Učiteljski
List 20.	v Ljubljani 15. oktobra 1871.	Tečaj XI.
Učiteljske zadeve v kranjskem deželnem zboru.
I. Predlog postave o pomnoženji normalnega šolskega zaklada.
Čedalje silnejše trkajo potrebščine za ljudske šole na vrata deželne naše zbornice.
Ne le, da imamo še premalo I j ud s kili šol ali ne popolnoma osnovanih zato, ker so občine naše preuboge, da bi jih mogle iz lastne moči napravljati, temuč tudi to je resnega prevdarka vredno, da so učitelji naših ljudskih šol, z malo izjemami, siromaško plačani in da britka skrb, kaj bode v starosti ž njimi in rodovino njihovo, jih spremlja skozi celo življenje.
Deželni zastop ves čas svojega obstoja vidi in čuti vse to; ali ker je deželni zaklad tudi reven in se nabira le po prikladah na davke, odlagal je potrebno pomoč šolstvu dosehmal.
Zdaj pa, ko smo prišli do tega, da imamo pred seboj načrt dveh novih postav, namreč: postavo, kako naj se vravn& naprava, z drže vanje in o b i s k o v a n j e j a v n i h ljudskih šol, in pa postavo, kako naj se vravnajo pravne razmere učiteljev ljudskih šol, ki nam jih je vlada predložila že 1. 1869. in ki se imate rešiti v sedanjem zborovanji, zdaj je treba misliti na to, kako pridobiti si denarne pomoči za ljudsko naše šolstvo, tako, da se občinam in deželnemu zakladu vsaj nekoliko olajšajo doneski za šolstvo.
In posrečilo se je deželnemu odboru najti to pomoč v postavi na Štajerskem, potrjeni 13. oktobra 1870. 1. od Njegovega Veličanstva, po kteri se je blizo stoletna postava o doneskih zapuščin (Terlassenschaften) odpravila, ki je celo malo pomagala normalnemu šolskemu zakladu in na njeno mesto lansko leto stopila nova in veliko bolj pravična, ki donaša temu zakladu zdatne pomočke, ki se na-
birajo mnogokrat od tacih, k! po zapuščinah hipoma pridejo do ve-licega premoženja, da sami ne vedó, kako.
Kar tedaj postava drugod dovoljuje, tega ne more odreči nam in to tem manj, ker je visoko c. k. ministerstvo nauka in bogočastja z dopisom od 15. junija t. I. štev. 3547 samo obrnilo pozornost deželnega odbora izrekoma na zapuščine po umrlih, rekši, da c. k. dvorni dekret od I. 1788, štev. 926 ni več primeren današnjemu času, ki doneske k normalnemu zakladu razmerja po stanovih in ne po znesku zapuščin. Omenjeni c. k. dvorni dekret je odrajtvilo k normalnemu zakladu določil od zapuščin tako-le: Če je zapuščina znesla ali presegla 300 gold., je dednik (erb) normalnemu zakladu moral odrajtati 4 gld., če je bil iz stanii prelatov ali gospodov, moral 2 gold., če je bil iz stanii vitezov, odličnikov (honoracijorov) in trgovcev, — 1 gold. pa, če je bil iz stanii rokodelcev ali (profesio-nistov), mestjanov ali tržanov (purgarjev) ali kmetov. C. k. dvorni dekret od 1. decembra leta 1788. je to odločbo razširil tudi na zapuščine vojakov, tako, da generali imajo normalnemu zakladu odrajtati 4 gold., — oficirji od štaba s polkovniki (oberstarji) vred 2 gold., — oficirji od stotnika in ritmojstra nazaj pa 1 gold.
V gori omenjenem dopisu odločno povdarja c. k. ministerstvo nauka potrebo, da se skrbi za večo podporo ljudskemu šolstvu in da se po takem predrugači zastarela postava od leta Í788. in da deželnim zborom gré oblast, osnovati novo deželno postavo o zapuščinah. In teh misli bil je celó državni zbor dunajski, ki je v tem smislu v seji 31. sušca t. I. rešil peticijo salcburškega deželnega odbora, ki je prosil državne poslave o predrugačenji dvornega dekreta od leta 1788.
Deželni odbor v soglasji s c. k. deželnim šolskim svetom je tedaj glede na potrebe naših ljudskih šol sklenil stopiti pred slavni deželni zbor z načrtom take deželne postave.
Da pa deželni odbor po številkah dokaže, da nam je silna potreba seči po novih virih, po kterih bi pritekalo več pomoči šolstvu našemu, naj v kratkih čerticah pred vsem razložimo statistiko ljudskega našega šolstva v vseh obzirih.
Številke te nam bodo živa priča, da deželni zbor celó nobene gori omenjenih dveh novih postav vkreniti ne more, ako normalnemu šolskemu zakladu na pomoč ne priteče nova postava, zadevajočo uravnavo zapuščin.
Na Kranjskem je konec šolskega leta 1869/70. bilo 247 ljudskih šol (med temi 43 šol za silo — Nothschulen), in sicer 168 čisto slovenskih, 21 nemških, 58 pa slovensko-nemških.
Vseh šolskih mož, to je, učiteljev, podučiteljev in katehetov bilo je 528, učiteljk pa 52 (z 44 nunami vred). Učiteljev bilo je 241, podučiteljev pa 38.
Za šolo vgodnlh otrok je bilo to leto na Kranjskem 48.259; hodilo jih je v vsakdanjo šolo pa le 26.950; v nedeljsko šolo pa 4285. Brez vsakdanje šole, to je, brez pravega, zdatnega poduka bilo je tedaj 21.309 otrok, popolnoma brez poduka bilo jih je 17.024. Število 26.950 šolskih otrok, to je teh, ki so v resnici v šolo hodili, pa se ne sme popolno vzeti, kakor da bi vsi ti otroci skozi celo leto pridno in redno v šolo hodili. To število vzelo se je povsod le v začetku šolskega leta, in znano je, da na Kranjskem otroci le po zimi najprldneje hodijo v šolo, in da so poleti šole zelo prazne zato, ker jih starši za poljska dela potrebujejo.
Ako bi vsa za šolo vgodna mladina hodila v šolo, kar se bode vendar tudi pri nas sčasoma izpeljati moralo, bi vsaki učitelj (kolikor jih imamo sedaj) moral podučevati nad 170 otrok, in ako bi se po postavi enemu učitelju odmerilo 80 učencev, treba bode na Kranjskem še enkrat toliko učiteljev, to je, kakih 560, in če bi jih toliko ne mogli na prvi hip dobiti in plačati, pa bi se v šolstvu vendar hotli bližati Moraviji, Tirolskemu, Dolenje- in Gornje - avstrijskemu, bi morali imeti vsaj koj 200 učiteljev, da bi podučevali v novih in v razširjenih ljudskih šolah, tedaj vkup 479.
Ker pa ljudski učitelji niso puščavniki, da bi se živili le od sladkih koreninic in vode, in tudi ne morejo stanovati v sodu, kakor znani grški modrijan, tedaj potrebujejo vsaj toliko plače, da ne živijo beraško. Ako jih na Kranjskem ne plačamo tako, kakor so plačani v naših sosednjih deželah, jim ne moremo za zelo jemati, ako gredo „s trebuhom za kruhom" v druge dežele v boljše službe, kar se je poslednji čas že pripetilo enekrat, ter se je bati, da se zgodi še večkrat.
Poglejmo, kako so sedanji naši ljudski učitelji po deželi plačani!
Blizo 100 kranjskih učiteljev dobiva svojo plačo samo v denarjih, okoli 90 v denarjih in biri, in kakih 10 dobiva svoje zaslužke samo v biri.
Tako-le plačo imajo kranjski učitelji:
15 učiteljev ima 100 do 150 gold. na leto,
60	8	7)	150	»	200	»	»	3)
54	V	n	200	»	250	»	V	V
58	»	9	250	n	300	»	»	»
40	n	»	300	D	350	»	»	»
21	n	»	350	»	400	I	»	»
9	»	7)	400	V	450	»	»	»

4 učiteljev ima 450 do 500 gold. na leto, 4 „ „ 500 „ 600 „ „ „ 3 „ „ 600 „ 700 „ „ „
(Učitelji frančiškanskega reda, ki nimajo za svoj trud skoro nič povrnila, tukaj niso šteti.)
Ta tukaj našteta plača pa ni čista plača za učiteljev trud v šoli, ker z učiteljsko službo so združena še druga opravila, kakor orglarija, mežnarija, mrtvogledstvo itd., in dohodki od teh postranskih služeb so v dosedanjih šolskih fasijonih tudi k vsej učiteljevi plači prišteti.
Kako pa se ta plačila našim učiteljem odrajtujejo? Iz množili krajev se čujejo glasi, da zelo neredno in nepopolno. Največ učiteljev mora to plačo od hiše do hiše pobirat in tii mnogo grenkih besedi mnogokrat požirati; drugim jo pobirajo župani — pa tudi pogostoma tako neredno, da učilelj je velikrat s svojo družino v veliki potrebi.
Skoro po vseh deželah našega cesarstva so se pravna razmerja ljudskih učiteljev že vravnala; treba tedaj, da se stori to tudi na Kranjskem, kajti gotova resnica je, da, kar se podeli šolani in uči-teljstvu, gotovo se ne zavrže. Denar, ki se da pridnim domačim učiteljem, ostane v deželi in obrodi stoterni sad. Boljše plačan učitelj bode srenji in deželi hvaležen, bode veselo in z večini vspehom podučeval v šoli. Pečal se bode posebno tudi s takimi nauki, kterih je dan danes kmečkemu ljudstvu, obrtnikom itd. potreba. Učil bode sadjerejo, svilorejo, čbelorejo itd. in bode ljudstvu zanesljiv svetovalec. Ljudske šole, na narodni podlagi osnovane, bodo tako čedalje bolje spolnovale svoj častitljivi namen. „Dobre šole, srečen narod".
Da pa bode kranjska dežela svoje sosedne dežele v šolstvu dotekla, treba bode: 1. sedanje šole kolikor mogoče razširjati; 2. novih šol kolikor mogoče brez drakonične sile vstanoviti; 3. za nove učitelje skrbeti; 4. sedanje učitelje boljše plačevati.
Iz tega se kaže, da bode na Kranjskem učiteljev manjkalo, posebno, če se pomisli, da jih je obilo že priletnih.
22 učiteljev na Kranjskem je starih 50 — 60 let, 16 učiteljev je starih 60 — 70 let in 2 učitelja sta stara 70 — 80 let.
Mnogo učiteljev ima že precej službenih let. Po novi postavi bode se jim morala dati pokojnina.
20 učiteljev služi že 30 — 40 let, 12 učiteljev 40 — 50 let in 3 učitelji služijo že 45 — 50 let.
Ako bi djanskih učiteljev na Kranjskem bilo .... 479
v pokoji ...............50
tedaj vkup za plačo..........! 529,
in ako se tedaj plačajo po........• . 400 gold.
znašalo bi to na leto............211.600 gold.
Sedanja plača vsem učiteljem je..............80.500 „
ker od te pa za mežnarske in orglarske dohodke
odleti (V3)............................26.000 „
bi tedaj še ostalo ......................54.500 gold.
Ako gori navedenim .......................211.600 „
kteri znašajo skupni znesek za 529 učiteljev po400gl.
plačanih, odštejemo ravno imenovani znesek . .	54.500 „
bi po takem še potrebovali silni znesek s . . . 157.100 gold. na leto, in vendar v tem računu ni prenapeto niti število ljudskih šol niti plačilo ljudskih učiteljev.
Veliko vprašanje je tedaj zdaj: odkod ta denar vzeti?
Občine s svojimi prebivalci, ki so silno preobloženi z davki in posebno s zemljiškimi davki tako, kakor nobena druga dežela, nimajo denarja, — dežela, ktera nima nobenih lastnih dohodkov, kakor jih imajo nektere druge dežele, ga tudi nima, — od kod tedaj ga vzeti, da bi se storilo za ljudsko šolstvo to, kar je potrebno za ljudsko omiko, pa tudi kar pravica zahteva, da se dohodkov da učiteljstvu ljudskih šol?
Edina pomoč pri šolskih potrebah občinam v mestih, trgih in vaseh je bil in je še tako imenovani normalni šolski zaklad (Nor-malschulfond).
Normalni šolski zakladi so se vstanovili za cesarico Marijo Terezijo iz mnogovrstnih virov, za vsako deželo posebej; gospodarstvo teh zakladov je bilo izročeno „deželnim šolskim komisijam".
Izprva so šolski zakladi imeli namen snovati normalne (Normal-) in s pomočjo deželnih doneskov tudi okrožne glavne šole (Kreishauptschulen) za to, da se v teh šolali izgojajo učitelji ljudskih šol; če pa je normalni šolski zaklad dosti premožen, da se podpira ž njim tudi naprava nizih ljudskih šol, za ktere skrbeti so imele občine dolžnost pa tudi grajščine jim pomagati. Nadrobne določbe o normalnem šolskem zakladu kaže „politische Schulverfassung" od leta 1805.
Po takem se razvidi, da normalke in okrožne glavne šole so večidel zajemale poinočke iz tega šolskega zaklada, in da ondot izvira tudi njegovo ime „Normalschulfond".
Potreba, čedalje bolj razširjevati pripravnico (preparandijo) učiteljev ljudskih šol, pa je bila vzrok, da se je normalni šolski zaklad obračati začel samo normalnim šolam in le izjemoma tudi
drugim glavnim šolam (pri nas na Kranjskem normalki v Ljubljani in in pozneje začasno glavni šoli idrijski). Tako se je prvotni namen šolskega zaklada odtegnil vsem drugim glavnim šolam (Hauptschulen), ki so potem postale lokalni šolski zavodi, enaki drugim ljudskim šolam, ki jih vzdržujejo občine.
Po postavi od 14. maja 1869. leta, ktera določuje učna pravila ljudskih šol je namesti poprejšnje normalke in preparandije v Ljubljani stopila po potrebah sedanjega časa predrugačena pripravnica ljudskih učiteljev združena z ljudsko šolo, ki služi za vadnico, da vidijo pripravniki, kako se podučuje v ljudski šoli. Vsled 67. omenjene postave je država vzdržanje te šole na-se vzela.
Po takem se je glavni prvotni namen normalnega šolskega zaklada premenil, in v smislu 66. omenjene postave je normalni zaklad „izključivo namenjen potrebam javnih ljudskih šol" tako, da proračune vsako leto določujejo deželni zbori, deželni šolski sveti na podlagi teh proračunov dajejo navkaznice za izplačevanje, deželni odbori pa imajo svoji shrambi in v svojem obrastvu ta denar.
Premoženje kranjskega normalnega šolskega zaklada obstaja:
a)	iz aktivnih obresti treh obligacij skupnega zneska
83.440 gld.............. 3661 gld.
b)	iz doneskov verskega in učnega zaklada in od
cerkev ljubljanske škofije........ 2493 „
c)	iz gospodarskih presežkov dunajske c. k. pro-dajalnice šolskih knjig......... 569 „
d)	iz volil in darov in pa iz postavnih doneskov od zapuščin.............. 885 „
e)	iz različnih dohodkov......... 32 „
skupaj . 7640 gld.
f)	iz državnega doneska.........2172 „
skupni sedanji vsakoletni znesek . 9812 gld.
Ako primerimo te številke, ktere kažejo vsakoletno pomoč ljudskim našim šolam z gori navedenimi številkami, ktere kažejo, koliko potrebujemo za ljudske šole, da se le nekoliko približamo zahtevam šolskih postav, je pač očividno, da s tako ubogim zakladom ni mogoče na nobeno stran šolstva pospeševati.
I)a bi le nečimurnost tega kriva bila, da nimamo še potrebnih šol in da so učitelji vedno še revno plačani, to ni res; vsaj večidel je pomanjkanje premoženja ali celo revščina kriva, da občine ne morejo novih šol zidati, že obstoječih razširiti in učiteljev bolje plačati. Deželni zaklad kranjski pa si skor vse svoje premoženje mora iskati le v davkarskih prikladah, ker naša dežela nima obilnih lastnih dokodkov kakor jih imajo druge dežele.
V takem položaji smo tedaj prisiljeni misliti na pomuoženje šolskega zaklada po tej poti, ki nam ga samo ministerstvo z gori omenjenim dopisom kaže.
Res, da tudi odrajtovila od zapuščin so prav za prav davek; al vendar med vsemi davki najmanj občutljiv davek je ta davek, in večkrat ga odrajtujejo dedniki, ki se smejajo.
Ce je mimo kranjski deželi bogati štajarski deželi z Naj višini sklepom od 13. oktobra 1870 dovoljeno bilo, da sme le za samo ustanovo penzijskega zaklada za ljudske učitelje pobirati od zapuščin pol odstotka (procenta), izvzemši zapuščine pod 400 gold., tedaj ne moremo nobenega pomislika gojili o tem, da bi dežela smela
—	izvzemši zapuščine pod 400 gold. —, pobirati od vseli drugih čistih zneskov zapuščin en odstotek (en procent).
Po izkazkih, ki jih je deželni odbor prejel od c. kr. davkarij, so znesle zapuščine na Kranjskem:
1868.	leta 2,232.365 gold.
1869.	„ 2,385.574 „
1870.	„ 2,295.819 „
Ako znesek tistih, ki bi normalnemu šolskemu zakladu morale dati en odstotek, cenimo na 2,000.000 gld., bi se po takem za šolske potrebščine in sicer v prvi vrsti za zboljšanje letne plače učiteljem ljudskih šol, kjer jih revniše občine same dostojno plačati ne morejo,
—	potem za zboljšek mirovine (penzij) dosluženih ali onemoglih učiteljev, in za pripomoč pri zidanji novih ali pri razširjenji že obstoječih ljudskih šol pridobilo na leto in dan okoli 20.000 gld. našemu normalnemu šolskemu zakladu.
Ako temu znesku prištejemo gori imenovani sedajni znesek normalnega šolskega zaklada z všteto državno subvencijo z 2.172 gld. pa po odštetih 885 gld. pod črko d), bi po takem vsakoletni znesek normalnega šolskega zaklada narastel na blizo 29.000 gld., ako bi državni zaklad ne povikšal svoje subvencije kranjskemu normalnemu šolskemu zakladu. Al glede na to, da je naša dežela po priznanji presvitlega cesarja samega z zemljiškim davkom preobložena in da ni prenapeto računjeno, ako se trdi, da je okoli 4 milijone zemljiškega davka v razmeri z drugimi deželami že preveč plačala, — in glede na to, da ta davek se je nabral ravno po kmetih, kjer je zdaj ljudskim šolam velike podpore treba, smemo pričakovati, da bode tudi državna subvencija kranjskemu normalnemu šolskemu zakladu se povekšala.
Po vsem tem nasvetuje tedaj deželni odbor priloženo deželno postavo:
Načrt postave za voj vodstvo Kranjsko
o vravnavi doneskov od zapuščin Jc normalnemu šolskemu zakladu. S pritrjenjem deželnega zbora Mojega vojvodstva Kranjskega zaukazujem sledeče:
1.	Od vsake zapuščine, ki se je obravnala pri kaki kranjski sodniji ali pri kaki drugi v to obravnavo postavno poklicani oblasti, se ima, počenši od tistega dne, kadar ta postava moč zadobi, donesek enega odstotka čiste zapuščine normalnemu šolskemu zakladu kranjskemu odrajtovati.
Nasproti temu pa se od tega časa ne odrajtujejo več dosedanji donesek normalnemu zakladu.
2.	Ta donesek odrajtati imajo dedniki (jerbi) dolžnost, zato pa imajo tudi pravico, da en odstotek zase utrgajo od zneska ali vrednosti volila (legata).
3.	Oproščene tega doneska so:
a)	vse dedščine, volila in vstanove, ki so na korist kranjskim javnim ljudskim in srednjim šolam;
b)	vse take zapuščine, od kterih po volji oporoke kranjski normalni šolski zaklad toliko ali pa še več dobi, kakor bi dobil po razmeri te postave;
c)	vse take zapuščine, ktere po odštetih dolgovih, ki se imajo iz njih poplačati, ne dosežejo 300 gold. av. v.
§. 4. Vsi normalnemu šolskemu zakladu iz zapuščin dohajajoči doneski se smejo, dokler postava kaj druzega ne zapove, kot tekoči dohodki rabiti in v smislu 66. državne postave od 14. maja 1869 za namene javnega ljudskega šolstva obračati.
Vstanovljanje dotičnega proračuna spada z ostalimi dohodki normalnega šolskega zaklada v oblast deželnega zbora, — nakazovanje na podlagi proračuna dežel, šolskemu svetu, — shramba in uprava tega zaklada pa v področje deželnemu odboru.
§. 5. Pobirajo se pa ti doneski v smislu ministerskega ukaza od 8. novembra 1850. I.; v ta namen imajo c. kr. okrajne sodnije vsacega pol leta izkaze napraviti o vseh v preteklem pol letu pri-sojenih zapuščinah, od kterih se je izkazalo, da se je pri davkariji donesek k normalnemu šolskemu zakladu odrajtal, ter imajo te izkaze v kontrolo deželnemu računovodstvu izročiti.
6. Mojemu ministru za bogočastje in nauk se ukazaje izvršitev te postave.	_
Tako odkrito in učiteljem prav iz sere vzeto je 4. t. m. v dež. zboru poročeval gosp. dr. BIeiweis, in nasvetovana, toliko važna postava, je bila enoglasno sprejeta. Slava!
Metelko
*
slovenskem slovstvu.
15. L. 1832 pride v Celovcu na svetlo „Versuch eines E t y ni o I o g i k o n' s der SI o w e n i s c h e n Mundart in InnerOesterreich", ki ga je po zanesljivih virih zložil U. Jarnik, na Koroškem drugi prijatelj Metelkove slovnice, ki ga pa ni spisal v Metelčici, ampak v Bohoričici. V „Carinthia" štev. 12. t. I. naznani Slomšek tudi to knjigo ter kaže, kako pomenljivo in kako koristno je Slovencem tako delo. Jedro vsakteremu jeziku je v ko-renikah, pravi. Iz teh se razrašča in razcvita in prav v Vijih se vidi, kako lep in bogat je jezik slovanski sploh in slovenski posebej. Skor 1500 slovanskih korenik je nabral pisatelj in primerja jih s staroslovenskimi, s poljskimi, češkimi itd. Koliko bogastvo se razodeva v našem jeziku; res je, da se ga človek nikdar ne nauči popolnoma. Ta „Etymologikon" ima biti podlaga velikemu slovarju, ki ga z nekterimi prijatelji sostavlja Jarnik, in ki ga že naprej vesel pozdravlja Slomšek.
Spisal je bil omenjeno delo, slovar po korenikah, Jarnik že 1. 1830, kar je razviditi iz predgovora. V tem spominja tudi, da so ljudje vseskozi popraševali po slovenskem slovarju, in da je v dveh zimah nabral bil čez 20.000 besedi, ki jih je pa namesti po navadni abecedi, v kteri se tolikanj razločujejo med seboj slovanski rodovi, vredil po sorodnih glasnikih, kakor jih ima že tudi Metelko v svoji slovnici. Zakaj ni dal te knjige natisniti v Metelčici, tega sam ne pove.
Drugače pa je storil Anton Janez Murko (r. 1. 1805) pri sv. Rupertu na Stajarskem, dr. bogoslovja, sedaj dekan v Hočah). Konec 1. 1830 je bil že na Dunaju spisal slovnico o slovenskem jeziku (vid. Vorred. XVI.) in v dveh letih je hotel na svetlo spravili tudi slovar v dveh delih. Vendar pride perva na dan v Gradcu I. 1832 z naslovom : „Theoretisch-praktische Slowenische Sprachlehre für Deutsche", s pristavkom, v kterem ima poslovenjene ne-ktere potrebne besede, nekaj nemško-slovenskih pogovorov, Ezopo-vih basen in Prešernove pesmi ^Slovo od mladosti" pa „Povodnji mož« (8'. XVI. str. 198); slovar pa 1. 1833 najprej „Deutsch-Slowenischer Theil" (8'. v predelih str. 862) in potlej „SI o vensko-Nemški Ročni Besednik (81. str. 788). Kakor se slo-venšina govori na Štajerskim, Koroškim, Krajnskim in v zahodnih stranih na Vogerskim". — Reči se mora, da slovnica in slovar, ki sta bila tedaj prav dobra, sta dobra še sedaj, vzlasti slovensko-
nemški besednik, ker boljšega nimamo doslej. Ni se toraj čuditi, da je obeh teh del bil Slomšek tolikanj vesel.
V predgovoru k slovnici razlaga Murko, zakaj ni pisal ne v Dajnčici ne v Metelčici, ampak v Uohoričici. Pervič, pravi, za lo, ker sem spisal to delo (slovnico in slovar) za Slovence vse, ne le za nektere, za kako peščico naslednikov te ali une abecede, sej vem, da Slovenci rabijo sedaj še največ Bohoričico; drugič, ker je gotova resnica, da se kaka nova tudi dobra reč, dokler je narod in večina njegovih pisateljev ne poterdi, v slovar sprejeti ne sme; tretjič, ker bi nova abeceda, ako je že res potrebna, mogla biti čisto latinska, ne pa zmes iz latinskih, cirilskih, pokvarjenih in na novo iznajdenih pismenk. Vsak terdi svojo, se ve; vendar nobena novih abeced ne skeza, in sostaviti bi moral spet drugo, in tako le pomnožiti dosedanjo zmešnjavo. Opomnim naj, da se Bohoričeva meriti sme (razun s Cirilovo) z vsemi drugimi evropejskimi. Kopitar, na kterega se ti novi abecedarji sklicujejo, je želel latinskega Cirila, ki bi v svojem pravopisu sklenil zapadne Slovane. To imenitno in jako dobro zedinjenje slovanskih narečij bo pa ostalo menda le zelenje, dokler se manjši, v deržavi manj pomenljivi in manj olikani rodovi ne pridružijo bolj izobraženim in premožnim.
Stajarski Slovenci smo bili s Kranjci lepo sklenjeni v pisanji, kakor smo v govorjenji še; zdaj pa se vzdiguje neka književna razlika, kakor stena kitajska, ki proti nas razdeliti, kar ni in ne more dobro biti ne glede na jezikoslovno ne sploh na ljudsko omiko, ker si na vso moč prizadevajo na Stajarskem Dajnkovo, na Kranjskem pa Metelkovo pisavo pripraviti v občno rabo ter jo vpeljujejo v ljudske šole in tako med ljudstvo samo. „Le vzajemno abecedo, vse drugo pride samo po sebi", vpijejo in vendar delajo vedno le nove razpore. Poznam človeka, ki si je, ker mu nobena dosedanjih abeced ni všeč, stvaril popolnoma novo, češ, da rabi v prihodnje sam svojo! Ako se ima to ponavljati, se bomo vkvarjali na zadnje kakor Kitajci le s pravopisji, poglavitno reč, vedo samo, pa zanemarjali. Kdor se je naučil pravilno brati slovensko, lahko bere in razume vsako tudi v Bohoričici pisano ali tiskano knjigo; kdor se pa ni naučil, tega nevednosti ali priprostosti ni pomagano še s toliko celimi ali polglasniki! Kadar sem pisaril poprej svojim rojakom, pisal sem vselej v navadnem pravopisu, ter sem dobro vedil, da me bodo razumeli; zdaj bi pa enim mogel pisariti v Bohoričici, drugim v Dajnčici, spet drugim v Metelčici, in bi še vselej ne vedil, bodo li znali brati, ali me bodo razumeli itd. Čemu se neki ločiti in na stran zahajati, kadar se po ravni poti in z zedinjenimi močmi najprej
pride do zaželenega konca itd. To so razlogi, da sein pisal v Bo-horičici; ako bode treba, povem jih še več, vendar le—ti so poglavitni.
Tako je z besedo in v djanji na Stajarskem poderl Dajnčico, pa tudi Metelčico, A. J. Murko, na Koroškem djanski U. Jarnik, in ondi pričelo abecedno vojsko sklenil in dokončal je, djal bi, z obeh omenjenih del tolikanj iskreno priporočbo — Lubomir t. j. Slomšek. Pa — komaj potihne abeccdna vojska na Stajarskem in Koroškem, kar se vname le še huje na Kranjskem!
Drobtinice iz dnevnika slovenskega učitelja.
Spisuje Josip Levičnik.
Moto: „Nulla dles sine Ilnea!"
Stari rimljaiiski pregovor,
Ako moramo o presajanju prenašali mlada drevesica iz enega kraja v druzega, moramo posebno paziti, da se med potoma kaj ne poškodujejo. Zlasti solncu naj ne bodo preveč razpostavljena. Pri prav mladih smrečicah in mecesnih je še dobro, ako se zemlja, katera se koreninic derži, malo zamoči. Tudi za večja drevesica je dobro, če se med prenašanjem večkrat z vodo polijo. — Vsajaje mlada drevesica na nova mesta paziti moramo na to, da jih tako široko vsaksebi razverstimo, da kedar odrastejo, njihovo vejevje tla zagerne, ali z drugimi besedami, da veje posamesnih dreves ne segajo ena prek druge. Tedaj ne preredko, pa tudi ne pregosto, naj
ter se nam tako-le razjasnila: Vervico, ktera naj bo že punktirana ali z jagodicami, ali pa s pikami po potrebi daljave (kakor hočemo namreč drevesica narazen postavljati), potegnimo po širjavi od a do c; potem od a do 6; potem od b
se gojzd sadi. Se ve, da je tu treba gledati na velikost drevesic; čim večja so, tim redkejše jih moramo stav-ljati. Prostor naj se jim pa tudi po mogočnosti pravilno odmeri. Narisala se je bila v zgled nekako naslednja podoba na tablo:
do f, in poslednjič, da dobimo pravi štiriogelnik, še od c do f. Zatim se pričnejo saditi drevesca po vervici od a do i itd. — Tako sajenje nam kaže in da lepo simetrično podobo, in poleg tega^se lahko tudi hitro izštevili, koliko ravno mladih drevesic potrebujemo. Vzemimo: 1 oral z 1600 \J° X 36 da 57-600 tedaj bi bilo treba za l >ral 3600 po 4' narazen nasajenih drevesic. Tega razmerja se navadno tudi gozdorejci poslužm"ejo. Zamorajo se pa mlada drevesica tudi
le v versto, v triogelnik i. t. d. nasaditi, kakor je namreč svet v to vstvarjen ali pripraven.
Dalje se je govorilo o načinu presajenja. Za 2, 3 ali 4 letne rastline se je najbolj priporočal ta-le način: Najpred naj se, ako je zemlja z rušo zaraščena, z ojstro lopato odlupi. Potem naj se jamice, ako ni zemlja preveč pusta, napravljajo z nekim nalašč za to vravnanirn orodjem, ki se nam je tudi „in natura" pokazal. #) Iz jamic izkopana ali vdzdignjena zemlja naj se preloči; dobra posebej, slabejša posebej; — kamenje pa je najbolje, če se odstrani. Potem naj se sadi, in sicer se z desno roko drevesice v jamico postavi, se koreninice razprostijo, potem naj se dobra perst okoli korenine nasiplje	med kterem opravilom naj se drevce malo potrese, da se perst okoli koreninic zgosti in vleže. Prot verhu jamic naj pride potem še - le slabejša perst. Ivo so jamice okol drevesic popolnoma zasute, naj se zemlja še enmalo na rahlo potlači. Naj bolje je, ako delata pri presajanju dva delavca; eden napravlja jamice, drugi pa sadi mlade rastline. Paziti je dobro pri presajanju drevesic tudi na to, da koreninice pridejo kolikor je moč v zemljo ravno tako globoko, kakor so bile pred presajanjem. Ako pa presajamo večja drevesa, napravljamo drevorede itd., je jame za to treba skopati že v jesen poprej, da se zemlja po raznih vremenskih spremembah dobro zrahlja. — V misel se je vzel tudi še neki drugi način presajanja dreves, namreč na kupiček (Hügelpflanzung). Priporočal se je ta način le bolj za mlade sadike; — po naših pičlih mislih bi bil morebiti dober za močvirnati svet. Morajo se pa taki kupčeki obdati z rušnjo ali kamenjom, da deževje dobre persti od stebelcev ne odplakne. Dostavimo naj tii še to, da se nam je za izkopovanje mladih gozdnih rastlik kazalo neko orodje, s kterim se one kar iz zemlje nekako izvertajo ter s perstjo okol koreninic vred iz tal odzdignejo. Temu svedru nasprot se nam je kazal zopet drugi, ki na ravnokar v misel vzeti način iz zemlje izvrtanim koreninicam zopet nove jamice dela. Se ve, da za tako delo morajo biti delavci dobro izurjeni, ker bi sicer lahko veliko več škode, kot koristi napravili.
Dalje se je govorilo še enkrat o zaplodovanju dreves po mladikah. Verba in jagnjeda — kakor smo že v zadnjem sostavku sli—
Nam se je posebno praktično zdelo še neko drugo za presajenje drevesic vravnano orodje, kterega je g. docent imenoval „Birmanischer Pflanzenbohrer", in je nekako zavito (spiralförmig) napravljen. Je pa to orodje posebno zato praktično in koristno, ker persti ob stenah jamic ne zgnjete, ampak jo še nekako zrahlja. Pis.
**) Priporočalo se je pri takem presajanju privzeti še od drugje nekoliko žlahtne persti, ktera naj se v kaki čajni s seboj nosi in po okolščinah in potrebi prisiplje.
Pis.
v •	V
šali, se na ta način kaj lahko hitro odredijo. Sibice naj se odrežejo od odraščenih dreves, naj se na večih mestih nekoliko narežejo, ter vsadijo v zemljo tako, da mladike v tla pride. Najbolj navadno se na ta način odrejajo jagnjeda in verbe ob mejah travnikov in ob vodah, ter hkrati dajejo obrežjem dobro varstvo zoper povddnja. Tudi na pašnikih se to drevje dobro sponaša, samo zemlja more biti dobra, t. j., vlažna in rodovitna. Drevoredi iz jagnjed se na ravno imenovani način tudi kaj lahko zasadijo; treba je le vzeti večje mladike, ki se pritvezati morajo h kolcem. Vsajajo naj se take mladike na drobnejšem ali tankem koncu v zemljo.
Listnato drevje se tudi lahko zmnoži po grebenčenju (Ableger). Ako namreč pripognemo šibko, gosto obraščeno mlado drevo k tlam v to pripravljeni prekopič ter zasujemo ga s perstjo, začne gnati iz njega novo mladičje v obilni meri. Novo nasajeni gozd pa potrebuje vseskozi gojenja; zlasti mlada hovjevina. Le-ta raste namreč mnogokrat kaj čversto in gosto, in si le grede drevca eden drugemu napotje delajo. Tako mladičje je tedaj treba prebirati (durchforsten), t. j. odstraniti moramo toliko drevesih, da druge brez škode dobro rasti morejo. Tudi odraslim gozdom prebiranje kaj dobro tekne; se ve, da se to mora zgoditi o pravem času in v pravi meri. V misel se je vzelo tudi, da je dobro, ako se pri hovjevini večje stranske veje tako pritvezajo k glavnemu deblu, da preveč na široko ne rastejo. Nemci imajo za tako naredbo izraz (aufästen). Sosebno dobro je tako gleštanje za les, ki ga mislimo čez kaj let rabiti za stavbe, domače orodje in pohištvo. Na širjavo rasteče vejevje, zlasti kar ga je bolj pri tleh, se namreč rado vsuši in odpade, vejni štremelj pa, kar ga sega v notranje drevo, ostane, bi rekli, mertvi ud v živem telesu, in taka drevesa nam dajo takoimenovani vejnati les, vejnate dilje. Umni gozdnarji tako mertvo vejevje, in tudi še rasteče, kar ga je bolj pri tleh, z ojstro sekiro odstranijo, ter s tem skerbijo za dober in terden les. V malih gozdih se to kaj lahko dela; pa tudi v obširnih lesovjih ima ta metoda že mnogo prijateljev.
Na vprašanje, kakšna zemlja zlasti dobro služi hovjevini, se je odgovorilo: Smreka in mecesen se posebno dobro sponeseta na višavah, in dajeta veliko korist: zraven pa še ne zahtevata ravno od več dobre zemlje. Zaplodita se lahko po naravski, in tudi po umetni poti. Golo posekana mesta tacih gozdev se včasih tudi poži-gajo, ter se pepel na okrog raztrese. Potem se taki prostori skop-Ijejo in kake dve leti posejejo z režjo ali ovsom. Ta žita se vendar ne smejo žeti pri polti. Naposled se tako zemljišče zopet v ledino pusti, in kmali požene novi gojzd. Zapomniti je pa vendar, da kjer so skalnata tla, ondi požiganje ne tekne dobro. Čer (Zirbelkiefer)
je veliko bolj imenitno in dragoceno drevo mimo smreke in mecesna; ali žalibog! tega drevja je čedalje manj, in je mnogokrat g. docent to milovaje omenjal. Na apnenih gorah to drevo ne raste, ampak zahteva dobra (vroča) tla. — Planinska olša in planinski bor, ako-ravno pritlikovca, naj se nikar ne vkončujeta, ker sta dobro varstvo zoper plazove. Prebirati se pa sme tudi to drevesno pleme, da se more ložeje zaploditi novi zarod.	(Dalje sledi.)
Občni zbor učiteljskega društva za Kranjsko.
(Dalje.)
Blagajnik g. M. Močnik poroča o dnaretvenem stanji učit. društva. Iz računov se vidi, da društvo verlo napreduje tudi v tem oziru , in da bi se društvene namere še bolj pospešovale, ko bi ne imelo dolžnikov. ' Po 13. društvenih pravil izvolijo se potem trije pregledovalci društvenih računov in knjižnice.
Na versto pride perva točka: posvetovanje o učnih n a č e r t i h za ljudsko šolo. Poročuje g. J. Lapajne, nasvetuje osnovo učnih čertežev (kakor jo je prinesel „Tov/' 15. sept.), ter prav čversto govori: V poslednjih treh letih smo dobili veliko šolskih postav in ukazov, ki so veljavni tudi za kranjske ljudske učitelje in šole. V teh je obilo obilo določeb, ktere človek komaj pomniti more. Vendar pa nam primanjkuje še zelo važne šolske na-redbe, namreč zglednih učnih čertežev, po kterih naj bi se ravnale slovenske ljudske šole na Kranjskem.
Take učne načerte bi imelo sestaviti deželno šolsko svetovalstvo, od koder smo jih kranjski učitelji že lani pričakovali. A si. kranjsko deželno šolsko svetovalstvo je v svoji okrožnici od 8. oktobra lanskega leta pod številko 8 naznanilo, da bode take učne načerte po boljšem p o z v e d o-vanji in posvetovanji pozneje priobčilo.
Naš si. deželni šolski svet pričakuje torej, kakor je razvidno iz omenjene okrožnice, da bodo učitelji o tej zadevi svoje mnenje razodeli. Dolžnost nas učiteljev pa je gotovo tudi, da se o predmetu, kteri je za napredek šolstva silno važen, resno posvetujemo iu združimo v veljavnih sklepih, na ktere se bode deželni šolski svet nedvomljivo oziral.
V kterih predmetih se mora podučevati v splošni ljudski šoli, to določuje deržavna šolska postava od 14. maja I. 1869. Kteri so učni smotri posamesnih naukov, t. j. koliko tvarine naj se pri tem ali unem predmetu obdeluje, to je zaznamovano v osmem oddelku učnega iu šolskega reda od 20. avgusta 1870. I. in v omenjeni okrožnici lanskega leta od kranjskega deželnega šolskega sveta.
Obseg učnih čertežev pa je določilo, koliko učnih ur na teden se odmeri posamesnim naukom.
Sedanje ljudske šole se imenujejo po številu učiteljev, ki so pri šolah, enorazredne (1 učitelj), dvorazredne, (2 učitelja), trirazredne itd. Za vsako različno šolo treba je sestaviti posebni učni načert. V ta namen nam je vodilo ministerski ukaz od 12. julija 1. 1869., ki ima v dodatku nekaj učnih čertežev.
Najpervo nam je osnovati učni čertež za nerazdeljeno ali celodnevno enorazredno ljudsko šolo.
V takih šolah je pri nas 50 — 100 otrok. Po učnem in šolskem redu (§. 45.) pa bi jih ne smelo biti nad 50. Oddelka sla v takih šolali po dva, trije bolj porcdkoma. V taki nerazdeljeni šoli morajo se vsi oddelki kolikor le mogoče v vseh predmetih skupno podučevati. Redar to ni mogoče, izroče se enemu oddelku tiha dela, kakor so pisanje, pismeno šte-viljenje; med tem se pa učitelj peča z drugim oddelkom. Vendar mora učitelj tudi v nerazdeljeni enorazredni šoli na to gledati, da je nižem oddelku (mlajšim učencem) manj ur odmerjenih; t. j. da se viši oddelek nekaj ur na teden tudi posebej podučuje.
Po prav živahni debati, ktere se vdeležujejo g. g. učitelji: Cebin, Močnik, Knific, Podobnik, Vavken, Zarnik in Zima. Sklene se: dokler se učiteljem plača ne zboljša, naj ostane pri dosedanjem čertežu, t. j. učitelj naj podučuje 4 ure na dan, posebno tudi zato ne več, ker ima mladina po mnogih krajih daleč v šolo in s potjo veliko zamudi. Glede čerteža za dvorazredno ljudsko šolo je obveljal predlog gosp. poročevalca namreč za I. razr. 22, za II. razr, pa 25 ur na teden. V trirazredui šoli naj se podučuje v I. razr. 22, v II. razr. 23 in v III. razr. 25 ur na teden. Po živem razgovoru, kterega sta se vdeleževala g. Močnik in g. Stegnar, obveljal je predlog g. poročevalcev, da naj se v čveterorazrednih šolah uči nemščina še le v III. in IV. razredu, in sicer vseh ur vkup naj bo v III. 26 in v IV. razr. pa 27 ur na teden.	(Dalje prih.)
Šolsko obzorje.
Iz Idrije. (Naznanilo družabnikom društva „Šole" in drugim učiteljem na Kranjskem.) Kakor se je že nekoliko iz poročila blagaj-nikovega pri občnem zboru društva „Šole" razvidelo, ima to društvo sledeče šolsko blago: 90 Stegnarjevih zemljevidov kranjske vojvodine, 120 knjižic šolskih postav in imenikov kranjskih učiteljev, 30 knjižic „Kranjsko ljudsko šolstvo", 61 knjig družbe sv. Mohora (namreč: 17 zveskov „Slovenskih večernic", 8 iztisov „Rokopisa kraljedvorskega", 3 izt. „Fabiole", 3 izt. „Utopljenci", 3 iztisi „Oglenice", 3 iztise „Mati božja dobrega sveta", 3 „Nauk o gospodarstvu in Slovenski Bučelarček", 3 „Poboljšani sosedje", 3 „Umni vinorejec", 9 iztis. „Živali v podobah", 3 izt. I. del, 3 izt. III. del 1. snopič, 3 izt. III. del 2. snopič in 1 izt. „Koledarček" za 1872. leto), in obilo drugega šolskega blaga.
Vse p. n. družabnike vljudno prosimo, da nam do 25. t. m. *) naznanijo, ktere šolske priprave #*) naj se jim pošljejo. Razpošiljanje pričelo se bode meseca novembra.
Nadalje se naznanja v porazumstvo z odb. učit. društva za Kranjsko: Da bi se bolj izpeljavala namera učiteljskega društva za Kranjnko po 2. društvenih pravil v zadevi pismenih odgovorov na zastavljena vprašanja, k temu hoče materijalno nekoliko pomoči društvo „Šola" na ta način: Tistim 5 do 8 kranjskim ljudskim učiteljem (ali šolam) ki bodo naslednja vprašanja najbolj in dovelj obširno rešili, hoče „Šola" nakloniti šolskega blaga v vrednosti 3 gold.
1. Na kteri način bi se 13. učnega in šolskega reda od 20. avg. 1870. I. v smislu vlade in na korist našega kranjskega in slovenskega
*) Do tega časa naj se pošlje tudi donesek.
**) Kdor želi še drugih šolskih priprav, naj tudi blagovoli naznaniti.
ljudstva izveršil? 3. Koliko se v naši slovenski ljudski šoli glede omike, redoljublja, zdravja in snage storiti more? 3. Kaj naj učitelj stori, da se bode ljudstvo za šolo zaniinivalo, da bode zanjo skerbelo tako, kakor ta važna naprava tirja? 4. Ktere prednosti in ktere pomanjkljivosti imajo nove šolske postave na Avstrijskem? 5. Kako se prične zemljepisni nauk v ljudski šoli, kako se nadalje postopa in kaj je svrha (cilj) tega nauka v omenjeni šoli?
Zadostno je, tla se 3 vprašanja dovelj obširno (vsaj 3 pisni poli) izdelajo. Pošiljajo naj se odboru učiteljskega društva v Ljubljano do 1. dec. t. 1. Po njegovi razsodbi se bodo obljubljena darila o novem (1873.) letu podelila najboljšim pisateljem. Učitelji potrudite se nekoliko, ako hočete sami sebi ali svojim šolam nakloniti lepo kupico šolskega blaga!
Odbor društva „Šole".
Iz Ljubljane. Odbor učit. društva na Kranjskem je prosil vsled sklepa učiteljska zbora v Ljubljani deželni zbor sledečih reči: 1. a) Ljudski učitelji na Kranjskem naj bi dobivali svojo plačo iz deželne šolske zaloge, ki naj bi se po zgledu drugih dežel v ta namen vstanovila. Za napravo in vzder-ževanje šolskih poslopij in šolskih vertov, za učne pomočke, učiteljevo stanovanje in druge šolske potrebščine naj bi pa skerbeli šolski okraji, b) Ako bi se ne mogla osnovati deželna šolska zaloga, naj pa prevzamejo vso skrb za šolo šolski okraji, c) Ako bi se tudi to doseči ne moglo, vstanove naj se vsaj za plače učiteljev okrajne šolske blagajnice, in le druge šolske potrebe naj oskerbljujejo posamne srenje, č) Nikdar pa naj se vse dolžnosti do šole nalagajo vsaki občini za-se. 3. V tistih večih šolskih okrajih na Kranjskem, kjer nimajo nobene srednje šole, in kjer je že ena ali več štir-razrednih šol, napraviti si mora ena mescanska sola, ali pa se mora ljudska šola pomnožiti z 1 ali 3 razredoma. 3. Šolnina naj se odpravi in nadomesti s šolsko priklado na davke. 4. Zastran učiteljskih plač naj se tako vravna kakor je na Štajarskem. Tu so namreč 4 verste šolskih srenj s 700, 600, 500 in 400 gold. letne plače. Verh tega imajo	petletne
doklade. Ravnatelji imajo 300, nadučitelji 100 gold. v 1. in 2. razredu in 50 gold. v 3. in 4. razredu šolskih srenj. Podučitelji dobivajo 60 % učit. plače. Ravnatelj ima prosto stanovanje ali pa 35^ odškodovanja. 5. Služba cerkvenikova naj se popolnoma loči od učiteljeve službe. 6. Pri vravnanji učiteljeve pokojnine naj se učiteljem vštejejo tudi dosedanja službina leta.
— Včeraj (14. t. m), zadnji dan zborovanja, Je dež. zbor sprejel začasno postavo, ktera ljudskim učiteljem, dokler se njihova pravna razmerja ne vravnajo, določuje v Ljubljani naj manj po 600, na deželi pa naj manj po 400 gold. letne plače, kar je priboril g. dr. Jan. Bleiweis. Slava mu!
Premembe v učiteljskem stanu in razpis služeb.
Gg. učitelji: Anton Oz i m e k, v Sorici. in Jan. Dolinar, uč. na Dobrovi, tako trdi Leop. Božič v Planini in Matija Petrič v Grahovem so s službami menjali. Službo v Predosljih dobil je g. Jak. Mencinger, uč. v Ternovem pri Bistrici, službo v Lescah pa g. Jan. Jerše, uč. v Postenji, g. Ant. Jeršinovccu v Černomlju je podeljena perva in g. A. Javoršeku, uč. v Planini pa druga služba pri tej šoli. Poterj. pripravnika gg. Fr. Kovač in Val. Lindner sta zač. y služIjo postavljena, pervi v Zatičino, drugi v Teržič. Službe so razpisane v Mirni Cokrajni šolski svet v Rudolfovem) in v Postenjah (okrajni šolski svèt v Postojni) obe do 20. t. m. in pri novi šoli v Ho-tiču (okrajni šolski svèt v Litiji) z 210 gold. letne plače) do 15. t. m.
Današnjemu listu je pridjan Kazavec štev. 3, Z str. "^jf
Odgovorni vrednik ; Andrej Praprotnik,
Tiskar in založnik : J. B. Milic.