktičnega pouka v tekstilnotehnološki usmeritvi 6. 4 učiteljev praktičnega pouka v kovinskopredelovalni usmeritvi Vsa dela in naloge se združujejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. 11. učiteljev teoretičnega pouka: 1. učitelja kemije 2. učitelja nemškega jezika in družboslovnih predmetov 3. učitelja obrambe in zaščite 4. učitelja biologije 5. učitelja varstva pri delu 6. učitelja slovenskega jezika 7. učitelja matematike 8. učitelja angleškega jezika 9. učitelja strokovnoteoretičnih predmetov v tekstilno tehnološki usmeritvi Vsa dela in naloge se združujejo za določen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa pod točko a pošljite v 8 dneh po objavi razpisa z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO« in pod točko b v 8 dneh po objavi, na naslov SREDNJEŠOLSKI CENTER TEHNIŠKO-PEDAGOŠKE USMERITVE, V. Vlahoviča 12, Murska Sobota. Kandidati pod točko b morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o usmerjenem izobraževanju in po vzgojno-izobraževalnih programih.. Začetek dela pod točko b/L je L 9. 1990 za nedoločen čas, pod točko b/II. pa L 9. 1990 do 31. 8. 1991. Prijavljeni kandidati pod a in b/L, II. bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po odločitvi. St Komisija za delovna razmeija OSNOVNE ŠOLE RIHARDA JAKOPIČA, Derčeva 1, LJUBLJANA ALI JE ZA ŠOLO ZNAČILNA KOMUNIKACIJA ALI DEKOMUNIKACIJA? razpisuje prosta dela in naloge Zbornik Komunikacija in jezikovna kultura v osnovni šoli { s polovičnim delovnim časom, za določen čas,od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991: - UČITEUA MATEMATIKE, PRU - 2 UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE, PRU - UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LOKA Kidričeva 18, Črnomelj razpisuje prosta dela in naloge: - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU, za nedoločen čas - 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, za določen čas, za podružnično šolo Griblje - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, PRU, za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, od 1. 9. 1990 do 31. 6. 1991. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov šole, kamor se prijavijo. O izbiri kandidata vas bomo obvestili v 15 dneh po roku za prijavo. Začetek dela je 1. september 1990. POPRAVEK V 8. številki Prosvetnega delavca z dne 14. maja 1990 je bilo v razpisu VZGOJNO-IZOBRAZEVALNEGA ZAVODA ZAGORJE OB SAVI za GLASBENO ŠOLO, Cankarjev trg 4, Zagoije ob Savi, pomotoma izpuščeno razpisano delovno mesto — UČITEUA KITARE, srednja izobrazba ali PRU, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Prijave z dokazili pošljite razpisni komisiji v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh. Začetek dela 1. 9. 1990. Za napako se opravičujemo. Pedagoška akademija v Ljubljani že nekaj časa pripravlja posvet na temo Komunikacija in jezikovne kulture v osnovni šoli. Ta bo konec maja letošnjega leta. Kot kaže naslov posveta, si pobudniki zamišljajo, da bi tematiko posveta izčrpavali iz psihološkega, pedagoškega in jezikoslovnega vidika. Manjši spori so nastali že pri izbiranju naslova posveta. Nekateri so priporočali, naj bi tujo besedo komunikacija nadomestili z domačo, npr. sporočanje, občevanje, pogovarjanje, sporazumevanje; vendarle je prevladalo mnenje, da domača beseda ne ustreza celotnemu obsegu tujke ali da ima nezaželene sopomene. Še večje razlike pa so, kaj si kateri od referentov predstavlja pod pojmom komunikacija v šoli. Zdaj je pred nami zbornik posveta. Prispevki v njem so razvrščeni v šest razdelkov: splošni vidiki komunikacije, pedagoški vidiki komunikacije, nebesedna komunikacija, umetnostne in splošhosporazumevalne zvrsti jezika, strokovne zvrsti jezika ter materinščina in tuji jezik. Če samo prelistamo zbornik, takoj vidimojda gledajo referenti na to problematiko iz zelo različnih zornih kotov. Prvi referat, ki ga je napisala Marija Skalar, opozarja, da se pogovoru poleg vsebine izra PREKLIC RAZPISA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD SLOVENSKE KONJICE, OSNOVNA ŠOLA EDVARDA KARDEUA SLOVENSKE KONJICE, razveljavlja razpis del in nalog - UČITEUA ZGODOVINE IN ZEMUEPISA, ki smo ga objavili v 8. številki Prosvetnega delavca 14. maja 1990. žajo medosebni odnosi, samo-razkrivanja, želje, pozivi. Odnosni vidik sporočila ni manj pomemben od vsebinskega: lahko ga podkrepljuje, lahko pa mu tudi nasprotuje. Pri sporazumevanju se največkrat omejujemo samo na sprejemanje vsebine, samo občutljivi ljudje znajo slišati tudi neizrečeno. V tem razdelku so kar trije prispevki učiteljev s hrvaških univerz. V njih je veliko biostroumnih zapažanj in ugotovitev, ki izhajajo včasih iz drugačnih razmer, kot so slovenske; osebno pa me je najbolj prizadelo vprašanje Valentina Pu- CGP DELO — TOZD PRODAJA TITOVA 35, 61000 LJUBLJANA LJUBITELJI KNJIG V naši založbi imamo v zalogi po ugodnih cenah knjige za otroke in mladino, za dom in družino, družboslovje, monografije ter zanimive priročnike: DRUŽBOSLOVJE 34. Protislovja družbenega razvoja 35. Jezik, ideologija, Slovenci 36. O jezikovni kulturi 28.00 din 14.00 din 14,00 din SEZNAM KNJIG 37. Odločanje v gospodarskih organizacijah 14,00 din PROGRAM ZA MLADINO 38. Razvoj slovenskega 1. Uganke neuganke 14,00 din narodnostnega vprašanja 14,00 din 2. Ostržek 14,00 din 39. Uvod v pravo okolja 28,00 din 3. Ostržek (komplet 4 knjige) 56,00 din 40. Kaj veš o alkoholizmu 35,00 din 4. Ostržek (pobarvanka) 7,00 din 41. Socialni delavec in alkoholizem 35,00 din 5. Nejina prva pobarvanka 7,00 din 42. Sodobna varnost 28,00 din 6. Lov za zakladom 42,00 din 43. Zgodovina šolstva (3 knjige) 385,00 din 7. Mumunbaj (slikanica) 14,00 din 44. Ekologija, energija, varčevanje 28,00 din 8. Desperado (strip) 14,00 din 45. Mednarodne organizacije 28,00 din 9. Taras Buljba (strip) 14,00 din 46. Mladina in ideologija 14,00 din 10. Poletje v školjki 2 35,00 din 47. Sedma sila 14,00 din 11. Pregl (slikanica) 105,00 din 48. Znanost v družbeno 28,00 din 12. Snežek 35,00 din vrednotenem svetu 13. Gozdni prijatelji 35,00 din 49. Motivacija za izobraževanje 14,00 din 14. Roboti 35,00 din 50. Guernica 28,00 din 15. Laserji 35,00 din 51. Po koroških kolovozih 28,00 din 16. Vesolje 35,00 din 17. Zakajček 91,00 din MONOGRAFIJE 18. M. Muster-knjiga III., IV. 42,00 din 52. Slana 231,00 din 19. Vilinski konjič (slikanica) 7,00 din 53. Suhy 231,00 din 20. Kraljevič Marko in vila (slikanica) 7,00 din 54. Branko Suhy 231,00 din 21. Mau Mau 28,00 din 55. Korenine žive (slov.) 31,00 din 22. Čuk na palici 14,00 din 56. Korenine žive (nem.) 31,00 din 23. M. Muster - strip (posamezni zvezki) 7,00 din 57. Foto zgodbe 25,00 din 24. Recimo mačka - mehka tačka 14,00 din PRIROČNIKI ZA DOM IN DRUŽINO (človek, družina, družba) 58. Alergija na hrano 56,00 din 25. Inteligenčni kvocient 35,00 din 59. Kuhajmo za zdravega otroka 56,00 din 26. Se da živeti v dvoje 35,00 din 60. Artritis 56,00 din 27. Družina, mati, otrok 35,00 din 61. Gostilna na Slovenskem 42,00 din 28. Rojstvo brez nasilja 35,00 din 62. Jogging 35,00 din 29. Očetje, kje ste 35,00 din 63. Šola smučanja 14,00 din 30. Šola, učitelj, mati, otrok 35,00 din 64. Slasti slovenskih kuhinj 77,00 din 31. Droge v svetu in pri nas 35,00 din 65. Prva pomoč 56,00 din 32. Svetovanje za skupno življenje 35,00 din 66. Igrajmo bridge 112,00 din 33. Ženska, cerkev, družina, nega 67. Pevec izpod Obirja 91,00 din in vzgoja otroka 217,00 din 68. Pravo orodje 28,00 din Naročilnico pošljite na naslov ČGP DELO - TOZD INFORMACIJE DOBITE PO TEL: 315-366, int. 26-96 PRODAJA, TITOVA 35, 61000 LJUBLJANA, VSE NAROČILNICA Pri ČGP DELO - TOZD PRODAJA nepreklicno naročam tele knjige (navedite število izvodov in zaporedne številke). ______________________________________________________________________________ Knjige pošljite na naslov: Naročene knjige bom plačal po povzetju! Datum: Berljiv podpis: (za pravne osebe žig) ževskega, koliko se po naših šolah učenci smejo zabavati ob začetku ali koncu pouka, ob uspehih, rojstnih dnevnih ali drugih priložnostih. Res ni nobenega pametnega razloga, da bi bila naša šola zapor. Zakaj ne bi bila prostor, v katerem bi se otroci imeli dobro in bi si urejali življenje po svojih zamislih? Trije filozofsko obarvani članki Pavleta Zgage, Darija Zadnikarja in Renate Salecl obravnavajo širše probleme: odnos med gospostvom in šolo, simbolno nasilje v pedagoškem procesu ter ide-ologizacijo in deideologizacijo. Kar naravnost so postavljena vprašanja, koliko smejo učenci misliti s svojo glavo, kaj je šolska resnica in kako je komunikacija v šoli omejena na najnujnejšo obvladljivo mero. To so resna, pereča, korenita vprašanja; žal pa marsikateri učitelj ob njih misli, da lebdijo nad vsakdanjo šolsko stvarnostjo in njegovimi trenutnimi težavami. Podobno kot prvi tudi drugi razdelek ni enoten. Na začetku sta prispevka o demokratičnosti v pouku (Ana Tomič) in o dialoškem reševanju problemov (Mira Cenčič). Več prispevkov (Olge Kunst Gnamuš, Cvete Razdevšek-Pučko, Marije Kolar) na podlagi natančne metodologije ugotavlja interakcijo med učiteljem in učenci. Skrbna merjenja tudi za naše razmere domala potrjujejo Flandersovo pravilo, da učitelj govori najmanj dve tretjini pouka, vsi učenci skupaj pa kvečjemu tretjino. Na koncu tega razdelka so zanimivi prispevki učiteljev praktikov: o psihološki pripravi na šolsko konferenco ali roditeljski sestanek, o stikih med ravnateljem in učitelji in o šolarskih komisijah za ocenjevanje itn. Ti prispevki so dragoceni znanilci prizadevanj za notranjo reformo našega šolstva. Tematsko najbolj enoten je razdelek o nebesedni komunika- ciji, v njem sta posebno izvrstna prispevka Sonje Žorga in Brede Kroflič. Ta razdelek obravnava govorico telesa, vrste gibov, ustvarjalne gibalne dejavnosti, gibanje učitelja po razredu, razmeščanje učencev v prostoru itn. Učitelji obvladujemo predvsem besedno izražanje, nebesedne znake pa sprejemamo samo napol. S sistematiziranjem tega znanja in z ustreznimi vajami lahko povečamo našo občutljivost za sprejemanje nebesednih šolarskih sporočil in naše zmožnosti za doseganje prepričljivosti. V razdelku o umetnostni zvrsti jezika je več sveže napisanih prispevkov o ustvarjalnem pisanju in jezikovnih igrah; posebno pritegneta referat Milene Blažič o pouku književnosti in referat Mihe Mohorja o parodiji in travestiji. Disharmonično z drugim gradivom je razmišljanje Mance Košir o rezultatih osnovnošolske in srednješolske jezikovne vzgoje. Pravi takole: »V govorni naravnanosti je premalo spoštovanja do naslovnika. Saj ti itak veš, kaj hočem povedati, je zelo pogosta govorna drža mladih ljudi. Če me ne kapiraš, je to tvoj problem, ne moj!« Razdelek o strokovni zvrsti jezika ponuja veliko raznovrstnega branja: o nezaželenem poosebljanju v biologiji, o komunikacijskih kofliktih v matematiki, o pogosti neustaljenosti tehničnega izrazja itn. V teh dveh razdelkih je veliko kritike šolske komunikacije in predlogov za njeno speminja-nje. Ožjim problemom jezikovne vzgoje je namenjen zadnji razdelek. V njem Lucija Čok razpravlja o družbenih dejavnikih govorjenja, Marja Strojin o psiholoških značilnostih materinščine, Reginald Vospernik o sporazumevalnem jeziku koroških učencev, Mladen Tancer o jezikovnih težavah romskih otrok. Viktor Majdič zelo natančno obravnava stike med slovenščino in srboh |j vaščino. Skratka, obdelanih i _ veliko perečih problemov je! E kovnega pouka. Navedel sem naslove ali a' --torje samo nekaterih opaznejš referatov v zborniku Komunik cija in jezikovna kultura v e ie novni šoli. Vseh prispevkov j P> veliko več, kar petinštiridesf ^ Večinoma so zasnovani pf blemsko, nazorno, osebno za’ ^ žeto, nekateri so vendarle pf ^ več poučevalni, jezikovi ja okorni ali obremenjeni s p P1 datki. Na koncu branja se zač P< nja bralcu še bolj kot v začeti d, izmikati, kaj je komunikacija, i ^ terakcija, jezikovna kultura 1 S> kaj pomeni znati govoriti, posl' n, šati, pisati, brati. Pravzaprav 1 b, niti ni slabo: včasih se je tret gi zamisliti nad stvarmi, ki se nas « sicer zdijo samoumevne. M; r> nim, da zbornik ni izpolnil vst pričakovanj, vendar pa je zafl P miv mozaik opažanj in razni z> šljanj o dobrem in slabem spoti zumevanju med učitelji * k učenci, vreden branja in spodb k den za nadaljnja razmišljanja. I v FRANCE ŽAGAR ! Pierre Bonnard: Mati in otrok, litografija 5 k t, k / i / < POTOVANJA - LETOVANJA - IZLETI - PREVOZI Organiziramo eno- in dvodnevne končne izlete ali ekskurzije ter večdnevne maturantske izlete po domovini in tujini. Enodnevni: Benetke, Čedad in Benečija, Salzburg, Munchen, Milano, Dunaj, Celovec--Knežji kamen-Beljak. Bogenšperk-Medijske toplice, Vršič-izvir Soče-Bovec, Trakoščani Atomske toplice, Predjamski grad-izvir Vipave-Štanjel, Lipica-Škocijanske jame, Vrba- -Vintgar-Bled, Goriška brda, Bela krajina, Ljutomer, Poreč, Pula. Večdnevni: Plitvice-Zadar-Kornati, Plitvice-Zadar-Dubrovnik-Mostar-Jajce, Plitvice-Zadar-Split-Dubrovnik-Lovčen-Zlatibor-Sarajevo. Poreč (Plava laguna) - ugodni večdnevni paketi. Firence-Pisa-Viareggio, Budimpešta-Dunaj-Praga, Pariz, Gradec-Koszeg s piknikom po madžarsko. Sodobni, klimatizirani avtobusi in izkušeni vozniki, celotna organizacija in vodenje izletov ter potovanj po vaših željah. Poseben popust za izlete in prevoze med tednom (ponedeljek-četrtek). Ureditev skupinskih potnih listov. NE ODLAŠAJTE, POKLIČITE NAS TAKOJ! s Mam TURISTIČNA AGENCIJA SAP, LJUBLJANA, TITOVA 38, TEL.: (061) 317-931, 310-868, 310-954, TELEFAX: 315-389, TELEX: 31221 Ob desetletnici smrti Profesorja Albina Podjavorška a' __________________________________ j1 ik Počasi minevajo leta. Čeprav riist v najbolj žlahtnem pomenu v 1 besede; vrzel, ki je nastala z nje-■et govo smrtjo, bo še in še ostala, ias-saj se ljudje, kot je bil on, ne M' rojevajo vsak dan. rsv Poskušajmo osvetliti vsaj nekaj at pbdatkov o pokojnem profesorju tk in njegovem delu. ot; Profesor Albin Podjavoršek se k rodil v Celju, 4. januarja 1908 lbl kot sin delavca Gregorja Podja-i. ' vorška in matere Marije, rojene Pogorelc, gospodinje. 18. junija 1926 je končal učiteljišče v Mari-—-j boru. Učiteljski strokovni izpit je opravil 13. novembra 1928 v Mariboru; diplomo za predmetnega učitelja - defektologa pred izpitno komisijo za opravljanje izpita predmetne stroke na poseb-nih šolah junija 1951; diplomo \ filozofske fakultete A pedagogika 17. septembra 1954; diplomski A izpit iz psihologije pa junija 1958. Kot učitelj na osnovni šoli je \ služboval na Bregu pri Ptuju, | v Polju ob Sotli ter v Rogaški Slatini. Od leta 1939 do 1945 je težje obolel na pljučih in se zdra-1 VH bolj ali manj uspešno pri različnih zdravnikih specialistih. 16. aprila 1941 ga je gestapo aretiral in zaprl: nekaj časa v sodne ’ Zapore v Šmarju pri Jelšah; 25 aprila 1941 pa so ga z družino — kgnali na Hrvaško in mu zaple-s nili vse premoženje. Konec maja ' se je preselil v Ljubljansko po-\ krajino; 29. junija 1942 so ga aretirali Italijani in ga zaprli. V za-, poru na Rakeku je bil do 31. julija 1942; zaradi bolezni (TBC) Pa so ga izpustili. Leta 1944 je bil zaposlen kot pomožni knjigovo-\ dja pri Prevodu v Ljubljani. 15. maja 1945 se je vrnil v Celje in sodeloval pri obnovi: pri orga-I nizaciji osnovnega šolstva na celj-| skem območju, bil je vzgojitelj učnih kadrov v tečajih in v semi-[ narjih, sodeloval je kot publicist j in sodelavec pri različnih listih in časopisih. Leta 1947 je "izdal \ knjigo Ljudska računica, ki je | uspešno rabila mnogim preprostim ljudem pri osnovnem raču-I i nanju. Izdal pa je še več drugih I e knjig. , Pot ga je vodila iz osnovne šole na pomožno osnovno šolo, na učiteljišče, na gimnazijo, na pe-f dogoško gimnazijo v Čelju in na ! Pedagoško akademijo v Ljub-; Ijani. Pozneje je namenjal posebno pozornost problematiki Poklicnega usmerjanja, zadnja leta pred smrtjo pa usposabljanju otrok in mladostnikov z mot-1 njami v duševnem razvoju. Če pogledamo profesorjevo Na Prosvetnega delavca se lahko naročite tudi po telefonu: (061) 315-53Š, i-;*. i \ .Yi območje obravnave v njegovih knjigah, bi lahko zapisali, da je večino del svoje publicistike namenil temeljnim problemom, ki zadevajo našo vzgojo, izobrazbo in učenca kot subjekt (ne objekt) vzgoje in naše pedagoške skrbi. Dosti člankov in razprav je namenil tudi prizadetosti, poklicnemu usmerjanju in občasnim pojavom, nekrologom in spominom. Med prizadetostmi se je dosti ukvarjal z duševno prizadetimi otroki in ne na zadnjem mestu tudi s slepimi in slušno ter govorno prizadetimi. Večina biografije in bibliografije pokojnega profesorja Podjavorška je zajeta \> zbranem gradivu, ki ga je v večini pripravil avtor sam, javnosti pa sta ga posredovala njegov sin mag. Albin Podjavoršek ter prof. Bogo Jakopič; dosti je najti koristnega tudi drugje. Bibliografijo spisov s psihološko pedagoškega območja je mogoče prebrati v publikacijah Bibliografija publiciranih rodova iz psihologije članova Društva psihologa Jugoslavije do 1970 godine (Zagreb 1970 in 1973), za leti 1971, 1972 pa v izdaji istega založnika, izdani leta 1975. Področje defektologije je obravnavano v bibliografiji, objavljeni v publikaciji Bibliografija (časopis Specijalna škola 1952-1972, Beograd 1973) ter v publikaciji Bibliografija in analiza Našega zbornika (Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, Ljubljana 1977). Nekatere bibliografske podatke je objavilo v ustrezni publikaciji tudi Društvo psihologov Slovenije. Biografija in bibliografija sta bili poslani SAZU Ljubljana (za SBL), NUK-u, Slovenskemu šolskemu muzeju v Ljubljani ter knjižnici Edvarda Kardelja v Celju. Tako menim, da smo se vsaj deloma oddolžili spominu velikega slovenskega pedagoga, psihologa in defektologa profesorja Albina Podjavorška ob desetletnici njegove smrti. BOGO JAKOPIČ RAZSTAVA V SLOVENSKEM ŠOLSKEM MUZEJU Šola moje babice_____________________________________ Mladi zgodovinarji o društvih in šolah Kakih 60 slovenskih osnovnih šol se je odzvalo na razpis raziskovalne naloge v Pionirju (Iz zgodovine šole / društev v mojem kraju), ki sta ga v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine zastavila Slovenski šolski muzej in Zgodovinski arhiv Ljubljana. Na uspelem XXI. srečanju mladih zgodovinarjev v Kopru 17. in 18. maja smo prizadevnim krožkom podelili zlata, srebrna in bronasta priznanja, razstavo njihovih nalog pa predstavljamo zdaj širši javnosti v Slovenskem šolskem muzeju. Zgodovinski krožki osnovnih šol so prikazali del šolske ali društvene preteklosti svojega kraja z uporabo arhivskih virov, intervjuji ter z zbranim gradivom. Del njihove prizadevnosti bo na ogled na razstavi, ki predstavlja kos krajevne zgodovine 60 slovenskih krajev, pa tudi zavzetosti in navdušenosti mladih zgodovinarjev in njihovih mentorjev. Na odprtje razstave vas vabimo v Slovenski šolski muzej (Plečnikov trg 1) v sredo, 6. junija 1990 ob 11. uri. Odprta bo do začetka letošnjega oktobra. V v,1 f."-L "/c. v' ' < A Miza z ribami, črno ozadje, 1948 Biologija in kemija - križanke, rebusi in uganke Želimo in potrebujemo zanimivo in ustvarjalno šolo. To pomeni. da moramo biti pripravljeni in usposobljeni za tako delo. Zato je kljub težavnim razmeram treba zboljševati kakovost dela v šolah tudi z vpeljeva- njem raznolikih učnih vsebin z domiselnimi, ustreznimi in raznovrstnimi inovacijskimi prispevki . Več inovativne in ustvarjalne vneme in dela je na aktivu predmetnih učiteljev biologije in kemije organizacijske enote Maribor prikazala Mija Vaupotič, profesorica biologije in kemije. V metodično-didaktičnih enotah je razlago popestrila z ugankami, rebusi in križankami zato, da bi učenci ponavljali in utrjevali celostne vsebine in si tudi tako dodelovali celotno podobo o naravi. Zelo pozorno smo sledili učnim enotam ter dojeli, da je pouk, ki je razgiban, zanimiv in pritegne učence, biologijo in kemijo pa včlenjuje v doživljajski svet z namenom in željo, da bi ta postajal del kulture vsakega posameznika. ROMANA JAZBEC Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, FAKULTETA ZA TELESNO KULTURO, Ljubljana, Gortanova 22 objavlja prodajo 5 toplovodnih kotlov na trdo gorivo TRIKA - N - 320. Kotli so nizkotlačni z močjo 320 kW. Izdelani so bili 1. 1987, na voljo pa so od 1. 6. 1990. Informacije po telefonu (061) 441-785 ali 448-148, int. 35. Portret gospe X, 1953 ČV Kupci! Vse informacije o nakupu in proizvodnem programu lahko dobite na naslovu: LTH-loške tovarne hladilnikov, ŠKOFJA LOKA, ‘ ,.V-; KjctrtČAvp W f >.VV , ; . •• ■M Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, FAKULTETA ZA TELESNO KULTURO, Ljubljana, Gortanova 22 odda večjo količino zasipnega materi- Inf. polet. (061)' 441-785 ali 448-'UKlnLnVV 1S 4 Pavla Mahkota Umrla je Pavla MAHKOTA, učiteljica elementarka, ki so jo poznali trije rodovi. Na Dolu pri Hrastniku je poučevala 41 let. Rodila se je 25. 1. 1902 v Radečah. Tam je obiskovala osnovno šolo in meščansko, učiteljišče pa v Ljubljani. Prvo leto je učila v St. Lenartu nad Laškim potem pa vse do upokojitve na Dolu. Jesen svojega življenja je preživela v Ljubljani, med svojimi najbližjimi. »Občutim njihovo skrb, ki me obdaja na vsakem koraku, rada pogledam na gorenjske planine, ki jih vidim iz svojega stanovanja, vendar mi pogled vedno uhaja v tisto smer, kjer se dvigujeta Mrzlica in Kum...,« je povedala ob 125-letnici šolstva na Dolu. Tudi krajani je niso pozabili. Takole so povedali za šolski časopis pred desetimi leti: - Spominjam se, da se je vrnila na šolo takoj po vojni, ko je bila izseljena. Pred vojno je bila pri Sokolu, po vojni pd je bila duša TVD Partizan. - L. Okorn ~ - Pavla Mahkota je uživala med vaščani spoštovanje. Z vsakim se je rada pogovorila. Ponosna je bila na svojega sina, ki je bil v prvi jugoslovanski odpravi na Himalajo. - Čeprav je bila stroga učiteljica, je izžarevala neko toplino, s katero si je pridobila učence. - A. Dragar - V prvem razredu nas je sprejela z nasmejanim obrazom in nam pripovedovala, čemu smo prišli v šolo. Ob koncu leta je vsakega posebej pohvalila, slabše pa spodbudila, da bi bili naslednje leto boljši. - A. Rozman Kolegice, ki smo začele poučevati pred 28 leti, smo bile priče njenega odhoda v pokoj, ki je bil zelo boleč. Zdaj je boleče slovo nas vseh, ki smo Pavlo Mahkota poznali in cenili kot pojem dobre elementarke, pedagoginje, človeka. Take se bomo spominjali mlajši in starejši kolegi ter krajani Dola. FANČI MOLJK Lidija Miklavc Sredi pomladi, 29. aprila 1990, je prenehalo biti srce naše drage Lidije Miklavc, učiteljice, ki je posvetila vse življenje svojim učencem in kasneje odraslim, že zaposlenim ljudem. Rodila se je v družini Z učiteljsko tradicijo in tudi sama postala učiteljica. Temu svojemu velikemu opravilu se je predajala z vso ljubeznijo in zavzetostjo na slovenskem Koroškem, v Halozah, na Gorenjskem in nazadnje v Ljubljani. Bila je odlična učiteljica in nadvse skrbna, druga mati svojim učencem; še posebno je skrbela za revne in zanemarjene otroke, ti pa so jo prav oboževali. Ko je odhajala iz Makol v Škofjo Loko, so se poslavljali od nje z jokom. Med okupacijo je bila z možem in majhnima otrokoma zaprta v koncentracijskem taborišču na Rabu in v Gonarsu. Tako kot povsod sta se tudi tam izražali njena dobrota in ljubezen do ljudi. Po vojni je bila prizadevna družbena in kulturna delavka. V šoli je poučevala glasbo in vodila več pevskih zborov. Posebno pri srcu ji je bil UPZ Emil Adamič, saj je bila več kot dvajset let ne samo njegova članica, temveč tudi ena najboljših pevk. Lidija Miklavčeva je bila izjemen človek: zavzeto je zavračala krivico in se povsod, kjerkoli je poučevala in živela, z vsem srcem zavzemala za ohranjanje materne besede ter učila mlade ljudi ljubezni do domovine in slovenskega ljudstva. Privzgajala jim je skrb za lepo okolje in jih oblikovala v ljudi, ki bodo znali vse življenje prijateljevati Z naravo. Zaradi vsega tega bo ostala med nami - ne samo v srcih svojcev, učencev in kolegov, temveč vseh, ki smo občutili njeno dobroto in plemenitost. F. H. Marija Avsec Marija Avsec se je rodila leta 1915 v učiteljski družini na Pohorju. Delo njenih staršev jo je tako navdušilo, da se je tudi sama odločila za učiteljišče in ga je leta 1935 uspešno končala v Mariboru. Njeno prvo delovno mesto je bilo Velenje in tam je ostala do druge svetovne vojne. Leta 1946 so ji dodelili službo na državni nižji gimnaziji in kasneje na Osnovni šoli Stari trg; tam je službovala do leta 1970, tedaj pa je morala zaradi neozdravljive bolezni v pokoj. V Loški dolini se je poročila in si ustvarila topel dom. Njeni učenci in kolegi se je spominjamo kot prizadevne učiteljice slovenskega in nemškega jezika. Svoje bogato znanje maternega jezika in ljubezen do le-tega je nesebično prenašala na učence. zato so ti uspešno nadaljevali šolanje. Pri svojem delu ni poznala omahovanja, vse, kar si je zamislila, je tudi odločno izpeljala. Njeno pedagoško delb se ni končalo s poukom; vestno je urejala šolski časopis, vodila mladinski tisk in knjižnico, v kraju pa je bila tudi tajnica krajevne organizacije AFZ. Ljubezen do branja je ni nikoli zapustila; tudi tedaj, ko je bila več let bolna, ji je knjiga ostala najboljša prijateljica. Za vse svoje požrtvovalno delo smo ji iskreno hvaležni. S svojim delom nam bo zgled, vsi, ki smo jo poznali, pa jo cenimo tudi po tem,; kako pogumno je kljubovala hudi bolezni; nikoli ni obupovala, težave je premagovala z vedrino, čeprav smo vsi vedeli, da so krize v takem stanju nekaj človeškega. Kolektiv Osnovne šole Janeza Hribarja, Stari trg Naknadne razpise prostih del in nalog učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev in sodelavcev v vzgojno-izobraževalnih in v vzgojno-varstvenih organizacijah bomo objavili 25. junija 1.1. , , , , . , •, , f , , . . | Vse druge razpise bomo objavljali še naprej sproti, kot nam jih ( boste poslali ali pa sporočili po telefonu na št. 061/315^585, vali I2C Sl( " E SLOVENIJATURIST Hej*pojdite z nami! TO SAMA TOVARNA SANITETNEQA MATERIALA 61230 DOMŽALE, p p. 3 • VIR. SARANOViCEVA TELEPON H C. 721 511. 721535 PROD ODO. 721404 TELE* 31196 YU TOSAMA Informacije in prijave SLOVENIJATURIST: LJUBLJANA, tei.: 061/325-646, 325-651, MARIBOR, tel.: 062/28-990, 28-851, CELJE, tel.: 063/24-719, 26-010, MURSKA SOBOTA, tel.: 069/21-189, ROGAŠKA SLATINA, tel.: 063/811-488, NOVA GORICA, tel.: 065/26-012, 26-554, KOPER, tel.: 066/21-358, PORTOROŽ, tel.: 066/75-670, PULA, tel.: 052/42-496, 42-497, BOHINJSKA BISTRICA, tel.: 064/721-032, KRANJ, tel.: 064/21-946, BITOLA, tel.: 097/34-623, POREČ, tel.: 053/34-644, 34-804. PROIZVAJA IN PONUJA KAKOVOSTNE IZDELKE: SANITETA - komprese vseh vrst - gaza - sterilna in nesterilna - elastični povoji - virfix sanitetna mreža - obliži vseh vrst - obliži micropore - mavčevi in sadreni povoji - sanitetna vata PhJ III - zdravniške kape in maske - izdelki iz netkanega blaga za enkratno uporabo - sanitetne torbice in omarice - avtomobilske lekarne MEDICINSKA PLASTIKA - virkol vrečke - urinske vrečke DELOVNA ORGANIZACIJA IZDELUJE IN RAZVIJA POLEG SANITETNIH IZDELKOV ŠE: - izdelke za žensko higieno - izdelke za nego dojenčkov m a S. AVSTRIJA: S' r' /'*''%} tik l,i' U: NOVE, NIŽJE CENE | m. P. m RAMrVLJSCA NAROČILNICA Naročam knjigo: © SLOVENSKA ŠOLA ZA NOVO TISOČLETJE Avtor Janez SVETINA, dipl, psih..... 125,00 din CJ UMETNOST IN NAROD / Kaj pomeni narodu umetnost Avtor Šri AUROBINDO .................. 49,00 din Knjige bom plačal po povzetju. Ime in priimek ____________________ Naslov «___________________________ Poštna številka ------------------- Podpis: Obkrožite, katero knjigo želite in izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: DIOAKTA RADOVLJICA, Gorenjska cesta 19a, 64240 RADOVUICA. rt j OHIŠJA Z NAPAJALNIKI DEM AT baby 180 mini tower 280 tower 370 OSNOVNE PLOŠČE XT 4,77/10 MHz 125 AT 286-12 MHz 315 NEAT 286-16 MHz 487 386-SX-16 699 386-20MHZ 1.550 386-25MHZ 1.893 386-25MHZ, 32 K CACHE 2.271 386-25MHZ, 64 K CACHE 2.450 386-25 Mhz, 64 K CACHE 2.450 386-33, 64 K CACHE, 1 Mb RAM 6.216 486-25 MHz 7 643 DISPLAV KARTICE Printer/Hercules EGA 800x600 VGA 800x600 SuperVGA 1024x768 52 189 248 420 KRMILNIK! HDD XT MFM 100 HDD XT RLL 139 FDD/HDD AT MFM 140 FDD/HDD AT MFM 1:1 Longshine 160 DTC-7280ATMFM 1:1 307 DTC-7287 AT RLL 1:1 369 DODATNE KARTICE MULTI l/O XT 72 l/O AT (SER. FORT) 47 l/O AT (PAR/SER. PORT) 66 TIPKOVNICE 102 tipki 102 tipki, click chicony 101 tipka z miško chicony 101 tipka cherry 81 130 186 155 GIBKI DISKI 5:25" 360 Kb 160 5:25" 1.2 Mb 170 3:5" 720 Kb 189 3:5" 1 44 Mb 190 TRDI DISKI Seagate 20 Mb/65 ms • 449 Seagate 30 Mb/65 ms 499 Seagate 40 Mb/28 ms 676 Seagate 60 Mb/28 ms 914 Seagate 80 Mb/28 ms 1.286 Seagate 120 Mb/28 ms 1.674 NEC 3142. 3.5". 40 MB/28 ms 699 Računalnike prodajamo v KIT izvedbi (po delih). MONITORJI DEM Za vse naprave ponujamo jamstvo, montažo in servis v Jugoslaviji. Zš nasvet pri izbiri nas pokličite po telefonu 9943/4227-2333. Naša trgovina je v Avstriji, v Podgori (Unterbergen), ob glavni cesti proti Celovcu, 60 km od Ljubljane in 12 km od Ljubelja. Trgovina je odprta od 8. do 17. ure, v soboto od 8. do 13. ure. 14" monokromatski Multisync 720 x 480 VGA 800x600 15" A4 full size VGA 224 1.080 757 1.599 FAKS: 9943/4227-2091, TELEKS: 422749 MICO A TISKALNIKI IBM KOMPATIBILNI RAČUNALNIKI PRENOSNI RAČUNALNIK Laptop LCD NEAT 20 MHz Chicony 6.571 KOMPLETNE KIT KONFIGURACIJE - cene v DEM AT 286-.12-41 _______________________________22.534 AT 286-12 MHz, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk, 14'' monokr. monitor AT 286-NEAT-16-41__________________________ 28.707 NEAT 286-16 MHz. 1Mb RAM, 40 Mb trdi disk, 14" monokr. monitor AT 386 ŠX-41_______________________________30.479 AT 386 SX. 1 Mb RAM. 40 Mb trdi disk, 14" monokr. monitor AT 386-25-81______________________________ 49.890 AT 386-25 MHz, 1 Mb RAM. 80 Mb trdi disk, 14" monokr. monitor AT 486-25-81______________________________ 99-999 AT 486-25 MHz, 4 Mb RAM, 80 Mb trdi disk, 14" monokr. monitor AT 286-12-41 2.052 AT 286-12 MHz. 640 K RAM, 40 Mb trdi disk 14" monokr. monitor AT 286-NEAT-16-41 2.454 NEAT 286-16 MHz, 1Mb RAM, 40 Mb trdi disk 14" monokr. monitor AT 386 SX-41 2.666 AT 386 SX. 1 Mb RAM. 40 Mb trdi disk 14" monokr. monitor AT 286-LAPTOP_______________________________ AT 286-20 MHz NEAT, prenosni laptop chicony, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk, LCD VGA display, baterijsko napajanje Jamstvo 24 mesecev miacom MLACOM d.o.o. Celovška 185 61000 Ljubljana 1 AT 386-25-41_____________________3.950 AT 386-25 MHz, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk 14" monokr. monitor AT 486-25-41_____________________9.699 AT 486-25 MHz. 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk 14" monokr. monitor V zalogi tudi druga oprema. 75.900 Tel. 061/556-484 Fax: 061/556-485 — ; ; j V * 4 :