„Danica- izhaja vsak petek na celi poli in velji po po^ti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr V U^karnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr., za pol letal gl. 80kr..za 1 4 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan popiej List 6. Tečaj XLVII. V Ljubljani, f. svečana lb94. JAKOB, po usmiljenji božjem in apostolskega sedeža milosti knezoškof ljubljanski, vsem vernikom svoje škofije pozdrav in blagoslov od Gospoda in ZveliČarja našega Jezusa Kristusa! Vir sreče in raznoverstnega veselja, pa tudi vir pogube in raznoverstnega terpljenja more postati družina svojim članom, in to ne le za čas, ampak tudi za večnost. Saj je znan pregovor: „Mlado delo, stara navada:" ali kakor isto izraža sv. pismo: „Pregovor je: Mladenič, vajen svoje poti, tudi v starosti z nje ne stopi." (Prov. 22, i A, družina je tista, na katero je človek pred vsem navezan, bodisi glede svojih telesnih bodisi glede svojih duševnih potreb, navezan na očeta, na mater, ki kot njegova perva učitelja in vzornika v njem nekako v duševnem pomenu nadaljujeta svoje življenje. In kako prešinljiv in vstrajen je ta poduk starišev. Združuje se pri njem veljava in ljubezen učitelja z dovzetnostjo in hvaležnostjo učenca. Tukaj ne deluje le minljiva beseda, ampak ob enem tudi živi vzgled starišev, da najmogočnejše vpliva na duha in serce otrokovo. Temu poduku ni še treba boriti se z zmotami in predsodki, marveč odperta je še pot: in verno, s polnim zaupanjem, da, z nekim svetim spoštovanjem vsprejme nedolžno otroško serce vase, karkoli sliši od svojih starišev, karkoli na njih vidi in opaža. „Mora biti resnično, mora biti dobro: ker oče, mati so rekli ali storili" — tako misli in sodi otrok. Se je li torej čuditi, da to. kar se je človek naučil v svojih pervih letih, kar se je naučil v svoji mladosti, naučil od očeta in matere, in kar se je od njih navadil — da se to kaže tudi v njegovih poznejših letih zopet in zopet in z nekako silo? Kakor oče, kakor mati, tak«» več ali manj tudi sin. in tako hči. Vzgoja in red. strah božji in pobožnost v družini: in vzgoja in red, strah božji in pobožnost preide navadno — izvzemši. ako vplivajo tuji pogubni vplivi — tudi na otroke. Tako je torej družina odločilnega vpliva na poznejšo osodo svojih domačih, pa ne le na osodo le-teh, ampak tudi vseh tistih, ki ž njo občujejo, in s katerimi ona >bčuje. Ko bi imeli pridne, dobro urejene družine, v katerih vlada strah božji, pobožnost, medsebojna ljubezen in poterpežljivost. podložnost in pokorščina — kako hitro bede vse drugačno življenje med sosedi, življenje v občini, in družabno življenje sploh: vse drugačno, pravim, kakor je vidimo dandanes tolikokrat! Ako je pa toliko ležeče na družini, v kateri se kdo porodi in preživi svoje mladostno življenje, kaj sledi iz tega? Sledi, da se mora pred vsem gledati na to. kaka je družina. In tu se sedaj vpraša: Kakšne naj so družine, da bodo svojim članom vir blagoslova? Odgovarjam in pravim: Biti morajo živa podoba najsvetejše družine, ki je kedaj živela na svetu, podoba Jezusa, Marije in svetega Jožefa. 1. Že pri ustanovljenju družine bodita tistima, ki hočeta stopiti v sveti zakonski stan, Marija in Jožef vzor. Zares, ako evangelist s posebnim povdarkom Marijo imenuje „devico" (Luc. 1, 27.): ako jo angelj pozdravlja kot „ losti polno," s katero je Gospod in katera našla posebno milost pri Bogu (ibidem 1, 30j: ako Marija v strahu in sveti skerbi . a 9 v- - ■■• 5&V --. svoje devištvo vpraša: „Kako se bo to zgodilo (da postanem mati), ker moža ne poznam" (ibidem v. JU): ako dalje sv. Jožefa Bog sam proslavlja kot „pravičnega," svetega moža (Matth. 1. 1!>): leži pač v vsem tem globok nauk. kako se je vesti vsem tistim, ki hočejo stopiti v zakonski stan. Poti v ta stan naj jim ne pripravlja greh. in v zakon naj jih ne silijo nasledki pregrešnega življenja. Namen poročiti se ne sme razrahljati vezi nežne sramožljivosti med njimi, ali pa celo raztergati je z grehom. Nasprotno, kolikor nevarnejši utegnejo biti taki časi za dušo. toliko bolj naj se (lerže Boga, da Bog tudi nje derži ter obvaruje vsakega greha: toliko zvesteje in vestneje naj hodijo v njegovi najsvetejši pričujočnosti: toliko gorečneje naj iščejo v svetili zakramentih milost božjo, da ž njo okrepčani in spremljani vsak čas: pred sv. zakonom in v svetem zakonu, žive sveto, pravično in Bogu dopadljivo življenje. Kak lesk nežne krepostnosti je razpet nad zaročenci, ki tako žive, in kako poroštvo za dober in srečen zakon daje tako življenje! S kolikim spoštovanjem. in rekel bi, s častjo se sprejmeta drug druzega pred altarjeni, kakor iz rok Boga najsvetejšega. kateremu sta vsak čas, in tudi v zaročenem stanu, vestno služila in zvestobo ohranila! Kako si bodeta iz ljubezni do istega Boga drug drugemu deržala zvestobo v svojem novem stanu ter se drug druzega spodbujevala k dobremu, ko sta že poprej se tako resno varovala medsebojnega pohujšanja! S koliko skerbljivostjo in vestnostjo bodeta — in to je glavni namen sv. zakona — vzgajala svoje za nebesa, in tako privedla novih čestilcev Bogu. katerega sta sama in že pred svojo zvezo tako odkritoserčno častila! Dobri zakoni, pravijo, sklepajo se v nebesih: zatorej vi vsi. ki mislite na ta stan, živite tako. kakor sta živela Marija in sv. Jožef: serca kvišku proti nebu! Toda tukaj moram nekaj omeniti, kar mi napravlja težke skerbi in velike bridkosti. To je obžalovanja vredna stvar, da neredko celo mlada dekleta, hrepereča po zakonu, zapuste domovino, in čisto same nastopijo daljno daljno potovanje v Ameriko, poiskat si ondi moža po svoji želji. Ne govorim o telesnih nevarnostih takega potovanja: ampak duša, duša. kake nevarnosti in skušnjave mora pogosto ta prestati: in kako lahko zabrede v gerde. ostudne pregrehe. Kako lahko se primeri, da se ne najde, kar se išče: in potem ostane ubogo dekle samo, zapuščeno in luez vseh pripomočkov — izpostavljeno vsako-verstuemu zapeljevanju! Kako lahko nastopi namesto pravega kerščanskega zakona tako zvani civilni zakon, znabiti tudi zakon pred pridigarjem kake krive vere. katerih je v Ameriki toliko. In celo tedaj, ako se sklene pravi, cerkveno-veljavni zakon, koliko nevarnosti tudi še potem ? Kaj naj počne n. pr. uboga žena v popolno tuji deželi in brez znanja jezika, posebno z otroci, ako ji mož umerje ali pa, kar se žal tudi primeri, v Ameriki pa še toliko lož je dogaja, ako jo mož lahkomišljeno zapusti? Kako težko je dalje ondi prepogosto — in to bi rad povedal vsem. ki koperne po Ameriki — dobro kerščan-ski živeti ter svoje otroke dobro katoliško vzgajati. bodisi, ker na daleč in široko ni nobenega katoliškega duhovnika, nobene katoliške šole, bodisi, ker vsaj ni duhovnika, ki bi razumel naš jezik. Ni še davno, ko sem prejel o tem od nekoga iz naše škofije prežalostna pisma iz Amerike. Bridko se v teh pismih pritožuje, kako hudo je, s težko vestjo in v stiski ne najti duhovnika, kateremu bi se spovedal, h kateremu bi se zatekel za z vet. In posledica vsega tega? Posledica je, da marsikdo postane popolno brezbrižen in top za sv. vero in versko življenje, ter da se tega s časom popolnoma odvadi. Ne mislite si, da vam kar tje v en dan slikam te nevarnosti za vero in versko življenje, ki so združene z izselitvijo. Le preresnične so, in ža-libog da moramo pri marsikaterem, ki se je od ondot povernil. z žalostjo opazovati, da je veliko škodo terpel na svojem verskem življenju. Z ozirom na vse to prosim in rotim vas, mladi ljudje, in vas dekleta še prav posebno: ne segajte prenagljeno po potni palici in nikar ne stavite z lahkomišljenim in nepremišljenim izseljevanjem v nevarnost svojega dušnega zveličanja. Z zakonom hočete priti h kruhu. Toda koliko jih je. ki so celo težo skerbij. bridkosti j in terp-ljenja okusile še le pri tem svojem novem „kruhu." Konečno pa so in ostanejo zraven najboljšega kruha resnične besede: ..Kaj pomaga človeku, čeprav ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?" i Mattb. Iti. 26.) (Ditlje nasi j Dolžnosti pravovernikov do sv. Očeta. Katoličani morajo v papežu častiti Jezusa Kristusa, namreč kot Njegovega namestnika. Po papežu in združeni s papežem bivamo v pravi cerkvi Kristusovi Od papeža in v papežu imamo edino pravo vero. ..Ki je začet»?k poti rešenja" (D.mte: Div. Com. Inferno II.. 301 Kdor ne veruje v papeža, ne veruje v sv. katoliško Cerkev, kajti brez papeža ni katoliške cerkve, Papežu smo tedaj dolžni pokorščino. Verovati moramo, da je naslednik sv. Petra, kateremu je Jezus Kristns naročil pasti ovce in jagnjeta (Jan. XXI. 15); kateremu je dal Jezus Kristus oblast zavezovati in razvezovati (Mat XVI 19). Verovati moramo v papeža, kot v nezmotljivega učitelja v verskih in nravstvenih rečeh (cerkveni zbor vatikanski) in kedar uči. da je kaka resnica razodeta. Kdor ne veruje v papeža, ni član prave cerkve Kristusove, zato ker je tako bilo razodeto, da je pokorščina do rimskega papeža v izveličanje neobhodno potrebna (bula „Unam sanctamu). Poleg pokorščine v veri smo papežu tudi dolžni detinsko, sinovsko pokorščino, kajti papež, je najvišja in najbolj častitljiva oblast na zemlji, tudi če to oblast izveršuje izven verskih in nravstvenih stvarij. Papeža vedno in povsodi podpira sv. Duh sam. „Papež stoji na visoki stopnji, zato dalje ter bolje "vidi nego mi, ki smo v nižini*4 (Massimo d'Azeglio). Zato hudo greše zoper pokorščino, oni, ki napihnjeno prerešetavajo djanja papeževa in hočejo od njih modrejši biti. Papeža smo dolžni častiti, ljubiti in braniti. Častiti, ker je najbolj sveta in najbolj vzvišena oblast na zemlji. Ljubiti, ker je oče naših duš in vodnik naših vesti. Braniti kot varha resnice in branitelja pravice. Kedor napada, pobija, žali papeža, je odpadnik, brezbožnik, bogokletnik. Za papeža moramo vzlasti tudi moliti. Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. (25letnica katoliškega društva.) Pet-indvajsetletnica katoliškega društva, osnovana bolj na tiho in priprosto, se je vendar obhajala prav ginljivo in častitljivo na Svečnico. Ob 9ih je č. g. dr. Krek v farni cerkvi sv. Jakopa prav primerno in logično vbrano pridigal o društvih. Potem pa so služili milostni gosp. prošt dr. A. Jarc slovesno pontifikalno sv. mašo. Ljudstva je bila polna cerkev. Zvečer ob 6ih so bili prostori v družbenih sobanah napolnjeni. Milostni gospod predsednik pozdravi pričujoče in pojasni društveno stanje sploh, koliko je udov umerlo, koliko novih pristopilo itd., potem pa gospod Pihler pojasnjuje bolj posebej računsko stanje društva, da je imelo preteklo leto dohodkov 1765 gld., izdatkov pa 177S gld ter da se skazuje majhen primanjkljej. Pri volitvi novega odbora je bilo naslednjih 24 odbornikov enoglasno voljenih, ki so nasljednji gg.: prelat Dr. Čebašek Andrej, Dogan Jan., Endliher Rudolf. Dr. Janežic Ivan, Dr. Jarc Anton, Mnsgn. Jeran Luka, Kalan Andrej, Dr. Karlin Andrej, Kolenec Ivan, Dr. Krek Ivan. Kržič Anton, Lahajnar Karol, Dr. Lampe Franc, Ledenik Alfred, Mrak Matija, Močnik Matej, Oblak Ivan, Pihler Josip. Polak Karol, Povše Franc, ^ kan. Rozman Ivan, Šiška Josip, Zupančič Anton. Zlogar Anton. Xa vprašanje gosp. predsednika, če ima kdo kaj pristaviti, je dr. Janežič sprožil misel, da bi bilo želeti in zelo potrebno, naj bi se osnovalo tudi k a -toliško delavsko društvo, in bilo je sklenjeno, da se bo na to delalo. Gosp. Ledenik je izrekel željo, naj bi se poživila družba tudi s tem. da se poskerbi za več razvedrila in kratkočasa. Prav čverst in goreč govor je imel k sklepu milostni prelat dr Andrej Čebašek o delavnosti in koristi katoi. društva. Govor prihodnjič; tukaj na-sleduje pričetni govor milgsp. predsednika: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Slavna sku pščina! Imeniten in velepomenljiv je za našo družbo, za katol. družbo, današnji dan, in sicer že zato, ker društvo naše obhaja danes letni shod ali občni zbor za minulo leto lo93, ter smo se sošli tukaj, da se nekoliko prijateljski pomenimo in razgovorimo o zadevah katoliške družbe. Kakošno da je bilo njeno delovanje in stanje tekom prošlega leta ls93. A še mnogo veče važnosti in pomenljivosti je ta dan za kat družbo zato, ker danes obhajamo pet-indvajsetletnico obstanka blage te družbe v naši mili domovini. 25 let je pa že precej časa za eno družbo, ki le bolj na tihem deluje v prid vere, in katoliškega življenja, pa vender kolikor mogoče se prizadeva razširjati katoliško zavednost. poživljati dolžnosti do cerkve, domovine, družine, ter vterjevati in pospeševati pravo kerščansko omiko in bogoljubno življenje Spodobi se tedaj in sveta nam je dolžnost, da se hvaležnega serca danes spominjamo mnogih dobrot in očitne pomoči Božje, ki jo je vživala družba v teku teh 25 let, da je zamogla svoj namen izverše-vati in kakor smemo reči, v marsikaterem oziru tudi doseči. V zahvalo za ves blagoslov Božji in za vse v tem 25letnem času prejete dobrote imeli smo danes v mestni farni cerkvi sv. Jakoba dopoldne slovesno službo Bočjo; sedaj pa se po navadi snidemo tukaj, kjer ima družba svoj dom in svoje shodišče. in meni je prijetna dolžnost, Vas, predragi sodružl>eniki priserčno pozdravljati In ker nas je za sklepanje zadostno število, otvorim današnje zborovanje kot letni shod. Družba imela je 1.1893 društvenikov vseh skup 710, kterih je bilo v Ljubljani 431, zunaj Ljubljane pa 279. V teku leta umerlo je udov 21. in sicer v Ljubljani 10. to je: g. kanonik Jož Mam. Jož. Bernard, gospa grofinja Zofija Auerspergova. gdč. Fani Ovijač. Polona Jerina, Ana Biber, Xeža Mulhar, Jovana Potočnik, Auguština Zorko in Uršula Kaiser. Zunaj Ljubljane pa 11, in sicer gg. duhovni: Martin Tomer-, Matej Jereb, Ivan Koprivnikar. Valentin Orehek, Vin-cencij Maier, Ivan Kaplenek, Jož. Belar, Anton Klemen, kanonik Ivan Vovk. Jernej Babnik in Marija Ahačič. Bodi jim večni mir in mil spomin med nami! V ljubezni spominjali smo se jih zlasti pri ss. mašah, ki so se zopet to leto brale pri blaženi Devici Mariji na Rožniku za žive in umerle društvenike. Po slehernem vnanjem udu, kojega pogrebu se ni mogla družba vdeležiti z društveno zastavo, opravila se je dalje tudi ena sv maša. Tako se vdeležujejo udje katoliške družbe tudi duhovnih dobrot v življenju in še po smerti v večnosti. In že v tem oziru priporoča se kat. družba sama po sebi pobožnim vernikom, vabeč jih k obilnemu pristopu. Imajo pa zraven tudi mnogo časnih koristi, vzasti v Ljubljani stanujoči društveniki. Novih udov je pristopilo k društvu v prošlem letu 4«i, njih polovica spada na deželo, ostali pa na Ljubljano. Privabile so jih večinoma izverstno vre-jene „Drobtinice", od kterih je 1.1893 na svitlo prišel 27. letnik. Tiskale so se v 1100 izvodih, ter se društveni kom brezplačno razpošiljale. Večerne veselice v društvu pridobe v Ljubljani precej novih udov. Društveni odbor, obstoječ iz 24 odbornikov, je imel v teku leta 1893 šest sej v zadevah društva. Posebne važnosti je bila seja za odstranitev nesramnih in zlasti za mladino pohujšljivih stvari, ki so se nahajale v nekem naravoslovnem muzeju na javnem mestnem tergu. Imela je povoljen vspeh. Dne 19 f«bruvarja 1863 veršila se je slavnost SOletnice škofovanja našega sv. Očeta Leona XIII., katero je bila priredila naša družba jako slovesno v sobani kat. rokodelskih pomočnikov. Slavnostne govore prevzeli so bili takrat gospodje: Dr. Gregorič, dr. Krek in deželni in deržavni poslanec Fr. Povše. Prejšnji večer je bilo vse mesto sijajno razsvitljeno. Dalje je družba priredila o priliki te papeževe izredne petdesetletnice posebno romanje Slovencev v Rim. ki ga je bil prevzel in napravil 10. aprila tukajšnji podjetnik g Jož. Pavlin. Kakor prejšnja leta. je priredila družba svojim «Iruštvenikom 3 zabavne večerne govore. Dobitke za to so darovali g. Jak. Kobilica in gospe Josipina Zdešar, Mar. Zalaznik in Neža Rozman Poleti pa so s»' udje sha ali na Rožniku pri ss. mašah, pri kterih je v prid ubogim Vmcencijeve družbe došlo 37 gld. 78 kr Poslednjič je gosp. imenoval še gg. ki so bolj znatno delali v prospeh društva. Najobilnejše pa med vsemi je delal milostni gospod predsednik sam. Terst. «Iz lepega in podučljivega pastirskega lista.) V življenju angeljskega mladeniča sv. Stanislava Kostke beremo, ko je bival kot dijak na Dunaju, mu je njegov brat vedno prigovarjal in ga silil, naj se vda prostemu, pregrešnemu življenju. Toda vsem bratovim besedam in grožnjam, ki so trajale dve celi leti, je odgovarjal nedolžni mladenič odločno: nsem cst varjen za ničeve in minljive stvari tega sveta, ampak za rečne v nebesih. Pač občudovanja vredna modrost in kerščanska značajnost komaj petnajstletnega mladeniča iz plemenite rodbine! Že v tej nežni starosti je imel Stanislav ono vzvišeno „modrost, koje začetek je strah bo:¡i'- (Ps. llo, 9.) in ono duševno moč, o koji je pisano: „močna kakor smert je ljubezen" (božja) (Vis. pes. 8, 6). Ako nasprotno premišljujemo lahkoživost in mlačnost mnogih kristjanov, zlasti te dni res pagan-skega raz veselje vanja. se nam je bati, da jih bomo našli pač malo, ki bi hoteli posnemati vzgled ker-ščanskega junaka Stanislava ter z enakim pogumom in odločnostjo, kakor on, govoriti: „za večnost, ne za minljivost sem vstvarjen:' Vstvarjeni smo za nebesa, tain je naša domovina; ne za to zemljo, na kateri živimo le malo časa kot popotniki idoči proti večnosti. In kakor sv. Stanislav bi moral resno misliti in odločno govoriti vsak kristjan, ako bi le malo pomislil na svoj začetek, na svoj namen, in na svojo vrednost. Preljubi kristjanje! naš začetek je božji, in naš namen je božji, ker od Boga in za Boga smo vst varjeni. „Bog je ost varil človeka po svoji podoln" (I. Mojz. 1, 27). „Vse sem vst varil za svojo slavo." i Iz. 43. 1.) Sami v sebi skušamo in čutimo to željo po neskončni Dobroti, ki je silila sv. Avguština, da je vskliknil: „Za-se si nas vstvaril, in nemirno je serce nase, dokler ne počiva v Tebi. Te besede se popolnoma zlagajo z lepim izrekom sv. Stanislava: „za večnost, ne za minljivost sem vstvarjen. Ako je pa tako plemenit in vzvišen naš začetek in naš namen, učimo se, — da govorim z besedami sv. Ambroža — spoznavati, kdo smo, zato da se ime človeka in kristjana, koje nosimo, vjema z našimi deli, in da se dela vjemajo z imenom. Pa dovolite mi vprašanje: se mar vedno vjema pri nas ime in življenje kristjana? Malo pod angelje je Bog povišal človeka, kakor poje že v stari zavezi Psalmist: „Kaj je človek, da se ga Ti spominjaš? ali sin človekov, da ga Ti obiskuješ? Malo pod angelje si ga ponižal, s slavo in častjo si ga ovenčal, postavil si ga na l dela svojih rok." (Ps. 8, 5. 6.) In ta človek, dasi grešnik po Adamu, je bil. ko so se dopolnili časi, tembolj po vzdignjen po odrešenju. Postal je sin milosti. očiščen s predrago kervjo Jezusa Kristusa, Gospoda našega, prerojen in posvečen v sv. kerstu, nasiten z mesom Jagnjeta božjega, ki odjemlje grehe sveta, postal je „ud telesa Jezusa Kristusa, ud njegovega mesa in njegovih kostij" (Efež. 5, 30.), postal je kratko, kakor pravi sv. Peter, nekako „del*žen natore božje:' (II. Petr. 1, 4.) Zato je po pravici rekel slavni papež sv. Leon: O kristjan, spoznaj svojo vrednost in ker si postal deležen natore božje, ne vračaj se, po pregrešnem življenju nazaj v prejšnjo zaverženost. Pomisli, koje Glave in kojega Telesa ud (la si. Spominjaj se, da povzdignjen iz sužnosti teme, si bd prenesen v svitlobo in v kraljestvo božje (Govot o rojstvu Kr.). Ako vse to resno premišljujemo, je mar mogoče da pozabi kristjan katerikrat svoje velike in plemenite visokosti s tem, da se poniža med živali? In vendar žalibog se to zgodi toliko in tolikokrat, da je Psalmist, videč tak nered, britko potožil, rekoč: „Človek, ko je bil r časti, ni spoznal, primeril se je nespametnim živalim ter je postal njim podoben.1* (Ps. 48, 12 ) Zgodovina vseh narodov in vseh časov poter-juje, o da ne bi tako. to žalostno resnico, zato ni treba, da tu vašim očem razvijam to gerdo sliko. Rajše grem nazaj do pervotnega uzroka, do korenine vsega zla ter vprašam: Kako pač pride človek do tega, da toliko poniža in v blato meče svojo visoko vrednost ? Na to vprašanje odgovori katekizem. Vzrok človekovega ponižanja je greh. In res je tako! Po svojem bistvu je greh ločitev od Boga in priklenitev na stvar.'1 Po grehu zapusti človek, tembolj kristjan, Njega, ki je „blažen in edini mogočen" (I. Tim. 6. 15.), Njega, ki je „edini dober" (Luk. 18, 19.) ter ga zaničuje prederzno govoreč s Satanom: „ne bom Ti služil!" izvoli si minljivo stvar, gnjusno živalsko veselje, ter zadoščenje svojega poželjenja. Zato pa toži Bog po preroku Izaiji: „Poslušajte, nebesa, in ti zemlia, nagni uho, Gospod je govoril: Vzredil in po-vikšal sem sinove, oni pa so me zaničevali" (Iz. 1, 2.) in po Jeremiji: „Zapustili so mene, vir Žive vode, ter so si naredili luknjaste vodnjake, ki ne morejo vode deržati." (Jerem. 2. 13.). Toda verhu tega. da človek z grehom tako hudo sramoti Boga, svojega Stvarnika, svojega Od-rešenika, svojega najdobrotljivejšega Posvečevalca, provzroči tudi sam sebi še druga brezštevilna zl&, ki so nasledki greha, nasledki, kojih ostane žertva mnogokrat na večno. Oskrunjen po grehu zgubi človek posvečujočo milost božjo, ki mu je bila podeljena pri sv. Kerstu, in tako je ločen od Boga. Zgubi pravico do nebes, katero je imel kot posinov-Jjenec božji; in dokler ostane grešnik v tem groznem stanu sovraštva božjega, je zgubljeno vse zasluženje dobrih del. In ako ga Gospod po svoji usmiljenosti pred nje ne pripelje na pot resnične pokore si nesrečnež po takem življenju ne more druzega pričakovati. kakor smert zaverženega grešnika, kateri slede večne, neizrekljive muke. Je li katera nesreča večja od te? More li kristjan bolj zgrešiti namen, za kterega je vstvarjen? More li človek bolj ponižati samega sebe? Naj pa ni kdo ne misli, da bo izuzet od nesrečnih nasledkov greha. Bodi grešnik plemenitega ali nizkega stanu, učenjak ali nevednež, mladenič ali starec, mož ah žena, vsem brez vsake izjeme je zapisano: , Vsaka krivica je greh, in je greh, ki pelje v smert' (L Jan. 5, 17.) in Cerkev glasno oznanuje: Ko sodnik pravični pride — Skrito vse na dan izide — Kazni nikdo ne odide. Ako je pa temu tako, kakor uči sv. vera. ver-niino se zopet k začetku ter s sv. Stanislavom še enkrat recimo: za večnost, ne za minljivost sem vstvarjen. Ta resnica, ako jo bodemo resno premišljevali in svoje serce po njej vravnavali nam bo gotovo zvesta voditeljica tu na zemlji ter nam po smerti odperla vrata svetega raja. Zato pa. preljubi v Gospodu! opominjam vas posebno sedaj, ko se je približal zopet sveti čas pokore, kot skerbni oče z besedami sv. Pavla: „M mamo tukaj stalnega mesta, ampak prihodnjega iščemo" (Hebr. 13, 14.) „Smo deržavljani nebes, od koder pričakuj* mo tudi Odrešenika, Gospoda našega Jezusa Kristusa.1 (Fil. 3, 20.). Ker pa po besedah aposteljnovih „v mnogih rečeh grešimo vsi'- (Jak. 3, 2), recimo tudi mi s skesanim sercem, kakor je rekel zgubljeni sin: „Dvignil se bom ter šel k očetu svojemu in mu rekel: oče, grešil sem." (Luk. 15, 18.). Da to storimo, nas sili naš začetek, namen in naša visoka vrednost, nam svetujejo černi oblaki, ki se dan na dan kopičijo nad našo glavo preteč nam kaj žalostno bodočnost; slednjič k resnični pokori nas opominja naša preljuba Mati, sv. Cerkev, posebno sedaj med postnim časom, časom odpuščanja. sprave in milosti. 0 da bi se vresničile besede sv. Duha: Danes, ko boste začuli glas Sjegov, nikar ne utrudite svojih sere!" (Ps. 94. 8). Blagor nam, ako bomo prav porabili toliko opominov, katere nam daje naš Oče nebeški „ki hoče da se vsi ljudje zveličajo!" (Tim. 2, 4 ). Ko se bodemo povemili k Njemu obžalujoč storjene grehe v resnični pokori in z deli usmiljenosti, tedaj bo zopet sveti mir blažil serce naše, in prijetno nam bodo tekli dnevi zemeljskega potovanja. To nam spričuje Gospod sam, rekoč: Jiazmotaj zadrege hudobije, oprosti si vezi, ki te obtežujejo----in razruši vsako težo. Daj svojega kruha lačnemu.... in ako vidiš nazega, obleci ga... — Tedaj se bo posvetila kakor jutranja zarja tvoja luč, in tvoje zdravje bo hitreje prišlo; tvoja pravičnost pojde pred teboj, in veličastvo Gospodovo te bo sprejelo. — Tedaj boš klical Gospoda in On te bo udišal; povzdignil boš svoj glas, in On bo rekel: Tukaj setn. * (Izaj. 58, 6-9.). Z iskreno željo, da bi se to spolnilo nad vami vsemi, preljubi v Gospodu: podeljujem vsakemu z očetovsko ljubeznijo škofovski blagoslov. Bog mini bodi z vami vsemi. Amen. (Rimlj. 15, 33.). V Ter s tu. Nedeljo Šestdesetnico. 28. Janu-varja 1894. Janez Nepomuk, škof. Brezičani kod Prjedora, 2. svečana istu Doo gratias! Ave Maria. gratia plena!. . Izbrani in izvoljeni so iskreni, odločni. Ijubeznjivi in jako delavni č. vr. oče Dominik, dosedanji prijor, za opata trapiške opatije v Marija-Zvez li. Izvolitev poslana je v Rim k redovnemu generalu v poterjilo. Izvoljeni opat bili so osobito vdani in ljubljeni učenec in sin pokojnega v č. očeta Bonaventun 1. opata v Marija - Zvezdi. Zaupljivo in iskreno opravljali smo devetdnevno pobožnost k presv. Detetu Jezusu, k Njegovi deviški materi Mariji in Njenemu ženinu sv. Jožefu, da bili bi č. vr oče Dominik po milosti Božji izvoljeni za opata, kajti terdno se nadjamo. da bodo z milostjo Božjo in pomočjo Marije Device in sv. Jožefa, ter z izverstnimi zmožnosti svojimi veliko delali in storili v večjo slavo Božjo, v zveličan je neumerljivih duš. v blagor sv. Cerkvi in redu, v blagor sirotnim dečkom, v pomoč ubozemu človeštvu i. t. d. Došli so v tra-piški red cvetoč, junašk, rimo - katolišk mladenič, tretjerednik sv. Frančiška Seraf. Bili so v Marija-Zvezdi podupravitel) in upravitelj časnih zadev in imetja: postali so mašnik, prijor, vodnik novicev. in sedaj so izvoljeni II opat v Mariji ^/ezdi. Marija Devica, morska Zvezda, zgodnja Danica in Njen ženin sv. Jožef jih vodita, čuvajta, podpirajta! Započeto podvzetje in delo pri nas počasi napreduje. Bog Vam stoterno plačaj za „Slovenca"1 in „Primorski List"! Oba v mnozih ozirih, rimo-katoliških in slovenskih, tudi tukaj koristita. Antikrist. Solnograška „Kirchenzeitung* pisala je »-ne krati, kako da fratnasoni satana po božje čas te. in pisavi ne dvomijo, da bode antikrist res osebno bitje, ki bode Kristusu nasprotovalo. Tudi terdijo. da bo antikrist izhajal iz Izraelovih otrok v kraljestvu Mu-hamedovem. To pa ni prav nič čudno, ako s« pomisli, kako judje sploh in njih popolibratje, mladi liberalci, sedanji čas Kristusu in kristjanom neprenehoma nasprotujejo. Judje, ki so pravega Mesija zavergli in križali. <«1 nekdaj pričakujejo mesija kakor tacega, ki bo judovsko ljudstvo rešil, to je, nad vse druge povzdignil, že na zemlji osrečil in v tem oziru jjoveličal. Kavno na tacega mesija se pa judje zlasti v sejanjih časih na vso moč pripravljajo, ker z denaroin bodo že skorej imeli celi svet v svoji oblasti. Spomina vredno je, kako zdaj, ko že skoro ves denar imajo v rokah, iščejo tudi perst in zemljo z denaroin v svoje roke spraviti. Koliko lepih zemljišč imajo že na Poljskem Dosti je tudi Slovencev tako slepih in berlavih, da imajo svoje njive, gozde in travnike vsakemu na ponudbo, da jim le denara da, naj pride jud ali sain zelenec iz pekla! Tako tedaj se judje prav v smislu posvetne sreče pripravljajo na svojega mesija, ki se misli, da bode sin neke vseskozi spačene. pregrešne ženske judovskega rodu in torej sam antikrist. V prerokovanji sv. Hildegarde je rečeno, da ta brezbožna ženska bode od mladosti podučevana v umetnostih satanovih, to je. v zvijačah satanovih, in Solnt praški list pristavlja, da to pač lahko zadeva ravno satanske šole framasonov. Že poprej je ta list naznanjal, da v Parizu in pod mladolaško vlado v Rimu se nahajajo take šole, v kterih framasoni sa-tanu božjo čast skazujejo. Kristusovega zopernika. satana molijo. Judovskim liberalcem se torej lahko kliče: nEcce. quem colebatis" — Glejte, s kom der-žite. kam vesljate! Pot za Kristusom. Kdor učene moj hoče biti. Sladki Jezus govori. Mora sebe zatajiti, S križem meni naj sledi. Jest sem pot, resnica sveta. Jest življenje večno le; Do nebeškega Očeta Pride le po meni se. Kdor zvesb» za manoj hodi, Luč življenja mu blišči, Da po temi kdaj ne blodi, Prave poti ne zgreši. Ta je pot, katera pelje S tužne zemlje v sveti raj Kjer neskončno je veselje. Ki ne mine vekomaj. A. V. Razgled po svetu. V premislek pred pustom in za pest. (Izganjanje hudobnega duha na Bavarskem.) (Dalje ) Drugi dan (14. julija) moral je o. Remigij iti v Wolfenstadt pomagat. O. Angelik, tačasni gvardijan. in o. Jožef Bonissa bila sta v misijonu in tedaj je težavna naloga bila prepuščena o. Avrelijanu prav samemu. Pač sem šel z velikim strahom na resnobno delo. Vendar v zaupanji na milostljivo Božjo pomoč, na pomoč preblažene Device Marije, vsih angeljev in svetnikov in pomirjen z mislijo, da ne iz samohvale, ampak s pooblaščenjem dveh škofov sem resnobno nalogo prevzel in sem upal doseči srečen vspeh. In res je ljubi Bog pomagal ta dan. Po sv. maši zjutraj ob Tih pričel sem z zarotovanjem. Cerkev sem pustil odperto. Velika množica ljudi, med njimi veliko število romarjev, bilo je v cerkvi, kteri so bili vsi priče tega. kar se je zdaj godilo. Pri blagoslovu s svetinjo sv. Križa in pri litanijah vseh svetnikov neznansko divjanje in besnenje in vedno pljuvanje In zdaj so se pričela žaro to vanja. Med njimi položil sem dečku svetinjo sv. Križa na glavo in na persi mali relikvi-jarij (skrinjico s koščicami svetnikov). Ne da se popisati, kake bolečine je hudi sovražnik pri tem moral prestati. Pretresljiv do dna serca bil je pogled dečka, ker v njegovem obličji smo brali bolečino. V tem stanu zarotoval sem hudobnega duha skoraj celo uro. Večkrat pozval sem ljudstvo, naj vendar z mano moli, kajti jaz sam sem bil videti, da že skoraj obupa vam. Roke vijoč z glasnim ihtenjem in jokanjem mi je ljudstvo prošnjo spolnilo. Ko sem zopet večkrat z Najsvetejšim žugal, je hudobni duh med strahovitim skremženjem dečka z glasnim ječanjem in z znamenji silne bolečine na vprašanje, če hoče zapustiti otroka, vendar odgovoril: „Ne 4 Jaz ga za-rotim. da mora iti iz njega, da mu zapovedujem v moči Božji in v oblasti, ktero mi je Bog podehl. Nato dobim med istimi prikaznimi, kot pri pervem vprašanji, odgovor: „Nočemu Da mi ni treba ponavljati, hočem tukaj opomniti, daje hudi sovražnik vsakokrat še le po daljšem zarotovanji odgovoril in med istimi zgoraj opisanimi prikaznimi. Sledilo je zarotovanje, d* „mora zapustiti otroka, vse mu nič ne pomaga.14 Nato zakriči ves besen: rXe morem.-4 „Zakaj ne moreš zapustiti otroka?4 vprašam. — „Zato ker „ona" zmiraj kolne" odgovori ter v/rok naznani, zakaj da ne more iz otroka. Jaz prašnm: „Kdo je ta «ona," ali kaka ženska oseba?4 Odgovor: „Ja.u Potem prašam za ime te osebe. Imenuje jo z imenom „Herz." Pri teh besedah se stariši obsedenca kar za glavo primejo in jokaje pravijo: „Ta ženska je naša soseda." Na vprašanje, če ga je ona uklela, da je šel v otroka, pravi: „Ja." Zdaj vprašam po vzroku, zakaj ga je ta ženska v otroka vlekla. Odgovori: „Zato, ker je bila jezna/ Jaz ga potem zarotim, naj mi pove, če je deček ženski kaj hudega naredil. Odgovori: „Ne.u Nadalje so v poročilu odgovori hudobnega duha natanko popisani. Zopet in zopet je ponavljal, da „ne more"4 in da „noče" iz otroka iti; obstal je, da ga ima že pol leta v oblasti, kar se je prav strinjalo s prikaznimi nad otrokom. Dve uri se je o. kapucin zastonj trudil z zaroto vanjem. nič ni pomagalo, in moral se je slednjič zadovoliti le s tem, kar je hudobec na novo obstal. Z večjim zaupanjem kakor poprej in oserčen po teh mnogih stvareh, ktere mi je hudobni sovražnik zjutraj obstal, popoldne ob eni zopet pričnem zarotovanje in sicer zdaj zadnjikrat. Pri blagoslovu s svetinjo sv. Križa in pri litanijah vseh svetnikov bil je deček sicer še nemiren, ali pljuvanje je jenjalo. Posluževal sem se istih pomočkov kakor zjutraj, ter zarotil hudobnega duha, naj zdaj prav po resnici obstane, ali hoče otroka zapustiti. Po dolgem zaro-tovanji slednjič bolestno zaječi ter s precej ponižnim glasom odgovori: „Ja.4 Na ta odgovor postal sem še bolj serčan in sem ga zarotil pri Bogu, pri Materi Božji in pri sv. nadangelju Mihaelu, če hoče iti precej. Odgovor: „Ja.u Zarotil sem ga v tretje, da naj pove popolno resnico, ali hoče res precej iti iz otroka. Odgovoril mi je odločno: „Ja." Ko je hudobni duh pervikrat obstal, da hoče dečka zapustiti, zarotil sem ga, da pa ne sme iti ne v nobeno tukaj pričujočih oseb, ne v kako drugo stvar, tudi ne v „Herz," ktera ga je vanj vklela, ampak pobrati se mora v kraj, kterega mu je Bog odkazal. — Po nekolikem prenehljeju vprašam: „Ali si dečka že zapustil?-4 Dobim odgovor: „Ja." Tudi tvoji tovariši?" „Ja.44 V tretje te zarotim, govori popolno resnico: „Ali si s svojimi tovariši dečka zapustil?" Odgovori: „Ja." „Kje si zdaj?4 vprašal sem dalje. „V peklu,41 glasil se je odgovor. „Tudi tvoji tovariši?" „Ja," se zopet oglasi." „V imenu presvete Trojice zarotim te v tretje, da s kakim znamenjem naznani, ali si s svojimi tovariši res v peklu?" rJa, v peklu smo" se je zaslišal glas, ki je bil kar strahovit. Pri tem zadnjem odgovoru se je zdelo v resnici, kakor da je glas prišel iz pekla. Poprej je hudobni duh vedno prav prederzno in zbadljivo odgovarjal. zadnji odgovor bil je neznano žalosten. Zdaj so se vderle dečku solze iz oči. To je bilo znamenje, da ga je hudobni duh v resnici zapustil. Zakaj še le v trenutku, ko je v tretje rekel, da je v peklu, je šel iz otroka; poprej ini je vedno le lagal, sej je oče laži Zdaj sem rekel dečku, naj sv. Križ naredi, naj bridko martro pogleda, sveti Imeni Jezus in Marija in ime sv. nadangelja Mihaela izgovarja. Vse je naredil prav iz serca jokajoč Podal sem mu poljubit svetinjo sv. Križa in koščice svetnikov : poljubljal jih je ves v solzah. Deček je potem molil Očenaš in Češčena-Marijo med glasnim ihte-njem. Jaz pa sem dokončal molitve zarotovanjske. Potem sem dečka priporočil varstvu Matere Božje ter mu djal okoli vratu čveterni škapulir. Veselje ktero smo vsi občutili je bilo veliko, in da damo čast Bogu, ki je po svojem nevrednem služabniku tako veliko reč storil, stopil sem z dečkom in s pričujočimi k velikemu altarju ter na glas molil „Te Deum." Potem sem dal s ciborijem sv. blagoslov. Drugi dan (v sredo, 15. julija) ob poli (Jih zjutraj je bila slovesna zahvalna sv. maša z rožnim vencem, kakor sem bil obljubil. Med sv. mašo klečal je deček na stolčku v prezbiteriju in je z obilno do-šlimi vernimi pobožno molil sv. rožni venec. Nobeno oko ni ostalo suho pri pogledu dečka, kteri je bil iz toli strašnega stanu obsedenja rešen. Tako sem izverševal težko nalogo, ktera je bila meni izročena, pač najtežji naloga, ki se sploh kakemu mašniku zamore naložiti. Sicer pa kličem s psalmistom: Ne nam, o Gospod, ne nam, ampak Svojemu Imenu daj čast! Jaz pač ne morem nič druzega, kakor Boga hvaliti in Njegovo neskončno usmiljenje preslavljati, ktero je nad tem dečkom tako čudovito skazal." V poročilu je dalje popisan vzrok, zakaj je bil deček obseden: namreč, preklinjevanje neke lute-ranske ženske (bilo je vzrok). Časopis iz kterega smo pričujoči sostavek priobčili, omenjeni popis izpusti. ter prinaša le še zelo zanimivi sklep poročila. (Mi pa prosimo: Slovenci, opustite vse preklinjanje, pridušanje, izdajanje druzih hudobnemu duhu. še posebno ubozih otrok.) (Konec sledi.) Kaj mislijo nemški konservativci o nemškem „schulvereinu?" Eden dunajskih listov piše: Poseben povod k terčenju liberalcev in protiliberalcev je dala podpora 2000 gld., ki je bila privoljena nemškemu „schulvereinu" na tri leta. Antiliberalci namreč pravijo, da to društvo je le borišče, ki služi zgoli liberalnim namenom in torej ni vredno podpore. Verhu tega sem ter tje sprejema več judovskih in čeških otrok, kakor pa nemških. Opozorovali so na to. da peticija katoliške avstrijanske šolske družbe se sploh v deržavnem zboru dunajskem že leta in leta še v splošno obravnavo ne jemlje; reče se samo: „Ni po-ročano. — „Nicht referiert/ Prašamo: Je li to liberalno? Pač da, toda talmi-ali judovsko liberalno! To je čisto golo zadegovanje denara za strankarske namene; to je zloraba oblasti, ki jo kdo ima ravno v rokah Katoliška šolska družba na Spodnje avstri-janskem prihrani deželi tisuče in ti su če goldinarjev za šole. ktere bi morala spodnje-avstrijska dežela zidati, ako bi jih ne zidala katoliška šolska družba. In hvala za to?... Rim, Katoliško časništvo bode prihodnjo spomlad v Rimu obhajalo enoletnico svojega obstoja. Leta 1594 je namreč Frančišk Šaleški dni na sviti«» pervi redovni katoliški časnik „Controverse-4 proti kalvinstvu Papež Pij IX so sv Frančiška Salezija povzdignili v čast cerkvenega učenega učenika orabii daror in miloufi Božjih. b) Posebni nameni: 14. S. Brunon. Vojskovanje zoper novopagansko nevero. Povzdignjenje duha za sveto devištvo. Pravi kes in serina žalost. lô. S. Favstln. Od lakote obiskovani azijski misijoni Obvarovanje pred nalezljivimi boleznimi Kerščanske delavske in pomočniške družbe Vsled raka bolni. li». Spomin s?, sulice ln žebljev N. G J. Kr. S Julljana. Kazširjanje pobožnosti Jezusovega Serca Zadeve neke n-dovne provincije Odstranjenje velikih težav pri povernilvi k pravi cerkvj Jezusovi. 17. S. Konstancija. Dežele oh Oonovi. Ljuheznjivo obče-vanje predstojnikov s podložnimi. Pomoč v hudih skušnjavah. 18 Druga postna nedelja. S. Engelbert. Pravočasno, vredno velikonočno obhajilo Kat. gibanje na severnem Češkem Red«jvna naselbina v pmtestanškem mestu. Prodniki lil S. Konrad. Zatertje obče škodljivih zakleten. Potrpljenje v človeški revščini Stanovitnost v poklicu. (Konec nasl.) II. Bratovske zadeve N. 1). Ooipé presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na inilostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora m Fortunata, naših angel ev varhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše de-iele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Bolan učitelj za pomoč. — Zalivalivši se razne «I«»-brote Naši ljubi Gospej presv. Ser«a priporoča se nek«l«j še nadalje za srečno volitev stanu po Božji volji in sploh na dol»er n*men v dušnih in telesnih potrebah — Mati priporočuje svojega sina. ki noče k sv. maši hoditi itd., za spreobernjenje Zahvala Dolgo je terla ljubljeno mater huda in nevarna bolezen Zdiavnik je dajal le malo upanja S toliko večjim zaupanjem pa smo se zatekli k presveti Devici Mariji in njenemu deviškemu ženinu, sv. Jožefu in uslišani smo bili! Mati so zopet krepki in zdravi Hvala Bogu. presveti Devici Mariji in svetemu Jožefu! Hvaležna rodbina K. jeva. Lastek za raznoterosti. Ljubljana. Duhovska bratovščina „Associatio Perseverantiae Sacerdotalis" se močno razširja. Samo iz Ljubljanske škofije je leta 1893 pristopilo 52 novih udov Vsih iz Ljublj. škofije je bilo HA i) jih je umerlo. Vsih skupaj je bilo 31. grudna 1893 iz 1US škofij 89ii.. Nekteri so celo iz Francije, Italije, Španije, Rusije, Turčije, Afrike, Amerike Protektor družbin je kardinal nadškof dr. Anton Grušana Dunaju, vodnik vsega društva Monsignor dr. Gustav Müller, domkapitular (bei St Stephan und Director des f. e. Clerical - Seminars in Wien. Redaction und Administration des Blattes „Perseverantia-4: Wien. 1 Bezirk, Stephansplatz Nr. 3. ) ynbljana. V ponedeljek je bil pokopan mnogim znani gimnazijski sluga g Anton Francelj, star 93 let. Bog mu daj večni mir! Stari Terg pri Poljanah, o. svečana 1894 (Požar.) Dne 1. sveč. je zadela našo faro velika nesreča. Strašen ogenj je namreč ob 3. pop. upepeljil štirim gospodarjem vsa poslopja Oteli so le malo malo reči Škode gotovo nad lO.OoO gld. Res je, da so vsi bili zavarovani; a kaj. ker je škoda gotovo trikrat večja Pogorelci nimajo ne stanovanja, ne ži-žveža, ne za se ne za živino. Prosimo torej dobra serra. da se nas usmilijo ter nam priskočijo z milo-dari v pomoč. Matej Kos, kaplan Darovi za ciborij k Mariji Pomagaj: Gospa Š—d je darovala 20 kron v zlatu; neka žena 7 gramov in neka druga 5 gramov zlatnine. Izvanreden prijatelj umerlemu preč. g. dr. Semenu je na prid njegovi duši namesto venca daroval 1 napoleondor in 1 ces. i-ekin. Tako je lepo. Grešniki se pred pustom odtegujejo od Marije, častivci presv. Reš. Telesa se pa z darovi zatekajo k njej — G. Juri Kotnik 1 gld. 15 kr. na čast Mariji Pom. za ljubo zdravje, ki ga že dolgo pogrešam, in za srečno zadnjo uro. V Jugersčah na Goriškem je umeri ondotni vi-karij č. g. Frančišk Pipan. R. 1. P. Dnnaj. V torek. t>. svečana, je dr. bogoslovja č. g. Jožef Debevec v avguštinski cerkvi opravil sv. mašo za blazega pokojnega Jožefa Jakliča, člana < »snoval nega odbora za družbo rDanico*4. Povabljeni so bili na Dunaju bivajoči Slovenci. Pri šolskih bratih v Strebersdorfu je umeri tudi v Ljub. znan č. g. J. Vonbank, ki je bil tukaj nekaj časa gimnaz. profesor, pozneje v Mariannhillu v Afriki, poslednjič zopet v Avstriji. R I. P. Dajmo ploskati! Zakaj? Menda zato, ker je „Kurent" kopita pobral in odnesel. Naj bi bil le tudi z vsemi pustnimi šemarijami vred odpihal! Pa ostanimo pri ploskanji. Ploskanje je prišlo tako v navado, da bi se skorej mislilo, brez ploskanja ne velja nobena pesem, nobena igra, nobena komedija! Je-li ploskanje nova šega? Modri pravi: „Nihil novi sub sole — Nič ni novega pod solncem." Saj ima že Latinec besedo plaudere, in nekteri naredi „rigo-rosum mit Applaus!" „Vaterland" pripoveduje, da je nečimurni trinog Neron imel celo legijo — 15000 najmočnejših goltancev, mladih „bitangarjev", ki so mu hvalo priploskovali, kadar se je ko glumež zveral, pel, komedijo igral . . . Ljudje, ktere červ kake pregrehe vjeda, na vse kriplje iščejo, da bi tistega vedno grizečega červa zaterli, umorili. Tako je delal tiran Neron. Imel je svoje ploskovce izučene in njih več razredov; eni so z rokami tleskali. drugi so posnemali šum od slapa, drugi zopet ropot mnozih posod, kakoršnega vzrokujejo, kadar se na kamen treščijo in razletč. Ploskarji so imeli svoje vodnike, ti so bili po gledišču razdeljeni in so siloviti šum zagnali in zavrišeli. kadar so jim načelniki k temu znamenje dali. Pač se godi tudi še zdaj blizu tako, kajti je celi svet komedija, posebno pa o predpustu, in kterl so bolj Neronovega kopita, tudi še pustni torek po polnoči in dobri kos pepelnične srede počenjajo Neronove glumaštva Ker tiče posebej mlade plesavce in plesavke, si jih vsako leto o pustnem času mnogo priploska sušico, ali kterega zgrabi celo neutegoma tista grozna „bela žena," ki tiho streže ob plesu, kakor sivi muc pri germu in ko blisk hlastne po tičku, ki v prevelikem plesnem šumu presliši svareči glas: „Čujte, ker vaš sovražnik se plazi okrog vas kakor rujoveč lev in gleda, koga bi požerl!" Dobrotni darovi. Zn dijaško mizo : Č. g. kapi. Jan Bartelme 2 gld. — R ... jeva družina 1 gld — ..En revež z dežele" 3 gld. — Č. g. župnik Anton Jakšič 50 gld. v hvaležni spomin prijaznega sprejetja v Ljubljani od prijateljev in v bolnišnici, kjer si je skozi nekaj dni nogo zdravil, da hi pridni dijaki zanj molili, da bi se mogel popolno ozdraviti, ako je Božja sv. volja. — ,?Pro inensa - 3 gld. — Gdč. J. Kotnik 1 gld. — Č g. župn. J. Demšar ..za ložejo poravnavo za mesec januvarij-' 10 gld — G J K. 3 gld za znan namen. — ..Trn. Šmartno p. šmg." 1 gld — C g. kurat Konrad Texter 4 gld. — Iz Mengša s pristavkom: ..Zato. ker so sv. Oče Leon XIII Ogn- ojačili" 20 gld — Preč. gospod dekan in župnik J. Sterbenc 50 gld — Č. jr. kapi. Fr. Krumpestar 2 gld 50 kr - Č g kapi. Fr. Dimnik 2 eld. 5<> kr. Za «r. lhtinstro: Korošic Mar. 30 kr — Ggdč. Vikt. Melcer 1 gld. — Č. g Fr. Perpar. župn v Zagradcu. 13 gld. 20 kr. — Č. g. Tomaž Thaler, župnik v Bojanu pri Terstu, 12 gld — Čas t. g. profesor A Keržič, 1 gld. kr. — Preč. gosp. dek in župn dr J Sterbenc 5 gld. Za sv. Očeta: Iz Mengša s pristavkom: ..Ker so Ogre oja-čili- 20 gld — Od sv. Katarine <5 gld. — Preč. g. dek. in župn dr. J. Sterbenc 5 gld. Zi o/travo ubožnih cerkev: Iz Dola 31 > gld. 57 kr — Po čč. gg. Lršulinarcah v Ljubljani 21 gld H4 kr. — Po preč. g. kan. Jan. Bozmanu 10 gld — Iz Blagovice 11 gld. Zi Boskore milijone: J. Kotnik 5 gld. (v zad. listu je bilo po zmoti 1 gld.) Zu razširjanje sr. rere: Helena Dimir 1 gld. Za Detoljuba: Preč. g dek. in župnik, dr. Jurij Sterbenc 5 gld. (Drugi darovi prih.)