Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 11, št. 1, s. 117-140, Ljubljana 1973 UDK: 634.0.232.1+521/4:176,1 Populus euramericana sect. Aigeiros EVROAMERIŠKI TOPOLI SEKCIJE AIGEIBOS IN NJffIOVA RAST V SLOVENIJI Janez BOŽIČ Sinopsis Razprava je posvečena raziskovanju topolov primernih za pridelovanje topolovine v Sloveniji. Deset različnih klonov Populus x euramericana so testirali na 14 razisko- valnih ploskvah v štirih različnih lokacijah v Sloveniji. Nasadi so bili stari 12 do 15 let. V devetih letih so vsako leto merili na 1663 drevesih prsni premer in vi- šino. Rezultati raziskovanja so pokazali, da imajo obravnavani topolovi kloni raz- lične biološke in prirastne zmogl.Jivosti in da se stopnje ekološke plastičnosti posa- meznih klonov razlikujejo med seboJ. V devetem letu starosti je največji povprečni premer dosegel klon I - 476 (35, 8 cm), največjo povprečno višino je dosegel klon I - 214 (22, 9 m); največjo povprečno kubaturo pa so dosegli kloni I - 476 (O, 957 m3), P. x euramericana cl. regenarata (O, 909 m3) in klon I - 214 (O, 894 m3). NajmanJša kubatura Je ugotovlJena pri klonu P. x euramericana cl. mar!landica (O, 460 m3). EUROAMERICAN POPLARS OF THE SECTION AIGEIROS AND THEIB GROWTH IN SLOVENIA Janez BOŽIČ Synopsis It is dedicated to the research of poplars suitable for poplar wood productlon in Slovenia. Ten different clones Populus x euramericana were tested on 14 research plots In four dlfferent localitles in Slovenia. Plantatlons were from 12 to 15 years old. Each year within nine years the D. b. h. and tree height of 1663 trees were measured. The results of the research have shown that the observed poplal' clones have different biological and increment capabllities and that the degreas of ecologi- cal plasticy of particular clones differ. At the age of nlne clone I - 476 achieved the maximal mean D. b. h. (35, 8 cm); clone I - 214 achived the maximal mean tree heigbt (22,9 m); and the followlng clones: I - 476 (0,957 m3), P. x eurame- ricana cl. regenerata (O, 909 m3) and I - 214 (O, 894 m3) achived maximal mean tree volume. The mlnimal tree volume is established at clone P, x euramericana cl. marilandica (O, 460 m3). 117 Prispelo: 10. 11. 1972 Avtorjev naslov: dr. Janez BOŽIČ, dipl.inž.gozd., v1sJ1 znanstveni sodelavec Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo 61000 Ljubljana, Večna pot 30 Nalogo sta financirala Sklad Borisa Kidriča in Poslovno združenje gozdnogospodar- skih organizacij v Ljubljani. 118 UVODNA POJASNILA Študija o nekaterih značilnostih topolov sekcije Aigeiros L, zajema vsestranske ra- ziskave, ki smo jih do sedaj opravili na inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani. Raziskave se nanašajo na izvor in izbor osnovnega sortnega materia- la topola in na ugotovitve pomembnejših personalij nekaterih križancev črnih topo- lov. Zajele so razvoj črnih topolov v daljšem obdobju rasti. Pri tem je bilo obrav- navanih 111 različnih topolovih klonov v prvih letih rasti in 9-letni razvoj tistih klonov, ki so pri juvenilnem testu pokazali nadpoyprečne lastnosti, Prve raziskave smo opravili v osrednji drevesnici za žlahtnjenje in produkcijo to- polov v Zadobrovi pri Ljubljani, biološke in prirastne značilnosti izbranih topolovih klonov pa smo ugotavljali na raziskovalnih objektih v Vrbini pri Brežicah, Sigi in Podgradu pri Ljubljani, v Slovenji vasi pri Ptuju in na Lijaku pri Novi Gorici. Pri proučevanju topolov smo zbirali številne podatke. V predloženi študiji smo upora- bili le tiste podatke, ugotovitve in rezultate analiz, za katere smo menili, da po- jasnujejo raziskovalni postopek, opisujejo poskusne objekte, opravljene meritve in, seveda, utemeljujejo sklepe, ki smo jih naredili na temelju opravljenega dela pri žlah1nltvi črnih topolov. PROBLEMA TIKA IN RAZISKAVE Plantažno pridelovanje topolovine je zahtevalo temeljite in obširne raziskave topo- lov in tistih zemljišč, ki so primerna za gojenje topolov. Pri raziskavah zemljišč smo kmalu ugotovili, da naplavni svet vzdolž večjih vodnih tokov Save, Drave, Mu- re in pritokov ni enak, Na posameznih predelih vladajo različni rastiščni dejavni- ki. Večje razlike smo ugotovili pri vrsti in globini tal, oddaljenosti ravni podtalne vode, pri gibanju podtalnice ipd. Vsi ti rastiščni dejavniki odločilno in diferencialno ypllvajo na rast topolov. Čeprav je prostorni potencial za snovanje topolovih nasa- dov, sicer v širšem pomenu, omejen le na mlada aluvialna tla, pa je spoznanje o njegovi neenakosti nujno zahtevalo razčlenitev zemljišča na rastiščno zaokrožene manjše enote, v katerih prevladujejo podobni rastiščni dejavniki. Tako oblikovanim enotam smo skušali izbrati ustrezne sorte topola, ki bi v posameznih regijah naj- bolje uspevale, Iz tega razloga smo temeljito preučili vse razpoložljive sorte topo- la domačega in tujega izvira. Rezultati so omogočili izbor tistih primerkov topola, ki bi najbolje uspevali v našem življenjskem okolju. Tudi v deželah z razvito populikulturo so opravili obširne in poglobljene raziskave v zvezi z determlnacijo in izbiro visokodonosnih topolovih sort in njihovih križan- cev. Prav ti topolovi križanci, ki so jih skrbno iskali in evidentirali na naravnih najdiščih in med njimi izbirali tiste primerke, za katere so menili, da imajo nad- poyprečne biološke 1n prirastne značilnosti, predstavljajo dandanes_ najboljše klone. Na teh klonih praktično temelji celotna produkcija topolovine pri naših sosedih in pri nas. Hkrati je bila potrjena ugotovitev, ki je pravzaprav yplivala na izbiro to- polov že tedaj, ko so zečeli pospeševati to drevesno vrsto. Ugotavljeno je bilo, da lahko pričakujemo velike volumenske prirastke le v tistih nasadih, ki so bili osno- vani s topolovimi kloni in so sposobni v določenem življenjskem okolju kar najbolj 119 priraščati, Tovrstne raziskave drevesnih vrst, posebno tistih, ki jih na novo vna- šamo, so nujne pri pospešeni produkciji lesa, vsekakor pa pri plantažni; zanjo je značilno, da skušamo na razpoložljivem zemljišču pridelati v kratkem čimveč ka- kovostne topolovine, V predloženi študiji so prikazane raziskave v zvezi z izbiro najboljših topolovih klonov in opisom nekaterih bioloških, ekoloških in prirastnih značilnosti. Posamezne raziskave in rezultati so opisani po kronološkem zaporedju, kakor so bili narejeni. Najprej smo proučevali vegetativni saditveni topolov material. V glav- nem je bilo to delo opravljeno še preden so začeli snovati topolove plantaže v več­ jem obsegu. Pripravili smo arhiv topolovih klonov, ga podrobno determinirali in posebej raziskovali posamezne klone, Tako smo lahko spoznali glavne značilnosti topolovih klonov in jih primerjali med seboj, Vsi ti podatki se nanašajo na prvo razvojno dobo topolov. Juvenilni razvoj posameznega topolovega klona je zelo zna- čilna lastnost. Skupaj z biološkimi in prirastnimi podatki, ki se nanašajo na celot- no razvojno obdobje drevesa, omogoča poglobljeno spoznanje glavnih bioekoloških in prirastnih lastnosti in oceno testiranega klona, Tako opravljene raziskave, ki zajemajo razvoj klona od potaknjenca do zrelega dre- vesa dajejo namreč mnogoštevilne podatke o personalijah klona, ki se nanašajo na sposobnost razmnoževanja na vegetativen način, ekološko plastičnost, na prirastne sposobnosti in zdravstveno stanje klonov. Raziskave posameznih topolovih klonov zajemajo poprečno 10-letni razvoj topolov, kar je v resnici ena produkcijska doba nasada; le-ta je pri topolih 12 do 15 let, Pri raziskovanju topolovega vegetativnega in saditvenega blaga kakor tudi pri pro- učevanju razvoja posameznih topolovih klonov v nas_adih smo uporabili delovno me- todo, ki sta jo za tovrstne raziskave izdelala inštitut za topolarstvo v Novem Sadu in raziskovalni center za topole v Casale Monferrato v Italiji, Topol smo raziskovali na stalnih raziskovalnih objektih, V ta namen smo osnovali osrednjo drevesnico za žlahtnjenje in proizvodnjo topolov v Zadobrovi pri Ljubljani ter tri regionalne drevesnice, in sicer: v Vrbini pri Brežicah, na Otoku pri Veliki Nedelji in na Lijaku pri Novi Gorici, V teh drevesnicah so - potem ko so bile ome- njene raziskave končane.- začeli pridelovati topolovo saditveno blago izbranih klonov. Z raziskavo osnovnega topolovega vegetativnega materiala smo dobro spoznali ob- ravnavane klone, kar je pozneje omogočilo tudi prvi izbor tistih klonov, s kateri- mi smo snovali topolove poskusne nasade, Postavili smo jih 14, in sicer 10 v Vrbini pri Brežicah in po enega v Podgradu pri Ljubljani, v Sigi pri Ljubljani, v Slovenji vasi pri Ptuju in na Lijaku pri Novi Gorici. Prvo vegetativno blago smo pridobili z matičnih topolovih dreves, ki smo jih izbra- li v Sloveniji prav s tem namenom, potaknjence pa smo dobili na Hrvaškem v Srbi- ji ter iz Italije, Holandije, Švice in Francije, Prvo leto je bilo posajenih v osred- nji drevesnici okoli 3700 topolovih potaknjencev. V naslednjih letih se je število testiranih topolov povečalo na 12,300 primerkov, ki so pripadali 57 topolovim sor- tam. Tako velika izbira topolovih primerkov domačega in tujega porekla v osrednji drevesnici za žlahtnjenje in proizvodnjo topolov v Zadobrovi pri Ljubljani je že od 120 začetka omogočila na1s1rse primerjave med kloni in izbiro tistih klonov, ki bi naj- bolje uspevali v Sloveniji, Postavitev drevesnic v različne predele Slovenije je narekovala zahteva, da je že ob prvih raziskavah treba upoštevati različne rastiščne razmere, ki so značilne za topolova rastišča v Sloveniji tako v klimatičnem kot v talnem pogledu. Ta ugo- tovitev velja tudi za stalne raziskovalne ploskve, ki smo jih izbrali v obstoječih topolovih nasadih. Raziskovalne ploskve smo izbrali v različnih predelih Slovenije tudi zaradi tega, da bi poleg utotavljanja splošnih bioloških in prirastnih značilno­ sti topolovih klonov spoznali in ugotovili, kolikšne so v resnici razlike v teh para- metrih, če delujejo nanje različni ekološki dejavniki, Z izborom ustreznih raziskovalnih topolovih objektov smo želeli: - da le-ti omogočajo celostne analize testiranih klonov in - da omogočajo primerjavo merjenih in ugotovljenih značilnosti enega klona z dru- gim klonom, kakor tudi primerjavo razvoja posameznega klona v diferencialnih ekoloških razmerah. RAZISKOVALNI POSTOPKI Uporabili smo italijansko metodo dela; po njej smo proučevali topolove klone in iz- birali klone, ki so nakazovali najboljše lastnosti. Za omenjeno delovno metodo je posebej značilno, da upošteva zapletenost in nepreglednost stanja pri izhodiščnem (osnovnem) materialu, ki je nastalo zaradi medsebojnega, večkratnega križanja raznih topolov. Tako imamo npr. dandanes potomce nepoznanih staršev, z zelo raz- ličnimi biološkimi in prirastnimi lastnostmi. Po naravni poti nastali križanci pa tudi umetno pridobljeni hibridi, so neizčrpen vir novih potomcev, z najrazličnejši­ mi zasnovami, Najpomembnejšo skupino topolovih križancev prav gotovo sestavlja- jo evroameriški topoli sekcije Aigeiros. Med temi se je najbolje uveljavil P. x euramericana cl. I-214. Zaslovel je zaradi svojih odličnih bioloških in prirastnih lastnosti ter velike ekološke amplitude, Omenjeni evroameriški hibridi sekcije Aigeiros so od vseh klonov najštevilneje zastopani v topolovih nasadih dežel z raz- vito populikulturo, kot sta to Italija in Francija. Tudi pri nas gradijo ti kloni, po- sebej pa še klon I-214, večino nasadov. Na nepreglednost izhodiščnega stanja in težavo determiniranja topolovih primerkov je opozoril že R. Hickel (5) v svoji knjigi "Dendrologie Forestiere", pozneje pa tudi mednarodna komisija za topol pri FAO, Praktično je te ugotovitve uporabil G, Piccarolo pri 'izdelavi raziskovalne metode za proučevanje topolov, Tudi črni topoli evropskega izvora so v marsičem heterozigotni. Flori (3) navaja v svojem delu "Flora analitica d'Italia" za Populus nigra L, naslednje različke: - dodeana Asch. et .Gr,, - candina Ten,, - europaea Dode,, - italica Duroi in - neapolitana Ten. Houtzagers (6) opisuje v knjigi "Il Genere Populus e la sua importanza nella sel- vicoltura" za črni topol naslednje varietete: P. nigra v. betulifolia Torrey, P. 121 uigra v. typica Schneider in za topol s piramidalno obliko krošnje P. uigra v. plantierensis Schneider, Varieteta italica združuje nekaj oblik, ki se razlikujejo. med seboj tudi po_ nekaterih bioloških lastnostih. Pourtet (11) našteva za domači črni topol v Franciji še varietete: P. nigra v. Garone, P. nigra v. Sarazin de Seihl in P. uigra v. gigantea, Podobne zglede bi lahko naštevali še za druge ev- ropske dežele, Vse to pa kaže, da so pred približno sto leti vneseni ameriški čr­ ni topoli našli v Evropi zelo pestre domače črne topole, čeprav so se tedaj le ma- lo razlikovali, Toda prav ta razlika morfoloških ali fizioloških značilnosti domače­ ga Populus uigra L., pa je povzročila, da je pozneje nastalo s križanjem ameriš- kih črnih topolov z domačimi veliko različnih hibridov. Podobna pestrost velja tu- di za ameriški črni topol, Iz heterozigotnih domačih in ameriških prednikov so to- rej nastali današnji evroameriški hibridi sekcije Aigeiros, ki so se občasno ponov- no križali med seboj z domačimi topoli v naravi ali usmerjeno na umeten način s človekovim posredovanjem. Tako so nastajali vedno novi primerki z različnimi za- snovami. Glede na opisano pestro sestavo izhodiščnega topolovega materiala je ra- zumljivo, da je bilo nujno potrebno nadrobno obravnavati vse tiste topolove klone, ki so bili na voljo, in za katere smo menili, da so potencialni kandidati za dokonč­ ni izbor. Pri tem smo ves čas upoštevali naslednja dejstva ali izhodišča: - Malo verjetno je, da združuje mnogo primerkov v sebi vse tiste lastnosti, ki pospešujejo največjo produkcijo lesa. Zaradi te domneve smo sklenili, da je tre- ba z raziskavami zajeti čim več raznih križancev. - Treba je pospeševati različne možnosti nastajanja novih križancev, da bi jih lah- ko vsaj delno uporabili pri reševanju problemov selekcije. Populacije topolov in posamezni primerki, ki so nastali z naravnim križanjem prav gotovo predstavljajo prvo in najpogostejše gradivo za začetek raziskav o izbiri naj- boljših primerkov za proizvodne namene, Poleg prednosti, da je takšno gradivo že na voljo, je potrjena tudi sposobnost prilagajanja okolju. USMERITEV RAZISKAV Izbira topolov je izrazito usmerjena na iskanje topolovih klonov, ki bi najbolje ustrezali plantažnemu načinu pridelovanja topolovine, Na kratko rečeno, to delo ima izrazito ekonomske cilje, Z izbiro ustreznih topolovih klonov smo želeli izpo- polniti temeljni pogoj za racionalno pridelovanje topolovine v kakovostnem in količin­ skem pogledu, Pri žlahtnitvi topolov skušamo doseči oba cilja hkrati - tako pa ni vedno tudi pri drugih drevesnih vrstah, Pri proučevanju različnih topolovih klonov smo ugotavljali: biološke značilnosti, pri- rastne lastnosti, ekološko prilagodljivost, sposobnost razmnoževanja na vegetativni način in odpornost proti glivičnim boleznim in škodljivcem, Za oceno klonskega gradiva smo načeloma uporabili skalo za bonitiranje, ki jo je izdelal inštitut za topolarstvo Novi Sad in jo je sprejela tudi jugoslovanska nacio- 122 nalna komisija za topole, Po tej metodi ocenJuJemo morfološke značilnosti debla in krošnje, prirastne lastnosti, nadalje sposobnost vegetativnega razmnoževanja potak- njencev ter zdravstveno stanje klona. Prvi izbor topolovih klonov temelji na raziskavah, ki smo jih opravili v šestih po- novitvah v letih 1957-1962, Tako smo dobili za isti klon torej za vegetativnega po- tomca izbranega topolovega matičnega drevesa šest celostnih ocen ter nekaj drugih podatkov, ki smo jih registrirali občasno v vegetacijski dobi, Takšne celostne oce- ne klonov nakazujejo zanesljive podatke o testiranem gradivu in omogočajo vsestran- sko preverjanje sklepov. Kloni prvega izbora so bili kljub vsemu izbrani le začas­ no zato, ker smo analizirali le njihov juvenilni razvoj. Za zanesljivo oceno klonov pa jih je treba še dalj časa preverjati, najbolje do sečne zrelosti drevesa in šele nato dokončno potrditi prvi izbor - ga spremeniti ali dopolniti, Na raziskovalnih ploskvah posajenih s saditvenim materialom topolovih klonov prve- ga izbora smo vsako leto izmerili 1663 dreves, Želeli smo dobiti čim bolj zanes- ljive ocene o prirastnih sposobnostih posameznih klonov. Merili smo prsni premer in višino drevesa, Izračunali smo ustrezne vrednosti za srednje drevo, linearne in ploščinske prirast- ne podatke za srednje drevo in na hektar nasada, Kubaturo lesne mase smo izra- čunali s pomočjo prirastnih tablic, ki so bile izdelane v "Lovno-šumskem gospo- darstvu Košutnjak". Pri proučevanju biološko produkcijskih sposobnosti posameznih topolovih klonov smo upoštevali, da količinska produkcija topolovine ni definirana z razvojem, ki ga do- seže drevo v vsem življenjskem obdobju in to iz razloga, ker je ekonomska obhod- nja topolov mnogo krajša od tega obdobja in traja največ 10-15 let. Raziskovalne topolove ploskve lahko razdelimo v dve skupini, Prvo skupino sestav- ljajo raziskovalni objekti, za katere je značilno, da so postavljeni v enakem živ- ljenjskem okolju, raziskovalni objekti druge skupine pa so razvrščeni po Sloveniji v ekološko diferencialna območja, S tem da smo izbrali prvo skupino raziskovalnih objektov v istem življenjskem okolju smo poskušali čimbolj zmanjšati vpliv rastiš- ča na tiste parametre, ki naj bi nakazovali genetsko zasnovo posameznega topolo- vega klona v biološko produkcijskem pogledu, Druga skupina raziskovalnih objektov pa omogoča proučevanje ekološke plastičnosti topolov, Za testna klona smo izbrali P. x euramericana cl. I-214 in I-476, ker sta pač najbolj razširjena v nasadih, razen tega pa ju odlikuje hitro priraščanje, Prva skupina raziskovalnih objektov je v Vrbini pri Brežicah in zajema topolove raziskovalne ploskve desetih klonov: I-214, I-476, I-455, I-262, I-45/51, I-154, marilandica, robusta, regenerata in serotina. Vsi ti objekti so strnjeni med seboj na enem prostoru, bili so posajeni na enak način in ves čas enako vzdrževani, Menimo, da so bile med raziskovanjem teh objektov splošne življenjske in produk- cijske razmere za vse testirane klone v Vrbini enake in podobne. Razlike, ki smo jih ugotovili na obravnavanih klonih v tej skupini raziskovalnih objektov, zanesljivo nakazujejo najprej produkcijsko sposobnost posameznega klona in omogočajo vse- stransko medsebojno primerjavo klonov. 123 Anallza uspevanja klonov 1-214 1n 1-476 v različnih območjih Slovenije omogoča vpo- gled v prilagodljivost topolov različnim ekološkim razmeram. Te ugotovitve so nam- reč zelo pomembne prav prl plantažnem načinu pridelovanja topolovine, pri katerem tako zelo spreminjamo prvotno naravno življenjsko okolje, da imajo topoli najustrez- nejše možnosti za priraščanje, Pri ekološki presoji personalij topolovih klonov niso zanimivi samo tisti zunanji znaki, ki so jih ti kloni pokazali na naravne rastiščne dejavnike, temveč tudi še tisti, ki bi jih bili ti kloni sposobni doseči, če bi rasli v izboljšanem življenjskem okolju. Z ekološkega vidika so bile torej raziskave klonov usmerjene na izbiro ti- stih topolovih klonov, ki bi dobro uspevali na razsežnih in ekološko različnih zem- ljiščih; ta bodo z uporabo agromelioracijskih in tehničnih sredstev spremenjena in izboljšana in postala tako zelo primerna za pridelovanje topolovine, Zgled uspešnega dela pri tako postavljenih nalogah žlahtnjenja topolov je prav goto- vo P, x euramericana cl, I-214, Ta klon se namreč odlikuje z nadpovprečnim bio- loškimi in prirastnimi lastnostmi in dosega velike lesno volumenske prirastke v različnih topolovih rastiščih, REZULTATI RAZISKAV Osnovni vegetativni topolov material Na temelju šestletnega proučevanja in vsestranske ocene obravnavanih klonov v dre- vesnici Zadobrova in preveritvi rasti nekaterih klono v regionalnih drevesnicah v Vrbini, na otoku in na Lijaku smo izbrali za nadaljnje raziskave naslednje topolo- ve klone: P. x euramericana cl. mar ilandica P, x euramericana cl. robusta P, x euramericana cl. serotina P. x euramericana cl. regenerata P, x euramericana sl. 1-476 P, x euramericana cl. 1-455 P, x euramericana cl, I-262 P, x euramericana cl. 1-214 P, x euramerioana cl, 1-154 P, x euramericana cl. 1-45/51 V prvi izbor topolovih klonov za nadaljnje razmnoževanje in za sadnjo v proizvodnih nasadih so prišli le tisti kloni, ki se odlikujejo z nadpovprečnimi biološkimi in pri- rastnimi lastnostmi, Torej tisti primerki, ki so v celotni konstituciji najboljši. Pri tem pa ni bilo mogoče izbrati tudi takih topolovih klonov, ki imajo nekatere odlične lastnosti npr., da pozno olistijo in podobno. Ti kloni bodo dragoceno gra- divo pri reševanju problemov selekcije, ko bo treba za določena rastišča, ki jih ekološko opredeljuje posamezni rastiščni dejavnik, poiskati čimbolj ustrezne topo- love sorte ali klone, 124 RAZISKOVALNE PLOSKVE TOPOLA Na temelju devetletnih raziskav na 14 raziskovalnih ploskvah smo ugotovlli glavne biološke in prirastne značilnosti testnih topolovih klonov. Podatki omogočajo vpo- gled v razvoj klona in nasade za posamezno leto starosti, od začetka do konca opa- zovalna dobe. Glede na to, da smo za ugotavljanje prirastka uporabili tablice "Lov- no-šumskega gospodarstva Košutnjak", je bilo mogoče izračunati kubaturo le za premere nad 6 cm in višine nad 6 m, do premera 44 cm in do višine 30 m. Dendrometrični podatki izbranih topolovih klonov s primerjalnih objektov v Vrbini V preglednici štev. 1 ln diagramih štev. 1 in 2 so zbrani in nakazani dendrometrič­ ni podatki, ki veljajo za obravnavane klone na raziskovalnih ploskvah v Vrbini pri Brežicah, Podatki so v preglednici navedeni tako, da lahko na preprost način pri- merjamo vrednost enega klona z enakimi podatki drugega: Primerjava je narejena za zadnje leto opazovanja. Na temelju omenjenih podatkov in primerjalne sinteze smo naredili tudi sklepe o nekaterih bioloških in prirastnih značilnostih posamezne- . ga testnega klona in ga po teh vrednostih rudi ocenili glede na njegove večje ali manjše pr1rastne sposobnosti, ki so genetska lastnost klona. Za takšno primerjal- no analizo podatkov so bde namreč izpolnjene vse možnosti, največje glede izbira- nja poskusnih ploskev v enakem življenjskem prostoru, glede uporabe enake tehno- logije razvoja in vzdrževanja nasada in sploh vseh ukrepov v nasadih od začetka do Dendometrični podatki o topolovih klonih, ug~tovljeni na 9-letnih nasadih v Vrbini pri Brežicah Preglednica štev. 1 St. prirastek Klon drev. d h v d' h' v' V/ha V' /ha V'/1 ha na ha (cm) (m) 1m3) ~cm) (m) (m3) {m3) (m3) (m3) I-214 273 34,6 22,9 0,894 1,4 0,5 0,099 244,000 29,500 27,100 I-476 273 35,8 22,5 0,954 1,4 1,1 0,105 260,400 28,500 28,900 I-455* 273 25,9 21,9 0,490 1,0 1,0 0,080 133,770 21,840 16,721 I-262 273 26, 6 21,9 o, 517 0,6 1,3 0,042 141,000 11,500 15,660 I-45/51 273 32,1 21,3 0,710 0,2 0,2 0,007 193,800 1,800 21,500 I-154 273 26, 1 21,1 0,477 1,4 0,9 0,036 132,100 12,000 14,680 marilandica 273 26, 5 19,7 0,460 0,2 1,9 o, 051 126,200 13,740 14,022 robusta 273 26,8 22,1 o, 528 o,o 0,8 0,056 144,200 15,300 16,010 regenerata 273 34,9 22,5 0,909 0,7 0,7 0,069 248,500 19,200 27,600 serotina 273 28!6 21, 6 01592 o,o 01 0 0!000 161! 300 0!000 171900 Pojasnilo: - *Pri klonu I-455 veljajo podatki za 8 let starosti - d, h in v so izračunani za srednje drevo posameznega klona 125 1,0 0.9 0,8 0,7 0.6 0.5 0,4 0.3 0.2 o. 1 o LES1'.11 VOLUMEN SREDNJEGA DREVESA TOPOLOVIH KLONOV, z: raziskovalnih ploskev v Vrbini .. - _, ........... .. I ,,' /,,. I-214 1-476 I-455 I-154 I-45/51 I-262 // /' P. marilandica P. robusta ,1 // t/ /1 ,, // I P. regenerata P. serotina ,'/ ,_,,_ ... ....-•· ,'/ _.,,,, .. ,'/ ./' // ,, / // / /2 / It i .··· l. : I / __ .// ,,~·:;•;. " : .,,•·· /.1 .1 ,/ ,,./ ... - " / i .;.:,'>··..... ,/' /,,' : .•:-· ... ,,,,,.~ I I / : -:%'/ ·' / ,' / / .. ;;)•' ,".,..,/ I I .. ... .··/· • / ,' / _/ .. /i _,//' I I I . •' .,' / I :.' •• • ;:• ,./ ,,, .:,•../ / I I • i/ .;, / I I i ... :,•.f' . / t -~· /:·· // / / / ,/ --~· ,/ 1, 1 .r,;,/ / / ... : .... , .... /' ,,, .... /, I I •• :.-,.;'/ I 1 1/.t.1// I , •• :.·· .,, .•· I ,'/,:.:-'_/'../ I ,/.:\,•/ I , ,.:.·.;1/ I /(!.'.·~•;-" /.,>'-~· /. / r.i!,·" ~,r 1 2 3 4 5 6 7 8 9 let 126 3 m 30 25 20 15 10 5 o 1 POPREČ'.'JI STAROSTNI VOLUMENSKI PRIRASTEK topolovih klonov, z raziskovalnih ploskev v Vrbini ,.,,.:_;:.-~--:::--- ,' / ......... // ', I-214 I-476 I-455 I-154 I-45/ ČJl 1-262 p. marilandica p. robusta I, /1 // /,' // / ,' p. regenerata P. serotina / I I , I ,' I / I / / i I ,' I i /// // t/ I .. ·· ···· .......•....... I ,' i / / i ,.,< ..• ··•··•·· . .-·····-·::::.>:.•.--.,;:~.::: I I,,/ / .,.:·· ,,. . ... .,..··· .--·-·-•-...... / .. •.· .~ ,,,,,,,,..--- --···-···-·--·~-~ l/ t·:.:...... ;;.~; ... ,, ··· .. -·•·-··· -·•·-···-···-·~ -" ,' / ....... / .,,,.•· .. , ... , ... -· I 1 • : ,/.I •' .•. , IJ I .f .: • / /; .. .-" /, I /: .(/ I .•· .. • /, / // / / _/,/ I • • • I •"/ /, / /// /// I / /i,I ..-1/ / / :'!, ;.•; I •, ••. /' !/' 1/ /, :' //; , ,I; i / fi/;/ /1:; .. ·' ... /.'::;. / /•"il,,.- ... ·:;;;,;; -~~~./ ,f'/ 2 3 4 127 5 6 7 8 s let konca meritev. Pojasniti je še potrebno, da smo obravnavali malo primerkov P. x euramericana cl. serotina in P. x euramericana cl, I-45/51. Zato menimo, da imajo lahko vse vrednosti, ki se nanašajo v preglednici in diagramih na omenjena klona in na kasnejšo obravnavo sklepov samo informativni pomen. Kljub tej pomanjkljivosti pa smo se odločili, da podatke o P. x euramericana cl. serotina in I-45/51 vključimo v razpravo. Menimo, da tudi orientacijski značaj teh podatkov omogoča približno ovrednotenje omenjenih klonov v primerjavi z dru- gimi. Primerjalna analiza razvoja klonov P. x euramericana cl. I-214 in I-476 v rastiščno diferencialnih predelih Slovenije Ekološko zaokrožene prostorske regije za sajenje topolov v Sloveniji so glede na glavne rastiščne dejavnike na znotraj uravnotežene, med seboj pa se tako obliko- vane regije lahko razlikujejo prav po tistih dejavnikih, ki odločilno vplivajo na na- ravno produkcijsko sposobnost življenjskega okolja, torej tudi posredno na uspeva- nje topolov. Glavne značilnosti posameznih regij so podrobno opisane v elaboratu "Pospeševanje topolov v Sloveniji", ki ga je izdelal gozdarski inštitut leta 1957. Ob tej priložnosti ga omenjamo tudi zato, ker v mnogočem lahko razloži nekatera izhodišča in načela, ki smo jih sprejeli pri obravnavanih raziskavah. Da bi čim bolje spoznali vplive različnih rastiščnih dejavnikov na rast topolov, smo na petih raziskovalnih objektih, ki so bili postavljeni v različne regionalne e- note, proučevali razvoj klonov P. x euramericana cl. I-214 in I-476. Klon I-214 smo testirali na štirih lokacijah, in sicer v Vrbini pri Brežicah, v Sigi pri Ljub- ljani, v Slovenji vasi pri Ptuju in na Lijaku pri Novi Gorici. Klon I-476 srno pro- učevali na dveh lokacijah, in sicer v Vrbini pri Brežicah in v Podgradu pri Ljub- ljani. Najprej smo nameravali raziskovati vpliv različnih dejavnikov rastišča na uspevanje topolov samo s klonom P. x euramericana cl. I-214. Ta klon je bil nam- reč že zelo razširjen v topolovih drevesnicah pri nas in v nasadih v drugih deže- lah. Želeli smo tudi primerjati podatke, ki bi jih ugotovili pri omenjenih raziska- vah z enakimi podatki, ki bi nakazovali razvoj tega klona v drugem življenjeskem okolju. Tako bi bilo mogoče izdelati tudi širšo analizo naših rastišč za topol z rastišči zunaj naše dežele. Klon I-214 je na splošno izbran za testni klon pri vseh raziskavah, predvsem pa pri tistih, s katerimi želimo spoznati soodvisnost razvo- ja topolov od življenjskega okolja. V raziskave razvoja topolov v različnih predelih Slovenije smo dodatno vključili P, x euramericana cl. I-476. Z juvenilnim testom topolovih klonov smo namreč ugoto- vili, da ima ta klon odlične lastnosti in smo zato upravičeno sklepali, da bo klon I-476 v prihodnje poleg klona I-214 gradil večino topolovih nasadov. Klon I-476 smo proučevali na dveh raziskovalnih objektih. Drugod ni bilo mogoče izbrati ustrez- nih raziskovalnih ploskev, ker preostali nasadi niso bili primerni za raziskovalne namene, Rezultati o razvoju klona I-476 dopolnjujejo primerjalno analizo testnega klona I-214, 128 Podrobni rezultati o razvoju klona I-476 in I-214 v različnih predelih Slovenije so navedeni v preglednici štev. 2 in diagramih štev. 3, 4, 5 in 6. Razvoj klonov I-214 in I-476 v rastiščno diferencialnih predelih Slovenije Preglednica 2 Starost prirastek Raziskoval- nasada d h v d' h' v' V/ha V' /ha V'/lha na ploskev let (cm) (m) (m3) (cm) (m) (m3) (m3) (m3) (m3) Populus x euramericana cl. I-214 Vrbina 9 34,6 22,9 0,894 1,4 0,5 0,099 244,000 29,500 27,100 Siga 9 31,4 20,0 0,654 2,1 1,2 0,123 178,542 33,579 19,838 Slovenja 7 28,2 22,0 0,570 2,1 2,5 0,130 155,610 35,490 22,230 vas Lijak 9 17,4 13,0 0,151 1!4 1,2 01033 41,223 9,009 4,580 Populus x euramericana cl. I-476 Vrbina 9 35,8 22,5 0,954 1,4 0,9 0,105 260,400 28,500 28,900 Podgrad 9 32!0 21, 7 0,730 213 0,4 0,109 199,290 29,757 221143 Pojasnilo: Prikazano je srednje drevo za posamezno raziskovalno ploskev RAZPRAVA O REZULTATIH IN SKLEPNE UGOTOVITVE S proučevanjem in analizo uspevanja topolovih klonov na raziskovalnih objektih smo ugotovili predvsem naslednje: 1. Obravnavani topolovi kloni imajo različne biološke in prirastne značilnosti. 2. Stopnja ekološke plastičnosti posameznega topolovega klona je različna. Obe ugotovitvi sta pomembni za usmerjanje gojenja topolov pri nas. Spoznanje, da imajo posamezni topolovi kloni različno genetsko konstitucijo, potrjujejo rezultati, ki smo jih ugotovili pri obravnavi topolovih klonov v Vrbini pri Brežicah, kjer so se topoli razvijali v istem življenjskem okolju. Druga ugotovitev pa temelji na pri- dobljenih podatkih o razvoju klonov I-214 in I-476 v različnih predelih Slovenije. Dendrometrični in prirastni podatki različnih topolovih klonov iz poskusnih objektov v Vrbini podrobno seznanjajo s prirastnimi lastnostmi posameznih topolovih klonov. V naslednjem bomo te podatke razčlenili, da bomo imeli vpogled na vrednosti iz- merjenih parametrov drevesa in razvojno težnjo, 129 C 40 30 20 10 o PREMER SREDNJEGA DREVESA klonov I-214 in 1-476 KLO~ 1-214 1 Vrbina 2 Siga 3 Slovenja vas 4 Lijak KLON I-476 ---- 5 Vrbina 6 Podgrad 1 2 3 4 5 6 130 7 8 9 10 let m 20 15 10 VIŠINA SHEDNJEGi\ DREVESA klonov 1-214 in I-476 KLON I-214 1 Vrbina 2 Siga 3 Slovenja vas 4 Lijak KLOK I - 470 -- -- 5 Vrbina 6 Podgrad 6 2 o L__---r---......---..----.-------r--,---~---.-------.-----::-:---:-- 7 8 9 1 o let 1 2 3 4 (i 131 LESNI VOLUMEN SREDNJEGA DREVESA klonov I-214 in I-476 m3 1, O KLON I-214 5 1 Vrbina / 1 2 Siga I I 3 Slovenja vas I I 4 Lijak / I 0,8 KLON I-476 --- / / 2 5 Vrbina / 6 Podgrad / I I / I / O, 6 I I I I I / / / 0,4 / I / I / / / I / I / 1/ 0,2 // ~ 4 // 'l ~ l'.I // // / o 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 let 132 30 25 20 15 10 5 POPREČNI S'Il\ROSTNI VOLUMENSKI PRIRASTEK klonov 1-214 in I-476 KLON I-214 1 Vrbina 2 Siga 3 Slovenja vas 4 Lijak KLON I-476 ---- 5 Vrbina 6 Podgrad 1 2 3 4 5 133 .... / / / 6 .,,,--- 5 1 ---6 .,,,........... 2 4 7 8 9 10 let POPREČNI PREMER Podatki o srednjem drevesu kažejo, da je imel v 9, letu starosti največji premer debla klon I-476, in sicer 35, 8 cm; sledita mu P. x euramericana cl. regenerata z d = 34, 9 cm in klon 1-214 z d 34, 6 cm. Najmanjše premere sta dosegla klona I-154 z d 26, 1 cm in P. x euramericana cl. marilandica z d 26, 5 cm. Krivu- lje, ki prikazujejo premer srednjega drevesa klona, potekajo v dveh snopih. Prvi snop sestavljajo kloni z večjimi vrednostmi poprečnega premera (I-476, regenerata, 1-214 in I-45/51), v drugem snopu so preostali kloni, POPREČNA VIŠINA Najvišjo vrednost smo ugotovili pri klonu 1-214 z h 22, 9 m, sledijo mu I-476, re- generata, robusta, I-262, serotina, I-45/51, I-154 in marilandica. Višinske krivulje obravnavanih klonov potekajo v gostem snopu. V višinskem priraš- čanju v vsej razvojni dobi zaostaja nasproti z drugimi kloni le P. x euramericana cl. marilandica, ki ima v posameznih letih najnižjo višino. LESNI VOLUMEN PO POPREČNEM PREMERU IN POPREČNI VIŠINI DREVESA Tudi glede tega se odlikuje klon I-476 z v O, 854 m3, sledita mu regenerata z v = O, 909 m3 in klon I-214 z v O, 894 m3• Najnižje vrednosti smo ugotovili pri P. x euramericana cl. marilandica z v 0,460 m3 in pri klonu I-154 z v= 0,477 nfl. Krivulje lesnih volumnov so med seboj precej razmaknjene, Te krivulje potekajo do 4, leta starosti pri vseh topolih še zelo podobno. V 5. letu starosti drevesa pa nastopi diferenciacija. Večina klonov zaostane za tremi najboljšimi kloni, in sicer: P. x euramericana cl, I-476, za P. x euramericana cl. regenerata in P. x eura- merlcana cl. I-214, Omenjeni kloni sestavljajo samostojno skupino, imajo mnogo večje vrednosti za lesni volumen srednjega drevesa kakor drugi obravnavani kloni, Podatki o debelinskih in višinskih prirastkih, o volumenskem prirastku, tekočem in poprečnem starostnem prirastku kažejo na naslednje: - maksimalni debelinski prirastek je imel klon I-476 z d' 7, 7 cm, sledita mu regenerata z d' = 6, 8 cm in I-214 z d' = 6, 6 cm; - maksimalni višinski prirastek je dosegel P. x euramericana cl. regenerata h' = 3, 89 m, sledita mu robusta z h' 3, 75 in marilandica z h' 3, 48 m. - maksimalni volumenski prirastek je imel P. x euramericana cl. regenerata z v' 0,206 m3, na drugem mestu je I-476 z v' = o, 183 m3, tretji pa je I-45/51 z v' = 0,178 m3, 134 Največji poprečni st'lrostni prirastek na h~ jE imel klon 1-475 z V1/lha = 28, 95 m3, sledijo mu P. x euramericana cl. regenerata z V1/l ha = 28, 85 m3 in I-214 z V1/lha = 27, 10 m 3• Iz diagrama štev. 2 je tudi razvidno, da je pri večini obravna- vanih klonov že nastopila absolutna zrelost, poprečni starostni prirastek je kulml - niral namreč v 8, letu starosti nasada, Izjema je le P. x euramericana cl. mari- landica, ker pri tem topolu kulminacija poprečnega starostnega prirastka še ni iz- razita, Ugotovitve primerjalne analize razvoja klonov 1-214 in 1-476 v rastiščno diferenci- alnih predelih Slovenije so naslednje: Populus x euramericana cl. 1-214 Največji premer debla je dosegel ta klon na raziskovalnem objektu v Vrbini z d = 34, 6 cm, starost 9 let; manjše premere je imel isti klon v Slovenji vasi in v Si- gi, najmanjšo vrednost pa smo ugotovili za srednje drevo nasada na Lijaku z d = 17, 4 cm, Največjo višino je dosegel klon 1-214 na poskusnem objektu Slovenja vas z h = 22 m, starost 7 let, medtem ko so analogne vrednosti z drugih objektov nižje, Najmanj- še višine smo ugotovili na poskusnem nasadu na Lijaku z h = 13 m, pri topolih, starih 9 let, Največji lesni volumen ima srednje drevo v Vrbini z v = O, 894 m3, starost 9 let; manjše analogne vrednosti smo ugotovili v Slovenji vasi in Sigi, a najmanjšo v nasadu Lijak z v = 0,151 m3, Enako zaporedje poskusnih objektov, ki je navedeno za lesni volumen srednjega dre- vesa, velja tudi za vrednosti poprečnih starostnih volumenskih prirastkov, Največ­ ji je ugotovljen na poskusnem nasadu v Vrbini, sledijo vrednosti v Slovenji vasi, Sigi in Lijaku, Populus x euramericana cl. 1-476 Tudi podatki o uspevanju klona 1-476 na raziskovalnih objektih v Vrbini pri Breži- cah in Podgradu pri Ljubljani zanesljivo kažejo, da se je obravnavani klon v Vrbi- ni drugače razvijal kot v Podgradu, Vsi merjeni in izračunani dendrometrični in prirastni podatki s poskusnega nasada v Vrbini so večji od analognih vrednosti iz nasada v Podgradu, Analiza razvoja klonov 1-214 in 1-476 nakazuje različno kakovost topolovih rastišč v Sloveniji ter posredno tudi stopnjo ekološke plastičnosti testnih klonov. Glede na to, da sta testna klona 1-214 in 1-476 najbolje priraščala v Vrbini pri Brežicah, lahko sklepamo, da je topolovo rastišče v Vrbini pri Brežicah, glede na druga obravnavana rastišča v Sloveniji, najboljše, Najmanjše meritve in izračunane vrednosti smo ugotovili v poskusnem nasadu na Li- jaku, Vrednosti za posamezne parametre so enkrat ali celo dvakrat manjše od ana- lognih podatkov iz drugih poskusnih objektov. Analiza uspevanja klona 1-214 je ne- 135 dvoumno potrdila, da je rastišče na Lijaku slabo in zelo močno ekološko obreme- njeno, Ekološka plastičnost topolov je v tem primeru premajhna, da bi se topoli lahko prilagodili· negativnemu talnemu dejavniku, ki je značilen za naplavno zemlji- šče ob Lijaku. V poskusnih ·topolovih nasadih v Slovenji vasi rn Sigi je klon I-214 dosegel le ma- lo manjše prirastke kakor v nasadu v Vrbini pri Brežicah. Glede na to ugotovitev lahko nadalje sklepamo, da so topolova rastišča ob Srednji Dravi in Srednji Savi v ekološkem pogledu podobna, po kakovosti pa le malo zaostajajo za topolovimi ra- stišči ob Spodnji Savi, 136 SLIKA 1 SLIKA 2 P, x· euramericana cl. I-214 starost 1 O let Vrbina odd ID premer debla 34 cm, višina 22 m P. x euramericana cl. I-214 starost 10 let Vrbina, odd ID premer debla 34 cm, višina 22 m 'p. X euramericana cJ. I-214 starost 1 O let Vrbina, odd I C premer debla 40 cm, višina 22 m SLIKA 3 137 Em:oamerikanische Pappelhybriden der Sektion Aigeiros und ihr Wachstum in Slowenien Zusammenfassung Plantagenanbau von Pappeln in Slowenien hat eine grundliche Untersuchung ihres Wachstums verlangt. Es mussten auch pappeltaugliche Standorte untersucht werden. Dabei haben wir festgestellt, dass das alluviale Gelande entlang der Flusse Save, Drau, Mur und ihrer Zufliisse keineswegs gleich zusammengesetzt ist. Die gross- ten unterschiede fanden wir hinsichtlich der Bodenart und -Tiefe, Grand-wasser- spiegels. Bewegung des Grundwassers, was entscheidend fur Wachstum von Papeln 1st. Obwohl sich der potentiale Pappelareal lm breitesten Sinne nur auf die jungen Aluvialboden beschrankt, ist wegen seiner Ungleichmassikeit eine Unterteilung not- wendig. Fur die so unterteilten Gebiete mit ausgewogenen Standortsverhaltnissen s!nd auch entsprechende Pappelsorten zu finden. Unsere Arbeit beschrankte sich vor allen auf die Ueberprufung von vorhandenen heimischen und fremden Pappelsorten. Wir versuchten von dlesen die geeigneten auszu wahlen. Wir haben Stecklingen von Mutterbiiumen aus Slowenien, Kroatien und Serbien ver- mehrt. Weitere Stecklinge haben wir auch aus Italien, Holland, Schweiz, Frank- reich, Oesterreich, BR Deutschland bekommen. Dieses Material, von den wir aus- gegengen sind, gehort zur Gruppe von Schwarzpappeln und ihrer Hybride. Nach 6-jahriger Arbeit konnten wir die erste Auslese von jenen Pappelsorten mach- en, die bereit in der jugendlichen Phase gunstige Eigenschaften gezeigt haben. Von den ingesammt 57 Sorten haben wir 10 Klone fur weitere Ueberprufung ausgeschie- den und zwar: P. x euramericana cl. marilandica, -robusta, -regenerata, -sero- tina, italienische Sorten: I-214, I-476, I-455, I-262, 1-45/51 und I-154. Dieses Klonmaterial haben wir 9 Jahre lang an ausgesuchten Flachen von Pappelplantagen in Vrbina bei Brežice, Siga und Podgrad bel Ljubljana, Slovenja vas bei Ptuj und Li,jak bei Nova Gorica untersucht. Dabei bestatigten sich wieder die Vorziige des italienischen Kolona I-214. Seine Wuchsleistung an verschiedenen Standorten war sehr gut. So hat dieser Klon in elnem durchschnittlich 9-jahrigen Bestand einen Durchmesser von 35 cm erreicht (Mlttelbaum), dagegen der italienische Klon I-154 elnen Durcbmesser von 26 cm oder 33% weniger. Ahnlich verhalt es sich mit dem Hohenwachstum dieser beiden Klone. Wuchsleistung eine Klones kann am besten mit dem Volumenzuwachs bezeichnet werden. So hat Klon I-214 in 9 Jahren O, 9 m3 erreicht (Mittelbaum), wahrend die schlechtwuchsigen I-154 und marilandica-Pappel nur o, 4 m3 pro Mlttelbaum errelcht haben. Die Untersuchungen haben weiter ergeben: 1. Die untersuchten Pappelsorten weisen verschiedene biologiscbe und ertragskund- llche Eigenschaften auf. 2. Die okologische Amplitude dieser Sorten 1st verschieden. 138 Die erste Feststellung hat sich bei Anbau verschiedener Sorten am einem Standort in Vrbina bei Brežice ergeben, wo die Umweltbedingungen fiir alle Sorten gleich waren. Die zweite Feststellung hat der Anbau von Klon I-214 und I-476 in verschie- denen Gegenden Sloweniens ergeben. LITERATURA l. FAO: Rapport de la septieme session de la Commission internationale du peup- lier, Rome, 1954. 2. FAO: Les peupliers dans la production du bois et l'utilisation des terres. Ro- me, 1957. 3. FLORI: Flora analitica d'Italia. 4. Hesmer, H.: Das Pappelbuch, Bonn, 1951. 5. Hickel, R.: Dendrologie forestiere, 1950, 6. Houtzagers, G. : Il genere Populus e la sua importanza nella selvicoltura, Casale Monferrato, 1950. 7. Jenko V.: Topolove raziskovalne ploskve v Vrbini pri Brežicah, rokopis, 1971. 8. INKT: Selekcija topola u Italiji i Francuskoj, Beograd, 1960. 9. Miklavžič, J.: Pospeševanje topolov v Sloveniji, Ljubljana, 1957. 10. Piccarolo, G.: Il pioppo, Roma, 1952. 11. Pourtet, J.: Le populetum nationale de Vineuil, 1954. 139 .D o N oo _,. -~ .5 '" ·;::; .8 > <,: ~ o g "' "" CI) >CJ Q) > -~ .:1 >CJ ·;::: B > ..,: ii, "'00 "' g: ; . < . "' N) "' t< >i "' .... :-" .... s· C s "' s o ; ci ·a ',1iqo1:I ·af1uaAOlS asA ZJ urma~e,r-ouqoan:I af1oepose e1 -ea.rn ZJ afJOll'.)a~aA aU'.ja.DjUO:!j AOSJdO 09 111ue.1qz af qe1aqel A ·AafJpelS 1\JU[OAZll.I ;n a! 1J.JUll.I]lUaUIIDjOp (Jaqel 1\J:!JS[JOlll,l~aA lSa\1) OU.Il!Jaqll'.) UJ 111ues1cJo •zouaoom AOZJU 11!:!JS.IOlSO.Id urafuef.1aurpd UJ ura[UllAa,1no.1d s azaAZ a:!jS[JSaO:!jilS jll[]AelO~n .IOlAe a[ ep 'O:!jll'.) oupa.1sod llU1lAa,1no.1d e1iq af zooa0OlJJ ll:!jJUillUJP eufoAZlll:l ·qan A UJ 1\JlSO0 -dIDjS 11!:!JSUJllSll.I A 1saoo.1d !:!JS[Jsa.1~a.1 l°'l lfJOll'.)a~aA A ofe~e.IZJ as JA!]dA !:!J\!JOZOd -O.IlUll 1ofe.1.1 • (urma~e,r-ouqoarn:) o,1efua.1qa.1 z epzo~ e~aAo:!Jnq J.Iaurs au[oAze.I aue1 -apqo os '1f1oaAOJS A af]Oll'.)a~aA aupzo~ efoAze.1 e~a:!JSOJAOpo~z npa1~a.1d ura:!Jle.I}j Od ·m gz '·qll'.I 9 '( ·urau) ·oaAOlS &L61 eouf1qnf'l '901-LL ·s 't ·w 'n .'l 'llAlS.IllSa] OJ eAlS.IllpZO~ ·qz (urma~u,r-ouqoam) OQV.rmrnmm z vazoD VDaAmrns: rnaws 3:NI'OAZVl:l nsoU'.jaurn u1 nsommz ll!Jurapll:!Jll ll:!JSOaAo]s 'DX 'uouf1qnh 10019 azfo'l ')Vi!QNil:IVW ll[JSa~a.I '!f!PlllS JU[OAZll.I 'll[JOll'.)a~aA eopzo~ (zrwr,)Ls1=1z·zsro·v&9 ')ICTD UDC: 634. O .182. 21 :187 (497 .12) forest vegetation, stages of development, retrogression MARINČEK, Lojze 61001 Ljubljana, YU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti DEVELOPMENTAL TENDENCIES OF BEECH FOREST WITH SA\V-FERN ( Blechno-Fagetum) Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 11, št. 1, s. 77-106, Ljubljana 1973 Slovenian (german), 6 tab., 25 ref. After short survey of historical development of forest vegetation in Slovenia, deve- lopment tendencies of beech forest with saw-fern (Blechno-Fagetum) are treated. Permanent anthropozoic influences are expressed in vegetation as retrogressional processes in plant communities and soils. Directional changes of phytocoenosis were studied indirectly in such a manner, that successional connections with exa- mination and comparisan of spatial sequences of phytocoenosis were established. There are twelve described, and in six synthesis tables demonstrated stages of development. In synthesis tables there are collected sixty complete lists of species of concrete vegetation, from the whole association areal of Blechno-Fagetum in Slovenia. Robič, D. ·a ',11qo1:I ·1opZA1l0 n1qap od AOle]!UIJSll npodsoe.Il nuraue.11Ao !Pil'.I QaAural 'Ao1enur1su ![JO:ljllp(>.Id 1ue\![uuurz a1 au .IOlAe afns -Jdpd n[lanasap urafupuz A a}fJa! efoe9\!e.IJ.Id u~a}fsunaqap o[J0}fnpa.1 oU'.jnQqo ·a}fJaf !OlSqo UJ lSe.I ofe~O.I~O O}j urawaur 'a}ja.IUIS apil'.)!]dUie a}j\!O]O}ja an,1e.1o}ja.Id OSJO aquraura.1ds a.1 · (uJAeped au1~ouur afue~fueurz 'Aal]JdOlO) 1urequraura.1ds JUIJUQJleUI!]}j JUIJU'.jTIQqo .1epuaA '1ur1u[e.IlO:!Jle.I}j .Ia0JS s epedAos UJ nflanasap uralSa\1 A endolseo af e:!Jlse.rpd e~a:!Jsunaqap ef1sa.rdap e[lln9qo ·1}f1af a1eza.1lsn ou\!OJds eu 111l'lanasap qnad 1\JA.Id A a.1aurze.r auqaupod os ep '1pa1s azneue 9}f\!OJOUO.I}jO.Ipuap zr ·11s01:!Jal -a.Id A Aopzo~ qal a[UBQ\!J.IO}jZJ ou9oura.1d O]!QO.IZAOd 9:!j]a! a[uepedc.Id Jq ep 'lSOU~OUI a[n9n[J:!JZ! u1 a}fJa ! afuepedo.1d eu A!]dA 1upa.1sodau urequraura.1ds UIJUQJlBUI!]:!J afnsJd -].Id .IOlAV ·a:!ja.IUIS UJ 9:!j]a! saAa.Ip 1\J.Ie:JS 1a1 on UJ 001 qnas[BAp U0.IOZA BU eua\1.IA -Z! enq af ouJ\!!A u1 ounaqap A efuB9~B.IJ.1d ezneuv · Aefcd e:J o[e!1ura.1ds !}f '!UilSOu -1eur.1ouau JUIJUJSB.IJ.Id s JAezaAod A .lOlAe eAeuAe.1qo !!JUaAOJS A a}JJa! afuepedo.Id ·.1~u1p 8 '·qul & '·m L '(·uran) ·uaAo]s &l61 llUll[Jqil['l '9L-6'1> ·s 't .l\1 'n .'l 'llAlS.IllSa] UJ llAlS.Illpzo~ ·qz DOSI.LSVl:l W3:Nd.(l)IS VN :;[)!3:1:IWS WfilOAZVl:l Z 3:NVf1:l3:Wl1:ld '3:)!'13:I' 3:QOI'V1:II9:'I.LSON'IVW1:ION3:N 3:N.LSV1:II1:ld OAlS.Illpodso~ ousa1 UJ oupzo~ uz lil'.l!l\!UI 'DX 'uuu!1qnf'l 00019 Oll.IJW '1:IVNil:IS: aquraura.1ds 9UQJlllUl!]:!j !J:!JSUJ\!!A '!:!JSU!]aqap ':!jalSll.IJ.Id !a:!j]al a[Ull.IJ1{ N3:.LS1:IV)I ( ·'l) saiqe uaoJd + ·'l'IIW uq1u saiqv L ·H t= (zr L6v)zi,:g9g ·o ·v&9 ')ICTD UDC: 634.0.568:42(479.12):174.7 Abies alba MILL. + Picea abies (L.) KARSTEN die-back of silver-fire; increment, diameter-, height-; climatic changes BRINAR, Miran 61000 Ljubljana, YU, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo DIE-BACK OF SILVER-FIR AND ITS INCREMENT ABNORMALITIES COMPARED WITH THE DEVELOPMENT OF SPRUCE GROWING TOGETHER Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 11, št. 1, s. 49-76, Ljubljana 1973 Slovenian (german), 7 ref., 3 tab., 8 dgr. Silver-fir die back in Slovenia is treated in connection with increment abnormali- ties that accompany this phenomenon. The analysis of diameter and height incre- ment was accomplished on a sample of twenty silver-fir and spruce trees of an age from 100 to 110 years. The direct influence on silver-fir die back is attribu- ted to the climatic changes and the possibility of the silver-fir die back caused by the exploitation in the past is excluded. Dendrochronological analyses show that in the first five decennaries the climatic conditions were generally favorable for silver-fir. A heavy depression of diameter increment occured in the sixth de- cennary and coincided with heavy climatic changes that lasted only for a short ti- rne (warmer climate, diminution of precipitation). These changes did not exceed the ecological amplitude of spruce while they threaten the growth and existence of fir. A heavy reduction of diameter increment in the last decennary is attributed not only to the diminished production of assimilates but also to the obstructed transport of assimilates down the stem. Robič, D. ., o .... -~ < ..., " Q) ., ,-< "' t- ,;i ~ Q) ~ '5'• or., ., ~ :b 00 ~~ "' o "' ,-< 1 t- .-< ,-< . .; 00 ,..,· e..i i ., .... ., 00..., ~;::: .9 i.r., '" ;s o ~ :,j g o, "" ...., -~- -aq __, 1 -""" o o -o o . p "" CD c.:, r.o"" . . ct '+ r.o"' fn"~ ~ ;.:. __, a, - • ~- ::;· o r.o ., o .!::: _; < ... " (1) "' "' § " ·;:: (1) s "' ,.. iil "' .E g. D.. '; "' t- ,:1 ~Q) ~ ·2 !] "' "' "' ~ "' o ci "' ~ .s o ... ..... 1 t-.... ..... -. "' ., "' .!3 lt:l "',..:. .e ...: u, bO ,.. ci ~~ "' g, d ~~ ci '" :E o p:: '" :E o p::