Z nožem V Žalcu v porastu nad trojico uživanje kokaina Stran 20 Stran 5 Št. 92 / Leto 60 / Celje, 6. december 2005 / Cena 150 SIT □ 9770353734020 Za učinkovito pomoč nevrološkim bolnikom 30-letnica nevrološkega oddelka celjske bolnišnice s strokovnim srečanjem o epilepsiji V Laškem je bilo pred kratkim dvodnevno mednarodno strokovno srečanje z naslovom Dnevi lige proti epilepsiji. Prvo tovrstno srečanje v Sloveniji je pripravil nevrološki oddelek celjske bolnišnice ob svoji 30-letnici. Pomoč nevrološkim bolnikom s celjskega območja so sprva, od leta 1960, nudili v okviru Nevropsi-hiatrične bolnišnice v Vojniku. Kmalu se je pokazalo, da so potrebe nevroloških bolnikov drugačne od potreb psihiatričnih, zato so že leta 1975 ločili obe dejavnosti in ustanovili nevrološki oddelek, ki ga je dolga leta vodil mag. prim. Zvonimir Lamovec. Oddelek se je že leta 1980 preselil v celjsko bolnišnico in s tem močno olajšal dostop do laboratorijev, rentgenov, fizioterapije in vseh drugih specialistov, ki jih je pogosto potrebno vključiti v obravnavo nevroloških bolnikov. Od leta 2002 je nevrološki oddelek v celotnem drugem nadstropju novega dela bolnišnice. Razpolaga z 49 posteljami, od tega jih je 12 za intenzivno nego težkih bolnikov. Za bolnike skrbi 27 srednjih in 10 višjih medicinskih sester, 7,5 zdravnika in 4 administratorke. Vse ostalo, kar potrebujejo nevrološki bolniki, zagotavljajo drugi bolnišnični oddelki, zelo dobro pa sodelujejo tudi z nevrološko in nevroki-rurško kliniko v Kliničnem centru. »Za večino bolnikov lahko poskrbimo sami,« poudarja sedanji predstojnik oddelka Marko Zupan. Kljub temu želijo še izboljšati skrb za bolnike z nenadnimi nevrološkimi motnjami in bolnike s kroničnimi nevrološkimi težavami. »V prihodnjem letu načrtujemo ureditev intenzivne terapije za zdravljenje možganskih kapi. Ta enota bo zahtevala drugačen organizacijski pristop, pa tudi dodatne aparature in znanje. V to je vredno vlagati, saj lahko hiter pristop in intenzivni nadzor bolnikov z možgansko kapjo bistveno zmanjša invalidnost teh bolnikov, kar je izredno pomembno za bolnike, povrhu pa je cenejše tudi za državo,« utemeljuje ureditev enote Marko Zupan. To je prva prioriteta oddelka, če bo mogoče, pa bi radi ustanovili še ambulante za posamezne vrste bolnikov: za tiste z epilepSijo; s Parkinsonovo boleznijo, z multiple sklerozo in podobno. Hkrati seveda želijo omiliti problem vse predolgih čakalnih dob v ambulantah: »Zmogljivosti so premajhne, saj ambulante v veliki meri obremenjujejo pacienti, ki po poškodbah potrebujejo izvide za zavarovalnice in komisije, veliko število k nam napotenih pacientov pa je tudi posledica socialnih stisk ljudi.« Na operacijo v tujino Na strokovnem srečanju v Laškem so poleg slovenskih sodelovali tudi strokovnjaki s področja epilepsije iz Nemčije, Švedske in Italije. Največ pozornosti so name- Ob 30-letnici nevrološkega oddelka sta direktorica celjske bolnišnice Štefka Presker in predstojnik nevrološkega oddelka Marko Zupan izročila priznanje holnišnice in oddelka dolgoletnemu predstojniku prim. mag. Zvonimirju Lamovcu (na posnetku) in dolgoletni glavni sestri oddelka Majdi Omersal za njun neprecenljiv prispevek k razvoju celjske nevrologije. njali kirurškemu zdravljenju epilepsije. »V 70 do 80 odstotkih lahko bolnikom z epilepsijo uspešno pomagamo z zdravih, vendar ostaja del bolnikov, pri katerih z zdravih ne moremo zajeziti epileptičnih napadov. V 5 do 10 odstotkih je mož- no operativno zdravljenje,« pojasnjuje Marko Zupan. Izkušnje v Sloveniji so, saj so prvo Slovenko v Ljubljani operirali zaradi epileptičnih napadov že pred 26 leti. Danes te najtežje bolnike pošiljajo v referenčne centre v tujini, saj je Slovenija za tak center premajhna. Kljub temu je poznavanje operativnega posega za naše strokovnjake pomembno, saj je nanj potrebno bolnike pripraviti, kasneje pa tudi poskrbeti za njihovo rehabilitacijo. MILENA B. POKLIC Foto: GREGOR KATIČ Novoletne voščilnice za zdravje Da bi zbrali denar za koronarograf, trkajo na vrata vseh gospodinjstev v regiji Za nakup rentgena za invaziv-no srčno diagnostiko, ki ga lahko v celjski bolnišnici pričakujemo v začetku prihodnjega leta, so s hu manitarno akcijo zbrali že 95 milijonov tolaijev. Veliko, a še ne dovolj, zato upajo, da bodo v prazničnih dneh ljudje še raje kot sicer pomagali in da bodo podjetja denar, namenjen za novoletne voščilnice, dali v res dober namen. Za življenje. Društvo Korona, Splošna bolnišnica Celje in veteranske organizacije so se v teh dneh javno zahvalile vsem posameznikom, pod- jetnikom, podjetjem, občinam in članom društev upokojencev, Društvu vojnih invalidov. Zveze borcev NOB in veteranskih organizacij Sc ver in Vojne za Slovenijo za sodelovanje in prispevke v akciji zbiranja sredstev za nakup rentgena za invazivno srčno diagnostiko. »Rezultati akcije za srčni rentgen, za koronarograf, ki jo je začelo društvo Korona, kažejo na veliko solidarnost in razumevanje vseh, ki se v Savinjski regiji zavedajo, da je zdravje največja človekova vrednota,« so zapisali v sporočilu za javnost. Akcija zbiranja se nadaljuje, saj aparatura stane do 200 milijonov tolarjev. Bolnišnica je v začetku novembra žc objavila javni razpis za najboljšega ponudnika rentgenskega aparata in dodatne opreme za invazivno srčno diagnostiko ter interventno kardiologijo, za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije ter izgradnjo prostora za kardiološko rentgensko diagnostiko. Ponudbe bodo sprejemali še do 14. decembra. Pričakujemo lahko, da bo in-vazivna srčna diagnostika na voljo v celjski bolnišnici že prihodnje le- Koordinacijski odbor pripravlja do konca leta še nekaj akcij. V teh dneh bodo vsa gospodinjstva v Celju prejela posebno vabilo, da v skladu s svojimi možnostmi darujejo za srčni rentgen. Vsak znesek je dobrodošel in se šteje v davčno olajšavo. Pismu bo priložena položnica, zato se koordinacijski odbor opravičuje vsem, ki so morda takšno povabilo že prejeli od stanovskih ali veteranskih organizacij. Sicer -pa želijo, da bi se v akcijo za nakup koronarogra-fa vključilo vseh 82 tisoč gospodinjstev Savinjske regije. Akcija ne bo končana, dokler aparat ne bo kup- ljen in nameščen v celjski bolnišnici, poudarjajo. Poleg tega se je koordinacijski odbor dogovoril z banko Celje, da lahko darovalci tudi na bančnih okencih podružnic v Celju dobijo položnice in darujejo prispevek po svoji odločitvi. K sodelovanju pa so ponovno povabili tudi podjetja in občine, ki se še niso odločili za donacije. V koordinacijskem odboru upajo, da bodo nekateri med njimi denar, pripravljen za božične in novoletne voščilnice, namenili za koronarograf. MBP Prostovoljstvo - nesebična pomoč sočloveku Včeraj, 5. decembra, so po vsem svetu praznovali mednarodni dan prostovoljstva. Tudi v Sloveniji se zmeraj več organizacij ukvarja s prostovoljno pomočjo, ki jo nudijo različnim družbenim skupinam, predvsem otrokom, starejšim, invalidom in osebam z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju. V Celju bodo dan obeležili v sredo, ko se v organizaciji Slovenske filantropije in Centra za socialno delo Celje obeta strokovni posvet o pomenu prostovoljnega dela na Celjskem. Mednarodni dan prostovoljstva za ekonomski in socialni razvoj je razglasila Organizacija združenih narodov z resolucijo 17. decembra 1985. Organizacije in po- samezni prostovoljci in prostovoljke imajo na ta dan priložnost, da pokažejo javnosti, kaj so prispevali s prostovoljnim delom na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni pri doseganju razvojnih ciljev tega tisočletja. Glavni zadani cilji so: izkoreninjenje ekstremne revščine in lakote, omogočanje osnovnošolskega izobraževanja vsem otrokom, promocija enakosti med spoloma, zmanjševanje smrtnosti otrok in izboljšanje zdravja njihovih mater, boj proti aidsu, malariji in drugim boleznim in okrepitev globalnega partnerstva za razvoj. Tako v različnih državah sveta na ta dan pripravljajo parade, projekte brezplačne zdravstvene pomoči, predstavljajo in izvaja- jo se različni prostovoljski projekti, opozarja se ne onesnaženost okolja in podobno. V sredo se bodo v Narodnem domu v Celju med 9. in 15. uro na strokovnem posvetu zbrali predstavniki številnih organizacij. Srečanje bo namenjeno strokovnim delavcem iz vladnega in nevladnega sektorja na področju socialnega varstva Upravne enote Celje, prostovoljcem, uporabnikom storitev in vsem, ki se zanimajo za prostovoljno delo ter iščejo možnosti vključitve v programe. V prvém delu bodo izvajalci s kratkimi prispevki predstavili svoje programe, ki vključujejo prostovoljno delo, drugi del pa bo namenjen izobraževanju s strani Slovenske filantropije. PM Eden od treh bo zbolel za rakom Prejšnji teden je bilo v Varšavi srečanje organizacij, ki se ukvarjajo s problemi bolnikov z rakom. Geslo srečanja je bilo Kako lahko bolniki vplivajo na zdravstveni sistem. Predstavniki številnih evropskih, nacionalnih in regionalnih organizacij so se sestali z namenom, da bi izmenjali izkušnje, ki jih pridobivajo pri svojem delu, predvsem glede vplivanja na sistem zdravstvenega varstva. Predstavniki organizacij, slovensko so predstavljale tri članice Europe Donne, med njimi tudi prim. Jana Govc Eržen, in predstavnica No-vartisa, želijo zmanjšati obstoječe razlike, ki se pojavljajo med državami Evropske unije pri oskrbi bolnikov z rakom. Z vplivom na evropsko in nacionalno politiko ter na zdravstveni sistem želijo zagotoviti ustrezne preventivne aktivnosti, bolj kvalitetno zdravljenje in oskrbo vseh bolnikov z rakom. Rak je v Evropi drugi najpogostejši vzrok smrti. Letno sta odkrita dva milijona novih primerov bolnikov z rakom. Vsak dan 5.500 Evropejcev izve, da so sami ali kdo od njihovih svojcev med obolelimi za rakom, prav tako pa jih vsak dan več kot 3.000 umre za rakom. Z drugimi besedami, bo tako zaradi raka zbolel vsak tretji Evropejec. M ».... gJPjjOTB^H J HJ * \ si v ' Ink « ••• S f n/SBi Iv ^Zhs Ér : 1 1 ' ^BSkS .11 M i U m/ , J i Hs|ni. ! L ffPK Slovenske predstavnice z Lojzetom Peterletom v Varšavi Udeleženci srečanja so ugotovili, da obstajajo očitne razlike med državami osrednje in vzhodne Evrope in ostalimi članicami EU. V nekaterih državah EU se je umrljivost bolnikov pomembno zmanjšala s pomočjo zgodnjega odkrivanja nekaterih oblik raka. V Sloveniji imamo zaenkrat samo program zgodnjega odkrivanja raka materničnega vratu, ki je bolj poznan po imenu Zora. Prizade- vanja članov organizacij podpirajo tudi predstavniki evropskega parlamenta. Lojze Peterle, poslanec v Evropskem parlamentu, je sopred-sedujoči skupini MAC (Members against cancer), v kateri je trenutno včlanjenih 28 evropskih poslancev, ki se bodo zavzemati za to, da bodo v EU postale prednostne vse aktivnosti, ki bodo pripomogle k zmanjševanju obolevanja in umrljivosti zaradi rakavih bo- lezni. Vseh 230 udeležencev je ob koncu srečanja podpisalo Varšavsko deklaracijo, s katero pozivajo vse politične strukture in načrtovalce zdravstvene politike, da začnejo izvajati evropske smernice za zgodnje odkrivanje raka, zagotovijo sredstva za ustrezno zdravljenje zbolelih in zagotovijo upoštevanje Evropske listine o bolnikovih pravicah. MATEJA JAZBEC PA SE TO Al' prav se piše Most ali most? Med prebivalci Zidanega Toporišiča, članu uredniške- Mostu seže leta, sicer boljpo-tihem, vleče »črkarska pravda« o tem, ali naj se most v imenu kraja piše z veliko ali malo začetnico. Pravzaprav se je zadeva sprevrgla f tihi protest peščice domačinov, ki s pisanjem mostu z malo začetnico zavestno kršijo pravopisna pravila, svoje prepričanje pa utemeljujejo s podatkom, da seje most ob nastanku kraja in še dolgo po tem pisal z malo začetnico. In prav veseli so, ko vidijo, da je most na nekaterih krajevnih tablah napisan po njihovem okusu, torej z malim m-jem. Glede slednjega naj bi se krajani pred leti obrnili celo na visokošolskega učitelja slovenskega jezika dr. Toma Korošca (po rodu Laščana, ki to območje dobro pozna), naj vendar ukrepa pri dr. Jožetu ga odbora pri oblikovanju Slovenskega pravopisa, in ga prepriča,, naj vanj doda pravilo, da se v tem primeru most piše z malo začetnico. Ko smo Korošca poklicali in ga vprašali, kaj mu je Toporišič glede tega odvrnil, je bil presenečen, saj se ne spomni, da bi z Zidanomoščani o tem kdaj govoril. »Pravila so jasna. V naselbinskih imenih se z malo začetnico pišejo le samostalniki: mesto, vas (vesca), selo (sela, selce), trg in naselje. Nesmiselno se mi zdi spreminjati pravilo sedaj, ko je že ustaljeno. S Toporišičem pa se glede tega ne bi spuščal v razpravo,« je bil jedrnat. Sicer pa - k vragu pravila in zgodovinska dejstva! Važno je, da je most (ali Most, če hočete) trden! BA Čakamo na voščilnice 2006 Uredništvo Novega tednika razpisuje 9. natečaj za naj božično-novoletne voščilnice 2006. Izdelane morajo biti doma in iz materialov, ki so primerni za lepo in prijazno praznično voščilnico. Pošiljke z voščilnicami bomo sprejemali do sobote, 31. decembra. Takoj po novoletnih praznikih bo strokovna Razgradnja brezplačna Semaforji na Kidričevi Razerarinia izrabljenih mntnrnih vozil hn nrislei za ^ Razgradnja izrabljenih motornih vozil bo odslej za lastnike brezplačna. Tako je sklenila Vlada RS konec novembra, ko se je odločila, da je obveznost plačila razgradnje od 1. decembra naprej prenešena na državni proračun. Poslej bo moral zadnji lastnik izrabljenega avtomobila tega dostaviti na eno od zbirnih mest, njegovo razgradnjo pa bo poravnala država. Ukrep je posledica vse večjega števila izrabljenih motornih vozil, ki niso bila razgrajena po predpisih, saj je v bilo v prvi polovici tega leta v sistem oddanih in razgrajenih le 780 vozil od pričakovanih 20 tisoč. Na Celjskem območju je za razgradnjo izrabljenih vozil pooblaščena ena od hčerinskih družb velenjskega premogovnika - Karbon. BS Ničelna toleranca do nasilja Pod tem naslovom bodo v četrtek, 8. decembra, na Srednji zdravstveni šoli Celje izvedli skupno akcijo, v katero so vključeni omenjena zdravstvena šola. Delovna skupina za nenasilje pri v zdravstveni negi. Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in društvo Regionalna varna hiša Celje. Program se bo pričel ob 10.30 uri. Omenjena akcija je osrednji del socialno medijske kampanje Kaj ti je deklica?, ki jo v Društvu SOS telefon pripravljajo že od leta 1999, v času mednarodnih dni proti nasilju nad ženskami. Vsako leto je akcija usmerjena k določenim ciljem, letos pa so se članice delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi v okviru akcije odločile, da pozornost usmerijo k bodočim medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, torej k srednjim zdravstvenim šolam. Zato so k sodelovanju povabile Srednjo zdravstveno šolo Celje, saj si v zadnjih letih prizadevajo za izvajanje aktivnosti v različnih slovenskih regijah. K odločitvi za Celje je prispevalo tudi dejstvo, da v Celju deluje tudi del prostovoljk-svetovalk na SOS telefonu; k akciji pa je pristopila tudi Varna hiša Celje. MA Na Kidričevi ulici v Celju naj bi v križišču pri svinjskem sejmu do petka uredili novo semaforizirano križišče. Naložbo, ki bo stala 30 milijonov tolarjev, v celoti financira Mestna občina Celje, čeprav gre za poseg na državni cesti, ki pa so ga uskladili z direkcijo za ceste. Gre za zelo obremenjeno križišče, kjer bo prometa v kratkem še več, saj bo prav tam odcep za nov Tušev cash&carry center. Dodatne potrebe po kar najhitrejši ureditvi tega križišča so se pokazale zaradi gradnje zadnje faze obnove Mariborske ceste v Celju oziroma za- radi zaprtega podvoza iz mesta proti Teharski cesti in Aljaževem hribu. Tudi sicer je Kočevarjeva cesta mimo svinjskega sejma dobrodošel obvoz za obisk pokopališča. Sprva so v občini razmišljali o tem, da bi tam zgradili krožišče. Zamisel so, kljub dobrim mestnim izkušnjam s krožišči za zdaj opustili, saj je na Kidričevi že zdaj preveč semaforjev in krožišče tudi zaradi tega ne bi prispevalo k boljši pretočnosti prometa. Rok za izgradnjo semaforjev v križišču Kočevarjeve in Kidričeve je 10. december, vendar skušajo ta rok skrajšati. Kljub za gradnjo neugod- nemu vremenu se delavci CM Celje trudijo, da bi bilo mogoče semaforje v tem križišču prižgati že prej. Na Kidričevi pa je precej negodovanja občanov tudi zaradi dolgih intervalov semaforja v križišču pri STC, ki deluje nenehno in ne le po potrebi, kot je bilo zamišljeno sprva. Iz Servisa 48, ki je začel delovati v občinski upravi, sporočajo, da je tudi to križišče v upravljanju direkcije za ceste, ki skrbi tudi za semaforske čase. Režim delovanja je bil na zahtevo policije spremenjen s prometno odvisnega na časovnega. BS komisija vse pregledala in ocenila ter najboljše nagradila. Hidi tokrat bo podelitev z zaključno slovesnostjo nekje v občini Vojnik, ki je tudi eden izmed dveh glavnih pokroviteljev priljubljene akcije. Tretje leto sodeluje pri odmevni akciji, ki združuje najmlajše in starejše ustvarjalce, ki se sami lotijo izdelovanja lepih voščilnic, tudi Prometej Art & Hobby iz Celja. Nagradili bomo najlepše, izvirne in z dobrimi besedili opremljene voščilnice v kategorijah vrtcev, osnovnih, srednjih in strokovnih šol, družin, domov in posameznikov. Posebej opozarjamo na besedila voščilnic, kjer poskušajte najti sveže misli kot popotnico z dobrimi željami v prihodnjem letu. Voščilnice pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali jih osebno prinesite. Podrobnejše informacije dobite v uredništvu. TV Informacije o prodajnih mestih na vuwvu.novitednik.com v petek, 9. decembra v Novem tedniku glaàbeni CD a za samo 990 SIT 5 na izbranih prodajnih mestih . i ( -»• Celjani osvajajo Skopje in Podgorico Družba Celjski sejem vidi veliko priložnosti v širitvi na jugovzhodne trge -Dve novi prireditvi v letu 2006 Celjski sejmarji nameravajo svoje znanje in izkušnje »izvoziti« v nekatere države bivše Jugoslavije. V Črni gori, kjer so si že ogledali tri lokacije, primerne za sejemsko dejavnost, bodo ustanovili mešano podjetje, medtem ko bodo v Makedoniji sodelovali le pri organiziranju sejmov. Po besedah predsednika uprave družbe Celjski sejem mag. Franca Pangerla so bili v obe državi povabljeni. V Makedonijo jih že več kot dve leti vabi velenjska Era, ki je lastnica Skopskega sejma. »Imamo kar nekaj sejemskih projektov, ki bi jih lahko prenesli v to okolje. To sta predvsem sejma Energetika ter Avto in vzdrževanje, glede na gospodarsko razvitost te države bi v upoštev prišel tudi sejem obrti in malega podjetništva,« pojasnjuje Pangerl. Povsem drugače kot v Makedoniji, kjer bi delovali po vzoru mednarodnega podjetja Reed Exhibitions, ki organizira sejme po vsej Evropi, čeprav nima lastnega sejmišča, se bo Celjski sejem širil v Črni goro. Tam bi namreč »S širitvijo na jug bomo krepili svoj položaj v Sloveniji,« je prepričan Franc Pangerl. ustanovili podobno podjetje, kot ga imajo v Celju. »Podgorica z okolico ima približno pol milijona prebivalcev, kar se nam zdi sprejemljiva številka za dober sejemski center,« pravi Pangerl, ki je prepričan, da bodo s širitvijo na jug svoj položaj doma še bolj okrepili. Čeprav že zdaj velja, da so tako po urejenosti infrastrukture kot po številu sejmov osrednja sejemska hiša v Sloveniji. Letos so pripravili deset mednarodnih sejmov, ki jih je obiskalo več kot 213 tisoč ljudi, skupaj z udeleženci ostalih prireditev in simpozijev pa so našteli približno tristo tisoč obiskovalcev. Že uveljavljenim sejmom so letos dodali še dva nova - sejem Livarstva, ki je bienalni in ga bodo zopet pripravili leta 2007, ter sejem zdravilstva, zeliščarstva in zdrave prehrane Altermed. Franc Pangerl tudi za prihodnje leto napoveduje dve novostí. Najpomembnejša je avtomobilski salon, pripravljajo pa še en specializirani sejem, ki je povezan z zdravstvom. Imena zanj še nimajo, vsebinsko in konceptualno pa je že pripravljen. Avtomobilski salon bo aprila, v času že uveljavljenega sejemska četverčka Na kolesih, sezono pa bosta, kot je že običaj, marca odprla sejma Flora in Poroka. Maja bodo še specializirani sejmi Energetika, Vzdrževanje ter varjenje in rezanje, september pa je rezerviran za Mednarodni obrtni sejem. Družba Celjski sejem je po Pangerlovih besedah letos poslovala v skladu s pričakovanji. Imeli bodo 930 milijo- Občina Celje je letos deset odstotkov delnic Celjskega sejma prodala borz-no-posredniški hiši Ilirika. Kljub temu je še naprej ostala največja posamična lastnica družbe. Med lastniki sejma so še Obrtna zbornica Slovenije z 10-od-stotnim deležem, dobrih šest odstotkov imajo zaposleni in bivši zaposleni, preostanek pa je v rokah različnih podjetij, med katerimi ima največji delež ljubljanski Enlux. nov tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za približno deset odstotkov več kot lani, in 40 milijonov tolarjev čistega dobička. Zaradi bienalnih sejmov rezultati sicer niso primerljivi z letom 2004, na končni izid pa so v veliki meri vplivali tudi stroški za energijo in komunalni stroški. JANJA INTIHAR NA KRATKO Direktor Kove Milan Dobovišek je ob 15-latnici orisal dosedanji razvoj podjetja. S Kovo manj poškodb Celjska družba Kova je na prireditvi, na kateri je proslavila 15-letnico delovanja, celjski bolnišnici izročila ček za dvesto tisoč tolarjev za nabavo koronarografa. S tem se je tudi ta družba vključila v akcijo zbiranja denarja za prepo-trebno napravo za pregled srca. Družba Kova, ki zaposluje potrebne certifikate kakovo- devetnajst ljudi, se ukvarja z organiziranjem in izvajanjem celovitih strokovnih nalog s področja varstva pri delu, za svojo dejavnost pa so pridobili vse stí. Kot je povedal solastnik in direktor Milan Dobovišek, so po letu 2003, ko so zaželi izvajati strokovne haloge koordinatorja za varnost in zdrav- JAVNE NAPRAVE Vedno z vami za čisto in prijazno okolje | odvoz in ravnanje z odpadki ločeno zbiranje odpadkov j čiščenje javnih površin â'tvîttt. mtmto»! črpanje in obdelava fekalij je pri delu tudi na gradbiščih, pripomogli k zmanjšanju števila poškodb pri gradbenih delih. Tovrstna dela so izvajali za Gorenje, vnovemeškem Renaultu so nadzirali dela za proizvodno linijo novega clia, sodelovali pri izgradnji čistilne naprave v štorski jeklarni in nadzirali tudi sanacijo talilnih peči v Steklarni Rogaška. Lani je Kova pridobila odločbo ministrstva za gospodarstvo za periodične preglede opreme pod tlakom, v naslednjem letu pa pričakuje še presojo sistema kakovosti Slovenske akreditacije kot nadzorni organ za ugotavljanje skladnosti proizvodov. Alpos ga-asši y nm Šentjurski Alpos bo v petek v svoji tovarni v Prnjavoru v Republiki srbski odprl novo proizvodno halo. Gre za eno največjih slovenskih naložb v gospodarstvo tega dela Bosne in Hercegovine v zadnjih letih. Alpos je cevar-no v Prnjavoru kupil pred dobrim' letom, zaradi ekonomskih učinkov pa letos tja seli tudi proizvodnjo kovinskega pohištva nižjega in srednjega cenovnega razreda. Premogovnik priči Premogovnik Velenje je kot prvo podjetje v Sloveniji prejel certifikat učeče se podjetje. Certifikat mu je izdal Inštitut za razvoj učečega se podjetja po standardu USP. Standard združuje deset načel učečega se podjetja, med najpomembnejšimi sta vizija znanja in sistemski pristop k znanju. $i©f©r prihodnji teden Diskontna veriga Hofer bo začela jutri odpirati prvih enajst prodajaln v Sloveniji. Odprtje celjske, ki so jo postavil ob Kidričevi cesti, bo 14. decembra. V gradnjo trgovin, ki merijo v povprečju 1.360 kvadratnih metrov površin, od tega je 900 kvadratnih metrov prodajnega prostora, je Hofer letos vložil več kot 45 milijonov evrov. V vsaki prodajalni bo za stranke skrbelo 30 prodajalcev, na voljo pa bo od 100 do 120 parkirnih mest. JI, Foto: GK Ji Št. 92 - 6. december 2005 - Hali Petrol za zagon na borzi Kot je razvidno iz indeksa SBI 20, se tečaji delnic v zadnjem tednu niso bistveno spremenili, čeprav je bilo kar nekaj novic, ki bi jih lahko obrnile v eno ali drugo smer. Večjo spremembo so doživele delnice investicijskih družb, ki so se večinoma pocenile, čeprav so se njihove knjigovodske vrednosti v zadnjem tednu dvignile. Petrol je dobil novo upravo družbe, ki je že na svoji uvodni predstavitvi napovedala iskanje strateškega partnerja in krepitev dejavnosti na območju širše regije. Predstavitev uprave in načrtov družbe je dvignila ceno delnic na najvišje ravni in deloma dala zagon tudi ostalim delnicam borzne kotacije. Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v mSIT % spr. CICG Cinkarna Celje 23.000.00 5,76 0,44 CETG Cetis 26.000,00 0.50 0,00 CHZG Comet Zreče 2.250,00 1,62 6,67 GRVG Gorenje 5.529.01 103,53 0,25 PILR Pivovarna Laško i 7.347,96 70,74 0.74 JTKS Juteks 26.973.83 7,71 -1.71 ET0 G Etol 49.900.00 8,30 -3.96 Skupina Istrabenz, ki je v tem letu prevzela družbo Droga Kolinska in kupila večji delež v Mercatorju, načrtuje da bo v letu 2005 ustvarila 3,5 milijarde tolarjev čistega dobička. To je že drugo letošnje zmanjšanje napovedi, kar je po napovedih dražbe posledica zaostajanja za načrti reorganizacije na področju prehrane in turizma. Pozitivni učinki naj bi se odrazili že na poslovanju v prihodnjem letu. Cena delnice se v zadnjem času giblje okoli 8.000 tolarjev, kar pa je skoraj 20 odstotkov manj kot v začetku leta. Zadnji tečaj 4.627.99 3.968,25 123.33 °/o spr. -0,07 -0,15 Poslovna Skupina Sava je v prvih devetih mesecih ustvarila 4,5 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je 36 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Načrtuje, da bo dobiček v letu 2005 presegel 5,5 milijarde tolarjev. Mercator je v zadnjem tednu na trgih jugovzhodne Evrope odprl tri nove nakupovalne centre. V Bosni in Hercegovini trgovsko-rekreativni Mercator Center Dobrinja, v Srbiji in Črni gori odpira Mercator Center Čačak in Mercator Supermarket Zemun. Cena delnice se počasi le dviga nad 37.000 tolarjev. Na prostem trgu je prišlo med investicijskimi družbami do močnega padca vrednosti delnic KD ID, ki so se po izplačilu dividend pocenile kar za 13 odstotkov. Nekoliko se je znižala cena tudi večini ostalih investicijskih dražb, kar je zanimivo glede na to, da pa se je njihova čista vrednost sredstev v zadnjem tednu zvišala. Med ostalimi delnicami prostega trga velja omeniti rast delnic Triglava, finančne družbe, ki so se v zadnjem tednu podražile za 6,6 odstotka, kar je posledica bližnje priključitve k Zavarovalnici Triglav. Ob priključitvi bodo delničarji za vsakih 10,5451 delnice TFDR dobili eno delnico Zavarovalnice Triglav. PETRA JANKOVIČ, borzna posrednica ILIRIKA d.d.. Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Juteks povečal prodajo Žalski Juteks je imel v letošnjih desetih mesecih 7,9 milijarde tolarjev poslovnih prihodkov, čisti dobiček pa znaša 1,7 milijarde tolarjev. Do konca novembra so v Juteksu prodali 13,1 milijona kvadratnih metrov talnih oblog, kar je za štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Vrednostna prodaja se je v tem obdobju v primerjavi z lani povečala za 7,3 odstotka. Poslovanje Juteksa je letos uspešno, je na petkovi seji ocenil nadzorni svet, ki bo 29. decembra dobil dva nova člana. Mojco Križaj in Marjana Groffa bosta zamenjala Andrej Žejn iz KD Holdinga in Robert Čehovin, ki trenutno vodi poslovno enoto Hypo banke v Celju, od 1. februarja prihodnje leto pa bo član uprave družbe Triglav nalož- be. JI Gostje okrogle mize so govorili o aktivnostih za zdrav način življenja. V porastu Je kokain V Žalcu več kot 200 odvisnikov - Na šoli naj ne bi bilo izsiljevanj V okviru meseca preventive proti zlorabi drog poteka letos kampanja pod geslom Izberite zdravje, ker se cenite. V ta namen je bila v torek v Žalcu okrogla miza na temo problematike drog in zasvojenosti, kar je v žalski občini velik problem. Predstavniki ustanov in različnih društev, ki so v občini tako ali drugače pristojne za preventivno ravnanje v boju proti drogám, so predstavljali predvsem preventivne aktivnosti za zdrav način življenja. Je bilo pa o konkretnih zadevah bolj malo slišati. V društvo za pomoč in samopomoč Želva - Eureka Žalec prihaja v skupinski program 120 odvisnikov in 30 tistih, ki prihajajo po pomoč individualno. Gre za odvisnike iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, iz Šentjur- . ja, Velenja, Ljubljane, z Bleda, dva sta celo iz Hrvaške. Poleg teh 150 pa jih je v dolini še 100 takšnih, za katero vedo, da so odvisniki, pa po pomoč ne prihajajo. V Žalcu pravijo, da nimajo nič več odvisnikov kot v drugih podobnih mestih in območjih, »še nekatere okoliške vasi imajo več odvisnikov, kot jih je v Žalcu,« poudarja vodja društva Natalija Zupančič. Le bolj razširjeno mrežo podatkov imajo in dovolj usposobljenih strokovnjakov, je še povedala. Na žalskem območju je kar 60 odstotkov kriminalitete povezane z drogami, »in ta odstotek bo še naraščal,« je povedal Karli Za-vršnik iz Oddelka za mamila PU Celje. Trenutno je v Žalcu povpraševanja po marihuani več, kot je te na trgu. Veliko je heroinskih odvisnikov, močno pa je v porastu tudi kokain. »Ljudje nočejo več samo kinkati, hočejo biti tudi veseli,« je bil nazoren Završnik. Bo pa čez čas na trgu vedno več »kemije«, in samo vprašanje časa je, kdaj se bo na trgu pojavil krek. »Šola je zaklenjena« Na nepreverjene informacije, da se na I. Osnovni šoli Žalec dogajajo izsiljevanja, pa je tamkajšnja ravnateljica Tatjana Žgank Meža zatrdila, da to ne drži, ker je šola med poukom zaklenjena. Kar se dogaja v času po pouku in zvečer, pa žal ne sodi v njihovo pristojnost. Tudi predstavnik žalske policije Simon Veber o tem naj ne bi nič vedel, pravi pa, da je problem v Žalcu to, da je premalo policistov, ki pa imajo ogromno drugega ak- cijskega dela. »Vemo, da se odvisniki zbirajo predvsem okoli šole in vrtcev, ker imajo tam mir,« pravi Veber. Bodo pa policisti pogosteje na večernih obhodih, govorijo pa tudi o tem, da bodo več pešačili po mestu. V Žalcu predstavljajo velik problem tudi odložene igle, ki ležijo vsepovsod, za njihovo odstranjevanje pa so odgovorni delavci Želve. Je pa ravnateljica I. Osnovne šole poudarila, da bi se bilo treba dogovoriti, kam uporabljene igle odlagati, da ne bi prihajalo do okužb. MATEJA JAZBEC Servis se je prijel V 48 urah odgovorijo povprečno na 30 vprašanj Servis 48, celjski informacijski projekt, namenjen občankam in občanom, ki preko telefona ali intemeta opozarjajo na črne točke v svojem okolju, je med občani doživel odličen odziv. Strokovnim službam v veliki meri uspeva pripraviti odgovore na zastavljena vprašanja in pobude občanov v 48 urah, pogosto tudi hitreje. Se pa seveda v Seivisu 48 srečujejo z otroškimi boleznimi vsakega novega projek- ta. Nihče namreč ni bil pripravljen na to, da bodo občani servis dobesedno zasuli z vprašanji. Vsak teden tako v poprečju dobijo 30 in celo več vprašanj in treba je nemalo truda, da zagotovijo vsaj kolikor toliko celovite odgovore. Skrbnica servisa Romana Zabret pravi, da zaenkrat še kar gre in da ji uspeva pridobiti večino odgovorov, vsaj tiste, ki zadevajo manjša opravila. »Ob dnevih, kakršni so bili zad- Se več zadolževaitfa Po sprejemu popravka proračuna bo zadolženost Mestne občine Celje narasla na 1,6 milijarde tolarjev Celjski mestni svetniki so v torek sprejeli že drugi letošnji popravek proračuna za leti 2005 in 2006. Prihodnje leto bo proračun občine skoraj 11 in pol milijarde tolarjev, zadolženost, ki jo omogoča sprejem novele zakona o financiranju občin, pa bo narasla na 1,6 milijarde tolarjev. Sprejeti popravek proračuna za letos ne pomeni ničesar, bil pa je potreben zaradi odprave administrativnih napak, ki so nastale v proračunskih dokumentih oddelka za okolje, prostor in komuna- lo. Drugače je z rebalansom proračuna za prihodnje leto. V njem namreč krepko povečujejo sredstva za družbene dejavnosti. Večino za 443 milijone tolarjev povečanega proračuna namenjajo namreč za dokončanje 4. osnovne šole, za adaptacijo šole Frana Krajnca ter za razvoj visokega in višjega šolstva. Po 5 milijonov tolaijev bodo namenili novim programom mladinskega centra, ki postaja javni zavod in nujnim delom v Pelikanovem ateljeju. V proračun so prav tako, zaradi likvidacije Lokalnega pod- jetniškega centra, vnesli 10 milijonov tolarjev za podjetniške spodbude. Nekaj več denarja naj bi namenili še oddelku za splošne zadeve zaradi bližnje preselitve upravne enote v nove prostore, ter kabinetu župana zaradi povečanja števila Članov v nadzornem odboru občine in s tem višjih sejnin. Vse potrebe po dodatnih financah bodo pokrili z dodatnim zadolževanjem. Proračun za to leto ostaja naravnan na le malo manj kot 10 milijard, za prihodnje leto se je povečal na skoraj 11 in pol milijard tolarjev. BRST - Št. 92 -6. nji konec tedna, ko je zapadlo skoraj pol metra snega, pa res nismo mogli več sproti odgovarjati na številna vprašanja in kritike občanov zaradi slabo spluženih cest in neočiščenih pločnikov,« pravi Za-bretova. V oči pa bode še nekaj. V občinskih službah so se organizirali tako, da poskrbijo za odgovore na vprašanja, kil like in pripombe občanův, medtem ko drugi del poslanstva Servisa 48 - da bodo v zelo kratkem času poskrbeli tudi za odpravo pomanjkljivosti, na katere posamezniki opozarjajo - ostaja še v oblakih. Med odgovori beremo, da bo to in to urejeno v najkrajšem času, le pri nekaj odgovorih, prešteti se jih da na prste ene roke, smo lahko prebrali »napaka je bila odpravljena dne...« Imenitna zamisel za Servis 48 bo ostala nekakšna spovednica za težave občanov in njihova tolažni-ca, če ne bodo strokovne službe preko svojih izvajalcev hitro in učinkovito ukrepale vsaj v primerih, ko je to mogoče. Dve vreči na hitro vrženega asfalta v udarno jamo, ki je nastala na cesti na Slomškovem trgu, pač nista popra1 vilo in odprava omenjene jame. Veseli nas, da je Servis 48 spočet, zdaj bo potreben najmanj še eden - izvedbeni korak. BRST [FARAONOVA! RULETAÍ P^pPa ,„ Radla Celi® • Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak četrtek ob 14.15 na Radiu Celje V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! čaka vas še 150 lepih nagrad! i Nagrajenca oddaje 01. 12. 2005 I DAVID GORENJAK, Šentjanž nad Štorami 35, 3220 Štore ALEŠ KNEZ, TUrje 60, Dol pri Hrastniku Prejmeta kapo Casino Faraon Celje in majico NT&RC VADÂMÀS Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila Volkswagen . POLO in sanjski avto BMW Z4! ^Txr? f? Maša za rudarje Poseben odbor pri Društvu upokojencev v Andražu nad Polzelo je ob godu sv. Barbare, zavetnice rudarjev, v soboto pripravil slovesnost, ki se je je udeležilo približno sto aktivnih in upokojenih rudarjev iz občine Polzela. Rudarji, večina je bila zaposlenih v velenjskem premogovniku, so se zbrali pred cerkvijo, kamor so prinesli tudi kip svoje zavet- nice, sv. Barbare. Kip in rudarje je blagoslovil andraš-ki župnik Janez Furman, nato so ob spremljavi godbe Premogovnika Velenja v procesiji odšli v cerkev, kjer je bila sveta maša. Družabno srečanje so končali s krajšo veseloigro o življenju rudarjev v izvedbi domače dramske skupine pod vodstvom Antona Satlerja. Slovesnosti so se udeležili tudi polzelski podžupan Si- mon Ograj enšek, predsednik uprave Premogovnika Velenja Evgen Dervarič in med rudarji poslanec v državnem zboru Ivan Jelen. Tokratno praznovanje v Andražu nad Polzelo ni bilo prvo, bilo pa je najbolj slovesno in množično doslej, za kar ima zasluge tudi župnik Janez Furman, ki je bil, preden je prišel v Andraž, kar devet let v Velenju. TT Revijo Vpogled so predstavili v Savinovi hiši. Blagoslov sv. Barbare v Andražu Prešernu v čast Ta veseli dan kulture so v Žalcu počastili z dvema prireditvama. Že v četrtek so v medobčinski matični knjižnici predstavili knjigo domačina Jožeta Galiča Zaradi pesmi, na Prešernov rojstni dan pa je izšla prva številka nove knjižne revije Vpogled. Vpogled izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, na pot med bralce pa so ga pospremili s prireditvijo v Savinovi hiši. V prvi številki se predstavlja sedemnajst avtorjev, večinoma iz Savinj- ske doline. Glavni in odgovorni urednik revije je Mare Cestnik. Pesmi in proza so razporejene v zrelo, obetavno, predstavitveno, kritično in drobno branje ter branje v podobah. Revija naj bi izhajala dvakrat letno. Na sobotni predstavitvi, ki jo je vodila Lidija Koceli, je zbrane nagovoril tudi žalski župan Lojze Posedel, avtorji so prebrali nekaj svojih del, za glasbeni program pa sta poskrbela Natalija Ermankova na harmoniki in Aleksej Erman-kov na balalajki. Uvod v četrtkov večer pa je pripravila Jolanda Železník. Kaj vse se je v avtorjevem življenju dogajalo zaradi pesmi, je doživeto pripovedoval in bral odlomke kar Jože Galič, ki je zapel tudi nekaj veselih ljudskih ob spremljavi žene Cite Galič, mojstrice na citrah. Za to, da se je Galič poleg glasbenega ustvarjanja odločil napisati tudi knjigo, sta ga navdušila otroka Marko in Katarina, za katera sta starša vesela, da prav tako ljubita glasbo. TT CENTER EEOHEaBEBa® CELJE vabi na praznično dogajanje: Napovedane Mini karaoke s Sašo Lendero odpadejo zaradi bolezni Žogica Nogica, lutkovna predstava Izdelava voščilnic na 100 načinov, otroška ustvarjalna delavnica -MHWHWflH-- Pujskov bratec, lutkovna predstava Izdelava darilnih paketov in okraskov, otroška ustvarjalna delavnica Odprt krajevni urad v Taboru Upravna enota Žalec in Občina Tabor sta v prostorih občinske uprave odprli krajevni urad, ki bo deloval v okviru UE Žalec. Občanke in občani Tabora bodo lahko na krajevnem uradu uredili upravne postopke s področja upravno notranjih zadev - torej si pridobili osebno izkaznico, potni list, vozniško in prometno dovoljenje, odjavili vozilo in podobno, lahko pa bodo tudi pridobili različne informacije, obrazce, vloge, plačali upravno takso, opraviti upravno overitev in pridobili zemljiškoknjižni izpisek. Krajevni urad Tabor bo odprt ob petkih od 8. do 13. ure. ŠO Polzelski otroci vsem otrokom V obnovljeni telovadnici polzelske osnovne šole so konec tedna pripravili tradicionalni dobrodelni koncert, namenjen šolskemu skladu za otroke v finančni stiski, del zbranega denarja pa so namenili mladim pevskim talentom. Posebnost letošnje prireditve, na kateri so bile tudi stojnice z otroškimi izdelki iz vrtca in šole, je bila, da so razširili dobrodelne akcije tudi za pomoč otrokom s celega sveta v okviru Unicefa. Osrednji gost večera je bil ambasador Unicefa, pevec Lado Leskovar, ki so mu otroci izročili bon za 179.400 tolarjev in dva- najst punčk, ki bodo našle nove posvojitelje. Pester kulturni program so pripravili otroci iz vrtca, POŠ Andraž, centralne šole in glasbene šole, nastopiti pa so tudi tamburaši. V okviru prireditve so za šolski sklad zbrati skupaj z donatorji in s sponzorji 615 tisoč tolarjev. Od prodanih izdelkov na stojnicah so zbrali 123 tisoč tolarjev, od tega bodo polovico namenili šolskemu skladu, polovico pa učencem, ki so ustvarjali izdelke. Skratka, v prenapolnjeni telovadnici je utripala množica staršev, otrok, dedkov in babic, ki je stkala vezi za kraj v celoti. TT Krajevni urad so odprli (z leve): Marjan Žohar, načelnik žalske upravne enote, mag. Roman Rep z ministrstva za javno upravo in taborski župan Vilko Jazbinšek. Nastopil je tudi otroški pevski zbor, ki ga vodi Mija Novak. iivww.noiritednik.com Uradna sprava dosežena Slatinčani so se dogovorili o spomeniku žrtvam vojn in pogrešanim Po štiriletnih nesoglasjih so se v Rogaški Slatini pred nekaj dnevi uspeh dokončno dogovoriti o postavitvi spomenika »žrtvam obeh svetovnih vojn ter po drugi svetovni vojni pogrešanim«. To se je zgodilo po petih zaporednih projektih, kako naj spomenik izgleda ter po osem let stari pobudi komisije za povojne poboje. ' Odločitev so sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, kjer so bili po dolgem času soglasni glede vsebine napisa na spomeniku, lokacije ter še česa. Spomenik bo pri župnijski cerkvi, kjer bo občina obenem uredila tamkajšnjo ploščad ter z rekonstrukcijo poskrbela za nov vstop v Levstikovo ulico. Spomenik žrtvam treh različnih zgodovinskih obdobij bo v obliki dva metra visokega križa in treh kock, postavili ga bodo v bližini nekdanjega, ki je bil posvečen žrtvam prve svetovne vojne (po drugi svetovni vojni je bil odstranjen). Na njem bo pisalo: Vsem žrtvam v I. in n. svetovni vojni in po H. svetovni vojni pogrešanim. Po sprejemu omenjene odločitve svetnikov iz najrazličnejših strank, se je župan mag. Branko Kidrič za doseženi kompromis vsem zahvalil. Svetnik iz Nove Slovenije Branko Mikša je prav tako javno izrazil zadovoljstvo, da je v Rogaški Slatini, kot se je izrazil, očitao prišel čas sprave. Eden od mladih svetnikov Socialnih demokratov, ki je imel v zvezi s spomenikom največje pomisleke, se odločilne seje ni udeležil. Občina namenja za celovito ureditev tega območja 29 milijonov tolaijev, pri tem pa je prišlo do zapleta s stanovalci bližnjega bloka v Ulici XIV. divizije 56. Ti so namreč prejšnji mesec z zbiranjem podpi- sovizrazili nasprotovanje predlagani novi trasi ceste v Levstikovo ulico med njihovimi bloki, v katerih živi približno 200 občanov. Z novo traso želi občina rešiti dolgoletne pritožbe stanovalcev Levstikove ulice (gre za slepo ulico nad župnijsko cerkvijo) , od koder ne morejo med večjimi cerkvenimi slovesnostmi z avtomobili od doma oziroma domov. V tej ulici živi tudi deset zasebnikov, zato se v blokih bojijo bistveno povečanega prometa, kar bi prineslo različne posledice. V občinski upravi odgovarjajo, da je predlagana rešitev po oceni izvajalskih organizacij urbanistično najustreznejša. V sklopu načrtovane investicije naj bi več stebrov javne razsvetljave prestavili bližje blokov, zato bo po mnenju občinske uprave prometna varnost celo večja. BRANE JERANKO Brezplačne Jelke Mestna občina Celje je objavila javni poziv lastnikom oziroma najemnikom lokalov v starem mestnem jedru, da poskrbijo za primerno novoletno vzdušje v mestu. V okviru projekta-Pravljično Celje in revitalizacije starega mestnega jedra so vse tiste lastnike in najemnike, ki bi radi pred lokal postavili novoletno jelko in jo primerno okrasili, obvestili, da lahko smreke s podstavkom dobijo brezplačno v podjetju Vrtnarstvo Celje. Vsem tistim, ki se bodo odločili, da bodo na takšen način okrasili prostor pred lokali in s tem še polepšali pravljično Celje, bo mestna občina namenila tudi oglasni prostor v informativnem časopisu, ki bo izšel sredi decembra. BS dom Celje že 26 let V Dijaškem domu Celje so v četrtek in petek odprli svoja vrata, pri čemer so dijaki predstavili delček ustvarjalnosti v različnih pro-stočasnih dejavnostih. Na ogled so postavili novoletne voščilnice, adventne venčke, fotografije, cvetlične aranžmaje ter različne razstave in stojnico ob dnevu boja proti aidsu. Dijaški dom Celje je eden večjih domov v Sloveniji, saj ima 584 ležišč. Namenjen je dijakom vseh celjskih srednjih šol, ki prihajajo iz skoraj vseh delov Slovenije. Dijaki obiskujejo dvo-, tri- in štiriletne programe ter gimnazije. V domu sprejemajo tudi študente fakultet ter višjih in visokih šol. Zgradili so ga že leta 1979 po sodobnih normativih mladega človeka. Tako so dijakom na voljo knjižnica, glasbena soba, računalniki, foto temnica, jedilnica in Dijakom ne manjka ustvarjalnosti. prostor za rekreacijo ter v bližini doma tudi športna igrišča in telovadnica. V domu je bivalo že kar nekaj znanih Slovencev, ena teh je tudi Bernarda Marovt. Vzgojitelji in ostali zaposleni v domu se trudijo s strokovnim znanjem in z organizacijskimi sposobnostmi vzgajati mladi rod, kot je povedala Anka Bukovec Ristova, vodja projekta in dolgoletna delavka v Dijaškem domu Celje. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Komu vrtnica in komu metla? Celjsko turistično društvo bo v četrtek ob 18. uri v dvorani kina Metropol podelilo letošnje zlate vrtnice in metlo. Prireditev, na kateri se s priznanji in vrtnicami zahvalijo občanom za lepo urejeno okolje in skrbno negovano cvetje, bo že 36. po vrsti. Podelili bodo 70 priznanj, pet med njimi bo zlatih, ter zlato vrtnico in metlo, ki je duhovit opomin na zanemarjeno okolje. Komisija za okolje TD Celje je pri izbiri nagrajencev upoštevala predloge iz 16 celjskih mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter predloge treh posameznikov. Na prireditvi bodo zavrteli kratek dokumentarec o Celju iz leta 1954, nastopil bo tudi moški oktet Lipa. BS Z razstave ročnih del stanovalcev šmarskega doma upokojencev, ki privablja številne obiskovalce. Razstava delovne terapije V domu upokojencev v Šmarju pri Jelšah so pred dnevi odprli veliko razstavo ročnih del stanovalcev, ki so vključeni v delovno terapijo. Na ogled so različna ročna dela, od pletenih košar in kvačkanih božičnih okraskov do prazničnih voščilnic, dekorativnih predmetov za opremo stanovanja in podobnih izdelkov. V delovno terapijo, ki je vsak dan od 8. do 15. ure, je vključenih 38 stanovalcev, vsako leto ob tem času pa pripravijo prodajno razstavo svojih del. Gost letošnje razstave, ki je na ogled še danes, v torek, je upokojenec Franc Koštomaj iz Celja, ki ustvarja različne izdelke v kombinaciji lesa in furnirja. St. 92 - 6. december 2005 -—— NUil m <* s Plačujem s Piko, kupujem poceni in veliko. V mesecu decembru smo v Hura! prodajalnah za imetnike kartice Mercator Pika pripravili ugodne cene za izbrane izdelke. Pod cvetočo drnulo za Malo hišo III. Osnovno šolo Celje je v soboto v okviru projekta Evropska vas obiskal veleposlanik Slovaške republike v Sloveniji Roman Pal-dan. Gre za projekt, kjer učenci 25 celjskih osnovnih šol pod okriljem II. Osnovne šole Celje celo šolsko leto spoznavajo države Evropske unije, njihovo kulturo, običaje, geografske značilnosti, umetnost in ostale posebnosti posamezne države. VIII. osnovni šoli spoznavajo Slovaško, pri čemer so vzpostavili stike z osnovno šolo iz Banske Bistrice. Vodja projekta v III. osnovni šoli Peter Čanji, profesor angleščine in etike, pravi, da so učenci od svojih prijateljev na Slovaškem pridobili veliko materiala, literature in učbenikov, s pomočjo katerih so v učilnicah postavili slovaške kotičke. »Tako lahko naši učenci na primer pri matematiki rešujejo naloge iz slovaških učbenikov. So pa ti kotički tudi v učilnici za slovenščino, geografijo, zgodovino, tehniko.« Slovaške pesmi se uči tudi pevski zbor, dramski krožek pripravlja skeč v slovaščini, na slovaško glasbo pleše folklorna skupina, pri likovni vzgoji pa učenci rišejo slovaške motive. »Vse je v duhu Slovaške v tem šolskem letu,« dodaja Čanji, po rodu Slovak. Otroci si dopisujejo po elektronski pošti, načrtujejo tudi izmenjavo pevskih zborov. Slo- vaški veleposlanik si je v spremstvu ravnatelja šole Ivana Janeza Domitroviča ogledal slovaške kotičke in ostale prostore, ki dobesedno dihajo v slovaškem duhu. Zaključek projekta Evropska vas bo 9. maja, na dan Evrope, ko bodo v centru mesta postavili 25 stojnic z vsebinami iz evropskih držav. »Vsaka šola bo imela svojo stojnico, kjer bo predstavila vse, kar je vezano na posamezno državo. Učenci bodo prikazali tudi različne kulturne točke, obisk pa napovedujejo tudi nekateri veleposlaniki. »Zaključek projekta bo istočasno še v osmih slovenskih krajih,« pravi Čanji. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ Kulturno društvo Lesič-no-Pilštanj in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti 01 Šmarje pri Jelšah bosta pripravila 11. srečanje ljudskih pevcev in godcev Kozjanskega z naslovom Pod cvetočo drnulo. Prireditev bo v petek, 9. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu Lesično. Nastopili bodo Aleš Omerzel in Žiga Gnus, Aljaž Kuster, Janja Kožar, Veseli slavčki. Tercet Domima, trio Žur, ansambel Unikat, ansambel Marjana Kočevarja, Ljudski pevci s Prevorja, Jože Bohorč in Franc Mlakar, harmonikarji Franca Salobirja iz Dobja, Viki Ašič st. in Andrej Bremec V Rogaški Slatini, kjer bodo spomladi odprli nov dom starejših, bo 53 novih delovnih mest. Zadnje pogovore z množico kandidatov za delovna mesta je komisija zaključila v soboto, vsega skupaj pa jih je bilo povabljenih na pogovor več kot 200. Kot so povedali v vodstvu podjetja Comett iz Ljubljane, ki je investitor, bodo vsi, ki so bih na pogovorih, o iz- Smučišče odprto Smučišče ob Celjski koči so z večerno brezplačno smuko odprli v petek, s tem pa se je sezona smučanja pod Tovstim vrhom začela dobre tri tedne prej kot v minulih letih. Jaki Prelogu in sodelavcem je kljub izjemno neugodnim vremenskim razmeram, ki so zaradi previsokih temperatur onemogočale umetno zasneževa-nje, uspelo v četrtek ponoči zasnežiti strmino od prve vlečnice do koče. Nadaljnje obratovanje smučišča je v naslednjih dneh še pod vprašajem. Vremenarji namreč napovedujejo dokaj toplo in deževno vreme, zato bo smučišče obratovalo glede na možnosti in vreme. Sprotne informacije lahko smučarji dobijo na snežnem telefonu, po internetuali neposredno na smučišču, na telefonski številki 5774-115. Dnevna vozovnica za odrasle stane 2.500, pold-nevna ali nočna smuka pa 2.000 tolarjev. Za otroke je smuka še 500 tolarjev cenejša. Na prodaj so tudi sezonske vozovnice, ki za odrasle stanejo 30 in za otroke 20 tisoč tolarjev, do 15. decembra pa so vse smučarske vozovnice 20 odstotkov cenejše. BS ter Pilštanjski gospodarji. Igrali in peli bodo pesmi o Kozjanskem. Organizator zanimive prireditve Miha Zakošek je povedal, da bodo denar, ki ga bodo zbrali na prireditvi, kot dobrodelni prispevek namenih za Malo hišo zavetja za otroke na Pilštanju, ki jo bodo odprli v ponedeljek, 12. decembra, opoldne. Omenjena prireditev bo letošnja predzadnja v organizaciji kulturnikov in turističnih delavcev v Lesičnem in na Pilštanju, medtem ko bo zadnja nočni božični pohod z baklami in drugimi svetih s Pilštanja skozi Lesično do Zagorja in znane Lurske jame. TV bin pisno obveščeni sredi tega meseca. V kadrovski komisiji je sodelovala Kristina Kampuš, ki vodi v občinski upravi Rogaške Slatine oddelek družbenih dejavnosti ter je bila izbrana, da bo od 1. marca direktorica doma starejših. Na njenem sedanjem delovnem mestu v občinski upravi naj bi jo zamenjala mag. Nanika Čakš, občinska svetnica in podžupanja. Miha Zakošek prepeva pri Pilštanj-skih gospodarjih. Za prireditev Pod cvetočo dmulo bo priskrbel božični simbol cvetočo dmulo, ki se razcveta v njegovem stanovanju. V podjetju Comett predvidevajo, da bo razpis za sprejem oskrbovancev v januarju, pri čemer še pričakujejo potrditev cene oskrbnega dne iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Sicer pa so na sedežu podjetja v Ljubljani prejeli že 70 vlog za namestitev v domu, kjer bo 125 postelj. BJ Kulturni dogodek v Špesovem domu Upokojeni novinar Peter Božič, ki od maja letos z ženo Štefko živi v Špesovem domu v Vojniku, je posnel sedemnajstminutni film, v katerem je prikazal široko dejavnost doma, v katerem domuje 170 srečnih ljudi. Kamero mu je posodil direktor omenjenega doma Dragan Žohar, besedilo, ki ga je v studiu Radia Celje po- snel Mitja Tatarevič, pa je prebrala gledališka igralka v pokoju Nada Božič. Računalniško je film pripravil za projekcijo Robi Gaber. Premiera filma je bila pred prepolno avlo obiskovalcev v Špesoven domu v Vojniku 3. decembra, na praznični dan slovenske kulture. Zbrane je pozdravila zaposlena v domu Dragica Brilej, po projekciji pa so srečnemu in navdušenemu Petru Božiču za Uresničene sanje čestitali obiskovalci, svojci in prijatelji ter direktor Dragan Žohar in župan občine Vojnik Beno Po-dergajs. Špesov dom je tako dobil filmsko legitimacijo, s katero se bo lahko učinkovito predstavil vsem obiskovalcem, film pa bodo lahko uporabili tudi kot darilo. TV Film je pozorno spremljal Francek Špes (levo), ki je podaril zemljo za dom, ob njem avtor filma Peter Božič, povezovalec programa Tone Vrabl in Janja Brleč, ki je ponovno navdušila z imenitnim igranjem na citre. Spoštovani gostje, dragi prijatelji. PRISRČNO VABLJENI NA MipAfllfîiDEl PRAZNUJEMO 15 LET VAŠEGA LOKALA in DIŠEČE KAVICE CAFFE TROPIC VSEM ZVESTIM GOSTOM SMO PRIPRAVILI ZABAVEN IN DRUŽABEN TEDEN, POLN DROBNIH POZORNOSTI IN PRESENEČENJ ! ZATOREJ ! od 5. do 13. decembra VSI V ZAGATO! VSAK DAN NAGRADNO ŽREBANJE www.radiocelje.com Obisk slovaškega veleposlanika Romana Paldana v III. Osnovni šoli Celje, ki celo leto diha v slovaškem duhu. Evropska vas V pričakovanju službe Projekt Rojstvo, v katerega je Osnovna šola Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah vključena že 6. leto, so letos podnaslovili Rojstvo prostora, radosti in zahvale. Takšen je bil tudi naslov literarnega in likovnega zbornika ter sobotne prireditve, ki je bila v celoti namenjena odprtju prenovljene šole. Za vse, ki so si jo prišli ogledat, je bilo komaj dovolj prostora v sicer veliki novi šolski avli. Učencem, učite- ljem, staršem in številnim drugim Konjičanom so se pridružili predstavniki tistih, ki so v takšni ali drugačni obliki pomagali, da je šola danes lepša kot pred 37 leti, ko je bila zgrajena. Že prej načrtovano obnovo je pospešilo lansko neurje s točo, ki je razkrilo večino slabosti stavbe. Ostale so se razkrile letos pri prenovi, saj so ves čas ugotavljali, da bi bilo enostavneje in ceneje šolo postaviti v celoti na novo. Kot je dejal župan Janez Jazbec, se je zgodil gradbeni čudež, saj so šolo v celoti obnovili v vsega 97 gradbenih dneh. Učenci so se tako po dveh mesecih gostovanja na kar šestih različnih lokacijah vrnili v svojo šolo 7. novembra. Ravnateljica Helena Pačnik se je zato zahvalila ne le ministrstvoma za okolje in šolstvo, ki sta s svojo pomočjo sploh omogočila obnovo, temveč tudi lokalni skupnosti, učiteljem in učencem, ki so naredili vse, da je pouk potekal nemoteno. Obnova je stala kar štiristo milijonov tolarjev. Ministrstvo za okolje je že prispevalo 182 milijonov za odpravo posledic neurja s točo, občina bo v naslednjih dveh letih prispevala 150 milijonov, kot je zagotovila državna sekretarka dr. Magdalena Šverc, pa bo tudi šolsko ministrstvo izpolnilo obljubo in prispevalo preostanek. V šoli že upajo, da se bo čimprej v prihodnosti našel denar še za prepo-trebno obnovo telovadnice. MBP Več kot kulturni dom V petek so v Tepanju predstavili obnovljeni kulturni dom. Prireditveno dvorano so celovito obnovili, vključno z odrsko tehniko in ozvočenjem. A to je bil le del obnove, saj so ves dom, v katerem ima prostore tudi krajevna skupnost, domače prostovoljno gasilsko društvo pa poleg prostorov tudi garaže, posodobili tako rekoč od temeljev, dozidali pa so tudi kurilnico. Prenovljeno dvorano s 108 sedeži so Tepanjčani lahko preizkusili že teden dni prej, ko je pri njih gostovala gledališka predstava Čistilka Marija. V petek pa so krajani z res množično udeležbo pokazali, kaj jim dom pomeni. Nagovorila sta jih predsednik krajevne skupnosti Tone Ofentav-šek, ki ima največ zaslug za obnovo, in konjiški župan Janez Jazbec. Denar za obnovo sta namreč prispevali tako krajevna skupnost kot občina Slovenske Konjice. Pester kulturni program so pripravili Ljudski pevci iz Tepanja, harmonikar Daniel Bricman ter otroci iz tepanj-skega vrtca in osnovne šole. Že naslednji dan so si lahko otroci v kulturnem domu ogledah lutkovno predstavo Kje si, dedek Mraz v izvedbi otroškega gledališča Ku-kuc. Da bo kulturni dom tudi v bodoče živel, bodo skrbeli Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice ter krajani. V Tepanju so prosvetno društvo ustanovili leta 1976. Krajani so se sprva ukvarjali predvsem z dramsko dejavnostjo, organizirali predstavitve ljudskih pesnikov in pisateljev, dolga leta pa je deloval tudi moški pevski zbor. Njegovo delo zadnja leta nadaljujejo ljudski pevci. V Tepanju sta še vrtec in šola, ki prav tako pripravljata prireditve, tako da kulturni dom zlepa ne bo sameval. MBP Rojstvo prostora, radosti, zahvale S Frančiškovim sejmom v praznične dni Veseli december je potrkal na vrata tudi na Konjiškem. Na Starem in Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah je bil v soboto tradicionalni Frančiškov sejem (na posnetku), v Tepanju, Žičah in Slovenskih Konjicah pa je za otroke nastopilo gledališče Ku-kuc s predstavo Kje si, dedek Mraz. Prav tako v soboto je bil v Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah še praznični koncert Človek ne jezi se, ki so ga pripravili Turistično društvo Špitalič, Modrijani in ansambel Toneta Rusa. Kulturno društvo Sveti Jurij iz Slovenskih Konjic pa je v nedeljo pripravilo miklav-ževanje z lutkovno igrico. V kulturnem domu so nastopili dvakrat. Seveda je prišel tudi Miklavž s spremstvom in z darili. MBP Miklavž z darili Svojevrstno miklavževanje so pripravili v novem celjskem lokalu Vila Malina na Glavnem trgu. V Vili Malini so otroci pod mentorskim vodstvom Manje Vadla na ustvarjalnih delavnicah izdelovali lutke, drugi pa sceno, pod vodstvom Andreje Džaku-šič. V Vili Malina je tako nastalo prizorišče, na katerem je sinoči igralec Damjan Trbovc upodobil igro o Miklavžu in miklavže-vanjih. Miklavževanje so sklenili z obdaritvijo otrok, ki so dobili palice, mandarine in vsak svojo leseno igračko. Klub. modrosti, ki deluje na celjski Hudinji, pripravlja miklavževanje danes, v torek, ob 16. uri v gostišču Fontana. Namenili so ga vsem hudinjskim otrokom do vključno prvega razreda osnovne šole. Zanje so s pomočjo sponzorjev, v prvi vrsti Zavarovalnice Adriatic, uspeli pripraviti 200 darilnih paketov, v katerih bodo ob pisalih in jabolkah še nogavičke in pekarski izdelki. BS Garancija veIja. ie vlagaleli vloZi sredstva v zajetnem vpisnem obdobju in jih prejme ; izplačana ob zapadlosti f/ let). c« vlagatelj yplaia sredstva po izteku začetnega vpisnega obdobja, se garancija nanaSa n.i vračilo Mfetnt- nakupne vrednosti delnice in ne.na«no delnice podsklada_ob vplačilu Nova naložbena možnost - podsklad Fund Partners NLB Skladi - Garantirani sklad Evropa 1 je podsklad odprte investicijske družbe Fund Partners, ki zbrana sredstva vlagateljev nalaga tako, da ob zapadlosti zagotavlja ohranitev nominalne vrednosti vloženega zneska v podsklad v evrih (brez upoštevanja vstopnih stroškov)* in omogoča možnost delne udeležbe v donosnosti borznega indeksa DJ EURO STOXX 50. Namenjen je vlagateljem, ki bi želeli prihranke naložili varno, hkrati pa bi v primeru pozitivnih gibanj tečajev na kapitalskih trgih držav Evropske monetarne unije radi delno sodelovali v splošnem porastu cen delnic na teh trgih. Začetno vpisno obdobje: od 15. novembra 2005 do 20. decembra 2005; vplačila so možna tudi kasneje, a po neznani vrednosti delnic in z dodatnimi vstopnimi stroški. ^^^ ljubljanska banka Prisluhnili potrebam ostarelih Center starejših Hiša generacij v Laškem odprl svoja vrata Če so starejši ljudje nekoč svoj prosti čas preživljali doma, v krogu številčne družine, se danes srečujejo in razvijajo aktivnosti v centrih starejših, kakršnega je v sredo dobilo tudi Laško. A kot pove že ime, Hiša generacij ni namenjena le starejšim, temveč vsem generacijam, ki želijo aktivno in kvalitetno preživljati svoj prosti čas. Z idejo o centru starejših je pred leti prišla na dan tedanja vodja oddelka za družbene dejavnosti Občine Laš- ko, zdaj že pokojna, Pavla La-pornik, ki je nekoč zapisala: »Če ne bomo prisluhnili potrebam ostarelih danes, kdo bo skrbel za ostarele jutri, ko bomo na vrsti mi?« Mnogi so bih takrat nad njeno zamislijo skeptični in veliko vročih razprav je bilo, preden je občinski svet odločitev o ustanovitvi centra sprejel. »Tudi sam sem bil nekoliko skeptičen, a mislim, da danes ni nikomur žal, da je prišlo do uresničitve zamisli. Ravno nasprotno,« je v nagovoru dejal župan Jože Rajh. »Mislim, da bodo prostori na Savinjskem nabrežju 6 idealni za vse dejavnosti, ki jih naši prebivalci želijo razvijati. Strokovni delavci se bodo trudili, da bodo pripravili tiste dejavnosti, ki bodo zadovoljevale potrebe uporabnikov centra,« je obljubila direktorica laškega Centra za socialno delo Maksimiljana Pihler. Sodeč po anketi, ki so ga med starejšimi izvedli lani, si ti najbolj želijo raznih.! krožkov in delavnic, pri čemer je bilo največ povpraševanja po računalniškem Množica starejših v Konjičanki Tradicionalnega prednovoletnega srečanja se Konjicam, stari 75 in več let, radi udeležijo. Letošnje je bilo v nedeljo v dvorani Konjičanka. V občini živi več kot 800 starejših občanov, od tega kar polovica v KS Slovenske Konjice. Vse te so povabili na srečanje, na katerem jim je poleg predstavnikov KS in Rdečega križa spregovoril tudi župan Ja- Paket podražitev Življenje v občini Radeče bo decembra oziroma po novem letu bistveno dražje, saj so na zadnji seji občinskega sveta potrdili povišanje cen kar nekaj storitev in dejavnosti v občini. Po novem letu se bodo povišale vrednosti točk za ugotovitev nadomestila uporabe stavbnega zemljišča in za odmero komunalne takse ter gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč. Prav tako bodo dražje komunalne dejavnosti. »Vodovod v preteklih letih sicer kaže pozitivno poslovanje, a je treba poudariti, da se vzdrževalna dela izvajajo le v obsegu, kolikor dopuščajo finančna sredstva dejavnosti, največkrat pa le v primeru okvar vodovodnega omrežja. Tak način vzdrževanja dolgoročno ne zagotavlja nemotenega obratovanja vodovodov,« podražitev opravičuje direktor Komunale Radeče Boris Knavs. Podobna težava se pojavlja tudi pri upravljanju in vzdrževanju javnih kanalizacijskih sistemov ter pri zbiranju in odvozu odpadkov. Zato je podjetje za normalno funkcioniranje dejavnosti vodovoda in kanalizacije prisiljena povišati cene na raven izračuna lastne cene, končno besedo k podražitvam pa bo dala država. Od 1. decembra je v Radečah dražji tudi vrtec.-Program celodnevne vzgoje in varstva otrok tako stane dobrih 73 tisočakov in poldnevni program slabih 59 tisoč tolarjev. BA izobraževanju. Sicer pa je za december že izdelan program dejavnosti v Hiši generacij. Jutra bodo namenjena individualnim delavnicam, dopoldnevi izdelovanju ad-ventnih venčkov, vizitk, literarnemu kotičku, prepevanju in vsemu, kar sodi v predpraz-nični čas, popoldnevi družabnim igram, večeri pa so rezervirani za razne skupine in društva, kot so likovniki, skupina za samopomoč, društvo Koral ... Hiša generacij, ka- tere obnova in ureditev je veljala 44 milijonov tolarjev, bo odprta od ponedeljka do petka, po potrebi in željah občanov tudi ob sobotah in nedeljah. Slovesnost ob odprtju centra so izkoristili tudi za podelitev diplom prostovoljkam, ki so zaključile usposabljanje oziroma tečaj v okviru Inštituta Antona Trstenjaka iz Ljubljane. V občini Laško je trenutno 37 diplomiranih prostovoljk, ki obiskujejo starejše ljudi na domu, pri čemer je v mrežo medgeneracijskih programov za kakovostno starost vključenih 85 starejših. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: MOJCA MAROT V kulturnem programu so nastopili vokalna skupina Rimljanke, učenci Glasbene šole Laško in Veseli upokojenci iz Laškega- HITRO NAROČITE nez Jazbec (na sliki). Leta očitno ne zmanjšujejo zanimanja za dogajanje v okolju, v katerem živijo starejši krajani. Seveda pa je vsakoletno srečanje tudi priložnost za sproščen klepet s starimi in z novimi prijatelji, za popestritev skupnih uric pa vedno s kulturnim programom poskrbijo tudi mladi. MBP imimiim BlAllTOl iMWiwifri II Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sp -^^zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Prešernova 19 3000 Celje. NAROCILNICA Ime in priimek:_____ Kraj:______ Ulica: ___ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: Prerez traku je župan Jože Rajh (levo) prepustil generalnemu direktorju Direktorata za socialne zadeve Štefanu Kocipru (na sredini) in najstarejšemu Laščanu Evstahiju Krašovcu. Zaradi Igrice skoraj zamudila na »fešto«c Marija Lajlar ja kar s Tuševim vozičkom odhitela na »fešto«. Pa naj še kdo reče, da ekipa Novega tednika in Radia Celje nima dobrega nosu, kar se podeljevanja nagrad tiče. Simona Brglez je imela v torek še posebej srečno roko, saj je doma še zadnji hip ujela tokratno izžrebanko Marijo Lajlar z Dobrove, ki se ji je že zelo mudilo na »fešto«. Zadetek v črno pa je bil tudi zato, ker Marija ravno danes, v torek, praznuje rojstni dan, tako da je bil bogato naložen voziček zanjo lepo darilo. Nabrala je za skoraj devet tisočakov, za povrhu pa ji je »Miklavž« prinesel še kosilo za dve osebi v restavraciji Planeta Hiš. Ker nas je Marija opozorila, da Tuševe trgovine ne pozna prav dobro, smo ji hitro poiskali pomoč - cvetki Marjetko in Vijolico, ki sta pomagali usmerjati Simono Šolinič. Kdo ve, mogoče sta ji celo prišepnili kakšno živilo za Marijo. Čisto po tihem vam izdajamo tudi skrbno varovano skrivnost. Ravno v času igrice Do polnega vozička brez mošnjička smo v Htšu opazili Miklavža, ki je v voziček hitel metati dobrote za velike in male. Simoni je celo uspelo izbrskati njegovo telefonsko številko, del pogovora z njim pa ste lahko slišati tudi na Radiu Celje. Miklavž je obljubil, da bo obdaril vse, ki mu bodo napisali pismo. Ker ima naš Poljapke dolg seznam želja, je naslednji dan ostal doma, da si je vse skrbno zabeležil in pismo, naslovljeno na Miklavža, oddal na pošto. Mimogrede, med drugim si je zaželel, da bi dobil še drugo polovico in da bi tako končno postal »cela japka«. ra' tednik ,d\occ*i® o «l'e VELIKA NAGRADNA IGRA rajocelje iïD®wûtednik TUŠU KLUB televizija celje KUPON za sodelovanje v igri DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA Ime in priimek: Naslov: Telefon: Davčna številka: □□□□□CDD Naročniška številka NT: " OŒÏXfc) ■tednik HIH-niHHI;! Št. Tu£ klub kartice: rtrmTTTrrm Podpis: Brezglavi nakupi se nadaljujejo! Zaradi velikega odziva bralcev Novega tednika in poslušalcev Radia Celje smo se v sodelovanju s trgovinami Tuš odločili, da uspešno spomladansko akcijo nadaljujemo, tokrat z nekoliko spremenjenimi pravili. Izpolnite in pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj „nakupovala" želene izdelke. Mister 100 odstotkov za celjske preglavice Čeprav potovanje in namestitev nista bila zaveznika celjskih ro-kometašev, pa so slovenski navdušenci vseeno pričakovali zanesljivo zmago. Tudi zaradi oslablje-nosti domačega moštva (Siefert, Shnuckel, Oechsler). V prejšnjih dveh sezonah lige prvakov so rokometaši Celja Pivovarne Laško viseli že v osmini finala -sprva proti Ademarju, lani proti Sze-gedu - tokrat pa kaže, da težav ne bo. Z najnižjo zmago so si pripravili imenitno izhodišče pred povratnim obračunom. Morda bolje eden kot več Izid je bil v uvodu osemkrat izenačen, nato so gostitelji povedli z 10:8, minuta odmora trenerja Mira Požu-na pa ni nič pomagala in Danci, ki so presenečali s hitrimi prehodi na črto, so dobili polčas s tremi goli razlike. Celjska obramba se ni zožila v nadaljevanju, kar je bilo sicer pričakovati, a je bila bolj zavzeta, kar se je odrazilo na semaforju. Ob igralcu manj je najprej izid izenačil Uroš Zorman, nato pa je 18. celjski gol za prvo vodstvo - še v podrejenem položaju glede števila igralcev - dosegel Miladin Kozlina. Domačini so vse bolj popuščali, z izjemo krožnega napadalca Jesper-ja Noddesboja, ki je od 14 metov zgrešil le enega, zato ga na Danskem ne kličejo zastonj Mister 100 odstotkov. Žogo praviloma lovi le z eno roko, zato da si z drugo že pripravlja ugodnejši položaj za met. Na vrhu lestvice najbolj učinkovitih igralcev v evropskih pokalih proti Celjanom je zamenjal prav sedanjega soigralca Crisda-na Hjerminda (12 golov za Ciudad Real). V nedeljo je slednji zabil trikrat v 1. polčasu, potem pa so ga pozabili na klopi. V končnici so Celjani trikrat vodili že za 4 gole, nato pa komajda zadržali zmago. Edi Kokšarov in Sergej Harbok sta izkoristila vseh 7 sedemmetrovk. Zanimivost tekme so zagotovo obrambe. Šveda sta jih zbrala 8, trije Celjani pa 5. Rokomet ni balet Ob vsem je potrebno priznati, da je bil Kolding močno oslabljen. Kakovost je le prišla do izraza, na povratnem obračunu pa bodo Danci morebiti bolj nevarni, kot mnogi mislijo, saj je njihova igra nepredvidljiva, tvegana in jim ob dobrem dnevu lahko marsikaj prinese. Seveda pa bo na drugi strani celjska obramba mnogo bolj učinkovita, pa tudi nekaj račiinov mora poravnati, kajti danske dlani so mlatile nekontrolirano. To temo je samoiniciativno omenil Sergej Harbok, ki je na dan tekme dopolnil 23 let: »Sodnika sta bila na njihovi strani. Pri nas je vsak kontakt že pomenil izključitev. Potrudili smo se še bolj tako v obrambi in napadu ter kljubovali vsem. Res sem prejel močan udarec, ko je bilo že vse odločeno. To ni ba- let, to je rokomet in kaj takšnega je v njem povsem običajno!« Dirigent Uroš Zorman je spet v tisti fazi, ko deluje neustavljivo. Bolj je mislil na Harboka in Natka kot nase, saj je imel nekajkrat že odprto pot, pa je asistirah »V prvem delu nismo prikazali skorajda nič. Potem smo se dobro zagnali. Vtis smo pokvarili v zadnjih petih minutah in zmagali samo, seveda pod narekovaji, za en gol. Zmaga v gosteh pomeni veliko. Kaj pa pričakujemo doma, je jasno. Z našo publiko gremo v četrtfinale.« Krožni napadalec in v zadnjih sezonah po potrebi tudi levo krilo Miha Gorenšek je začel 2. polčas in takoj zabil z igralcem manj ter nakazal celjsko odločnost v nadaljevanju tekme: »Priložnost sem maksimalno izkoristil. Tekma se mi ni zdela živčna.« Strateg Miro Požun je priznal, da mu ni bilo lahko med tekmo, potem pa pripovedoval: »Mnenje v Sloveniji, da moramo vse poteptati, je pri nas ustvarilo pritisk. Tekmec nas je presenetil z dobro tehniko, s pregledom igre. Vratarjev ne bi krivil, že prevečkrat so nas namreč reševali iz zagat. Ko smo v nadaljevanju prijeli Spellerber-ga, je šlo lažje. Druga tekma bo enako težka, saj sem po pregledu posnetkov ugotovil, da Kolding igra enako kvalitetno doma kot v gosteh.« DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR Več tortic kot obramb - V danskem prvenstvu je Kolding četrti. Vodi GOG Svendborg, ki je nastal po združitvi bivšega tekmeca Celjanov v LP Gudrrieja in Svendbor-ga- - Po poldrugi uri letenja z Brnika je pilot nad Prago sporočil, da je obrnil letalo - tega nihče od potnikov rti občutil - proti Sloveniji zaradi manjše tehničke napake. Na vetrobranskem steklu je počila ena od treh plasti. Kljub temu bi lahko pristal na Danskem, a se je vodstvo letalskega prevoznika odločilo za povratek in cenejše popravilo. Vzleteti naj ne bi smel več. V brniški stavbi med čakanjem letala iz Pariza, ki je kasneje prevzelo potnike, letalska agencija ni ponudila niti vode. - Med »prvim« letom sta vseskozi dremala Edi Kokšarov in Sergej Harbok. Ko sta se zbudila, so jima dejali, da je letalo spet na Brniku. Samo zasmejala šta se, saj seveda nista verjela. Potem pa sta pogledala skozi okno ... - Miri Maksimovič, ki je večno na dieti, je dejal, da ne gre še enkratna letalo, če nebo še enega toplega obroka. Ko je slišal stavek: »Če letiš znova na isti cilj po krivdi prevoznika, ti le-ta ponudi najmanj odojka!« je bil veS osupel, nekaj trenutkov zatem, ko je ugotovil, da gre za Šalo, pa precej jezen. - Malo letališče Vojens blizu Nemčije je spetgostilo celjski klub. Z njega je pred letom in pol poletel proti Brniku kot evropski prvak, je namreč blizu Flensburga, kjer so še ustavili tudi Florijani in se poveselili s tamkajšnjimi navijači. - Z družino se je v Kolding pripeljal rokometaš Hamburga Roman Pungartnik, ki ima še enoinpolletno pogodbo. Ob omenjenem dejstvu, da v Celju potrebujejo desno krilo, se je le široko nasmehnil. Čas za prestope je do 15. januarja! »Potem pa bodo spet mene krivili, če bomo obstali v polfinalu!« je odvrnil vselej razpoloženi Pungi. - Največ heca je bilo ob povratku glede Škofovih obramb. Na banketu so se vsi igralci dobro podložili s hrano in v letalu so le odmahovali stevardesam, ki so nosile hrano na pladnjih. No, Gorazdu Škofu pa so teknile sladice in kar hitro je jedel eno za drugo, ko je padla pripomba: »Pa ti si pojedel več tortic kot si imel obramb!« - Preostali izidi so bili: Magdeburg - Barcelona 24:26, Paris - Kiel 21:28, Zagreb - Flensburg 25:23, Fotex - Arhus 30:21, Ademar - Portland 31:26. Pick in Ciudad Real bosta v Szegedu igrala šele drevi, kajti tam je potekalo svetovno prvenstvo v kikboksin- gu- Najv Velen Rokometaši Gorenja so prvo tekmo osmine finala LP opravili z odliko. Evropske prvake 2003 so premagali s 26:22, domača obramba je bila vrhunska. Precej golov so dosegli iz protinapadov, razlika pa bi lahka bila ob boljši realizaciji nekaterih posameznikov oziroma manj razpoložen vratarju Thiery-ju Omeyerju še večja. Blestel je Mo-mir Ilič, ki ga v svoje vrste vabi Gummersbach, zabil je 12 golov. Velenjčani so zagotovo pokazali daleč najlepšo predstavo v letošnji sezoni, v igro krenili odločno in kljub napovedi, da so Francozi v tem dvoboju veliki favoriti, razbili vse dvome. Štirje goli prednosti so pred povratnim srečanjem veliko in hkrati malo, a s takšno igro, ki so jo varovanci Larsa Waltherja prikazali v soboto, lahko presenetijo v Franciji- Omeyer preprečil katastrofo Prvo vodstvo s tremi goli prednosti so si Velenjčani priigrali v 7. minuti, ko je bilo 4:1, gostje so se jim približali na 5:4 in 6:5, nato pa so domačini prednost vse do odmora konstantno držali in celo povedli s petimi goli razlike (12:7). Med polčasom je marsikdo dejal, da bo v nadaljevanju povsem drugače, da bodo Velenjčani tako kot Kriza L« Kriza Laščanov se nadaljuje, saj so minuli teden izgubili kar dve srečanji, in vprašanje je, kako bo zdaj reagiral upravni odbor kluba, saj so rezultati pod vsemi pričakovanji. Zato pa razveseljujejo ostali trije klubi v 1. A-ligi, ki so vsi zmagali. Nekaj bo treba storiti Laščani so si v sredo privoščili neugoden poraz v 1. A-ligi v Kopru, poraz, ki je samo še dodatno zatresel že tako majavo barko pivovgrjev. Čeprav je zaigral tudi Damir Milačič, ki je pozdravil poškodbo, in čeprav so Laščani vodili še v tretji četrtini za devet točk, so dovolili borbenim domačinom, da dosežejo preobrat. Ob slabem metanju in nepotrebnem siljenju trojk (9-30) ter slabšem skoku (20:25) je ta poraz botroval napovedi denarnih kazni igralcem s strani trenerja Anteja Perice. Te kazni so pogojne in bodo v primeru, če bodo Laščani do konca 1. A-lige zmagovali, izbrisane, sicer jih bodo igralci začutili na žepu. Kriza, v kateri je klub iz mesta piva in cvetja, pa se nadaljuje tudi po sobotnem porazu v Jadranski ligi (šesti zapored) proti Vojvodini. V srečanju, I v katerem so gostje že vodili za 16 točk ; (23. minuta), so domači v zadnjem delu prišli do vodstva s 76:73 dobre štiri minute pred koncem, nato pa že ! po običaju odigrah zelo slabo konč- . nico. Gostje so s trojkami prevzeli vods- . tvo in to po povsem enakem scenariju (blokada na desni strani napada), pri 1 pivovarjih pa enostavno ni bilo igralca, ki bi uspel zadeti v ključnih trenutkih. Treba je dodati, da je bilo med maloštevilnimi gledalci kar precej kritik glede menjav (predvsem Američana Jeffa McMillana - 12 točk in 11 skokov) trenerja Anteja Perice. Kaj bodo in kdaj ukrenili v Laškem, še ni Iz tega položaja je Goran Kozomara dosegel enega izmed svojih treh golov. Prva tekma osmine finala lige prvakov Kolding - Celje Pivovarna Laško 33:34 (15:12) KOLDING - Mestna dvorana, gledalcev 2.500, sodnika Gerhard Rei-singer in Christian Kaschuutz (Avstrija), delegat Marek Szâjna. KOLDING: Ohlander 4 obrambe, Petersen 4; Jensen 5, OlsSon, Kristian-sen 3, Noddesbo 13, Spellerberg 7 (1), Stoklund, Forslund 2, Scott, Finnemann, Jansson, Sivertsson, Hjermind 3. Trener Ulf Sivertsson. CEUE: Rezar 1 obramba. Škof 4, Lorger; Gajič 3, Kozomara 3, Mlakar 1, Hribar 1, Harbok 8 (2), Kozlina 2, Jvankovič, Gorenšek 1, Natek 2, Kokšarov 10 (5), Zorman 3. Trener Miro Požun. Sedemmetrovke: Kolding 1 (1), Celje 7 (7). Izključitve: Kolding 8, Celje 14 minut. Bistveni potek rezultata: 1:0, 1:1, 8:8, 10:8, 12:9, 15:12; 15:14, 16:14, 17:18, 19:18, 21:22, 22:24, 24:27, 25:29, 28:30, 29:33, 32:33, 32:34, 33:34. ečja zmaga Gorenja jčani presenetili nekdanje evropske prvake - V Francijo s štirimi goli prednosti na večini tekem v drugem delu spet popustili. A so končno dokazali, iz kakšnega testa so. Sredi drugega dela je Francozom sicer drugič na srečanju uspelo izid izenačiti (19:19), a je bilo 11 minut pred koncem znova štiri zadetke razlike. Gostitelji so povsem zaustavili najboljšega strelca z minulega svetovnega prvenstva Wissema Hma-ma, blestel ni niti Mladen Boji-nović, ki je bil izbran v najboljšo sedmerico SP, saj je iz igre dosegel le en zadetek. Še najbolj je bil razpoložen Gregory Anquetil, ki je bil natančen šestkrat. Sicer pa je Francoze pred katastrofo reševal odlični vratar Omeyer, ki je zabeležil 23 obramb, samo Vedránu Zrniću in Juretu Dobelšku je obranil 13 strelov. Žal v soboto svojega dne ni imel Dušan Podpečan, ki se je ustavil pri devetih obrambah. Velenjčani bodo povratno srečanje odigrali v nedeljo ob 17. uri. Ob podobni igri - trdi obrambi in s hitrimi protinapadi - lahko presenetijo tudi v Montpellierju. Če so evropski prvaki padli v Velenju, zakaj ne bi še doma. JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ Gorenje - Montpellier 26:22 (14:10) VELENJE - Rdeča dvorana, gledalcev 1.600, sodnika Martin Gjering in Mads Hansen (Danska), delegat Božidar Djurkovič (Srbija in.Črna Gora). GORENJE: Podpečan 9 obramb, Skok; Tamše, J. Dobelšek 2, Bedeko-vič, Oštir 3, Sovič, Sirk 3, Rutar, Ilič -12, Rezniček 1, Rutar, Šimon, Zrnič 5. Trener Lars Walther. MONTPELLIER: Omeyer 23 obramb, Karabou; Krantz 2, Kabengele 3, Anquetil 6, Golić, Guigou 5, Juriček 2, Derbier, Caucheteux, Sincere, Zuzo, Bojinović 3, Hmam 1. Trener Patrice Canayer. Sedemmetrovke: Gorenje 1 (2), Montppelier 2 (2). Izključitve: Gorenje 10, Montpellier 10 minut. Bistveni potek rezultata: 1:1, 4:1, 5:4, 6:5, 8:5, 10:6, 12:7, 13:10, 15:11, 17:15, 18:16, 19:19, 23:19, 24:20, 25:21, 26:22. iščanov, uspehi ostalih Junak podviga je bil Momir Ilič. jasno. Perica je po srečanju napovedal menjave v igralskem kadru po novem letu, vprašanje pa je, ali bo do takrat zdržal na klopi, saj je nezadovoljstvo v Laškem vse večje. Že jutri bo prišla v Laško nevarna Elektra, ki je celo na tabeli mesto pred Laščani, nato pa v petek čaka pivovaije še težko srečanje mednarodne lige (GL) v Zadru. Sladko maščevanje Šoštanjčani so že v sredo vzeli mero Heliosu in se mu tako vsaj delno maščevali za tisti nesrečni poraz spomladi, ki je Elektro oddaljil od GL, kamor je nato odšel prav Helios. Sredino srečanje je bilo daleč najboljše, kar so ga odigrali varovanci Dušana Hauptmana, ki je mojstrsko vodil svoje moštvo do sedme zmage v sezoni. Odlična obramba je bila ključ uspeha, saj je Elektra dovolila sicer napadalnim in agresivnim gostom doseči vsega 70 točk. V napadu in obrambi je blestel Salih Nuhanovič (22, kar 7 blokad), ponovno je bil razpoložen Grega Mali (19, 4 trojke), svoje pa je dodal vodja ekipe na terenu Miha Čmer (17). Sicer pa je bilo srečanje praktično odločeno v tretji četrtini, ki so jo domači dobili za 14 točk, prišli do prednosti 10 točk in jo mirno branili vse do konca - ob bučni podpori gledalcev, ki so se tokrat zares izkazali. Zanimivo je, da je imel Helios kar 13 skokov več, a tudi 12 izgubljenih žog več, pri čemer je prav obrambni element prinesel zmago Šoštanjčanom, ki ohrabreni odhajajo na derbi v Tri lilije. Dve zmagi Zrečani in Šentjurčani so v minulem krogu zmagali, pri čemer so se prvi oddaljili od dna tabele, drugi pa obdržali v samem vrhu. Rogla je do- ma prod Postojnčanom do zmage prišla v razburljivem finišu, v katerem so imeli Zrečani dovolj moči in znanja za pomembno zmago. Odličen je bil predvsem Marko Meško (27, 75-od-stotni met, 5 trojk), ki je vodil svoje moštvo do tretje zmage v sezoni. Druga zmaga v tem tednu (v slovenskem pokalu so premagali Alpos Kemoplast za 17 točk) bo prav gotovo vrnila mir v vrste Zrečanov, kjer se po zadnjih novicah dogovaijajo s centrom Jadran-kom Čovičem. Šentjurčani so odšli v Novo mesto z mešanimi občutki. Po slabi igri v pokalu so izvedeli, da se je Krka okrepila prav pred njihovo tekmo, zato je bilo kar nekaj strahu. Ta se je izkazal za odvečnega, saj so fantje Damjana Novakoviča brez težav slavili na Dolenjskem. Imeli so že 25 točk prednosti, nato pa so zaigrali mladinci in domačini so ublažili poraz. Odličen je bil Sandi Čebular (26, 75%, 6 skokov). Ob dobri obrambi vseh sta mu najbolje asistirala Andrej Maček (21) in Mario Novak (17). Tako Zrečane kot Šent-jurčane čaka nova tekma že jutri. Rogla bo odšla v Domžale, Kemoplast pa pričakuje vodilni Geoplin Slovan z Alešem Pipanom na čelu. JANEZ TERBOVC REKLI SO Dušan Hauptman: »Imeli smo zares odlično obrambo, za kar gredo vse čestitke mojim fantom. Meni, ki sem bil kot igralec izredno napadalno orientiran, je v pravo veselje, če moja ekipa odigra takšno obrambo, ki pa je samo plod odličnega dela celotne ekipe na treningih. V napadu imamo še kar precej rezerve in tudi tukaj bomo napredovali, v to sem prepričan.« Ante Perica: »V prvem polčasu nismo mogli ustaviti gostov predvsem zaradi njihove izredne natančnosti v napadu, za katero nismo našli rešitve. V nadaljevanju smo se sicer pobrali, prevzeli vodstvo, a v finišu ponovno popustili, kot je že običaj v tej sezoni. Moramo se okrepiti, kar nameravamo po novem letu. Denarne kazni za Koper bodo počakale do konca tega dela lige. Fantje jih lahko izbrišejo ali potrdijo.« Damjan Novakovič: »Res je, da smo odšli v Novo mesto z občutkom negotovosti, a so fantje odigrali, tako kot znajo in tako kot od njih zahtevam. Veseli me, da smo v nadaljevanju ustavili nenadzorovano metanje trojk, pa kljub temu prišli do visoke prednosti, ki je odločila tekmo in dala priložnost tudi mladim igralcem s klopi. Proti Slovanu nimamo kaj izgubiti, upam le, da bomo dostojen nasprotnik trenutno najboljši slovenski ekipi.« POD KOSI 1. A SL, 9. krog, Šentjur: Alpos Kemoplast - Geoplin Slovan (18), Pivovarna Laško - Elektra Esotech, Domžale: Helios - Rogla (obe 19). ŠPORTNI KOLEDAR SREDA, 7. 12. ROKOMET 1. SL, 12. krog: Celje Pivovarna Laško - Rudar [18.30], Velenje: Gorenje - Ormož (19). REKLI SO Momir Ilič: »To je pravi obraz Gorenja. Odigrali smo fenomenalno proti bivšim evropskih prvakom. Z zmago smo se oddolžili publiki. Na povratnem srečanju bo zelo težko, samo s takšno igro lahko izvlečemo ugoden rezultat.« Lars Walther: »Zelo sem zadovoljen, vse kar smo pričakovali, se je uresničilo. Borili smo se od prve do zadnje minute in upam, da bo tako tudi na naslednjih tekmah. Ves čas smo verjeli vase. Če ne bi, bi med tekmo padli, tako pa smo vseh 60 minut igrali zelo dobro.« Mladen Bojinović: »Z rezultatom nismo zadovoljni. Že pred tekmo sem dejal, da v osmini finala ni favoritov. Bali smo se Velenja, ker igra hitro. Polovico golov so nam dali iz protinapadov. Čestitam jim za zasluženo zmago. Nič še ni odločeno. To je bil prvi polčas. Ostaja nam sedem dni, da se pripravimo in da skušamo razliko štirih golov nadoknaditi.« Patrice Canayer: »Nismo imeli posebnih pričakovanj, vedeli smo, da nas čaka težko delo. Gorenje me ni presenetilo, presenetili so me moji igralci, ki niso igrali na nivoju.« Jure Dobelšek: »Poklopila se nam je predvsem obramba in hitri protinapadi, čeprav realizacija ni bila prava. Če bomo v obrambi »žgali« tako kot danes in če bomo popravili zaključke v napadu, bi lahko napravili presenečenje.« Marko Oštir: »Štirje goli prednosti so lepa popotnica za Francijo, še enkrat bomo morali ponoviti takšno igro v obrambi. Verjamem, da smo zmožni zadržati te štiri gole.« Aleš Sirk: »Le redki so verjeli, da lahko pokažemo takšno predstavo. Iz te tekme lahko izvlečemo res veliko, pridobimo na samozavesti in skušamo odigrati tako do konca sezone. Bolje je, da smo prvo tekmo igrali doma, da bodo Francozi lovili zaostanek. Ni važno, kakšna je razlika, še enkrat bomo morali odigrati fantastično obrambo, nekaj pa bosta morala prispevati tudi naša vratarja.« PANORAMA KOŠARKA Jadranska liga - moški 10. krog: Pivovarna Laško - Vojvodina 80:88 (29:28, 44:54, 63:70); Ichaki 24, Strnad 15, McMillan 12, Mi-lačič. Vrečko 10, Jevdžič 5, Kune, Klarič 2; Tepič 15, Pavič 10. Vrstni red: Hemofarm, Cťvena zvezda 17, Partizan 15, Železnik, Slovan, Cibona 16, Široki 15, Vojvodina, Zadar, Bosna 14, Olimpija, Helios, Zagreb 13, Pivovarna Laško 12. Jadranska liga - ženske 10. krog: Željezničar -Merkur 60:70 (14:17,37:27 Sl:46); Šiljegovič 19, Bugarin 17; Erkič 20, Čonkova 18, Libi-cova 13, Laskova 8, Radulovič 7, Jereb 4. Vrstni red: Gospič, Šibenik 9-1, Struga, Vojvodina 7-3, Merkur, Zagreb 6-4, Budućnost 3:7, Željezničar, Jedinstvo, Herceg Novi 1-9. 1. SL - moški 8. krog: Krka - Alpos Kemoplast 83:92 (18:26, 40:52, 52:72); Cerkovnik 14, Krivec 11; Čebular 26, Maček 21, Novak 17, Hunt 11, Krušič 4, Ru-čigaj 3, Sebič 1, Rogla - Postojnska jama 84:83 (21:16, 41:29, 60:54); Meško 27, Sivka 17, Jovanič 14, P. Brolih, J. Brolih, Anić 4; Črešnar 26, Jovanovič 18. Vrstni red: Slovan 16, Elektra 15, Pivovarna Laško, Alpos Kemoplast 14, Helios, Koper, Rogla. Postojnska jama. Kraški zidar 11, Zagorje 10, Loka kava 9, Krka 8. 1. B SL - moški 9. krog: Kolpa - Celjski KK 79:77 (17:27, 30:41, 53:58); Krajcar 23, Iva-nuša, Kralj 17; Tilinger 40, Ambrož, SotoŠek 8, Temnik 7, Šariah, Brklja-čič 5, Senica 3, Zinrajh 1, Hopsi - Rudar 92:80 (20:25, 46:39, 70:60); Riz-man 26, Tajnik 20, Godler 15, Podvr-šnik 11, Arčan 9, Gržina, Vaši 4, Goro-pevšek 3; Džombić 27, Markovič 10, Banex - Diglav 74:72 (21:21, 46:39, 56:55); Keblič 24, Ribič 15, Cačnik, Remus 10, Vipotnik 7, Kočar 6, Dja-ković, Goleš 1; Eržen 21, Julevič 17. Vrstni red: Nova Gorica 17, Triglav 15, Hopsi, Bežigrad 16, Rudar 15, Olimpija mladi 13, Radenska, Banex, Cerknica, Litija, Kolpa, Celjski KK 12, Hrastnik 11, Portorož 10. 2. SL - vzhod 9. krog: Pivovarna Laško mladi -Ptuj 67:79, Maribor - Prebold 95:63, Nazarje - Janče 64:75. Vrstni red: Maribor 18, Janče 17, Grosuplje, Ježica 16, Ruše 14, Prebold 13, Ilirija, Nazarje 12, Pivovarna Laško mladi, Ptuj 10. Savinjska liga - Brglez.com 3. krog: Gomilsko - Odgovor 92:71, Parižlje - GG Steklarstvo 65:83, Pivovarna Laško veterani - Werinox 76:61, Brglez.com - Pizzeria 902 73:61,21veed - Fantasy 51:86. Vrstni red: Fantasy, Brglez.com 6, GG Steklarstvo, Pivovarna Laško veterani, Tweed 5, Gomilsko, Parižlje, Werinox 4, Pizzeria 902, Odgovor 3. 1. SL - ženske 9. krog: Neso Postojna - Konjice 68:59 (22:6, 36:24, 49:39); Mislej 29, Korošec 13; Šrot 15, Mlakar 8, Klanč-nik 7, Jelovšek, Klančnik, Baloh 6, Strašek, Lubej 4, Božičevič 3. Vrstni red: Ježica 16, AJM Maribor 15, Ilirija 14, Sežana 15, Odeja 14, Konjice 12, Domžale 11, Črnomelj 10, Neso Postojna 11, Jesenice 4. ODBOJKA Interliga 9. krog: Šoštanj Topolšica - Ho-tvolleys Dunaj 0:3 (-19, -22, -16). VATERPOLO 1. SL 10. krog: Posejdon - Kokra 14:8 (4:2, 4:1, 1:2, 5:3). Vrstni red: Triglav 24, Branik 19, Olimpija 18, Dunaj 12, Koper 11, Primorje 7, Kokra, Posejdon 6, Slovan 0. Atrij stanovanjska zadruga z.o.o., Lava 7, 3000 Celje po pooblastilu lastnika stanovanj Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., Mala ulica 5, Ljubljana, objavlja ponovno JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN I. PREDMET JAVNE DRAŽBE JE: 1. Stanovanje - garsonjera, ki leži v 4. nadstropju stanovanjske stavbe Malgajeva 6, Celje v izmeri 24.05 m2, letnik gradnje 1958, izklicna cena znaša 3.800.000,00 SIT. Stanovanje je prazno. Javna dražba bo v četrtek, 15.12.2005 ob 10. uri v prostorih družbe Atrij stanovanjska zadruga z.o.o., Lava 7, Celje. Prodaja bo potekala po načelu »videno-kupljeno«. Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Najmanjše večanje izklicne cene je po 50.000,00 SIT. II. PLAČILNI POGOJI: Kupnina za stanovanje je plačljiva v roku petnajst (15) dni po sklenitvi prodajne pogodbe. Način plačila bo določen s prodajno pogodbo, če to ne bo mogoče se šteje, daje celotno kupnino potrebno plačati v 15-ih dneh po podpisu prodajne pogodbe. III. PREDKUPNI UPRAVIČENEC: Jih ni. IV. POGOJI: 1. Osebni dokument, ki izkazuje državljanstvo za fizične osebe oziroma registracija pravne osebe v Republiki Sloveniji. Zakoniti zastopniki pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti IZPISEK IZ SODNEGA REGISTRA (PRAVNE OSEBE) OZ. DRUGE USTREZNE EVIDENCE (S.P.), STARO NAJVEČ 30 DNI, NJIHOVI POOBLAŠČENCI PA ŠE NOTARSKO OVERJENO POOBLASTILO ZA UDELEŽBO NA JAVNI DRAŽBI IN OSEBNI DOKUMENT. 2. Vplačilo varščine v višini 10% izklicne cene za stanovanje na transakcijski račun družbe Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. št.: 24300-9001823173, odprt pri Krekovi banki, z oznako »Varščina za javno dražbo-Celje« in sicer do dneva javne dražbe. Z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz točke 1. in 2. se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. V. IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA: Izbor najugodnejšega ponudnika se opravi na javni dražbi. Z vplačilom varščine sprejme ponudnik obveznost pristopiti k dražbi. 1. V primeru, če je ponudnik samo eden, je stanovanje prodano za izklicno ceno. 2. Izbrani ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno. 3. V primeru, da sta dva ali več ponudnikov, ki ponudijo najvišjo ceno, stanovanje ni prodano, če eden ne zviša svoje ponudbe. 4.V primeru, da se ponudnik ne udeleži javne dražbe, se šteje, da draži z izklicno ceno stanovanja, po zgoraj navedenih pogojih. Ponudba veže do zaključka dražbe in do tedaj ne more odstopiti ali jo na kakršen drugi način razveljaviti. Dražba je končana, ko voditelj dražbe trikrat neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo. Vplačana varščina se uspelemu ponudniku vračuna v kupnino, neuspelim dražiteljem pa se vrne brez obresti najpozneje v osmih (8) dneh po javni dražbi oziroma po obvestilu dražitelja o številki njegovega osebnega oziroma transakcijskega računa. VI. Udeleženec, ki uspe na dražbi, mora skleniti prodajno pogodbo v osmih dneh po dražbi. Vplačana varščina se šteje v kupnino, če udeleženec, ki uspe na dražbi, ne sklene prodajne pogodbe oziroma se ne odzove na podpis prodajne pogodbe v osmih dneh, ali ne plača kupnine v osmih dneh po sklenitvi pogodbe, šteje, da je od sklenitve pogodbe 07iroma od pogodbe odstopil. Prodajalec si zadrži vplačano varščino kot skesnino. Prenos lastništva nad predmetom prodaje se izvrši najpozneje v roku 8 dni po plačilu celotne kupnine ter izpolnitvi vseh drugih obveznosti kupca. Davek na promet nepremičnin in vse ostale stroške, kot so zapis pogodbe, overitev pogodbe in vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo, plača kupec. Udeleženec, ki uspe na dražbi, izroči pooblaščencu še dokumente, iz katerih je razvidna EMŠO in davčna številka, ki so potrebni za sestavo prodajne pogodbe. Udeleženci, ki ne uspejo na dražbi, so dolžni pooblaščencu takoj po zaključku dražbe predložiti številko osebnega računa za fizične osebe oziroma številko transakcijskega računa za pravne osebe, na katerega se vrne vplačana varščina. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom in ogledom stanovanja lahko zainteresirani ponudniki dobijo na sedežu pooblaščenca Atrij stanovanjska zadruga z.o.o., Lava 7, Celje ali po telefonu 03/ 42 63118 in sicer vsak delovni dan med 7.00 in 15.00 uro. OSEBNO S sončkom se svet ustavi Miha Čmer, Celjan, 180 cm, košarkar šoštanjske Elektre, kapetan moštva, organizator igre in nekoč igralec polzelskih Hopsov. Je eden tistih košarkarjev, ki je videl in doživel veliko sveta. Igral je na Finskem, v Islandiji, Švici, ZDA (Las Vegas) in nazadnje v Litvi. Kot osnovnošolec je bil navdušen nad nogometom, pri čemer je bil zelo obetaven nogometaš, potem pa se je neko poletje med počitnicami navdušil za košarko in začel kot mladinec igrati pri tedanjem KK Celje. Sest let igral tudi za moštvo Hopsov s Polzele. Leta 2000 ga je košarkarska pot prvič ponesla v tujino, v Finsko. Lani se je dokončno vrnil v domovino, zdaj že drugo sezono igra za prvoligaša Elektro. Ste kapetan Elektre in organizator igre. Kako se počutite v teh vlogah? Kapetan sem, ker sem najstarejši igralec, in se odlično počutim kot organizator igre. Na mestu organizatorja igre z leti dozorevaš, postajaš vse boljši in tisti pravi. Ocenjujem, da sem že toliko dozorel, da zdaj igram najbolje. Boste ostali v tem klubu? Če bi se mi ponudila kakšna mamljiva priložnost, bi šel tudi drugam. Ampak to bi morala biti res dobra ponudba oziroma pogodba. Kako ocenjujete stanje v Olimpiji in zdajšnje kadrovske spremembe? To, kar se je v zadnjem času dogajalo z Olimpijo, kaže na neustrezen odnos države do športa nasploh, sicer pa upam, da se Olimpiji zdaj obetajo boljši časi. Vsi vemo, kdo je Zmago Saga-din in kdo Sašo Filipovski. Ta dvojec je skorajda poroštvo za uspeh. Slovenija potrebuje v Evroligi dobro, močno Olimpijo in uspešne klube v Jadranski ligi. Vaš košarkarski idol? Nekega pravega idola nisem imel nikoli in ga tudi zdaj nimam. Me je pa pred leti navduševal nekdanji bolgarski nogometni reprezentant Hristo Stojičkov, ki je bil res pravi borec. Ko se spominjam njegovih reakcij v želji po zmagi, vidim precejšnjo podobnost z njim. Kaj je za vas bistvo uspeha? Biti v pravem času na pravem mestu. In seveda trdo delo. Po horoskopu ste oven. Kako se ta ognjeni znak odraža v vašem vsakdanjiku? Res imam veliko energije in včasih se mi zdi, da se vse dogaja prepočasi. Kako prenašate poraze? Dobro, saj me tudi kaj zelo slabega ne spravi s tira. Se hitro poberem in sem hitro na poti, ki pelje do rešitve problema. Kot košarkar ste videli veliko sveta. Katera dežela vam je ostala v najlepšem NAKRATKO Toěke Vajdíču Beaver Creek: Na prvem letošnjem slalomu za svetovni pokal alpskih smučarjev je bil Velenjčan Bernard Vajdič 18. Morebitno izboljšanje solidnega 13. mesta po prvi vožnji mu je preprečil močan veter, ki je med njegovim nastopom zapihal navkreber. Piki dcsfer© skače Lillehammer: Po štirih tekmah svetovnega pokala smučarjev skakalcev Primož Piki z Ljubnega zaseda 31. mesto. Na zadnji preizkušnji je osvojil 26. mesto, ko je drugič v novi sezoni prišel do točk. Konec tedna sledi nadaljevanje v češkem Harrachovu. (DŠ) Tkalec- umacfai Ljubljana, Zagreb: Peter Tkalec, član SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem, se je minuli vikend udeležil dveh tekmovanj. V soboto je na strelišču v slovenski prestolnici na 2. kontrolnem tekmovanju v streljanju z zračno pištolo osvojil prvo mesto, naslednji dan pa je v Zagrebu na mednarodnem tekmovanju v isti disciplini zasedel 5. mesto. (JŽ) spominu? Res je, s košarko sem videl in doživel več kot trideset držav in spoznal zelo veliko ljudi. Ker imam rad zimo in sneg, mi je bilo najlepše na Finskem. Bil sem na severnem delu te dežele, kjer je bilo prav super, ker je skoraj ves čas snežilo. Kaj boste počeli, ko ne boste več igrali košarke? Ne vem, kaj bom počel, vsekakor moram čimprej priti do poklica. Letos sem začel študirati ekonomijo. Ker sem po naravi borec, sem prepričan, da bom študij čimprej končal. Kakšne ženske so vam všeč? Odprte, komunikativne. Takšna je moja žena Polona. Ste že dolgo poročeni? Od avgusta leta 2003. Ampak skupaj sva že od srednje šole. Polona je bila nekoč aktivna športnica, umetnostna drsalka, vice prvakinja v bivši državi. Ves čas mi je stala ob strani, ko sem bil s košarko pogosto od doma, zato zelo cenim njeno razumevanje in odrekanje. Vaš najsrečnejši dan v življenju? Petindvajseti april 2004, to je dan po tem, ko smo v rokometu postali evropski klubski prvaki, in dan, ko se je rodila moja hčerkica Ana. Ana je v mojem življenju pravi sonček. Pridem domov z napornega treninga ali utrujen po tekmi ali slabe volje zaradi poraza in ko zagledam mojo Ano, se mi svet v trenutku ustavi. Vsak dan je drugačna, vsak dan me preseneti s kakšno novo besedo. No, upam, da ne bo takšna klepetulja, kot je njen ati. Sicer je pa cela mamica, lepotička in prava mamina maza. S čim svojo ženo najhitreje spravite v slabo voljo? S tem, ko nisem redoljuben in ta moja lastnost jo največkrat spravi s tira. Zaradi te svoje lastnosti sem jezen sam nase, a ne gre drugače. V slabo voljo jo spravim tudi takrat, ko na kaj preveč temperamentno odreagiram. Žena je kozorog, torej so tukaj kar dvojni rogovi, za piko na i pa je Polona učiteljica. Pa saj še zdaleč ni tako hudo, kot se morda sliši. S čim pa jo spravite v dobro voljo, jo prijetno presenetite? Rad jo presenečam s pozornostmi. Recimo, ko sam od sebe kaj doma postorim ali ko jo presenetim - kar tako, brez pravega razloga ... Ko ji na primer nekega deževnega torkovega popoldneva podarim parfumček. Kateri parfumček? Escada. Pa z lepo uro znamke Zzero sem jo tudi pred kratkim prijetno presenetil. Ste šminker? Ne, sploh ne. So mi pa všeč lepe stvari. Oblačim se vremenu in letom primerno, v športnem stilu. Znate kaj skuhati? Ja, to pa. Paste pripravljam na 101 način, rad eksperimentiram, kar res rad počnem. Sicer pa nisem gurman, od mesa jem edinole piščanca. MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN ŠTAJERSKI VAL Drugi Večer s prijatelji V soboto, 19. novembra, je Mešani vokalni kvartet Shalom, član KUD Ljubečna, že drugo leto zapovrstjo pripravil glasbeno prireditev Večer s prijatelji. V avli OŠ Ljubečna so se s pesmijo in instrumentalnimi vložki predstavih Oktet Zibika, Vokalna skupina Lyra, Duo Concertant, Tercet Do-mima s citrarko Jasmino Levičar in Mešani vokalni kvartet Shalom. V programu, ki ga je povezovala Vasiljka Gamser, so številni obiskovalci lahko prisluhnili skladbam domačih in tujih skladateljev ter slovenskim ljudskim pesmim. Poslušalci so bih s koncertom zelo zadovoljni, kar je vzpodbuda organizatorjem, da podobno prireditev pripravijo tudi prihodnje leto. ALEŠ KOLŠEK -- Št. 92 -6. december 2005 - Bruci zaprisegli Tretja novembrska sobota je bila že od jutra nekaj posebnega. Zjutraj se je pri laški farni cerkvi sv. Martina zbrala množica ljubiteljev narave in dobre volje ter krenila na malo več kot triurni pohod po nekdanji trški meji Laškega, tokrat po levi strani Savinje. Množica je štela 250 udeležencev, ki so se jim med potjo na Trojnem pridružili novi. Letos so s smernimi tablami opremili celotno pot in poskrbeli za malce spremenjeni del poti, tako da so se pohodniki sprehodih tudi mimo t.i. svetilnika oziroma kapelice na vhodni strani Ži-kovškega brda. Nato so se spustili na Ojstro in naprej preko Gabernega v vas Trojno. Iti so pohodnike sprejeli domačini in jih pogostili s čajem in prigrizki. K dobrotam domačinov so svoje primaknili še nekateri sponzorji. Dobrodošlica domačih godcev je ogrela še tako »ledeno srce«. Nekaterim pohodnikom so se odprla srca in mošnjič-ki in so s prostovoljnim prispevkom pokazali, da spoštu- jejo prostovoljno delo domačinov. Letos je Planinsko društvo Laško prvič prosilo za sodelovanje tudi Zdravstveni dom Laško, zato se planinci zahvaljujejo direktorju in medicinskim sestram, ki so udeležencem na Trojnem merile žilni pritisk. Turistično Razne organizacije in posamezniki so se že vrsto let trudili zbrati fotografije vseh cerkva v Sloveniji. Iz pridige škofa msgr. Andreja Glavana je pri nas približno toliko cerkva, kolikor metrov je visok naš najvišji vrha Triglav - 2864. To in še več bo končno uspelo založbi Mohorjeva družba iz Celja, ki je ob subvenciji Ministrstva za kulturo RS pričela z resnim delom. Leksikoni cerkva na Slovenskem so vodniki po zgodovini in kulturni dediščini katoliških cerkva na Slovenskem. Njegov namen je pred- društvo Laško je poskrbelo za čistejše okolje in reševanje neprijetnosti, ki so posledica množičnega obiska. Vsem tistim, ki se ni preveč mudilo proti Laškemu, je gostinski kolektiv Čater na Marija Gradcu ponudil dobrote, ki se jim ni mogel nihče upreti. stavitev umetnosti v cerkvah in njihove zunanje arhitekture iz vseh različnih obdobij njihovega nastajanja. Opisi posameznih cerkva so v leksikonih zbrani po de-kanijah, kakor so bile določene z zadnjo reformo cerkvenih meja pred letom 2000. V uvodnem delu vsake knjige je objavljena zgodovina de-kanije v nadaljevanju pa pregled sakralne umetnosti na tem področju. Cerkve in druge pastoralne enote vsake dekanije so razvrščene po abecednem vrstnem redu župnij. Opisana je zgodovina, lega in tlo- Brez prizadevnih planincev - članov PD Laško, ki so pripravljali pohod, in domačinov na Trojnem ter gostincem Čater ne bi mogli pripraviti pohoda, ki bo prav gotovo ostal v lepem spominu vsem pohodnikom. FANIKA WIEGELE ris, zunanjščina in popolni opis notranjih umetnostnih spomenikov. Natisnjene pa bodo tudi fotografije zunanjš-čine vseh cerkva. Ob koncu vsake knjige bodo objavljena tudi kazala umetnikov, umetnih obrtnikov in delavnic, ki so izdelali popisana umetniška dela v cerkvah, kazala zavetnikov cerkva in oltarjev ter ikonografsko kazalo popisanih podob. Knjige bodo izhajale po takem vrstnem redu, kot bodo njihovi avtoiji pripravljah besedni in slikovni material. Doslej je izšlo že pet knjig, ki vsebujejo podatke za cerkve šti- vinjske doline. Novopečeni študentje so premladi, da bi biti deležni sprejema med pionirčke, zato jim je tega priredil klub študentov. Sedem brucov se je opogumilo in se vpisalo v pravo pionirsko šolo. Da so dorasli in da so se pripravili na prava študentska leta, so rih dekanij, in to Gornji Grad in Žalec ter Šempeter pri Gorici in Vipava (2 knjigi). Za dekanijo Gornji Grad je opisanih 12 župnijskih cerkva, 23 podružničnih cerkva ter 4 kapele, in to: sv. Valentina v Mozirskem gaju, Božjega groba in Marije Kraljice v Novi Štifti ter sv. Ane v Solčavi. Kapele v savinjskem visokogorju pa niso opisane, ker so bile postavljene šele v zadnjem času. V teh krajih je največ oltarjev posvečenih Mariji (23), po 7 pa sv. Ani, sv. Florjanu in sv. Jožefu. Največ del so prispevati Janez Vurnik ml (7), Zlato značko sta za vestnost in marljivost prejela Rok Potočnik in Nika Ma-cuh, ki se bosta lahko članom kluba brezplačno pridružila v Gardalandu naslednje leto. Seveda so se izkazali tudi ostali, zato nihče ni odšel domov praznih rok. PP Jakob Brolo in Andrej Cesar (po 11) ter Tomaž Fantom (12). V dekaniji Žalec pa je opisanih sedem župnijskih cerkva, med katerimi je cerkev v Petrovčah bazilika, ter 10 podružničnih cerkva. V njih je največ oltarjev posvečenih sv. Jožefu (5), po tri pa sv. Antonu Puščavniku, sv. Florjanu, Srcu Jezusovemu, Brezmadežni Mariji in Lurški Materi Božji. Največ del pa so prispevali Jakob Brollo (8), Vinko Čamemik (7), Ferdinand Gallo in Jožef Vrenko (pa po 6). CIRIL VELKOVRH Leksikoni cerkva na Slovenskem morali dokazati v različnih, posebej zanje pripravljenih igrah. Bruci so tako lahko izkusili »ta pravo« šolsko vzdušje in se preizkusili v likovnem izražanju in recitiranju, pri telovadbi so tekli štafeto in plesali. Za nagrado so se odpravili tudi na šolski izlet na Bled. Minulo soboto si je množica gostov v prireditveni dvorani MC Patriot lahko Domačini s Trojnega, ki so pripravili odličen sprejem pohodnikov. Po trški meji Laškega ogledala tradicionalno bru-covanje Kluba študentov Dravinjske doline. Bruci so se tokrat kot pionirčki pomerili med šolskimi klopmi in zaprisegli starim bajtam Kluba študentov Dra- KULTURA Večer Tagorejeve poezije Člani Ljubiteljskega gledališča Teharje in plesna skupina Balem, bodo nocoj, v torek, ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Celje pripravili pesniški večer, ki obeta že z izborom tematike in avtorja. To bo večer poezije Ta ljubezen med teboj in menoj je prosta kakor pesem, indijskega pesnika in Nobelovega nagrajenca Ra-bindranatha Tagoreja iz zbirk Vrtnar, Žetev, Žrtveni spevi in Rastoči mesec. Študija tega dela, ki bo v Celju doživelo slovensko krstno uprizoritev, so se pogumno lotili znani in uveljavljeni gledališčniki z gosti in sodelavci. Ljubiteljsko gledališče Teharje je naslednik nekdanjega Delavskega odra Čelje in kasnejšega gledališča AG Ze-lezar Štore. Na Teharjah ima skromne prostore za vadbo, streho nad glavo za pre-mieme uprizoritve recitalov in dramskih del pa jim že vrsto let nudita Osrednja knjižnica Celje in Glasbena šola Celje, od koder se skupini priključijo tudi učenci šole in občasno tudi profesorji glasbe. Povsod, kjer nastopajo, bodisi doma ali po Slove- niji, je vstop na predstavo prost. Tako tudi nocoj. Nastopilo bo šest recitatorjev: Anica Mi-lanovič, Sonja Mlejnik, Ljudmila Conradi, Jerneja Kompan, Srečko Maček in Peter Si-moniti, ki je po skupni zamisli delo tudi postavil na oder. V predstavi nastopa tudi plesna skupina Balem, ki jo vodi mag. Lo-rena Hus. Sestavlja jo pet mladih deklet iz Celja: Ana Kovačič, Maja Danjšek, Barbara Mestišek, Lučka Propijan in Eva Ferme. Plesna skupina je imela že več kot 30 uspešnih nastopov po Sloveniji. Uvodne besede je za večer poezije napisala prof. Božena Orožen, podala pa jih bo Meta Krajne. Tehnični del ekipe sestavljata Igor Korošec in Dra-giša Djordjevič, ki je izdelal tudi sceno. Večer s Tagorejem bo za celjsko občinstvo posebno umetniško doživetje. Na dogodek se je skupina dlje časa skrbno pripravljala, pred koncem leta pa bi doživetje radi delili z ljubitelji in prijatelji njihovega dolgoletnega umetniškega ustvarjanja. MATEJA PODJED Po Treh pikah pa ... VODNIK S prvo nagrado lanskega Festivala mlade literature Urška je Eva Kovač iz Šentjurja prvič resneje opozorila nase, čeprav ustvarja že vse od gimnazijskih let dalje. Urška ji je prinesla natis prve knjige. In če je sama dejala, da so vse njene misli, besede in spoznanja med tistimi platnicami delovali nekako odtujeno in neznano, je knjiga na predstavitvi v domačem Šentjurju doživela svoje pravo rojstvo tudi zanjo. Zgodba govori o mladi študentki, ki skozi mešanico poezije in pripovedništva razkriva svoja najgloblja čustva, iskanja in razmišljanja. V svoji obsedenosti z odnosi brezglavo in brezupno išče ljubezen ali samo sebe. In vse to skozi moškega, ki ga ima, nima in spet ima. Dokler na koncu ne ugotovi, da ga za lastno srečo pravzaprav sploh ne potrebuje. Eva Kovač pravi, da je v knjigi do skrajnosti iskrena. Kolikor se v njej ne zrcali sama, je odsev mlade generacije, ki v hlepenju po odgovorih hlasta za užitki tukaj in zdaj. V pogovoru z Markom Tuhtarjem je Eva v polni dvorani hotela Zonta z duhovitimi dovtipi izzvala precej muzanja in smeha. Sicer pa menda tudi v Slovarju slo- Rado Palir, Marko Tuhtar in Eva Kovač o Treh pikah venskega knjižnega jezika pod besedo radoživost piše - Eva. Iz vsega povedanega tistega večera jë bilo jasno, da bo v knjigi vsakdo našel nekaj zase. Predsednik literarnega društva Rado Palir se je spraševal o smislu tolikšne iskrenosti, ki je že na meji mazohizma. Kot predstavnik neke druge generacije se je spotaknil še ob marsikaj, kar avtorica ni upoštevala. Je smiselno živeti samo za užitek in od njega? Nekateri so menili, da so prav užitki tisti, zaradi katerih je vredno živeti in se veseliti vsakega dneva posebej. A morda je prav v tem knjiga dosegla svoj namen. Da se skozi zgodbo mlade neobremenjene ženske skozi tabuje in predsodke pogleda v zrcalo tudi vsak sam. Kdo sem in kam grem? Večer so z glasbo začinili Matej Krajne, Tina Teršak in Tina Gorenjak. Če se spomnimo besed mlade avtorice, da se je ta večer knjiga zares NAKRATKO Koncert malih godalcev CELJE - V Narodnem domu Celje se bo jutri ob 19.30 predstavil Mali godalni orkester Glasbene šole Celje, ki šteje 44 malih godalcev, starih od 8 do 13 let. Pridružili se jim bodo številni glasbe-nilti in solisti - pevci English Student Teatra iz Maribora. Pod taktirko Petre Arlati Kovačič bodo izvajati najlepše pesmi iz Disneyjevih risanih filmov. Zlata doba fotografije na Slovenskem CELJE - RTV Slovenija bo v kratkem začela predvajati serijo sedmih oddaj o fotografiji na Slovenskem od njenih začetkov in vse do danes. Predpremiera serije bo jutri ob 18. uri v Mestnem kinu Metropol v Celju. Prikazali bodo 3. oddajo z naslovom Zlata doba, ki zaobjema slovensko fotografijo med obema vojnama. V njej sta predstavljena tudi Pelikanov atelje, ki je prava evropska redkost, ter del fotografskega opusa znamenitega celjskega mojstra fotografije. Serija 40-minutnih oddaj je nastala s pomočjo Muzeja novejše zgodovine Celje, kjer je na razstavi Živeti v Celju aprila 2003 padla prva snemalna klapa, in številnih fotografov, strokovnjakov in kulturnih ustanov iz cele Slovenije, pri čemer so glavnino prizorov iz najzgodnejšega obdobja fotografije posneli ravno v Pelikanovem steklenem fotografskem ateljeju v Celju. Večer za Tatjano RADEČE - Radečani v spomin na pianistko in pedagoginjo Tatjano Mole vsako le- to pripravijo Glasbeni večer Tatjani. Na »prijateljico, kreativko, mater, muzo ...« se bodo s koncertom v dvorani PORP-a v Radečah spomnili v soboto ob 19. uri. Glasbeni večer bodo oblikovali Tatjanina hči pianistka Nina Mole, rogist Boštjan Li-povšek, trobentar Franci Kosem ter pianista Milko Lazar in Bojan Gorišek. Cinkarniški večer CELJE - Cinkarna Celje in Celjsko literarno društvo pripravljata jutri v kavarni Muzeja novejše zgodovine ob 19. uri Cinkarniški kulturni večer z Dragico Breskvar. Slednja je svetovalka za literarno dejavnost pri JSKD, urednica literarne revije Mentor in organizatorka republiških tekmovanj za literate. Večer bodo izkoristili tudi za predstavitev revije Vsesledje, pri 10.00 MNZC-Otroški muzej Hermanov brlog Sveta Lucija Hermanova ustvaijalnica 10.30 in 16.30 MNZC_______ Demonstracija obrtnika - frizer Avgust Čatorič 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Sveti Miklavž in parkelj pravljico bo pripovedovala MojcaLesjak rodila, jo je občinstvo v soju svečave toplo sprejelo. In zakaj Tri pike? »Morda za tri junakinje, morda kot tri od stotih, morda kot nekončana izpoved ...«jeo naslovu razpredala Eva. Njena nova knjiga pa že nastaja. »Le da bo tokrat drugačna, bolj sistematična, ne tako nenadzorovan izliv vsega, kar se je nabiralo v meni,« pove Eva in na koncu pusti - tri pike ... SAŠKA TERŽAN Čemer bodo svoja dela brali Ivan Dobnik, Ivo Stropnik, predstavniki Šaleškega literarnega društva Hotenja, Literarnega društva Šentjur in Celjskega literarnega društva. Na kitaro bo igral celjski kan-tavtor Matej Krajne. BA 10.00 Dvorana I. OŠ Celje Prireditev ob 130-letnici prve slovenske šole v Celju 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjjžku__ Lima in shuj Sevalna lutkovna predstava 17.00 Center Interspar Celje dr. Jan Malik: Žogica Nogica lutkovna predstava za najmlajše BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CEUE lutkovna predstava 18.00 Mestni kino Metropol Fotografija na Slovenskem predpremiera igrano - dokumentarne serije Predstavitev novega izvoda literarne revije Vsesledje Cinkarniški večer Josip Vandot: Kekec (Slovensko mladinsko gledališče) mladinski abonmainizven 17.00 Preddverje Kulturnega doma Šoštanj_ Torkova peta ustvarjalnim za otroke in 18.00 Narodni dom Celje Dekliški pevski zbor Gimnazija Celje-Center Miklavžev koncert 19.00 Glasbena šola Celje Ta ljubezen med teboj in menoj je prosta kakor pe- recital pesmi indijskega pesnika Rabindranatha Tago- 10.00 MNZC-Otroški muzej Hermanov brlog Plesne razglednice Hermanova plesna ustvar-jalnica z Ano Vovk Pezdir 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku___ Pat in Mat v pričakovanju praznikov lutkovna predstava 17 0?_ Center Interspar Celje_ Pujskov bratec lutkovna predstava za 17.00 KnjižnicaLaško Igor Karlovšek: Gimnazijec predstavitev knjige 19.30 Zdravilišče Laško - Zlata dvorana Sanja Lončar: Praznovanje brez greha zdravstveno predavanje 17.00 Dom neslovenskega tabora Žalec Klarisa Jovanovič: Cinguli renguli glasbeno gledališka predstava 17.00 Interspar Velenje__ Bombončki lutkovna predstava 17.30 Cerkev sv. Cecilije Celje Adventni koncert MeKPZ Celje 18.00 Kulturni center Laško Miklavžev koncert učencev podružnične Glasbene šole Laško 19.00 Mladinska knjiga Celje Iztok Bončina: Mjanmar in življenje ob reki Irrawaddy potopisno predavanje 19.00 Zavod za zdravstveno varstvoCelje Andrej Medved: Kmetijstvo, ptice in varstvo ornitološko predavanje 19.00 KnjigamaKultumica 17.00 Knjižnica Rogatec Ura pravljic za najmlajše 17.00 Knjižnica Velenje Miklavž prihaja (K. Richter) in Pikec sploh še ni utrujen (K. Reider) Špeline ure pravljic 17.00 Interspar Velenje Poetikon in branje poezije predstavitev literarne revije 19.30 Glasbena šola Velenje -orgelska dvorana Javni nastop pihalcev Glasbene šole Velenje Večer v Galeriji z Mihaelom Lajlarjem literarni večer KULTURA Knjižna skrinja priromala v Celje Po Sloveniji v teh dneh potuje Knjižna skrinja, v kateri je sto knjig za mladino in odrasle v nemškem jeziku. Ta teden je priromala tudi v Celje, kjer bo obiskala nekaj šol, nato pa bo krenila v drug kraj. Projekt, ki je nastal v sodelovanju Goethejevega inštituta iz Ljubljane, Kulturnega foruma avstrijskega veleposlaništva, veleposlaništva Švice, avstrijskega inštituta in nemške čitalnice v Sloveniji, so predstavili v Osrednji knjižnici Celje. V Goethejevem inštitutu so si potujočo skrinjo zamislili kot priložnost, da literaturo v nemškem jeziku približajo čim večjemu številu bralcev, še posebej so z njo želeli obogatiti šolske knjižnice, v katerih sicer primanjkuje tovrstnega gradiva. Tako so izbrali 50 del iz nemške ter po 25 iz avstrijske oziroma švicarske književnosti. Vključili so najlepše zgodbice za otroke, mladinsko literaturo in napete romane, ki sodijo v svetovno klasiko. S projektom želijo seznaniti predvsem šolske knjižnice, v Osrednji knjižnici v Celju pa so pripravili tudi seminar za učitelje, na katerem so predstavili možnosti dela s skrinjo v razredu. Skrinja pa seveda lahko stoji tudi v splošni knjižnici, pravzaprav je bil namen projekta doseči tudi bolj oddaljene kraje. V okviru omenjenega projekta bo potekal tudi natečaj, pri katerem bodo bralci opisali svojo najljubšo knjigo iz skrinje. Najlepše misli in mnenja bodo tudi nagrajena. BA Pesem s ceste odzvanjala v Srbiji Šansonjerko Niko Vipot-nik iz Žalca in akordeoni-sta Zmaga Štiha med 9. in 13. decembrom čaka gostovanje v Srbiji, kjer se bosta predstavila s francoskimi šansoni ter šansoni Frana Milčinskega - Ježka. Tako Vipotnikova kot Štih sta diplomirala v tujini, znanje za delo pa črpata iz neusahljivega vodnjaka klasičnih, tehničnih in muzikalnih zakonov. Za Niko Vipotnik je vsaka pesem gledališka predstava in tako jo tudi interpretira. Zmago Štih s svojo virtuoznostjo in spretnostjo živo in čutno podpre in soustvarja skupen stil (Chanson de la rue - Pesem s ceste). Glasbenika sta edina izvajalca tega žanra v tako svojstvenem in čistem stilu pri nas. V njun repertoar sodijo pesmi Edith Piaf, Jacquesa Bre-la, Astorja Piazzolle, Kurta Weilla in Frana Milčinskega - Ježka, spopadata pa se tudi z muzikalom in pesmimi s H ZA ZAVESO celega sveta. Umetnika skupaj ustvarjata že tri leta. Sta stalnica na useh slovenskih odrih - od Cankarjevega-doma, Borštnikovega srečanja do najmanjših kotičkevrkon-certirata tudi v Avstriji, na Hrvaškem, s prevodi Ježka sta se predstavila v Berlinu. Pred njima so koncerti v Beogradu, Nišu in na Dunaju, tekmovanje Jacquesa Brela v Bruslju 2006 in premiera avtorskega projekta Ťo je to. BA Predbožični koncert Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje-Center pripravlja nocoj ob 18. uri pod umetniškim vodstvom profesorice Barbare Arlič tradicionalni predbožični koncert. Zbor se s svojimi dosežki uvršča med najboljše tovrstne sestave v Sloveniji in Evropi. Za letošnji koncert so dirigentka in pevke pripravile zanimiv program klasičnih in popularnih božičnih ter prazničnih napevov iz bogate zakladnice svetovne in slovenske vokalne glasbe, ki bo povezan s poezijo in prijaznimi predprazničnimi mislimi. V ambientu celjskega Narodnega doma bodo tako zazvenele skladbe Arcadelta, Mendelssohna, Plaze, Sullivana, Žgurja, Walkerja, Mežka, Pierpointa in Korpivška ter mnoge ljudske in tradicionalne pesmi, ki jih je navdihnil božični in prednovoletni čas. ps i Glasujte za naj igralca/igralko! Bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje še vedno lahko glasujete za najljubšega igralca oziroma igralko SLG Celje. Doslej se je nabralo že 509 kupončkov. Med igralci je s 103 glasovi trenutno na prvem mestu Renato Jenček, za njim z 90 glasovi Miro Podjed, tretji je Bojan Umek (25), sledijo Tarek Rashid, Vladimir Vlaškalič, Kristjan Guček, Mario Šelih, Zvone Agrež, Damjan Tr-bovc, Aljoša Koltak, Igor Žužek, Rastko Krošl, Igo'r Sancin, David Čeh in Stane Potisk. Med igralkami trenutno vodi Anica Kumer s 134 glasovi, Tjaša Železnik je doslej s 66 glasovi na drugem mestu ter na tretjem Barbara Vidovič (43), za njimi pa so se uvrstile Lučka Počkaj, Manca Ogorevc, Jagoda, Minca Lorenci, Tanja Potočnik in Barbara Medvešček. y Lučka Počkaj Po rodu je Tržačanka, živi v Ljubljani, zaposlena je v Celju. Igralka, ki ji trenutno največ časa vzame gledališče, med drugim se intenzivno pripravlja na mladinsko predstavo Njegova temna tvar, ima za seboj že več televizijskih vlog, nastopila je v osmih celovečernih filmih (»A toliko jih je že?«), svoj glas je posodila številnim junakom v radijskih igrah. Za igralske dosežke je prejela študentsko Severje-vo nagrado, nagrado debitantka leta na Dnevih slovenskega filma v Celju, diplomo in Borštnikovo nagrado za mlado igralko ter Borštnikovo nagrado. Z igralstvom se ukvarja že od srednje šole, profesionalno pa od leta 1989, ko je končala igralsko akademijo. Začela je v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer je ostala 12 let, vmes je bila leto dni v italijanskem teatru, zdšý. pa je že drugo sezono zvesta SLG Celje. r Predstavljajte si, da igrate težko vlogo, pri čemer med predstavo v prvi vrsti nekdo glasno govori. Kaj storite? To se pogosto dogaja, sploh pri mlajšem občinstvu. Takšne stvari enostavno preslišim in igram naprej. Se pa spominjam, da so kolegi zaradi takšnih stvari prekinili predstavo, nagovorih občinstvo in nadaljevali igro ah pa so ob koncu predstave opozorili gledalce, da takšno obnašanje ne sodi v gledališče. Smo pa tudi že prekinili predstavo in odšli z odra, bilo je pred leti v Portorožu, ko je mladina na oder začela metati kovance. Ste v sorodu z igralko Dušo Počkaj? Ja, v daljnem sorodstvu. Moj oče je bil njen bratranec v drugem kolenu, a se nista nikoli spoznala. Duša je sicer vedela, da obstaja še en del družine v vasi pod Nanosom, a do srečanja nikoh ni prišlo. Me je pa pred leti ogovoril Dušin mož Lojze Rozman in mi povedal, da sem v sorodu z njegovim sinom Maticem, tako da očitao res obstajajo neke vezi. Shranjujete članke, v katerih se pojavljate? Nekaj časa sem zbirala kritike, ker sem mislila, da je to nekaj dobrega, saj je to dokument o mojem delu. Ampak glede na to, kako so napisane hi kakšna je njihova raven, sem to opustila. Mislim, da smo v Sloveniji zelo šibki, kar se gledališke kritike tiče. Kaj pa rumeni tisk? Sama ga ne kupujem, razen kadar me kdo opozori, da me je videl v kakšni reviji. Sicer se ne pojavljam pogosto v tovrstnem tisku niti nimam težav z raznimi rumenimi izmišljotinami. Enkrat sem bila omenjena v članku o mojem možu, v katerem je bil cel kup neresnic, od stavka do stavka. Takšne stvari me motijo in ko sem to prebrala, sem bila prav žalostna. Kako bi opisali sami sebe? Kakšni ste? O sebi imam zagotovo popolnoma drugačno predstavo, kot me vidijo drugi. Precej sem zadržana, vase obrnjena, rada sem sama. Kar spet ne pomeni, da sem en »totalen medved«, saj imam tudi trenutke, ko sem zelo rada v družbi, med ljudmi - a le ob pravem času in v pravi meri. Menda obožujete gradove. Zelo. Ko so me poklicali, če bi sodelovala pri snemanju serije o slovenskih gradovih, ki jo bomo lahko v kratkem spremljali na televiziji, sem takoj pristala. Ugotovila sem, da slovenski gradovi živijo zelo različno. Eni so zelo lepo obnovljeni, spet drugi manj, odvisno pač od zgodovine gradu, lastnika, uprav-ljalca in finančnih sredstev. Imate kakšne posebne talente, za katere še ne vemo? Zelo rada pečem pecivo. To lahko počnem tudi pozno ponoči (smeh). Po vitki postavi sodeč sklepam, da svojih slaščic ne jeste. O, jih, jih (smeh). Najraje imam peciva, kjer je veliko kreme. Kako potem skrbite za svojo postavo? Še pred nekaj leti sem bila prepričana, da ukvarjanje s športom ni potrebno. Potem sem ugotovila, da moram nekaj narediti zase - če ne zaradi drugega, zaradi poklica, ki ga opravljam. Vpisala sem se v fitnes, ki ga obiskujem dvakrat tedensko. Pred meseci sem se začela ukvarjati še z jogo in sem navdušena. Kaj počnete, kadar niste v gledališču, fitnesu in kadar ne pečete? (smeh) Kadar ne pečem?! Bom rekla teatru, naj mi da eno pečico, da bom lahko tudi tam pekla (smeh). Hm, ob koncih tedna rada dolgo spim, nato se z možem odpraviva na kavo v lokal ob Ljubljanici, kjer se dobiva s prijatelji. Rada grem tudi v kino in gledališče. Pri čemer se bolj sprostim v kinu, saj moram biti za gledališče bolj zbrana in pripravljena. BOJANA AVGUŠTINČIČ Glasujte za svojega najljubšega igralca in igralko! Tedensko bomo med kuponi izžrebali dobitnika vstopnice za ogled predstave v SLG Celje. Tokratni nagrajenec je Srečko Koch, Gotovlje 36a, Žalec. Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19,300 Celje. AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE I ZAVESO I Glasujem za najljubšo igralko: in najljubšega igralca:_ Ime in priimek: 080 13 14 v snegu na cesti Glede na spremenjene vremenske razmere moramo vsi udeleženci v prometu, predvsem pa vozniki motornih vozil, računati na možnost hitre spremembe voznih razmer. Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega vozila, za kar moramo pravočasno poskrbeti. Poleg pnevmatik, zavor, krmilnega mehanizma in luči je tu še vrsta drugih naprav, ki jih mora uporabnik vozila občasno, pred zimo pa pravočasno in skrbno preveriti: akumulator, hladilni sistem, sistem za dovod zraka v vozilo, sistem za močenje ve- trobranskega stekla, medice brisalcev, sistem za dovod goriva, tesnila vrat, blažilnike, ključavnice na vratih in pokrovu prtljažnika. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na pripravo voznika in dodatne neobvezne pripomočke za bolj varno vožnjo. Poleg obvezne opreme je pozimi priporočljivo imeti v vozilu še strgalo za led, sredstvo proti rosenju in odmrzovanju stekel. Lopata in metla vam lahko koristita v mestu in ob sneženju, priporočamo tudi delovne rokavice v primeru montaže verig ali drugih nevšečnosti, ob zastojih vam utegnejo prav priti topla odeja, verige, baterijska svetil- ka, razpršilec s čistilnim sredstvom za stekla. Priporočila za vožnjo v zimskih razmerah in pozimi: - hitrost vozila zmanjšajmo in ga prilagodimo razmeram ter stanju vozišča - povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami - zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko - ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje Vozila -vozimo čim bolj enakomerno, brezi premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti, - posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica - računajmo z daljšim časom potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno - med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah je še posebno pomembna vozniška kultura, etika in solidarnost. Vsekakor svojih vozil ne opremljamo samo zaradi zakona ter v strahu pred globami za neupoštevanje določil zakona o varnosti v cestnem prometu, ampak v prvi vrsti zaradi svoje varnosti. ROBERT AŠENBERGER, dipl. ing. teh. prom. Evkalipt, antibiotik aboriginov V Avstraliji so svojčas uporabljali evkalipt kot zdravilo za vse. Zaradi njegovih antibiotskih lastnosti mu pravijo »vročinsko drevo«. Evkaliptove liste obožujejo koale, ki zaradi tega nimajo težav s sinusi. Evkalipt (Eucalyptus globulus) je tradicionalno zdravilo avstralskih aboriginov za vnetja in vročico. Dandanes ga najdemo v skoraj vseh sredozemskih deželah, pa v Afriki, Indiji, na Tahitiju in ob vzhodni ameriški obali, največ v Kaliforniji. Evkalip-tovo drevo sodi med najvišja drevesa na svetu in lahko zraste tudi do 100 m. Najpomembnejša evkaliptova učinkovina pa je eterično olje, ki ga s parno destilacijo pridobivajo iz mladih listov in popkov. Iz 50 kg listov dohijo 1 liter olja. Evkaliptovo olje, ki ga dobimo v lekarnah in je čudovitega vonja, sodi med eterična olja z najmočnejšim antiseptičnim delovanjem. To olje imajo rada zlasti naša pljuča, saj razkužuje, za- a nastajanje sluzi, uteko-činja gosto sluz in pospešuje njeno odstranjevanje. Pomaga pri izkašljevanju in pride še kako prav pri vnetju prsnega koša, tudi pri bronhitisu in pljučnici. Razredčeno esencialno olje lahko vtiramo v prsni koš in sinuse. Tako ima toplotni učinek in blaži bolezni dihalnih poti ter odpira zamašene sinu-Pri astmi vtirajmo evkaliptovo olje v prsni koš ali ga inhalirajmo. Blažilo bo so-penje in zasoplost. Evkalipt je odlično sredstvo za preprečevanje katarja, gripe, angine in prehlada, pa tudi nalezljivih bolezni, denimo ošpic .. Ker prijetno hladi, ga lahko uporabljamo tudi pri zbi- Piše: PAVLA KLINER janju povišane telesne temperature. Pri začetnem prehladu si pripravimo toplo kopel z evkaliptom - zmešamo pet kapljic evkaliptovega in pet kapljic sivkinega olja ter malo medu in dodamo vodi za kopanje. Pri prehladu bo zaleglo tudi, če deset kapljic olja nakapamo v vrelo vodo in in-haliramo. Pri vtiranju v prsni koš ali sinuse pet kapljic olja razredčimo z 10 ml rastlinskega olja. Pri bolečini in togih sklepih zaradi revmatiz-ma namočimo obkladek v razredčeno evkaliptovo olje in ga položimo na prizadeti sklep. Pomešano z olivnim oljem je sila primerno za masažo. Že od nekdaj evkalipt uporabljajo pri zdravljenju ran, ki se slabo celijo, pri nečisti koži, aknah, prhljaju in raznih tvorih. Evkalipt krepi imunski sistem in delovanje srca, dobrodošel pa je še pri sladkorni bolezni, črevesnih parazitih, senenem nahodu, glavobolu in vnetju živcev. V lekarnah je moč dobiti različne proizvode z izvlečkom evkaliptusa, denimo pastile proti kašlju in vnetem grlu ter pastile, ki lajšajo težave s sinusi. Evkalipt je dodan tudi različnim sirupom proti kašlju. Pa še bi se kaj našlo. Tudi okusen evkaliptovpoparek je uspešen v boju proti bronhitisu in za spiranje grla, a je pri nas kaj težko priti do ev-kaliptovih listov. ROŽICE IN ČAJČKI Evkalipt in koala Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo Poškodovan sem bil v prometni nezgodi in utrpel poškodbo natego vratne hrbtenice. Želim uveljavljati odškodnino in zanima me, kakšna je razlika med uveljavljanjem odškodnine pri podjetju Poravnava d.o.o. in odvetniško pisarno? Naštejte mi. vaše prednosti, da se bom lažje odločil. Hvala že v na-prejl Matej, Maribor Bistvena prednost uveljavljanja odškodnine pri podjetju Poravnava d.o.o je ta, da vse do izplačila odškodnine nimate dobenih stroškov. Pri odvetnikih pa je treba za prvi obisk odšteti okoli 10.000 tolarjev. Naslednja prednost uveljavljanja odškodnine pri našem podjetju je ta, da vas v primeru neuspeha (neizplačane odškodnine) ne brenemimo za nikakršne stroške. Celotno plačilo za nas |e 10 odstotkov izterjane odškodnine, a šele ob izplačilu le-te. Pri odvetnikih pa se gibljejo odvetniške nagrade od 10 do 15 odstotkov. Pri nas imate tudi brezplačno telefonsko številko, na kateri dobite brezplačne informacije o vašem primeru. Izbira je torej vaša ! Vprašanja v 'itena dali PO POŠTI na naslov Poravnava d.o.o., Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor od pravnikov podjetja Poravnava d!o.o. Lahko nas tudi pokličite na brezplačno tel. št,: Oh, kako diši! Priprava: kocko sladkorja ah žličko kristalnega sladkorja damo v kozarec, prehjemo z viskijem in črno kavo - ne do vrha. Zmešamo in dodamo stepeno sladko smetano. Vino z dišavami Potrebujemo: steklenico črnega vina, 3 pomaranče, 10 dag sladkorja, 4 klinčke, malo cimeta, malo naribanega muškatnega oreščka, malo ruma, rezino pomaranče. Priprava: v oprano pomarančo napikamo klinčke. Na ogenj damo posodo z vinom in pomarančo, dodamo cimet, sladkor in muškatni orešček. Mešamo tako dolgo, da se sladkor stopi. Odstavimo s plošče, pokrijemo in pustimo 20 minut, da se sestavine napojijo. Precedimo, ponovno segrejemo - ne pustimo, da zavre, dodamo sok preostalih dveh pomaranč in rum. Vlijemo v segrete kozarce in okrasimo s pomarančnimi rezinami. MK Ananasova bovla Za lepše praznovanje lahko letos pripravite bovlo. Potrebujete približno 250 g svežega ananasa ati iz pločevinke, 2 steklenici belega vina, steklenico penine ter sladkor (le v primeru, če uporabimo svež ananas). Veliko manj dela bomo imeti, če vzamemo na koščke narezan ananas iz pločevinke. Sicer pa svež ananas olupimo, narežemo na koc- ke, jih nasladkamo, prehjemo z 2 del vina ter pustimo stati vsaj dve uri. Pred serviranjem ztijemo na ananasové kocke vino in ohlajeno pe-nino ter dodamo malo soka iz konzerve. Bovla ne sme biti sladka, v njej naj bi samo zaznati sled sladke snovi. Ananas lahko nadomestite s katerim koli sezonskim sadjem ati sadjem iz pločevinke. VO Zima, še posebej pa praznični dnevi ne smejo miniti, ne da bi si vsaj enkrat pripravili tradicionalne tople napitke, prijetnih vonjev in okusa. Grog z rdečim vinom Potrebujemo: 2,5 dl rdečega vina, 2 pomaranči, 3 klinčke, 1 vanilin palčko, 4 kockice sladkorja, 3 žličke žganja. Priprava: v loncu skuhamo vino, pomarančno lupi-nico, klinčke, vanilin palčko in pustimo, da vre 3 minute. Precedimo in prelijemo v kozarce. V posodici stopimo v žganju kocke sladkorja, jih zažgemo in potem eno po eno dodajamo v pijačo. Okrasimo z pomarančnimi rezinami. Irska kava Za eno osebo potrebujemo: kocko sladkorja, kozar- ček viskija, toplo črno kavo, stepeno sladko smetano. Trenutek za zdrav in privlačen videz Sodite med moške, ki se spogleduje z abrahamom oziroma ste se préd kratkim srečali z njim, pa ste se kljub temu odločili, da boste ostali zdravi, vitalni in privlačni? Če hočete ostati top do pozne starosti, ne pretiravajte z napori in upoštevajte, da je ožilje lahko že za 30 odstotkov ožje kot pri tridesetih. Vezi in mišice so slabotnejše, manj napete in vzdržljive. Organizem se hitreje utrudi in izčrpa, pa tudi seksualna aktivnost se počasi umirja. Močno zagret je v postelji le enkrat do 2-krat na teden. Kosti, mišice in vezivo sla- celic, vakuole se polnijo z lo- bijo, podkožno tkivo postaja jeno vsebino. Pogostejše so te vse, bolj mlahavo in ohlapno, žave s sladkorjem, holestero- Povečuje se število maščobnih lom in maščobami v krvi, s po- MEDICO CCNTÊR/ MASAŽA ČILEGA TELESA (70 minut) AVUBVEDSKA MASAŽA tELECA TELESA (f minut) PRESS0TĐMPHA - AjjTjCEUJUTNI PROGRAM (45 minut) 1.500 TOLARJEV OBLOGA IZ ALG (THALGO) telo telo 5.500 TOLARJEV OBDARITE SVOJE NAJBLIŽJE Z DARILNIMI BONI OPISI MASAŽ * ŠVEDSKA ALI KLASIČNA MASAŽA Je prijetna sproščujoča masaža celega telesa. Maser doseže popolno relaksacijo muskulatur in dobro prekrvavitev vseh orga- Sestavljena je iz naslednjih tehnik: oljenje, gladenje, utiranje, gnetenje, izžemanje in tolčenje. Klasična masaža ima zdravilen vpliv na vse organske sisteme. ODSVETUJEMO: težje oblike krčnih žil, nosečnice, vročina * TERAPEVTSKA MASAŽA HRBTENICE Je zelo močna masaža z dodanimi manipulacijami. Terapevt doseže popolno sprostitev muskulature in osemkrat večjo prekrvavitev telesnih organov. Pri terapevtski masaži se uporabljajo posebni strokovni prijemi, ki razbremenijo bolečino v hrbtenici. Posebej je priporočljiva za športnike, ljudi, ki bolehajo za računalniškim sindromom, pri.nepravilni drži. Pri resnejših težavah (išijas, kila ...) se po posvetu odločimo za vrsto terapije. ODSVETUJEMO: nosečnice, osteoporoza, osteohondroza, te- * SHIATSU MASAŽA: Masaža izhaja z Japonske in pomeni pritisk s prsti. Masirani je oblečen, masaža se izvaja na blazini. Z njo dosežemo popolno ravnovesje delovanja energetskih kanalov (meridianov), na katerih so energetske točke (chi). S pritiskom na chije pospešimo delovanje telesnih organov in odpravljamo blokade. Masaža vsé-buje ogromno razteznih prijemov, kar blagodejno vpliva na masi-ranega. ODSVETUJEMO: nosečnice, osteoporoza » REFLEKSOCONSKA MASAŽA STOPAL Že samo ime pove, da gre za masažo stopal po refleksnih točkah celotnega organizma. Stopalo je ogledalo našega organizma. Masaža je zelo prijetna in sproščujoča. ODSVETUJEMO: r * AYURVEDSKA MASAŽA -INDIJSKA MASAŽA - KRALJICA Ljudje, ki so spoznali to masažo, so ji nadeli ime kraljica, saj z njo dosežemo popolno odsotnost telesa in misli. Masiramo z vročimi olji, segretimi na 40 stopinj Celzija. Uporabljajo se sezamo-vo, oljčno, sončnično olje z dodatki cimeta, kumine ... odvisno od masiranega (predhodno se določi tip doše-kapha, pita, vata in na osnovi tipa določimo olje). Masaža je priporočljiva za poslovneže in ljudi, ki imajo težave z stresom. ODSVETUJEMO: nosečnice * ŠPORTNA MASAŽA Je masaža z močnejšimi prijemi. Zanjo sta značilna gnetenje in izžemanje mišic. ODSVETUJEMO: nosečnice, osteoporoza, krčne žile, težave z PROMOCIJSKO BESEDILO višanim krvnim pritiskom, vidom, sluhom, sprostitvijo in s psihofizičnim ravnovesjem nasploh. Kdor se dovolj giblje in se redno ukvaija s športom (priljubljena telesna aktivnost dve uri tedensko) lahko v do-glednem času prelisiči svojo biološko uro in se brez posebnega napora vrne v prejšnje desetletje (o čemer vse glasneje sanja več kot 90 odstotkov moških v tej starosti). Koža postane suha, ohlapna, mlahava in nagubana! Lasje se naprej redčijo. Postava je odraz redne vadbe," zunanjost pa Ogledalo vztrajnosti, discipline, redne nege in ustaljenih življenjskih navad. Številni predstavniki močnejšega spola se v tem obdobju zavedo minljivosti svoje mladosti. Pogosto se nepremišljeno podajo v avanturo in upajo, da jim bo mlajša spremljevalka vrnila srečo nekdanjih obdobij. Pogosto zaman, saj se v glavnem niso pripravljeni odreči komoditeti in načinu življenja petdesetletnika ter se potruditi za novo zvezo. Kdor ne premore dovolj poguma, odločnosti in vitalnosti, naj raje vztraja v svoji nezahtevni in dolgočasni vsakdanjosti. Poklicna kariera je v tem obdobju pri nekaterih na vrhuncu, pri ostalih pa že v rahlem zatonu. Še vedno pa večinapredstavnikovmoč-nejšega spola v tej dekadi uživa maksimalno socialno ugodje, priznanje in blagostanje. Za konec si oglejmo še 10 načinov, s pomočjo katerih si lahko relativno hitro in učinkovito pomagamo iz krize v trenutkih, ko si je nikakor nočemo ali ne moremo privoščiti: Prijetna atmosfera. Družimo se le z ljudmi, ki nam ugajajo in so nam pri srcu ter se v njihovi navzočnosti dobro počutimo. Dihanje. Poskušajmo čimbolj globoko in intenzivno dihati. Poskrbimo, da bo organizmu na voljo obilica svežega zraka. Hrana in pijača. V kriznem in napornem obdobju, pa tudi sicer - zlasti, ko imamo preveč dela in skrbi, uživamo hrano, bogato z vitamini, minerali, encimi, varovalnimi in balastnimi snovmi ter dovolj tekočine. Počitek in spanje. Poleg opoldanskega počitka poskr- Telesna aktivnost pomaga, da ostanete v dobri formi tudi po petdesetem. bimo tudi za globok in sproš-čujoč spanec, za sprostitev med delovnim časom in za potrebne prekinitve oziroma odmore, med katerimi počnemo nekaj, kar nas pomirja in navdušuje. Glasba. Spodbuja živahnost in budnost. Tako lahko v avtu (med dolgočasno in monotono vožnjo) ali pa v pisarni poslušamo svojo najljubšo glasbo (seveda ne uspavankah se-renad, marveč izberemo kaj bolj dinamičnega in živahnega). Vonj. Prijetna aroma (lahkotne dišave s cvetličnimi in sadnimi vonji), eterična olja (evkaliptus, menta) in sadni vonji (limona, pomaranča, jabolko), ohranjajo človeka svežega in budnega. Primerna klima. Poskrbimo za svež, dovolj vlažen zrak ter prijetno in razgibano delovno in bivalno okolje. Spremembe poživljajo, razbremenjujejo in razveseljujejo. Pretepli in zatohli prostori utrujajo in pospešujejo zaspanost. Ljubezen in spolnost. Mnenja o erotiki in spolnosti na delovnem mestu so sicer deljena, kljub temu pa ostaja dejstvo, da privlačnost in spolna vznemirjenost botrujeta večji budnosti, energičnosti in navdušenju tudi pri poslu. Ljubljenje pa predstavlja pravo energetsko injekcijo. Telesna aktivnost in šport. Gibanje premaguje utrujenost in izmučenost. Hiter sprehod med kosilom ali po njem. morda le živahna dnevna hoja ali tek po stopnicah, par počepov, poskokov, večerno ali jutranje plavanje, savna ipd. pripomorejo k temu, da človek postane in ostane fit in v dobri psihofizični kondiciji ne glede na napore, ki ga čakajo. Mentalna higiena. Negativna čustva in emocije, ki nas motijo in obremenjujejo, vr- zimo čez rame. Ljudem, ki nam grenijo življenje, se sku-šajmo izogniti ali pa se (vsaj začasno) sprijazniti z njimi in jih jemljimo take, kot so. Navsezadnje se nam z njimi nikakor ni treba družiti v zasebnem življenju, pa tudi sicer si dopovejmo, da imamo bolj kot z njimi opravka s poslom. NM Svetovanje, pomoč pri različnih boleznih in zdravljenje po programih: * uravnavanje ženskega sečno-spolnega sistema (problemi zanositve) * uravnavanje m (problemi oploditve) * regulacija vida * osteohondroza, skolioza * zdravljenje odvisnosti od alkohola (detoksikacija telesa) * zdravljenje odvisnosti od tobaka * regulacija prebavnega trakta * regulacija krvnega tlaka (hipertenzija) * pomoč pri boleznih krvnih žil (arterij in ven) * obolenja sklepov * bolezni pljuč, bronhijev (bronhitis, astma...) * anticelulitna terapija * antistresna terapija, nespečnost, utrujenost * rehabilitacija po poškodbah in zdravljenje travm * blažitev nevroloških težav (Parkinsonova bolezen, otroška cerebralna paraliza, ishias...) * problemi kože (akne, brazgotine po operacijah, gube) * problemi z lasmi (seboreja, plešavost) * zdravljenje alergij (seneni nahod, alergija na hrano...) * bolezni zob, dlesni (paradontoza) PROMOCIJSKO BESEDILO Pripravil: Marko Rakita MEDICO CENTER/ Pripravil: Marko Rakita 5W02WO ŠIVILJSTVO % I Po merah šivamo: krila, hlače, suknjiče. i avac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n KUPIM parcelo, velikost 700 do 3000 m2 ali staro hišo za nadomestno gradnjo. Gotovina takoj. Telefon 041 64(1674. 7354 V Celju kupim prostor cca 50 primeren zakozmetični in frizerski salon,pomož- ZAHVALA Ob slovesu spoštovanega JANEZA TERBOVCA (1924-2005) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, celjskim urarjem, Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Celje, sodelavcem podjetja Elektro Celje, da ste se poklonili spominu našega dragega in skrbnega moža, očeta, starega očeta in brata. Hvala vsem za vse besede spodbude in tolažbe ter darovano cvetje in sveče. Hvala gospe govornici iz Območne obrtne zbornice Celje za sočutne besede slovesa, pevcem za zapeti pesmi ter gospodu patru kapucinu za opravljen poslovilni obred. Hvala dr. Jernejšku in osebju oddelka za bolezni prebavil Bolnišnice Celje, da ste mu lajšali bolečine v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in spoštovali. Žena Slavka in sin Marijan z družino Celje, decembra 2005 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat zvonovi zvonite... (A. M. Slomšek) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, babice in tašče MATILDE ARZENSEK s Kalobja (14.3.1929 - 22.11.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v dneh slovesa z nami delih bolečino, nam kakor koli pomagali ter nam pisno in ustno izrazili besede sožalja. Prisrčna hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Petru Orešniku za opravljen cerkveni obred, pevcem s Kalobja za odpete žalostinke, Janku Cerkveniku in Zlatki Brečko za ganljive besede slovesa in ge. Tereziji Belina za večere sočutja. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Žalujka za lepo organiziran pogreb. Hvala tudi Marjanci Škoberne iz Dobja za pomoč v težkem trenutku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste ji poklonili svoj čas in spomin in jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: mož Jože, sinova in hčerki z družinami STANOVANJE te na Novi tednik pod šifra: ponudbe pošlji PRODAM 2.160 SIT/m2. T DVOINPOLSOBNO stanovanje, 58 m2, z lastnim atrijem, 39 m2, Breg 50, vsi priključki, prodamo za 12.600.000 SIT in luksuzno mansardno stonovanje, 64 m2, Stanetova 12, vsi priključki, prodamo za 16.700.000 SIT.Telefon 031 600-625, NSY d.o.o., Mariborsko 20, Celje, p ODDAM OPREMLJENO stanovanje v Novi vasi, približno 60 m2, v privatni hiši, pivo nadstropje, mestni plin, oddam. Pogoj predplačilo in akontacija. Telefon 041 624-914. 7373 DVOSOBNO stanovanje v Okrogarjevi 3 v Celju, 62 m2, v 10. nadstropju, dajemo v najem za dobo enega leto z možnostjo kosnejšega odkupa. Telefon 041 618-845. p m57c, Celje. HemoDial, zdravstvene storitve d.o.o. Cesta v Tomaž 6A, 3212 VOJNIK specialistične internistične ambula za samoplačnike Za vaše težave z delovanjem ledvic ali povišanim krvnim tlakom vam bo s telefonskim dogovorom omogočen ambulantni pregled in posvet s specialistom ob dogovorjeni uri brez čakanja v vrsti. MM^esa Trgovsko podjetje Aliansa d.o.o. zaposli: materialnega knjigovodjo/saldakontista Pogoji: - srednja ekonomska šola - zaželene izkušnje na področju materialnega knjigovodstva in saldakontov - znanje tujega jezika in poslovodjo gostinskega lokala Pogoji: - s Aliansa d.o.o., kadrovska služba, Gotovlje 31,3310 Žalec Človek na svetu je le popotnik, hitro, prehitrgse zanj ustavi čas. Kar nam ostarfe, so nate spomini, v njih z nami žiyjý in si del nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare MARIJE LEDNIK roj. Goričan iz Žalca (30.3.1930-21.11.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pisno in ustno izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala patru Jožetu za opravljen cerkveni obred in Savinjskemu oktetu za odpete žalostinke. Pogrešali jo bomo. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice OLGE VIDOVIČ iz Trubarjeve ulice 14 v Celju (10.4.1930-23.11.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ji v času njene bolezni kakor koli pomagali, jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, in hvala za izrečena sožalja. Žalujoča: s 1 Marjan z družino i: družino hčerka Sonja z <4 V SPOMIN 7. decembra 2005 bo minilo leto dÊkZjrm dni, kar si za vedno odšel od nas, mtm dragi mož, oče in dedi STANISLAV GORIŠEK iz Sevc pri Rimskih Toplicah (7.11.1926-7.12.2004) Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in počastite spomin nanj. Žalujoči vsi njegovi NA Otoku v Celju damo v najem opremljeno dvosobno stanovanje. Telefon 041717- PRODAM PRALNI stroj, trosed, omare, mizo, stole in hladilnik, prodam. Telefon 041 490- PRODAM PRAŠIČA, domača kuhana reja, prodam. Telefon 5795-651. 7363 PRAŠIČE, od 80 do 120 kg, prodorno. Fišar, Tabor45, telefon 041 619-372. Ž557 MLADO kravo prodam ali menjam za mlado klavno govedo. Telefon 031 509-687. 7392 PRAŠIČA, 180 kg, prodam, cena po dogovoru. Telefon 5799-059. S1130 PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljenega s kuhano domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5797-103. 7406 ČISTOKRVNE nemške ovčarje, stare 3 mesece, prodam. Telefon 5808-862. 7417 PRAŠIČE, težke od 25 do 150 kg in svinjo, težko 300 kg, prodam. Telefon (03) 5823-229,041 656-078. 7415 PRAŠIČA, 200 kg, krmljenega s kuhano domačo hrano, prodam. Telefon 5731-Oll. L1106 PUJSKE težke od 25 do 50 kg ter svinjo težko 250 kg, prodam. Telefon (03) 5794-283 in 041 725-055. šnoe Hi VINO, kraški teran, iz osrčja Krasa, odlične kvalitete, prodam. Dostavim tudi manjše količine. Telefon 041614862. p 100 kotk sena prodam. Telefon 5773-818. VINO jurka, nod 50 I, 150 SIT, prodam. Telefon 57984)82. Š1129 ELEKTROMOTOR, moči 1,1 kw,380v, 1400 obratov in govejo strojeno kožo prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 974-108. 7396 DRVA in koze z burskim kozlićem prodam. Telefon 041 654-729. Š1131 PRIKOLICO, 2,5« 1,5 m, nosilnost 21 in vile za prenos bal prodam. Telefon 031 826-782. S1132 JAGNJETA, štora 5 mesecev, mlin za Sto in nož za ročno rezanje travne silaže prodom. Telefon 031731-350. L1101 VERIGE za avto, en par 145, Izolske in en par 185,14-colske, poceni prodam. Telefon (03) 5734)794. L1103 ZIMSKE gume s platišči, 185 6514, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 763-- 398. 7418 ELEKTRIČNI skutèr, skoraj nov, prodam. ■Telefon (03) 7491-921,041 972-553. Š1135 Zaposlimo I ali NATAKARICO z izkušnjami v piceriji v Celju. Delo v prijetnem kolektivu, možnost zaposlitve za nedoločen čas. Informacije na tel.št: 03/703-39-02, GSM: 051 / 318-191 ali041/799-652. NA Trubarjevi ulici (ob Ljubljanski cesti) v Celju oddamo garažo v na jem. Telefon 041771-142. 7421 H.'ťM'11-Vi PAR išče delo: čiščenje lokalov ali poslovnih prostorov v Celju. Telefon 041 892-916. DVA otroška ovtosedeža, do 18 kg, kupim ali sprejmem, če ju kdo podari. Telefon 5750-067. 7395 V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Telefon (03) 70501100, 040 431-561. Demon, Barbara Srnovr-šniks. p., Parižlje 145a, Braslovče. p Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.gov.si: ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. Delavec brez poklica delavec na hidravlični stiskalnici; do 9. 12. 2005; Elastomeri d.o.o.. Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Pomožni delavec mesar v predelavi mesa; do 24. 12. 2005; Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje. Snažilka čiščenje proizvodnega obrata in poslovnih prostorov; do 13. 12. 2005; Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba pomoč pri montaži sejemske opreme; do 6. 12. 2005; Biro Ogis d.o.o. Teharje, Teharje 56, 3221 Teharje; voznik taksija; do 16. 12. 2005; Pozinek Koštomaj Tina s.p., Celje, Krpanova ulica 3, 3000 Celje. Natakarski pomočnik pomoč pri strežbi pijač (v baru Guara Interspar Celje); do 9.12.2005; Saude, d.o.o., Kocenova ulica 2, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) sortiranje in razrez različnih kovinskih izdelkov; do 7. 12. 2005; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; voznik tovornjaka in sortiranje kovinskih materialov; do 7. 12. 2005; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; čiščenje poslovnih prostorov, stavb po gradnji, talnih oblog, oken - moški; do 11. 12. 2005; Vengust Rudi, s.p. Čiščenje talnih oblog, Na gmajni 2, 3202 Ljubečna. Cvetličar aranžiranje, izdelava cvetličnih aranžmajev; do 16.12. 2005; TCC transcommerce d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje. Mesar - sekač mesar sekač; do 24. 12. 2005; Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje. Ključavničar pomočnik skladiščnika sejemske opreme in šotorov; do 6. 12. 2005; Biro Ogis d.o.o. Teharje, Teharje 56, 3221 Teharje; strojni ključavničar, varjenje C02, branje načrtov; do 9. 12. 2005; Bosio proizvod-no-trgovsko podjetje, d.o.o.. Obrtniška cesta 3, 3220 Što- Šivilja-krojač pomoč v tapetništvu - pripravljalna in druga pomožna dela pri tapeciranju podov in montaži; do 24. 12. 2005; Kuder Jože s.p.. Polaganje talnih oblog in tapeciranje, Zadobrova 3,5, 3211 Škofja vas. Železokrivec železokrivec; do 9. 12. 2005; Shpendi, gradbeništvo in storitve, d.o.o., Mariborska cesta 68, 3000 Celje. Tesar tesarska dela; do 9. 12. 2005; Shpendi, gradbeništvo in storitve, d.o.o., Mariborska cesta 68, 3000 Celje. Zidar zidar; do 9. 12. 2005; Shpendi, gradbeništvo in storitve, d.o.o., Mariborska cesta 68, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik dostavnega, tovornega vozila na območju Slovenije; do 31. 12. 2005; SE in SA, d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje; voznik tovornjaka; do 11. 12. 2005; TCC transcommerce d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje; voznik tovornjaka, nakladanje, razkladanje; do 9.12. 2005; TCC transcommerce d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje. Skladiščnik skladiščnik; do 6.12.2005; Metro d.d. Celje, Lava 8,3000 Celje. Prodajalec prodajalec; do 6. 12. 2005; Metro d.d. Celje, Lava 8, 3000 Celje; prodaja zeliščnega programa; do 6.12.2005; Zelič Marjeta s.p. Puls L.T.D., Mariborska 86, 3000 Celje. Kuhar kuhar - picopek, del. mesto v Arclinu pri Celju; do 10. 12, 2005; Baletta d.o.o.. Ob dolenjski železnici 12, 1000 Ljubljana. Strojni tehnik delo v proizvodnji, montaža, sestavljanje opreme, ključavničarska dela; do 9. 12. 2005; Bosio proizvodno-trgovsko podjetje, d.o.o., Obrtniška cesta 3, 3220 Štore. Skladiščni tehnik pomočnik vodje skladišča - moški; do 13. 12. 2005; Al-peks d.o.o. Celje, trgovsko podjetje, Kidričeva ulica 5, 3000 Celje. Trgovinski poslovodja prodaja novih in rabljenih vozil; do 9. 12. 2005; Skor-janec Alojz s.p., Avto Škor-janec Podružnica Celje, Mariborska cesta 115, 3000 Celje; poslovodja direktne prodaje; do 6. 12. 2005; Zelič Marjeta s.p. Puls L.T.D., Mariborska 86, 3000 Celje. Gostinski tehnik komercialist na terenu, prodaja alkoholnih pijač, kontaktiranje s strankami, pridobivanje novih strank, naročil in doseganje prodajnega plana; do 10. 12. 2005; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 3.400 sit za komplet (plus poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje ---p — Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolarjev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju. Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Liketji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil lahko v redni prodaji kupite po 2.300 tolarjev, z naročilnico pa po 1.900 tolarjev (+ poštnina). Pripravili pa smo tudi paketno prodajo slovenske kuharske uspešnice Kuharske bukve slovenskih gospodinj in nove knjige Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, ki jo boste v redni prodaji dobili za 5.000 tolaijev, z naročilnico pa za 3.400 tolarjev (+ poštnina). Podpisani-a nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit za izvod (plus poštnina). nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 2.700 sit za izvod (plus poštnina). vodja restavracije, vodenje procesa dela v restavraciji (vodja kuhinje in strežbe, nabava materiala in prevzemi), ter nadzor in koordinacija zaposlenih; do 9.12.2005; Manpower d.o.o., Podružnica Cè-lje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Ekonomski tehnik vodenje poslovne enote za čiščenje prostorov, skrb za ažurno vodenje delovnih nalog, organizacija in nadzor izvajanja storitev po planu čiščenja, razporejanje delavcev v poslovni enoti; do 22. 12. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; računovodja glavne knjige, blagajne, osnovnih sredstev, saldakontov; do 13.12.2005; Mik d.o.o. Celje, Gaji 42, 3000 Celje; komisioniranje blaga, prekladanje, razkladanje, urejanje skladiščnih prostorov, deklariranje, voznik viličarja; do 9. 12. 2005; TCC trans-commerce d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje; špediter PE Obrežje; do 10. 12. 2005; Unuk šped d.o.o.. Podova 63, 2327 Rače. Ekonomsko komercialni tehnik komercialist, organizator na področju računalniške in komunikacijske opreme ter računalniških storitev; do 9. 12.2005; Metaling d.o.o. Radeče zunanja trgovina, Smre-karjeva ulica 1, 3000 Celje. Administrativni tehnik kontrolor delovnega procesa, delo v Celju; do 6. 12. 2005; Door-to-Door d.o.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 14. 12. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Krži-čeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inž. strojništva vodja servisa vozil Škoda; do 14. 12. 2005; RO+SO trgovina in servis d.o.o. Celje, Skaletova ulica 13, 3000 Celje. Dipl. inž. gradbeništva (vs) upravnik nepremičnin, skrb za upravljanje stanovanj fizičnih oseb in poslovnih objektov; do 25. 12. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Diplomirani ekonomist (vs) samostojni komercialist, odgovoren za trženje programa podjetja v skladu s plani podjetja; do 22. 12. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Diplomirani fizioterapeut (vs) izvajanje postopkov fizikalne diagnostike, terapije in med. rehabilitacije pri res-piratorno, lokomotorno, nevrološko ogroženih, hospital-no in amb. zdravljenih bolnikih, pripravnik; do 6. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. UPRAVNA ENOTA LAŠKO Pomožni elektrikář skladiščni manipulant; do 13. 12. 2005; EHO d.o.o. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7, 3270 Laško. Delavec brez poklica delavec v proizvodnji, lakiranje izdelkov z lakirno pištolo, mešanje barv, skrb za kontrolo izdelkov, odgovornost za pravočasno izpolnjevanje nalog po delovnem nalogu; do 21. 12. 2005; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 10. 12. 2005; Hliš Mihael s.p. Rimske Toplice, Prevoz stvari in oseb, Paneče 36,3272 Rimske Toplice. Kuhar kuhar; do 9. 12. 2005; Aškerc Anica s.p., Gostinstvo Aškerc, Trg svobode 1, 3270 Laško. Inž. strojništva brušenje na CNC stroju; do 6. 12. 2005; Cajhen Matjaž s.p., Cajhen rezilna orodja. Spodnja Rečica 80a, 3270 Laško. Magister farmacije magister farmacije recep-tar; do 10. 12. 2005; Cizej Andreja - Lekarna Cizej Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško. Profesor defektologije za duševno motene profesor defektologije; do 9.12.2005; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20, 3270 Laško. UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) brušenje, vrtanje struženje kovin; do 7. 12. 2005; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Avtomehanik avtomehanik; do 31. 12. 2005; Klas d.o.o., Tepanje 71', 3210 Slovenske Konjice. Elektromontér montaža in servis hladilne tehnike; do 13. 12. 2005; Kračun d.o.o.. Proizvodno, trgovsko in storitveno podjetje, Slomškova ulica 6,3215 Loče. Frizer moško, žensko striženje in oblikovanje pričesk; do 9. 12.2005; Jakopič Marija s.p., Moško in žensko frizerstvo, Mizarska cesta 27, 3210 Slovenske Konjice. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila s prikolico ali brez v mednarodnem prometu; do 24. 12. 2005; Fijavž Borut s.p., Avtoprevoz, Bu-kovlje 1, 3206 Stranice; voznik težkega tovornjaka v mednarodnem prometu; do 21.12.2005; Grm Anton s.p.. Mednarodni prevozi in posredovanje, Polajna 4, 3206 Stranice. Kuhar samostojna priprava in kuhanje jedi; do 31. 12. 2005; Hlastec d.o.o., Križevec 57, 3206 Stranice. Natakar strežba pijač, del. mesto je na bencinskem servisu OMV; do 9. 12. 2005; Junid d.o.o. Slovenske Konjice, Liptovská ulica 45, 3210 Slovenske Konjice; strežba hrane in pijač; do 6. 12. 2005; Zaleznik Jana s.p.. Gostišče Jana, Križevec 1, 3206 Stranice. Srednja poklicna izobrazba voznik v mednarodnem prometu; do 31.12. 2005; Fijavž Henrik s.p., Avtoprevoz-ništvo, Križevec 62, 3206 Stranice. Strojni tehnik vodja proizvodnje serijskega izdelka, organizacija proizvodnje, dobava za (just on time); do 16. 12. 2005; Rez d.o.o.. Pohorska cesta 3,3214 Zreče. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU _ Kmetovalec voznik traktorja; do 9. 12. 2005; Meja Šentjur d.d., Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Obdelovalec kovin varilec; do 6. 12. 2005; Tajfun Planina d.o.o.. Planina pri Sevnici 41, 3225 Planina pri Sevnici. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka s priklopnikom v mednarodnem prometu (Italija, Madžarska) ; do 13. 12. 2005; Tovornik Roman s.p. Loke pri Planini, Toro, Loke pri Planini 12, 3225 Planina pri Sevnici. Elektrotehnik prodaja tehničnega blaga, akustike, računal., bele tehnike ; do 6. 12. 2005; Zupane Franc s.p., Trgovina Akvonij, Cesta Kozjanskega odreda 13, 3230 Šentjur; prodaja tehničnega blaga, kmetijske stroke; do 6. 12. 2005; Zupane Franc s.p.. Trgovina Akvonij, Cesta Kozjanskega odreda 13, 3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 14. 12. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Profesor razrednega pouka poučevanje razrednega pouka v 4. razredu; do 13. 12.2005; Osnovna šola Dobje pri Planini, Dobje pri Planini 20, 3224 Dobje pri Planini. UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Frezalec rezkalec na CNC stroju; do 13. 12. 2005; Soting d.o.o. Rogaška Slatina, Ceste 76, 3252 Rogatec. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik težke gradbene mehanizacije; do 2. 1. 2006; Orač Janko s.p., Avtoprevozi, strojna zemeljska dela, Predenca 9, 3240 Šmarje pri Jelšah. Natakar strežba jedi in pijač; do 7. 12. 2005; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Receptor receptor v wellnessu ; do 6. 12. 2005; Terme SPA Rogaška d.d., Stritarjeva ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Gimnazijski maturant stalni spremljevalec gibalno oviranega otroka; do 9. 12. 2005; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Snažilka čiščenje prostorov; do 9. 12. 2005; Osnovna šola Polzela, Polzela 10,3313 Polzela. Mesar delo v pripravi in proizvodnji mesnih izdelkov; do 16. 12. 2005; Čas Ervin s.p., Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec; mesar v prodaji in pripravi mesa; do 16.12.2005; Čas Ervin s.p., Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec. Ključavničar ključavničarska dela, izdelava žičnih ograj; do 10. 12. 2005; Kočevar & Thermotron d.o.o., Ločica ob Savinji 65, 3313 Polzela. Oblikovalec kovin upravljalec CNC stružnice; do 8.12.2005; Bastl - reduktor d.o.o., Polzela, Ločica ob Savinji 36, 3313 Polzela. Avtoklepar avtoklepar za tovorna vozila; do 28. 12. 2005; Draganovič Enes s.p.. Transporti, Poslovna enota Žalec, Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Monter ogrevalnih naprav monter centralnega ogrevanja; do 6. 12. 2005; Marčen Darko s.p.. Instalacije, Matke 18, 3312 Prebold. Avtomehanik mehanik za servisiranje in popravila tovornih vozil; do 28. 12. 2005; Draganovič Enes s.p., Transporti, Poslovna enota Žalec, Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Elektrikář elektronik serviser, popravila mehanskih delov in elektronike strojev (upravljalni stroji za be-tonarne), izvaja servis v delavnici in na terenu, zagotavlja nadomestne dele, orodja in material, uporablja opremo in orodja za diagnostici-ranje in popravila, izvaja kontrolo; do 6. 12. 2005; Viba d.o.o. Petrovče, Novo Celje 9, 3301 Petrovče. Natakar delo v strežbi; do 16. 12. 2005; Čas Ervin s.p., Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba telefonist v klicnem centru; do 8. 12. 2005; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold; voznik avtobusa; do 20.12. 2005; Pemi d.o.o. Polzela, Breg pri Polzeli 72,3313 Polzela. Strojni tehnik operater na CNC obdelovalnih strojih; do 21. 12. 2005; Pilih d.o.o.. Proizvodnja tehnološke opreme in trgovina, Podvin 209, 3310 Žalec. Elektrotehnik servisiranje energetskih naprav, delo na terenu; do 13. 12. 2005; Kota d.o.o. Petrovče, Petrovče 237,3301 Petrovče. Računalniški tehnik vzdrževanje računalniške opreme; do 9. 12. 2005; Arka import export d.o.o.. Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec. Srednja strokovna ali splošna izobrazba referent za sklepanje zavarovanj v pisarni; vloge na naslov: Korinita d.o.o., p.p. 15, 3312 Prebold ali na info@ko-rinita.com.; do 8. 12. 2005; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold. Višja strokovno izobrazba finančni svetovalec za sklepanje zavarovanj in trženje skladov; vloge na naslov: Korinita d.o.o., p.p. 15, 3312 Prebold ali na infoGPkorini-ta. com.; do 8. 12. 2005; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Delavec brez poklica sestavljalec posluževalec linije - delo v Mozirju; do 9. 12. 2005; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105, 1000 Ljubljana. UPRAVNA ENOTA VELENJE Gradbeni delavec transportni delavec v Šoštanju, gradbena in pomožna dela pri sanaciji; do 14. 12. 2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor; gradbeni delavec-pomož-na gradbena dela pri sanaciji in gradnji objektov; do 14. 12. 2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Snažilka čiščenje objektov in opreme; do 9. 12. 2005; Vodov-nik Silva s.p., Čiščenje objektov in opreme, Matke 35, 3312 Prebold. Prodajalec papir.-knjigotrških artiklov zastopnik na terenu - delo bo potekalo na območju: Mozirje, Nazarje, Luče, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad, Braslovče, Tabor, Vransko; do 31. 12. 2005; Slovenska knjiga d.o.o. Ljubljana, Stegne 3, 1000 Ljubljana. Natakar pomoč v strežbi; do 13.12. 2005; Kmetič Duška s.p., Topolšica 85, 3326 Topolšica. Frizerski mojster vodenje frizerskega salona; do 13. 12. 2005; Damir Dac-kovič s.p.. Lopata 20, 3000 Celje. Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolaijev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo B ogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si mm v petek, 9. decembra v Novem tedniku glasbeni CD za samo 990 SIT na izbranih prodajnih mestih Informacije o prodajnih mestih na vuvuwnovitednik.com Oživljeni izpred V žalskem hotelu so se minuli teden zbrali nekdanji sošolci, ki so leta 1945 končali osnovno šolo. Kljub temu, da jih nekaj ni več med živimi, katero od sošolk pa zaradi spremenjenega priimka tudi ni bilo mogoče izslediti, se jih je na srečanju zbralo triindvajset. S spomini so poromali v čas mladosti in učenja ter težko pričakovane svobode. Posebna soba žalskega hotela je bila ta dan tudi zaradi tega kar nekakšen posvečen prostor tovarištva, prijateljstva in spominov. Z minuto molka so počastili spomin na vse tiste sošolke in sošolce, ki jih ni več med živimi. Zbranim sošolkam in sošolcem je izrekel dobrodošlico predsednik Mestne spomini 60 let skupnosti Žalec Ernest Ramšak. V uvodnem delu je dogodek popestril mladinski zbor I. OŠ Žalec pod vodstvom Zdenke Markovič. Žalski župan Lojze Posedel je dejal, da je z velikim veseljem sprejel pokroviteljstvo nad srečanjem, saj se ne zgodi pogosto, da se ponovno sreča generacija, ki ima za sabo že 60 let od zaključka osnovne šole, in generacija, ki je dala velik prispevek k razvoju in napredku domovine. Zbranim jubilantom je ob zaključku uradnega dela spregovorila še ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank - Meža, ki je bila vesela, da so jim lahko učenci, ki so stari približno toliko, kot so bili takrat oni, popestrili druženje. DN Za Lenarta moraš biti faca Kvintet Dor i, ki letos praznuje 10-letnico delovanja, je 6. avgusta nastopal na Vranskih poletnih večerih na koncertu ansamblov jubilantov. Med najbolj nervoznimi je bil njihov član Anti Gubenšek, ki je čakal, kdaj mu bo žena Karla rodila drugega otroka. Naključje je hotelo, da so Karlo isto noč odpeljali v celjsko porodnišnico, Anti pa je po nastopu nadaljeval pot namesto domov, v Celje. Ob eni uri in petnajst minut se je zgodilo. »Tako kot pri prvem sinu Lovru, ki bo 11. decembra star 23 mesecev, sem bil tudi tokrat zraven žene. Nisva vedela, ah bo sin ah hčerka. Rekla sva, naj to ostane skrivnost in presenečenje. Imela sva pripravljenih več imen, tako za fantka kot tudi za deklico. Ko se je rodil mah mož, sva se po dveh urah odločila, da bo Lenart. Bil je prava faca za Lenarta.« Glavno breme pri skrbi za oba fantiča ima mamica Karla, saj je očka Anti zaradi službe, pa tudi igranja v ansamblu, veliko odsoten. Ko pride domov je njegova angažiranost večja, saj je treba manj- kajoče trenutke nadoknaditi. Lenarta so krstili 25. septembra, ko je tudi obletnica Antijeve in Karlině poroke ter krsta Lovra. Vse je tako združeno v enem datumu. Mah Lenart bo prvi božični večer pričakal v Berlinu, kamor se bo Kvintet Dori v razširjeni zasedbi odpravil že 23. decembra. In kakšna sta Gubenškova fantiča? »Pridna sta oba, nekaj manj težav pa je z Lenartom, ker ga lažje obvladujemo. Lovro je že pravi raziskovalec in tudi glasba mu ni tuja.« TONE VRABL Praznovanje zakoncev V polzelski župniji okrogle obletnice zakonskih zvez že vrsto let proslavljajo vsi pari naenkrat. Na slovesnosti, ki je bila v polzelski župnijski cerkvi, se je letos zbralo več kot 60 parov. Med njimi sta bila tudi zakonca Anica in Stanko Košec, ki sta praznovala 55. obletnico zakonske zveze. Zlato poroko so praznovali zakonci Cvetka in Anton Mešič, Marija in Marjan Rožič, Nada in Vinko Drča, Marija in Rudi Pečnik ter Ivan in Elizabeta Pencl. Slavje so začeli s sveto mašo, ki so jo polepšali vsi polzelski cerkveni zbori, nato pa so zakonski pari obnoviti svoje poročne zaobljube. TT V prvi vrsti zakonci z najdaljšim stažem Delegacija z županom Jožetom Rajhom na čelu je Katarini Lokošek iz Trojnega voščila za 90. rojstni dan. Šopek za 90 let V Trojno pri Laškem, h Katarini Lokošek, ki je novembra praznovala 90. rojstni dan, se je odpravila številna delegacija, da bi ji stisnili roko in zaželeli še vrsto let. Jubilanti, ki si naložijo deveti križ, so v laški občini tega, da jih obišče župan Jože Rajh, že vajeni. K 90-letni Katarini pa so se odpravili še podpredsednik KO RK iz Marija Gradca Franc Feldin, predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Rajko Žižek, sekretar OZ RK Vlado Marot, v imenu Društva invalidov Laško pa ji je voščila in zaželela še mnogo zdravih let tudi Lojzka Štravs. Prav ona se je skupaj z Marico Lesjak iz Rečice pri Laškem pri Katari- ni učila izdelovati rožice iz krep papirja in danes sta po njeni zaslugi to eni najbolj znanih kranceljpintaric v laški občini in tudi širše v slovenskem prostoru. Marica je zato Katarini v čast iz krep papirja izdelala vijolico, ki ne bo nikoli ove-nela. Jubilantka je vselej rada slišala tudi lepo petje in si kakšno pesem tudi zapisala. Zato se v njeni pesmarici najde kakšna ljudska, ki je manj znana, kar vedo in cenijo tudi pevke skupine Barbara, ki pojo pod okriljem KD Lipa Rečica. In zato so pevke z veseljem sprejele izziv in z lepo pesmijo omehčale tudi Katarinino srce. Za slavij enko, ki ima to smolo, da je noge ne ne- sejo več, skrbi nečak Marko z družino. Prav z nečaki, ker svojih otrok ni imela, pa je bila Katarina vselej obkrožena. MOJCA MAROT