Poštnina plačana v gotovfnL Leto X., št. 11.(„jutrou xtx., št. 61 a) LJubljana, ponedeljek 14» marca 19# UpravuiSlvo L.juoija(ia. Knarijeva 0 — Telefon St 3122 3123. 3124. 3125 i126 Inseratni oddelek: LJubljana, šelen-Purgova ul — Tel 349V in 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Cehe Kocenova ulica 2. — Telefon St 190 Podružnica Jesenice. Pri kolodvoru St 100 PoJružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42 Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eaHncr 1a Ponedeljska Izdaja »življenje In svet" Cena 2 Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5 Telefon fiL 3122. 3123 3124. 3125 Ul 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« tznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebei in velja po pošta prejemana Din 4,- po raznaial-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St. 7. Telefon št 2440. Celje. Stros8mayerJeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. učit@¥ Avstrije k Nemčiji izv Zadnji predsednik Avstrije Miklas odstopil — Danes pride na Dsiitaj — Hitlerjev plebiscit 10. aprila Dsmof, 13. mar ca. br. štabni šef avstrijskih hitler-jevskih napadalnih oddelkov dr. Odilo Globočnik je nocoj oh 20.45 proglasil p® radiu ln ob enem na velikem hitlerjevskem masiiSestacijskem zborovanju na trgu pred dunajskim magistratom novi ustavni zakon, s katerim se proglaša priključitev Avstrije k Nemčiji. Zakon se glasi: Čl. 1. Na temelju čl. 3 odstavek 2. avstrijske ustave o izrednih ukrepih v okviru avstrijske ustave Je vlada sklenila: Avstrija je dežela nemške države. čl. 2. V saedeljo, dne 10. aprila 1938 bo svobodno, tajno ljudsko glasovanje vseh nad 2© let starih moških in ženskih državljanov Avstrije o združitvi Avstrije z Nemčijo. čl. 3. Psi ljudskem glasovanju odloča večina oddanih f lasov. ČL 4. Za izvršitev tega zakona bodo izdani potrebni ukrepi z uredbo. čl. Zakon stopi v velfavo s dnem objave, čl. 6. Za izvedbo tega zakona je poverjena vlada. Obenem je bilo po radiu sporočeno, da je zvezni predsednik Miklas odstopil. Uklonil se je zahtevi narodnih socialistov. Posle državnega poglavarja bo vodil začasni zvezni kancelar Seyss-!nquart, dokler ne prevzame te Sunkcije Adolf Hitler, Po objavljeni vesti o odstopu zveznega predsednika Miklasa je bilo objavljeno, da bo nemški državni kancelar in vodja Adolf Hitler jutri prispel na Dunaj. Dunaj, 33. marca. br. Navdušenje, ki ga Je med narodn.mi socialisti izzval prevrat v Avstriji, se je nekoliko poleglo. Ljudje so očitno že utrujeni. Dunajske ulice in trgi danes dopoldne od daleč niso več tako polni liudi kakor v poslednjih dveh dnevih. Vendar je vse v zastavah in po ui:cah še zmerom manifestirajo posamezne skupine narodnih socialistov, športnikov, telovadcev in drugih hitlerjevskih organizacij. V južn h pokrajinah, zlasti na štajerskem in Koroškem še vedno sprejemajo nemško vojsko, ki le polagoma prihaja Ln zavzema posamezna mesta. V Gradec je prispel danes popoldne prvi oddelek, 500 mož letalske pešadije, ki so jo pripeljali z velikimi letali iz Nemč je. Med tem pa se z vso naglico izvaja sou-smerjanje Avstrije z Nemčijo. Vsa vodilna mesta so že zavzeli izraziti narodni socialisti. Najvažneje funkcije v javni upravi so prevzeli nacistični okrožni voditelji. V teku včerajšnjega dne so bile v avstrijskih deželah postavljene nove deželne vlade. Predsedstvo deželnih vlad so po večini prevzeli dosedanji pokrajinski voditelji na.rodnosociali3tičnega gibanja. V Gornji Avstriji je bil postavljen za deželnega glavarja dosedanji 'pokrajinski vodja Avgust E gruber, v Dolnji Avstriji dosedanji pokrajinski vodja dr. Roman Jager, za komisar čnega deželnega glavarja Koroške je postavljen pl. Pavvlovski, za deželnega glavarja Gradišeanske dosedanji pokrajinski vodja dr. Portschy. za deželnega glavarja štajerske inž. Helfrich za deželnega glavarja Solnograške pa pokrajinski vodja inž. W ntersteiger. Tudi v večjih mestih so bili v teku včerajšnjega dne postavljeni novi župani. V Linzu je bi) postavljen za župana Sepp Wo1kersdorf, v Gradcu dr. Julius Kaspar. v Solnogradu Anton Giger v Innsbrucku pa dr. Denz. Novi grašk; župan je takoj po prevzemu poslov poslal Hitlerju v Linz brzojavko v kateri mu izraža udanost in ga prosi, da poset) tudi Gradec. Za dunajskega župana je postavljen Gratzenberger, za podžupana pa Lahr. Takoj po prevzemu oblasti je novo vodstvo občinske uprave sklenilo, da se trg pred dunajskim magistratom pre menuje v ;>AdoIf-H'tler-Platz«, o čemer je bil Adolf Hitler takoj telegrafično obveščen. Odstavljen ie tu*1i magistratni direktor, na čigar mesto je imenovan dr. Homegg. Odstavljeni so tudi štev Ini drugi vodilni uradniki. Ukrepi proti tisku Dunaj, 13. marca. Včeraj so organi polic je in napada ln h oddelkov zasedli redakcijske prostore listov koncema »Telegraf«, v Linzu pa so s salo vdrli v lokale tamc&njega katoliškega tiskovnega društva in redakcije I in ta s-Deutscftes Voksblatt« kjer so Izobesi T zastavo s kljukastim križem. Včeraj so bili zaplenjeni Usti »Reichapost«. »Wiener Zeit-ung« in »Neues W ener Journal« ker ao objavili poslovilni govor Schuschnigga. Za komisarja pri založniškem koneemu »Stei-rermiihle (»Neues Wiener Tagblatt«) je postavljen He nrich Gustav Efchinger dosedanji glavni ureetaik L5bl pa je odstavljen. Razpust domovinske fronte Z odlokom zveznega kancelarja je bila včeraj razpu^ena Domovinska fronta. Uradno je objavljeno, da je imovina do- movinske fronte narodna imovina, ki jo prevzame narodn-osocialistično gibanje. V teku noči so bili aretirani nekateri voditelji domovinske fronte. Druge spremembe Dunaj, 13. marca. Novi državni tajnik za zadeve politične vzgoje major Klaus-ner je menoval za kulturnega voditelja Hermana Stupocka. Vsa imenovanja v kulturnih zadevah so prepuščena novemu kulturnemu voditelju. Ravnatelj »Burgteatra« | Herman Robbeling je odstopi in je na j njegovo mesto Imenovan pisatelj M ruo Je3,u.*ich (Jelušič), ki je po pokolen.Tu Hrvat. Rektor graške uri'verze dr. Josei Dobre tsberger je odstopil. Do sprememb je prišlo tudi v vodstvu eva-ngelske cerkve v Avstriji Zvezni mi-n štej- je poveril s posli predsednika vrhovnega evangelfkega cerkvenaga sveta državnega pravcinika dr Knauerja, s posli predsednika duhovnega sveta pa dr. Han-sa Ederja. Dosedanja vodilna funkcionarja evangelske vere v Avstriji sta na lastno prošnjo raz."e*ena pos'ov. Povod za te spremembe je b:3 razglas starega vrhovnega cerkvenega sveta, ki je priporočal vernikom udeležbo pri nameravanem ple-bisc tu. Va raizg^as je vrhovni cerkveni svet baje izdal še-le na ponovni pritisk prejšnje vlade. Avstrijski radio združen z nemškim V Avstriji so sc med tem v zadnjih dveh dneh izvršile velike spremembe. Predvsem so bili v upravni službi odstavljeni vsi vodilni uradniki od deželnih glavarjev do referentov pri posameznih glavarstvih, policijskih direktorjev ter železniških in poštnih šefov ter voditeljev ostalih uradov Vsi biv-ii odpuščeni narodni socialisti 90 se danes vrnili v službo. Davi je bil odstavljen tudi izvršni odbor avstrijske radijske družbe Ravvag. Tudi vsi njeni dosedanji napovedovalci razen enega so bili zamenjani z novimi. Dosedanja avstrijska strokovna zveza je bila razpuščena. Njeno mesto je prevzela hitlerjevska delavska fronta Zanimivo je. da Turnerbund. ki je veljal sicer že doslej za hitlerjevsko organizacijo, spričo občega sousmerjen ja ni bil razpuSčen nego kot posebno nem£.*o okrožje vključen v oboo nemško telovadno organizacijo. Podiranje Dollfussovlh spomenikov Po vseh avstrijskih mestih so včeraj in danes odstranjevali Dol.lfussove spomenike. V Gradcu so spomenik odstranili mestni gasilci. Odpeljali so ga v neko sklad'šče. Tu di ulice in trge so začeli že preimenovati. Tako jc bil v Celovcu najlepši trg imenovan po Adolfu Hitlerju. Depolitizacija avstrijske duhovščine DUNAJ, 13. marca. r. Narodno socialistične oblasti so se z vso naglico lotile tudi cerkvenih in cerkveno-pol tičnih vprašanj. Predvsem je dobil dunajski kardinal Innitzer sporočilo, naj katol ški duhovščini po vsej deželi priporoč, da se takoj umakne iz vsega javnega življenja in tako pri-štedi cerkvi neprijetne spore z naci tičn mi obnovitvam1. Kot posebno nezanesljiv glede na sedanji režim je bil graški škof Pavli-kovvski, ki je spadal med naiodločilneiSe voditel je avstri jskih k'erika'nih leg timi-stov. že snoči postavl jen pod kontrolo. Mnogo župnikov je dobilo ukaz od lokalnih faktorjev, naj za enkrat ne zapuste župnišč. Hkra tu so bile po vseh kra iih razpuSčene vse in tudi kulturne organ zacije patriotske fronte. Napovedujejo, da bodo že v prihodnjih dneh razširjeni na avstrijsko ozemlje vsi m" zakoni, ki so nemudoma :zve^liiv> st* se bodo pričele takoj prakticiratl rasne odredbe. GIc'e cerkvene politike pa smatrajo dobro poučeni krogi da bodo oblasti postopale polagoma. Postopno se bo Izenačilo tudi vse šolstvo v smfs'11 po<1ržavI {cn ja vseh šoJ in izločitve prekomernega vpliva cerkve na vzgojo m'aHine. S takojšnjo vellavo bo tu rt' zabranjeno vsako politično delovan ?e duhovščine vseh veroizpovedi. Kakor zatrjuje ?o. bodo vsi aretirani funkcionar« patriotske fronte internirani po koncentracijskih tabor ščih. v katerih ie prejšnji patriotski režim držal vse do berrh-tesgadenskega snorazuma narodne socialiste. Vsekakor si je treba v smislu prevrata v Avstr;razbirati tu^l okoHSčino. da so b'le davi dunajske cerkve skoraj docela prazne. V frančiškanski cerkvi, iz katere so mašo prenašali po radiu, ie Ime? kaplan Schoher silno *»n'n»lvo nrldigo. SkHccvaJ se je na Tomaža Akvinsketra In sv. pismo ter na tei osnov« d0karova» pravilnost na-rodn osoc Salis Wnega ravnanja. Snoči je bilo rarre«eno tudi dosedanje vodstvo protestantske cerkve v Avstriji ;n je bil zn komisarja cerkve imenovan dunajski državni pravdn k Knaner, ki bo kot vodja protestantske cerkve začasno unravPaJ upravne posle protestantske cerkve v Avstriji. Vtis v Vatikant Rim. 13 marca br Dogodki v Avstriji so napravili v vatikanskih krogih silen vtis Sp!o«no smatrajo da so z uvedbo nacističnega režima v Avstriji hudo prizadeti interesi katoliške cerkve Posebno hudo pa je po sodbi Vatikana udarjeno avstrijsko katoliško ljudstvo, kajti avstriiski narodni socializem je prav 'ako neVrš"an^ki kaikor nemški, ne glede na to da obsto ajo tudi na- jo. Vatikanski krogi mislijo, da dogodki v Avstriji hudo ogrožajo vso civilizacijo. Izjava pariškega kardinala Pariz, 13. marca br. Pariški kardinal Ver-dier je dal novinarjem izjavo, v kateri naglasa. da je spričo tragičnih dogodkov v Avstriji treba izraziti globoko sočutje avstrijski mkatoiičancm Francija bi, či bi bila gospodarsko močnejša, to lahko preprečila. Zato rudi danes ne morem drugega, kakor iziaziti željo. naj sc združijo vsi dobri Francoz-i, da se na ta način dvigne ugled in prestiž Francije, da bo r>olitično enotna in gospodarsko močna lahko ščitila male narode pred nasiljem velikih. x i Prihod vojske v Gradec in Celovec Dunaj. 13. marca br. V Gradec. Celovec in druga jugovzhodna mesta Avstrije ua-nes drug za drugim prihajali oddelki nemške vojske Tako jt popoldne okrog \ prispel v Gradec bataljon r.emške leta''ke pehote s 61) letali. Se dopoldne so krožile po Gradcu vesti da bodo oddelki nemšce vojake prispeli od severa na tovurn-h avtomobilih. Zato sr po vseh večjih krajih severno od Gradca že organizirali po posiimc.-r-nih krajih večje sprejeme Selc popoldne okrog 15. ure &o se vesti spremenile v toliko, da prideio Nemci v Gradec z Dunaja z letali. Letala so srečno pristala na gra-škem letališču. Z njimi se je pripeljalo 700 mož in oficirjev v polm bojni opremi. Na letališču so jim priredili prvi sprejem. Poseben sprejem pa jim je bil prirejen zvečer ob 18 sredi mesta Prav tako je ob 18. nri-spel v Celovec manjši oddelek nem kega vojaštva s 30 letali. Spremembe v vladi Dunaj, 13. marca. br. Danes so bile v vladi izvršene nekatere' spremembe. Dosedanji državni podtajn k za javno varnost policijski direktor Skubl je razrešen, za no I Schuschnigg odpotoval v inozemstvo Kakor se zatrjuje, jt b*.i 2lede Scnuschnig-ga končno dosejen sporazum. Vlada je bivšemu kar celarju dovolila da odpo^je ▼ j inozemstvo. Snoči je z oddelkom svoje biv- i šc garde za.ursti! Dunaj. Odpotoval -e v tu- I vendar rn toeno -:ano. kam. Vest o ; aretiu-iii kneza Sfe bemberga pa ni bila toč- j na F,:vši vodia 1 km-atschutza se žc nekaj j čt. • i mudi v Da vosu. i Razmerje šilinga do nemške marke Zanim vo je, da so dobile danes vse banke in menjalnice od gospodarskega ministrstva nalog, da igrajo z juU1£nVjn dnem brez vc-al:'h pesetnih formalnosti menja^ vati marke po tečaju 1.35 šilinga za eno marko. 6e t k pred prevratom je veljala ena marka 2.11 šilinga. Zaradi tesra je ta odre oba izzvala v vseh dunajskih go-spedarskih krogih veliko pozornost. Deloma jo smatrajo za taktično potezo, ker bodo vendar marke v Avstriji sedaj z® 35 odstotkov ceneje kakor doslej. Bržkone bo — po teh verzijah — že v kratkem dru-gaie urejen odnos med marko in šlin-gero 'ako, da zaradi nove diference ne bo velike Škode, zato pa tem več političnega dobička. Po drugih verzijah pa namerava jlVItV/IJUni »-» '» JV> I UOi OU »»v ^ t ve državne podtajnike pa so Imenovani | nemška vlada to priliko porabiti za novo za Javno varnost dr. Ksltenbrunner, za na- | devalvac jo marke, tako da bi se posplo- rodno obrambo general Angelis državni | šil njen sedanji padec v razmerju m M- podtajnik dodeljen kancelarju dr. VVimmer. » lingom „Meja je na Brennerju" Hitlerjevo pismo Mussolini ju o namerah in ciljih Nemčije v Avstriji Rim, 13. marca. k. Danes je bilo objavljeno pdsmo, ki ga je Hitler predvčerajš-njim poslal Mussolini ju. Pismo pravi med drugim: Ob usodni uri vam sporočam, da sem se pod prittskcm okoliščin odločil za korak, ki ga sedaj ni mogoče več spremeniti, že dolga leta se je izvajalo v A vstr ji nasilje nad Nemci po režimu, ki ni imel ni- slej zarea val avstrijski Nemci enaki !a da se bo na vojaškem področju ustvarila sorazmerna varnost. V tem okviru je Schuschnigg pristal na> predlagani sporazum- Toda že od prvega trenutka dalje tega sporazuma ni spoštoval. Vprav danes je prizadejal timiu sporazumu nov udarec s tem, da je napovedal tako zvano ljudsko glasovanje, ki t*?; ' stvarno pomeni pmvo" smefenje kakšne slej zateklo preko 40.000 beguncev, ki so moral zapustiti svojo domovino, čeprav je b la vel'ka večina avstri jskih prebivalcev povsem enakih nazorov kako,r oni. Da bi se omilila napetost, sem se ortlcčil za z?d-nji poskus in Se sestal z g. Sehuschnisr-gom, da bi se z niim sporazumel za popolno enakopravnost vseh avstrijsk h pre-bvalcev. Opozori', sem ga. da Nemčija ne gakoli p'ebiscta. Posiedice tega novega nasilja nad več:no ljudstva niso mogle iz~ ortati. A\-strii'=,Al narod se je sedaj defini-tivno dvignil proti nasilju, ki je moralo nujno izzvati odpor. Predstavniki tega tia^ čeno?a naroda v zvrzrti vladi, kakor tudi v drugih korporaeijah si se umaknili. Od predvčerajšnj m dalje narašča v deželi anarn'ja. Spričo odgovornosti, ki jo imam bo mog>a več dolgo depuščati. da bi v Av- | £ fo^elar nemške države, pa stnji neznatna manjšina iz-,ajaia nasilje ; _._ ______„„ nad večino zaradi n;en-'h nacionalnih idej. j Opozor 1 sem ga vn dejstvo da za ve'e-siio rd dopustno, da bi tolerirala, da bi ljudje iste krvi ter ?r-upnega porekla in , skupne prctefklopti hli preganjani prav zaradi teh skirpnofrtn b ra-zlogov in nazo- • rov. Obvestil sem ga da bo Nem Si ja nekega dne pnV-i jena sfititi F\">jf brale, ki , so bili od vseh zapuščeni, če se ne bi v • Avstriji obncr-iia pr ska policija zlasti na Štajerskem posebno rigo-rozno čisti. Kakor po vsei Štajerski, so b:le zlasti tudi v krajih ob jueo=lovenski meji vsepovsod izvržene važne spremembe. Med prvimi sta bila odstavljena župana v Radgoni in v Cmureku. Obmejna kontrolna služba ie bila danes poostrena. V Špilju preiskuje hitlerjevska policija najstrožje vse potnike, ki potujejo v Jugoslavijo, ter je zlasti vzela na piko židovske begunce. Pri večini n ih j enamreč doslej našla znatne denarne zneske. Denar jim je bil zaplenjen, begunci pa na mestu aretirani. i> * . * * >41. • V * ! • » . j . ' . h » - . A <_ « m li"" 4 . . « } k k. - * 4 . t »JUTRO«, ponedeljska Izdaja 39BE ronedeljek, 14. HL 1938. S. Naj bodo posledice bližnjih dogodkov kakršnekoli, Jas sem začrtaj točno nemško mejo nasproti Franciji in sedaj jo začrtam nasproti Italiji: meja bo na Brennerju. Ta moja odločitev se ne bo nikoli omajala, nikoli spremenila. Za to se nisem odloČil v . letu 1938, nego že prvo uro po veliki vojni tn to ni bila skrivnost. Dogodki so nas vse prehiteli. Nihče se nI mogel nadejati zadnjega Schuschniggo-vega poraza. Niti njegovi tovariši v vladi. Vedno sera upal, da se bo morda našla kakšna drugačna rešitev. »Tega ne bom nikoli pozabil!44 Kakor znano Italija na dogodke v Avstriji res ni reag rala. Listi so že včeraj ugotavljali da Je Italija od nekdaj pričakovala končno tako ureditev avstrijskega vprašanja. aRzen koncentracije čet na 1 tali jansko-avstrijski meji se ni nič zgodilo. Mussolini se je Hitlerju oddolžil za nemško pomoč v času abeslnske vojne. Zato mu je Hitler snoči iz Linza poslal brzojavko, ki se glas>: »Mussolini. tega vam ne bom nikoli pozabil! Hitler«. Stališče Italije Sklepi velikega fašističnega sveta — Italija priznava realno stanje Rim, 13. marca. k. Veliki faSnstačrna s ver jo snoči razpravljal o dogodkih v Avstiiji. O tem je bilo izdano davi v zgodnjih jutranjih urah uradno poročilo, ki piavi med Cffugun: Veliki fašistični svet je sprejel na znanje porodilo zunanjeza ministra Ciana o avstrijskih dogodkih, ki ga je podal ua obnovi po Irobttih in otsežmib informacij • oi> jenih od italijanskih zastopcikov v inozern-81vu. Italijanska vlada je bila točno pouee-ea o razvoju situacije. 0 rezultatih s stanka x Beroht8sgadenu je avstrijska viad i šele m-knadno obvestila italijansko vlado. Ita i-janska vlala se je olločMa, da se v nobeni obliki ne vme^a v avstrijsko notranjo politiko in razvoj pokre^a. ki je imel čisto racionalni značaj, ker je bilo ta razvoj z vsem ajegovim loaričnim epilogom zlahka pre videvati. Veliki fašistični svet pr udarja Se prav posebej, da italijanska v'ada za plehi-scit. ki ga j? odredi' Schu6e'm®r*r nepričakovano. ni dala nikakih pobud, nego ca je nasprotno odsvetovala- čim je bila o njem obveščena to pa ta.ko zaradi n"čina. kakor je bil razoisan, kakor zaradi njegov^ vsebine in oblik e. Vefiki fašist ifini svet presoja vse, kar se je jgodilo v Avstriji, kot rezultat že prej obstoječega dejstva in kot jaser> izraz nazorov in volje avstrijskega naroila. ki ie bila ca ne voiune« način po"rje»na po imnoz^nf-nih javnih manifestacijah, 6 katerimi so bili ti dogodki sprejeti Veliki fašistični svet je tudi z najglobljra interesom sprejel na zna- »Nemčija In čase ia stotina nje pismo. Id ga ie 11. marca Hitler poslal Mussolkdju o avstrijskih dogodkih in giede na ita.lijai.sko nemške odnošaje. Sprejel Je na znanje, da je italijanska vlad« oik.onila italijanski poziv, da bi ge s francosko vlado sporazumela o akciji, ki bi bila j že spričo tega, da se ni opirala na nikako osnovo in ni imela nikakega pravega smotra samo še poslabšala mednarodn poožaj ter je odobril stalile, ki ga je jfcal jan»'t v Av*+rl- 1' kot ki ie bilo izvršeno na zahte- vo avstrijske vlade. Nemška zagotovila ČSR Lordon. 13 marca AA. fReuter) Češkoslovaško po^aii^tvo v Londonu e snrejelo od praske vlade obvestilo, da le o pol no mo- čeni minister Nemčije v Pragi dal češkoslovaški vladi zagotovilo, 9 kater m vlada nemškega tajha visoko ceni mir. kj ga manifestirajo na Češkoslovaškem Dodal je Se, da nem:ka vlada goji občutja dobre volje nasproti Češkoslovaški. Konferenca v Londonu London, 13. marca AA. ((Havas) Uradno sporočilo, ki je bilo objavljeno o seji ministrskega sveta pravi, da je predsednik vlade Chamberiain, prav tako pa tudi angleški zunanji minister Halifax poudaril nemškemu zunanjemu ministru v Ribben-tropu dejstvo, da je delovanje nemške vlade v Avstriji takšno, da bi moglo imeti važne posledice. Angleška vlada je v neprestanem stiku z vlado v Parizu ter »talno proučava mednarodni položaj. Potrjujejo tudi vesti, da se bo angleška vlada ponovno sestala v ponedeljek. S'e dvomijo, da je češkoslovaški poslanik v tem pogledu zadovoljen z razgovorom, ki ga je snoči imel z državnim podtainikom v ministrstvu za zunanje zadeve. Verjetno je, da bo prišlo to zadovoljstvo do izraza tudi v izjavah. ki bodo padle v spodnjem domu. Stališče Male antante nespremenjeno Bukarešta, 13. marca k. Na osnovi izmenjave misli med Beogradom, Bukarešto in Prago se je, kakor poročajo tukajšnj? listi. Mala anlanta sporazumela o tem, da dogodki v Avstriji ne dajejo povoda, da bi kot zveza držav zavzela kakršnekoli specialno stališče nasproti avstrijskemu vprašanju. Rumunska vlsda pa je zaradi avstrijskih dogodkov odredila zaporo mej za Jugoslavijo, Madžarsko in Češkoslovaško. Vobče zatrjujejo, da je bila ta zapora odrejena zato. da se židje, ki beže iz Avstrije, ne bi zatekli v Rumuniio. Berlin, 13. marca. br. V državni operi je bila danes dopoldne spominska svečanost za v svetovni vojni padle nemške vojake. V imenu odsotnega državnega kance-larja kot vrhovnega poveljnika nemške oborožene s le je Imel slavnostni govor maršal Gbring. ki se je najprvo spominjal žrtev svetovne vojne, nato pa je prešel na l>olitično polje in se dotaknil sodobnih nalog nemške oborožene sile. Naglašal je, da je marec vedne prinašal za Nemčijo važne odločitve. Meseca marca so bile v svetovni vojni največje bitka, meseca marca se je ;?ačel nacistični pokret in meseca marca je prišlo do združitve nemškega in avstrijskega naroda ta tega meseca je nemSka vojska vkorakala v Avstrijo. Nemška vojska je prinesla avstrijskemu narodu rešitev iz suženjstva Govoreč o Avstriji je Goring izjavil, da prihaja nemška vojska v Avstrijo kot prijatelj in zaščitnik, da odreši nemško prebivalstvo Avstrije tiranskega rež ma. ki ga Je toliko let tlačil in zatiral. Ko je ta režim skušal z goljufivim glasovanjem izvršiti novo nasilje, je voditelj nemškega :naroda napravil temu konec. Hitler je po-iskušal doseči mir za avstrijski narod, stavil je malenkostne zahteve, toda bivši avstrijski kancelar je skušal tudi ta sporazum potvoriti in hotel avstrijske Nemce oropati njihove najpr mitivnejše pravice samoodločbe. Sedaj je krinka padla in avstrijski nemški narod je vstal kot en mož :ln je nagnal svoje zatiralce. Avstrijski narod pozdravlja nemško vojsko kot svojeea rešitelja, a nemška vojska je storila svojo najvijoš dolžnost, ko se je odzvala kl'cu bratskega, v okovih suženjstva ječečega avstriiskega naroda, ki je kri naše krvi. Tu imijo odločati samo Nemci, druge nič ne briga! Sedaj lahko svet spozna, da je narod v Avstriji vedno bil nemški in bo vedno nem-Ski ostal. Z ogorčenjem zavrača Nemčija vse v Inozemstvu razširjene lažnive vesti, ki skušajo onečastiti 'n potvarjati razpoloženje avstrijskega prebivalstva. Ni mogoče govoriti o nasilstvu tam, kjer prinaša nemSka vojska svobodo ln zedinjenje nemškemu narodu, kateremu je tiranski rež m neznatne manjšine odrekal pravico samo-odločbe. Kdo ima pravico vmešavati se v to čl«to notranjo zadevo nemškega naroda? Mar je s tem kak drugi narod, katera druga država oškodovana ? Tu gre samo za Nemce In o tem brvVj Nemci sami odločali! V Avstriji ni nobenega človeka, ki bi ne bil Nemec po krvi Jn duhn, ki bi govoril drug jezik. Ta duh je nemški duh, meso našega mesa kri naše krvi. Tu ima samo nemški narod v svoji celoti odločati. Nemčija in Avstrija sta združeni za večne čase in nobena sila ju ne more več ločiti Sedaj bo nemškemu narodu v Avstriji prvič po sklenitvi mirovnih pogodb dana možnost, da svobodno odloča o svoji usodi ln svoji bodočnosti. Kakršnakoli bo njegova odločitev, Nemčija jo bo spoštovala. Kakšna bo ta odločitev, to ve že danes ves svet, ko vidi to nepopisno navdušenje, s katerim pozdravlja avstrijski nemški narod nemško vojsko in voditelja Nemčije Adolfa Hitlerja. Tako bo marec 1938 začetek novega življenja. Pomlad velike združene Nemč'je je napočila, naj ji sledi večno poletje. Od danes dal,je ostaneta Avstrija in Nemčija nerazdružno povezani ln nobena sila na sveto Ju ne more več ločiti! Nemčija Je danes nepremagljiva In bo večno živela. Zahvala Nemčije Mussolini jn V svojih nadaljnih izvajanjih se je maršal Goring v imenu vsega nemškega naroda zahvalil Mussol'niju, ki se je tudi ob tej priliki pokazal resničnega prijatelja »n zaveznika Nemčije, ki je tudi v teh odločilnih urah dokumentiral svoje razumevanje za težnje nemškega naroda. Nemčija mu tega ne bo nikdar pozab la. Nemčija se v zadeve drugih držav ne bo vmešavala, a Nemce bo povsod ščitila Ob zaključku svojega govora je poudaril miroljubnost Nemčije. Nemčija hoče mir. toda ne diktiran mir, neg-o mir, ki bo vsem narodom zajamčil svoboden razvoj in enakopravnost v uživanju zemeljskega bogastva. Nemč ja se ne bo vmešavala v notranje r.adeve dragih držav, toda ne pusti si odrekati pravice, da se briga za svoje rojake ki žive izven meja nemške države. Danes Nemčija ni več zatirana ln ponižana, razjedena od strank -n izrabljana od špekulantov, marveč s'ožna In močna ter ima vsa potrebna sredstva, da to zaščito izvede. Odslej ne bo več molče prenašala groženj in napadov. Kdor danes napada Nemce, bo naletel na nemške kanone Nemčija 3i želi miru, toda mir je mogoč le tedai, če zanj jamčijo enakopravni partnerji. Nemčija je trdno odločena, da še nadalje jača svojo oboroženo s lo. ker se zaveda da je samo v tem jamstvo njenega miru. ova francoska vlada Sestavil jo je B!um in ima značaj koncentracije Pariz, 13. marca AA. Nocoj je bila sestavljena francoska vlada pod vcfcstvom b všega ministrskega predsednika ln voditelja francoskih socialistov Leona Bluma. V vladi so zastopane Fkupine sredine ter stranke ljudske fronte, razen komunistov. Vlada, ki ima -mačaj koncentracije, je sestavljena takole: Ministrski predsednik In finančni minister Leon Blum, minister za proračun Spi-nase, minister zunanjih zadev Paul Bon-cour, ministri brez portfelja Faure, Sar-raut, Violet. Steeg, Frossard in Auriol. notranji minister Dormoy. minister pravde Richard, minister za narodno obrambo Da-ladier, minister za vojno mornarico Cam- pinchy, m'n1ster za letalstvo Lachambie, minister za prosveto Zey, mimster za kmetijstvo Bonnet, mlnlater za javna dela Mo-set. minister za delo Cerol. minister za trgovino Cot, min ster za pošte Lafavette, minister za penzije Ribler, minister za socialno politiko Caster, minister za kolon "je Mouset. Razen tega je imenovanih še sedem državnih podtajnikjv. Nova vlada je danes popoldne prisegla in prevzela svoje posle. Zvečer ima svojo prvo sejo, na kateri sestavlja deklaracijo s katero se bo predstavna parlamentu. Naglo rešitev vladne krize so pospešili predvsem dogodki v AvstrijL DANES OB 15. ln 21.15 URI Jeanette Mac Donald V IMA MATICA TARANTELA Bizjak. Občni z>ot sta požirava!a Lado Božič, delegat 6avezne?a pronaian. nega oddelka in ljubljfcskega »Tabora«, ter Rudolf Goiouh za Savez. Vojni oškodovanci so zborovali dopoiane v mali dvorani Narodnega doma. steviini zanuuanci so pozoir-uo sieaili poteiku zboruvauja ki sa je vodil preJt>einik g. Franc Novak. Poz-diavii je /.©legata ljubljanske orjra, i/aiije dr. Mateja fretnerja, ki je nato izor^oo poročal e dosedanjem d^lu ljubljanskega odbora. V okviru iborovauja je dr. Slavko Fomazarič očital zgodovino neure eneara vprašani-vrnitve vojne škode oškodovancem z italijanskega loji^ča in Koroške. Dcsiej ima od. bor 1928 prijav. Na ziboiovanju so s cejeii posebno spomenico, ki se odpošlje v Beo-STad p elselniku vlade. Dose anje d^.'o pri mwi' o.akl organizaciji sta vo 'i;a pred*NJ-nik F. Novak in odbornik Rakuža. M a :iv>r-ski odbor je skurno t ljubljanskim odpo-: sla! že številne v!oe>e odboru za prošnje in : pritožbe pri skupščini ki senatu, Iz mariborske kronike i r Hitler na grobu simjifi staršev Dunaj, 13. marca. br. Prvotno je bil že za včeraj napovedan prihcd nemškega kancelarja Hitlerja na Dunaj, kjer so se vršile velike pr prave za njsgov sprejem Zvečer pa so objavili, da ga za enkrat ne bo; tudi danes so po radiu ponovno sporočili, da Hitlerja Se ne bo na Dunaj, šele zvečer, ko se je zvezni predsednik Miklas udal pr tisku ia odstopil, je bilo objavljeno. da pride Hitler na Dunaj jutri popoldne. DanaSnjl dan je Hitler porabil za to, da se je podaj na grob svojih staršev, ki počivajo na vaškem pokopališču v Leon-dingu, 2 km daleč od Linza. Ob vsej poti od hoteia v Lmzu, kjer je prenočil pa do pokopališča v Leondingu so množ ce tvoiile špaur in ga viharno pozdravljale. Na pokopališče se je podal le v najožjem spremstvu ter je položil na grob svojih 3taršev šopek cvetlic. Popoldne se Je vrnil v L'nz, kjer je prenočil v hotelu Weinz!ger. Jutri dojpoldne se odpelje proti Dunaju. Nemškega vojaštva še ni na naših mejah Ljubljana. 13. marca. r. Kakor nam poročajo iz krajev vzdolž jugoslo-vensko-avstrijske meje, se nemške vojaške straže na naših mejah dosedaj še niso pojavile. Pričakuje se, da so bo to zgodilo v teku jutrišr jeea dne. Razume se, da bo to srečanje primteHsko. kakor to odgovarja intimnim odnošajem med Jugoslavijo in Nemčijo* _ s . KONCERT GRAFIKE drevi ob 8. v frančiškanski dvorani Maribor, 13. roarra Maribor se je predramil danes v čudni vremenski aprilščini. Nebo so v teku dopoldneva zastrli oblaki. Vmas je je) naleta-vati »neg. ki ia zapadel precej na gosto, lupa tam ie skozi oblačno obzorje pokukava-lo solnce. Mariborčani, ki so si ob jutrnji jasni ni obstali lepo nedeljo, fo ostali po_ večini doma. navdušeni planinci pa 5nar. A Lisjak. M EmerSič. Marica Karheu'z. M. Plauc M. Sj-niča in M Golob. Vsi ostali razstavljale! so prejeli krasne diplome. Mariborski invalidi -o se zbrali v svoji dvorani na Aleksandrovi cesti k rednemu občnemu zboru, ki ga ie vodil predsedn k Fran.io Geč. Poleg nje-za sta poročala Se tajnik Martin Pra^diČ in Ci[>eT v imrnu nadzornega odbora. Članov Steie udružeme dogodki eo znašali v preteklem ,etu 3^ 570. izdatki pa 38.178 din. Odbor ja Izvršil številne intervencije v prid svoi^mu članstvu. Občni zbor so pozdravili podžupan 2ebot, polkovnik Corda-*ič in zastopnik dobrovoljcev Puks. Belegat Marinko iz Ljubljane je izčronn sovonl o novem invalidskem zakonu. Spriieli so resolucijo. da se mora brezpogojno ukiniti invalidski zakon iz 1. 1tV29 in uzakoniti novi novah. ki imajo opravka z vojnimi žrtvami, mi bofli pravično in socialno Pri vseh ueJa-ovah. ki imajo opravka z vojn mi žrtvami, nai bodo tudi zastopniki voin!h invabdov Odiosiali <«o vdanostm brzojavko N\ Vel. kraliu Petru II., pozdravne brzoiavkj pa knpru namestniku, predsedniku vlade, voi-nenru ministru Maridu in ministru za socialno politiko. Mnzejsbo druSlve j3 imelo svoi občni zbor v čitalnici Studijske knjižnice. Vodil ga |e podpredsednik dr. Polianec. poročali so tajnik prof Ba5 Magainik inž. Rauniiartner ter upravnik V rabi. DruMvo Štej? *47 članov V pretpkli poslovni dobi je bil odbor zapoden s pri- pravami za selitev muzeja v mariborski grad. Razen t©aa eo se zbirali l»eni ki kmetske obrti, katerih je na novo 245. Blagajniški promet izkazuje 90.000 din. Občni zbor so pozdravili magistratni dirskior Rodotek za obžrno. ravnatelj dr. Tomin^ek za 1 ujskoprometno zvezo in prof. Petkovšek za Prirodoslovno društvo v Ljubljani. Volitev letos ni bilo. Pri slučajnostih 53 je obravnavalo vprašanje zavarovanja muzejskih predmetov proti tatvinam. Jadranaši so zborovali v umU dvorani Naro nega do-uia poi vodstvom predsednika dr, Foinasa-riča. P'Jixx>aii 60 taja jc; dr. Cerkven.C. b.a-gajni-k Ivaa Ki-alj, Ivan Ceigoij za rnošKj pevski zbor, gednika je bil spet izvoljen prof. Lojze Objave Na nocojšnji produkciji ljubijanrfraga tira. kooservalorija nastopijo gojenci soiopevAe-ga oddelka ravnatelja Betetta in prof. Tro-stove, dalje klavirskega oddelka iz k>le pro!-Janka Ravnika in Pavla Siviea. iz violinskega oddalka prof. Slaisa in komorne Žole prol Karla Rupla. Iziajala se tx)do iakljuono U dela čeških skladateljev, ker je produkcija določena v polastitev spomina češkoslova-Skssra prezidenta T. G. MasarVka. Zato bo imal uvoJno besedo univ. prof. Vaclav Bu-rian. Začetek produkcije je toctio ob iS.15 v veliki dvorani Filharmonije Od danes uaprej so v predprodaji vstopnice tako za veliki simfonični koncert vio-linsikega virtuoza Zlatka Balokovlča kakor tudi za klavirski koncert znamenitega pianista Raoula Koczalskega. Balokovičev koo-c^rt s spremljfcvanjem ljubljanske Filharmonije bo v ponede-ljek 21. t. m., Koczalskega klavirski večer pa v sredo, 23, t. m. Obe prddprodaji s'a v knjigarni Glasbene Matice. Družabni večer in akademija Jueosloven-sko-boigarslfe I ge v Ljubljani bo ae-prev lično ju m. v torek ob 20.80. v veliki dvorani Kacine. Na sporedu aka. eniije. ki se vri- v •pro lavo obletnic zgodovinskih dosrolkov na Balkanu, so poie? govora p^^sednika Ikre s. Rasta Pus^emška in bolgars-era akademika g. Stevana Atan sova ra/ne koncertne točke. Vojaški oik s'er bo izvajal štiri južnoelovanske pobpour je. boteamkj akademik s. Kol ju Totev pa bo izvajal na kavaiu več bolgarskih narolinih p;s'ni. K prireditvi so vl.iiidno vabljeni tudi nočlani ii^c. Vstop prost! Finančni odbor Beograd, 13. marca. p. Flna.nčn; odbor Na.rodne sikupščine je snoči nadaljeval -debato o amandmajih do požre ure. Kljub hudd borb z or>oz'clb je bilo včerai z glasovi večine sprejet"h že mnogo amand-manov. Danes popoldne se je debata o predloženih ajnan^rninih nadaljevala. Tudi danes ;e posl. Mohorič z vso odločnostjo posesga.1 v razpravo in skuhal vsaj omiliti posamezne nove obremenilne določbe. Nočni požar v Bohinjski Bistrici Bohinj, 13. marca Včeraj v prvih jutranj h urah je zbudil Bohinjce iz trdnega spanja presunljivi signal gasilskega roga. Obenem je začelo biti plat zvona, zatulila je tudi lokomotiva na kolodvoru. Ljudje so planili pokonci in kar napol oblečeni hiteli pomagat, da rešijo. kar se rešiti dA. Gorelo je pri posestniku SUJarju v Bohinjski Bistrici, po domače pri Cengletu. Prva je ogenj opazila šivilja Frančiška 2nidar-jeva. ki stanuje tam blizu. Zbudila je sosede. nakar se je zlasti finančni nadpre-glednik Zakrajšek trudi, da zbere čim več gasilcev. Ko Je Žnidarjeva uzrla ogenj. Je bil prav majhen, gorel je kupček koruznice v prizidku pri hlevu. Preden ao prihiteli ljudje na pomoč, je bil že ves hlev v plamenih. Ker Je pihal precej močan veter, so plamen' naglo objeli tudi hišo. Domači so se zbudili šele. ko Jim je te gorelo nad elavaml. Prvi se je zbudil pri Slljarjevlh stanujoči lesni manlpulant Golia. Gorelo mu je že skozi okno, ko se je prebudil la h:td dramit domače iz trdnega spanja. Sosedje so skušali reševati pohištvo in so ga nekaj zmetali skozi okno. 2al pa je večina zgorela med drugim tudi papirji vojne škode in nekaj avstrijskih cekinov, dalje vse gospodarsko orodje žito, seno in obleka. Šiljarjevi so si torej rešili komaj golo življenje. Živino so mukoma oteli iz hleva. Veliko škodo trpi tudi Zofka Malenško/a, ki se je šele nedavno preselila v to hišo. Skupno cenijo šiljarjevi škodo na 100.000 din zavarovani pa so za 50.000 din. V veliki nevarnosti je bila vsa zgornja vas. V močnem vetru se je že užigala sosednja Sušnikova hiša, vendar .so gasilci z vso požrtvovalnostjo preprečili požar. Nedavno je bilo lepo število boh njških gasilcev odlikovanih. Reševanje pri tem požaru je spet pokazalo, da so si priznanje v polni meri zaslužili. Prihiteli so na pomoč tudi gasilci iz Kamenj in Nemškega rovta. Obojni so se takisto odlikovali. Vzrok požara nI znan. ali vsa znamenja kažejo, da je spet na delu zločinska roka. ,■ »JUTRO«, ponedeljska Izdaja aap= n«l#fc T. »L ms. ■s^ tna stiidz in (paCme-dva prvafta iilBU* Pri včerajSnjlh skakalnih tekmah v Planici je zmagal Avstrijec Bradi, saveml prvak v skokih pa je postal Fran Palme, član Sm. K Ljubljane Rateče, 13. marca. Današnje skakalne tekme za savezno prvenstvo so bile s propagandne strani zelo podobne onim, ki so ostale v spominu tisočem takratnih obiskovalcev na*e Planice. Res je, da smo morali občinstvo izrecno opozarjati, da to pot ne gre za prireditev na veliki skakalnici ln ne bodo padale znamke okoli 100 m ali kaj sličnega. Toda skakalni šport in Planica še posebej imata že toliko prijateljev, da so prired telji sami strmeli nad življenjem, ki se je davi vsulo iz treh močno ojačenih vlakov iz Ljubljane Ce prištejemo še vse one, ki so prispeli v Plan co v teku prejšnuh dni, dalje one. ki so potovali z avtomobili in pa mofne skupine avtobusnih izletnikov iz Avstrije. Trcta in Sušaka. ni pret rano. če računamo, da je bilo na današnji planiški tekmi nad $000 gledalcev To ie bil obisk. s katerim niso računali niti ostaT- faktorji in zato ni treba podrobno opisovati, kako težko so vsi ti ljudie preživel! ostali dan po skopo odmerjenih lavnih lokalih in deloma tudi na precej hladni burji, k! je p hala ves dan S te stran! or-ganiradia ni bila na veliki višini. toda pri-rerPtve sl!čne vrste so pri nas že dovolj udomačene, tako da je publika že nekam vajena potrpeti. Vnanji okvir današnje prireditve je bil danes kar se da slovesen. Zastave, mlaji, slavoloki, dobrodošlice, za silo postavljene okrepčevalnice in prodaialnice vseh vrst kakor vselej, kadar male Rateče ne morejo spraviti vseh svojih oboževalcev pod streho Ob 10 45 so z rednim osebnim vlakom prispeli oficielni zastopniki s kraljevim zastopnikom polkovnikom Markuljem, banom dr. Natlačenom in železn škim direktorjem dr. Bončino na čelu Potem bi se bilo moralo začeti, pa se kljub temu še ni. Trajalo je Se eno uro do pričetka, ne zaradi tehničnih zaprek, temveč kar tako, ker se pač ni mudilo. To zamudo bi bilo treba objavit: v naprej, posebno še, ker je bila reklamna stran za to prireditev tr> pot zelo zdatna in tudi podrobna. Vsekakor so imeli današnji prireditelji že vzglede s slični-mi prired tvami. toda kar smo videli danes, ni bilo vse dobro narejeno po teh vzgledih Imeli smo vtis, da je v tem aparatu manjkalo preizkušene krepke roke. Sicer pa se je vse izteklo brez nesreče in ob 13. so trife Avstrijci s troinim skokom na splošno zadovoljstvo zaključili prireditev. Na tekmi je nastopilo vsega 15 skakačev in sicer 10 naših ter trije Avstrijci in dva Nemca Udeležba je bila torej deloma nepričakovano, deloma pa tudi proti napovedi kvantitativno slaba. Opazili — in tudi ob čutila — se je odsotnost Priboška ki je v zadnjem hipu močno obolel in je moral ostati v postelji, dalje Bevca, ki iz daljnega Milana ni mogel r.a tekme in le nekaterih, k so odstopili po treningih ali pa niso smeli nastopiti zaradi kazni Po kvaliteti -so stvar rešili tujci, predvsem odlični Bradi, pa tudi ostali štirje so že po prv'h skokih pokazali. da jim niti naši najboljši ne bodo dorasli Potem je prišlo pa še g;avno. kaiti naši so izgub'11 glave in so se s favoriti na čelu krepko valiali po snegu. Tako so vsa najboljša mesta — kakor pred tolikem! leti — ostala tujcem, naš sa-vestnJ prvak na ie postat član Smk. LJubljane Palme Frane Favorita Novšak in Klančnik Karel sta imela padce 'n je tako slavna skakalna prireditev v sezoni daleč zaostala za sličnlmi manj važnega naslova Sicer pa je res, da v športu ne odloča samo znanie. temveč mnogo tudi sreča in te danes naši ni«o Imeli prav n!č. Prvo serijo skokov v konkurenci je otvoril novinec Ftnžga.r iz Krone na SS m. Za njim je Palme leno postavil 49 m, tretji pa je bil Delleka.rth. kr' je v krafnem stilu obstal na 54 m. Dih je zastal, ko je Plaval Bradi na 57 m. Ntegov gt-l in doskok sta edinstvena. Potem 1e Sel Nedog aa 44 m, za njim Pa naš favorit Novšak s a 56 m s slabo držo. Zdaj je prvi Nemec Wiedemann spet pra/v dob^r ra 58 m. Vmes Hedenik ki neumorno Skače. na 43 rn. Potem drugi favorit Karel Klančn k na 54 m. Nemec SchTKe'rlenbach je vreden svojega rojaka — na 54 m Vrr.ea Jurie-vec na kratko. pa tretji A varilec Gale!t-tier prav dobro na 53 m. Potem »o Se trije naši, mladi Florjančič na 50. Albin Zaje na 49 m. toda z roko (!) po tleh in ^stari* Albn Jakopič po slabem startu na 51 m — s padcem. V drukor da le n' bilo na igrišču V sredini po^nsrr in neokretni Šercer. potovo ni vodia niti povprečnega formama Lah. agiien. požrtvovalen, toda osamlien ni mo«el poleti *nH=*ev t«m mani ker te bil rfohro nnkrit .Tane*i?V trmast in hrp7 vsak" iniciative ie vrhu vceffa cts'no kvaril nolo*aie s svoifml vernimi of^i V tem mu ie ' seknnrliral tudi Sfane na levem krilu. Več kot pravično ie. da takemu napadu ni u=r>elo 'ab'ti pn^onaon t»ola. toda novcem na me^tu nf tudi h'!o. da bi bila oVirnmba hon^Hrana z rezultatom. W ne hi h'l n^nefM •irtiflo n!Vo V pr- vi vrsti ie -treba omen'ti 7pio d^ro 'rro "•o^nln TT-rcfo -CM- nic-1 hi'i vsi tri ie akterji enake kakovosti, toda so v celoti dali partijo, ki je bila enako zadovoljiva kot uspešna. Prevladoval je Pupo, nemara najboljši mož na terenu; imel je dober pla-cement, bil je povsod, kjer ga je situacija zahtevala, dobro je pregledal igro in obupno pošiljal uporabne žoge napadu na vse strani; ni njegova krivda, če napad ni mal iz teh žog n:'č koristnega napraviti. Defenzivno je zadovoljil Boncelj, v podajanju pa je zadel komaj vsako tretjo stvar. Slapar je nekoliko zaostajal, toda bil je tudi koristen v obe smeri Obramba je delala skoro brezhibno, Pogačnik je držal vse, kar je mogel, Ie enkrat ga je zapeljalo, da je stekel i prehitro i prepozno iz gola; ta napaka je stala eno piko Luce se je izdelal v rezolutnega bran'lca, Hassl operira hladnokrvno m s svojim velikim izkustvom. Proti tako sestavljenemu in razpoloženemu belo-7elenemu moštvu je nastopil Hašk s svojo davno preizkušeno mašinerijo. Sicer so se dolgo pretvarjali kratki pasovi v polv\=oke kombinacije, s čimer je Hašk nasedel IjubManski taktiki, toda bil je su-perioren tudi v tem stilu igre, kajti razpolagal je z boljšimi igralci z glavo Podobno kot v belo-zelenem moStvu je bilo tudi v Hašku ozsdje boljše od napada Le s to razl:ko da je tak napad pri vsej svoii šibkosti znal pritegniti situacijo nase. obdržati žogo v nasprotnikovem polju In razbremeniti svojo obrambo Da ni bil Haškov napad kaj prida nevaren, je glavna krivda v HUrečev' šibkosti: mož 1e odločno tz forme. Pravtako iz forme mora biti Kac-ian. ki je tokrat prvič nastopil v Liubljani. Niti v poliu ni bil bog ve kai uporaben, niti ni bil pred golom zaradi svoje leckret-nosti preveč nevaren Horvat ie bil *ysv-Taprav edina gonilna sila med to petorico, kaiti krili, povprečna igralca, nista bila moža, ki bi jima bilo poveriti velike naloge Mnogo boljša je bila krilska vrsta, v kateri sicer Gajer ni bil igrač svojih nekdanjih kakovosti, pa je le zalegel za dobrega srednjega krilca Boljši je bil vsekakor Dukovič na levem halfu, dočim se Pejače-V!č ni posebno odražal: tudi ni imel spn*o svojega nasprotnika pretežavnega dela. Kakor zid pa je bila ožja obramba z neprehodnima branilcema In z visokim 2ma-ro, ki prav za prav ni imel posebnega posla. V celot! torej Hašk ni napravil vtisa, da bi bil moštvo, ki upravičeno terja zase prvo mesto na tablici. Ig--a je bila živa in pclna temperamenta, zelo borbena in v svojem dobrem delu tudi vzorno fair. Le v drugi polovici drugega polčasa, ko je še vedno bilo 0:0, so začeli nekaterim igralcem popu.V-dlj žjvci. Prišlo je parkrat po vrsti do robatih zadev in ob eni taki priliki je moral Boncelj zaradi tvorne reakcije na Kacjanov foul zapustiti igrišče. Psihološka posledica te izključitve Je b"a trenotna smeda v belo- «.le-n»-:i m >»'tvu, pa 'udi se je os^iV-ev še ts-ko slabega napada — ker je šel Sercer na Boncljevo mesto — takoj poiala. Tako je mogel Fink, ki Je medtem preiel na levo krilo, nek uporaben pas podaij&ati in se prebiti mimo Slaparja ter plasirati mimo Pogačnika, ki je ali prepozno ali prehitro zapustil svoje svetiSCe, v prazno. Ene pike si napad ni znal pridobiti, druga je šla po vodi kot posledica Boncijeve izključitve in Pogačnikove pogreške. 2e od začetka se igra giblje v Lj. polovici in že v 1. min. ima H. strel s kota. Igra je pol visoka in okoli 10. min. je Lj. v ponovnih napadih. Prav v tej min. se stvori lepa šansa za Lj. Janežičev center pre-striže Tičar neprecizno z glavo in žoga gre čez, mesto pod prečko Prvo res lepo kombinacijo izvede Hašk v 13. min. Žoga roma preko polja z noge na nogo in končno Kolcč ustreli preko v aut. Borba je vse bolj živa, vse bolj napeta. Haškovci pritiskajo, ali samo do kazenske črte ali v — kot. V 35. in 36. min. se igra v kaz. prostoru H. zelo je vroče tam, toda nobena žoga ne najde poti v mrežo. Takoj zatem je H. v fronti, Hitrec idealno preigra Kacjana na čisto, toda ta pošlje pod oblake: edina Haškova šansa v tem polčasu! Potem riskira Hitrec strel preko in žoga se nabode na bodečo žico, da jo morajo zamenjati. Vsa naprezanja ostanejo brez haska. Po odmoru ostane ista slika: H. kombinira. Lj. prodira na momente. V 44. min. strelja Pupo z 18 m, toda Janežič je v of-sidu V 13. min. zopet Hitrec preigra Kacjana na čisto z istim efektom kot v prvem polčasu. Po preteku četrt ure se začenjajo robatosti, ki se potem vlečejo skozi igro do konca. V 26. min. krasen Sercerjev prodor, toda Konstantinovič tvega rajši strel s kota kot gol. V 29. min. končno Boncljeva robatost nad Kacianom in sodnik mu pokaže pot v garderobo. Medtem uprizori napad Lj. divjo akcijo po igrišču, ki konča v kotu. pa v 32. min Finkov pobeg s krila in Pogačnik ne ve. kaj bi: naposled se odloči za start, ki se mu Fink izogne in žoga se trklja v prazen gol. Bitka je nesrečno odločena! Se je nekai prask do konca, toda uspeha ne prinesejo. Sodil je g BertogPo iz Torina. Kot ino-zemec je imel avtoritHo. znai si je pa pridobiti simpatije s svoiim šaljivim načinom soienia. Bil ic obiektiven in korekten vodja tekme, le r-epedanten, ker je p'skal vsako malenkost in s tem nenehoraa sekal igro. ■KINO SLOGA, tet 27'r<0"> Veseli karnevalski film I Trije neumni dnevi Zelo Je presenetila visoka zmaga Baska nad Jugoslavije, in to tembolj, ker Je Bask moral še prošlo nedeljo kloniti Hašku, ki pa nI na tej tekmi pokazala nič posebnega. S tem uspehom si jc popravil število točk.in tudi goldifereneo, ki pa Je za spoznanje še negativna. Nagrajen pa Je bil s šestim mestom ter Je prepustil sedmo Jugoslaviji. Od BSK smo pričakovali bolj prepričevalno zmago nad Jedinstvom. Zdi se, da se je Jedinstvo dokaj popravilo ter da bo še delalo preglavice LJubljani In Concordiji. I Stanje je sedaj naslednje: Bask: Jugoslavija 4:0 (1:0) Beograd, 13. marca. Ker se beograjski klubi niso mogli sporazumeti, da bi se današnji prvenstveni tekmi vršili v skupni prireditvi, se je moralo beograjsko športno občinstvo razdeliti na dva dela. Zaradi tega niti ena, niti dru- j ga tekma ni bila dobro obiskana. Na tekmi med Baskom in Jugoslavijo je bilo komaj 1000 gledalcev. Igra je bila začetkoma Izenačena. Bolj se je znašel Bask, ki je v 8. min. prišel po Tomašaviču v vodstvo. Bask je bil boljši nasprotnik. Jugoslavija je igrala slabo in raztrgano. Bask je v drugem polčasu zabil Se tri gole od katerih je bil Tomaševičev gol v 30. min najbolj efekten. BSK: Jedinstvo 2:0 (1:0) Tekmi je prisostvovalo samo 1500 gledalcev, ki pa tudi niso prišli na svoj račun. Tekma je bila sicer fair, toda dokaj nezanimiva. Jedinstvo se je od vsega početka potrudilo, da bi tekma ostala vsaj brez golov. torej neodločena, kar mu pa ni uspelo, ker je Moša po lepi kombinaciji s Podhra-škim in Božovičem spravil svoje moštvo v vodstvo. V drugem polčasu je Jedinstvo držalo odprto igro, da bi izenači'0, toda rezultat je bila samo ta, da Je Moša zabil še en gol in postavil končni rezultat. BSK je igral dobro, zlasti Moša. Gradjanski: Concordia 6:1 (5:1) Zagreb, 13. marca. Visok poraz Concordie je zakrivil predvsem slabi vratar Hogmic. Goli so padali takole: V 4. min. seorta Lešnik, toda že v 11. min. izenači Concordia po Bedi. Gradjanski nadaljuje zelo energično V 14. min plasira stre! Anlolkovič in že je 2:1. Isti lETa^ec je tudi zabil tretj! gol. in sicer v 18. min. V 25. min. je bi uspešen Kokotovič. v 31. min. pa je Lešnik komodno povišal na 5:1. V 15. n-»in. ie Lešnik iz čiste of side pozicije zabil v mrežo, a sodnik g. Maceorat-tl iz Ljubljane je prot! vsakemu pričakovanju priznal ta gol, ki je pomenil končni rezultat. Hajduk: Slavila 3:1 (2:1) Split, 13. marca Prt močnem vetru je Ha>du!k v svoj! ofciftajn- postavi pred 2000 gleda'ci ni stopil proti sarajevsk! Slaviti. Hajduk je bi! v nadmoii ter je v prvem polčasu stalno Igral pred gnlom Slavile Kliub trrnu pa je prišel Hajdwk v vr-istvo šeic v 35. min. pa Bskotiču. Slav ja »e je omejila skoraj aamo na obrambo. DrugI g*ol je dal po kombinaciji z Alujevlčem Kragič Slavila se sedaj nekoliko znajde ter ji us»pe, da iz kornerja po KalemberSu zabije edini ?oL V drugem polčasu je v 35. min. postavil Muja džtč na 3:1. Slavija« Marja.no-vič V bil v 25. min drugega polčasa Izključen. Podsavezno prvenstvu Dva presenetljiva rezultata — Tekme so bile zanimive V podsaveznem prvenstva Je včeraj nastopila samo ljubljanska skupina. Tekme so nam prinesle dva presenetljiva rezultata: Svoboda, ki Je na petem mestu, Je porazila vodeči Hermes, »repek« na tabllei Slovan pa Je nadvlada! drugoplasfrane moštvo Kranja. Le tekma med Jadranom tn Marsom je z zmago prvega dala rezul-. tat, ki se Je kolikor toliko pričskovaL V naslednjem poročila: Slovan > Kranj 1: o (O s O) Nihče ce bi oll pričakoval, pa se je le zgodilo: kandidat za rrroid iz prvega raa-i reda, Slovan, je tesno premagal kandida-j ta za prvo mesto ia final sta v podsaveznem prvenstvu, samozavestno moštvo iz gorenjske metropole. Gotovo se Slovanov-i ci tega uspeha dobro veselijo, saj jim Je prinesel priključek k Marsu in bodo sedaj imeli priliko, da v odloč toi bitki s Po-ljanci odločijo vprašanje na«ialjinjega. obstanka v prvem razredu. Toda uspeh ni bil dosežen v veliki bitki. Igra ni b la niti od daleč prwraaredna. Predvsem je bil Kranj tisto moštvo, ki je docela zatajilo. Jeseni je bik) to moštvo čisto druga klasa in si je zasluženo priborilo vodilno pozcijo v ljubljanski skupini. Seclaj ni ostala niti aenca nekdanje glorije. Obramba je igrala pod vsako kritiko. toda tudi ostale lin je niso bile bolj-£e. Unterraiter, ki je nekdaj cltžal vsa močtvo pokoncu, je Izven forme. Baga.1 je po igrišču ia glačzno dajal navodila za igro — drugim, sa^n pa je bil bolj v napoto kot v kor st. Imel je dve Izredni priliki, ko se je nahajal na par mttrov pr&d gokxm, toda obe sta minili brez haska. V srečanju s Slovanom Kranj zmage ni zaslužil. SIcer tudi Slovan ni delal čudežev. Le veliko borbenost in skrajno požrtvovalnost je moštvo stavilo na tehtneo. In ti dve lastnosti sta zadostovali za pridobitev dveh točk, ki bosta nemara vplivali na nadaljnjo usodo moštva. Po poteiku igre tesni zmagi ni oporekati, toda n č bi ne bilo čudnega, če bi bil rezultat obrnjen. Mnogo Je pripomogel k uspehu Bab.č v golu, ki je šele nedavno pristopil v Slovanove vrste. Do odmora ao ostala obojestranska prizadevanja brez inpeho- V drugam delu gre so Slovanovci prišli do dveh enajst k. prvo je Kobal poslal vratarju v roke, drugo Je Pavlic bolj ppretno pretvoril. S Um Je bila tekma odločena. Sodil Je dobro g. Kušar. Jadran : Mars 111 (1: o) Moštvo s Poljan je imelo priliko videti, kako jih Je Slovan z zmago v predtekmi dosegel. Zato je vložilo v bitko s Trnov-čani mnogo truda in se borilo ostro, mnogokrat preko dovoljene mere. Toda znanja ni bilo dovolj in tako so morali kloniti, dasi tesno, toda zasluženo. Kljub vsemu bi bilo morda ostalo še pri neodločenem rezultatu, ali Marsovci sc Imeli poleg drugih nedostatkov v moštvi:: po vrhu še izrazito slabega in nezanesljl- ; vega vratarja. Obe žogi, ki sta šli v mrežo, sta bili ubranljivi. Sicer se je obramba odlikovala po robatost!, v kateri }e pred- 1 njačil zlasti Klingenstein ki se ima zahva- S liti" edino sodnikovi pri^i-tosljivosti, da js t ostal do kraja na terenu. V ostalih delih moštva ni nihče igral posebne vloge. Napad je operiral v glavnem s prodori. Trnovčani so bili brez dvoma boljše moštvo na terenu. Dobri so bili vratar v obr„ Marolt v krile h in mali Fajon v napadu, k: zelo spretno deli žoge in je dober tehničar. Sredi polčasa so Trnovčani prišli v vodstvo iz prostega strela, ki ga ie Januš uporabno poslal pred gol, Oven pa iz neposred ne bližine zaokrenii v mrežo. Po odmoru so prišli v vodstvo 2 0 po individualni Fa-jonovi akciji, ki jo je sam tudi zaključit Imeli so celo priliko za 3:0, toda Januš je enajstko nespretno streljal v vratarja, Kmalu nato ie nastala Iz Maroltove roke enaistka za Marsa, ki jo je K!;r>genstein neubranljivo poslal v mrežo, in tako je nastal rezultat 2:1. Sodil je nekoliko prizanesljivo, sicer pa dobro g. Porčec. j Svoboda: Hermes 2:1 (1:1) Kluba sta si za svojo poslednio prvenstveno tekmo izbrala okvir ligaške tekme Ljubljana—Hašk in odigrala svojo zadevo v obliki predtekme. Od kraja so Svobodaši krepko pritisnili ln se niso nič ozirali na Hermesovo prvo mesto v tablici. Iz prostega strela ie prinesel Sinkule svojemu moštvu vodstvo, isti igralec pa je kmalu nato zastreljal enaist-ko, priliko, da bi prvaka skupine potisnil na 0:2. Brodnik je medtem utegnil Svobo-din naskok izravnati in tako sta šli moštvi v polčas z 1:1. Izravnana igra ie traiala tudi v začetku drugega polčasa. Se eno enaistko dobijo Svobodaši, tokrat jo Baggia strelia Rožiču v roke in zopet je minila lena priVka. Obe moštvi igrata na zmago. Sredi polčasa imajo Svobrdaši izredno lepo priliko. Zaic jo odločen in potisne v prazen cilj. 2:1 za Svobodo. Od'iei Svobodaš-' bolj branilo ho^pio držati dosežen rezultat. Košmerli in Rihtar sta že prei parkrat vehementno trčila, ori ^emer ie R,-htar vedno k višo potegnil, ob radnij prilik! postavi sodnik Košmerija na hladno. Koncem Igre je Svoboda gospodar na terenu, toda rezulta -ta ne utegne povišati. Sodil 1e p. Doherlet obiektivno. toda s precej pogreškami v presoji ofsidov. Ostale nogometne tekme CELJE: Atletiki : Hrastnik 4:3 (2:1). Prijateljska. Atletiki komb. : mladina Celja 4:1 (2:1). PRAGA: Viktoriia 2ižkov : Slavija 3:1 (!), Sparta : Kladno 2:0, Viktorija t : Pardubice 1:1. 2idenice : Plzen ? f', Proste jov : Sleska Ostrova 3:2, Na; hod : Bratislava 3:1. RIM: Milano : Triestina 0 0 (že deseta tekma po vrsti, v kateri Triest na ni bila poražena), Atalanta : Liguria 2:0, Fio-rentina : Luchese 0:0, Livorno : Lazio 1.0, Gfnova : Nspoli 2:0, Bologna : Torino 2:0, Juventus : Ambrosiana 2:1, Roma : Bari 3:2. BUDIMPEŠTA: Hungaria : Budafok 1:0, Nemzeti : Kispest 2:1, Sztirketaxi : Sze-ged 2:0. Ujpest : Torekvčs 5:2, Elektro-mos : PhSbus 2:1, Gyor : Ferencv&ros 1« (!) CLRIH: Švica : Poljska 1:1. »JUTRO«, ponedeljska izdaja 4 Ponedeljek, 14. KL 1938. Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 13. marca Nedelja, vremensko prav nič prijazna in prijetna, je ostala brez razburljivih cto-godkov. Planica je pr vabila precej Ljubljančanov, mesto na jte ostalo čez dan precej puščobno zaradi neprijetnega, hladnega vetra Dopoldne se je ponujal sneg, popoldne se je izmed oblakov posililo sonce. Bilo je nekaj zborovanj in drugih prireditev, o katerih poročamo posebej. Zelo lepo Je uspela v soboto zvečer predstava >Prodane neveste«. Opera je bila polna. Dragma gostoma Polde tu Kovaču in Josipu Križaju, ki sta spet enkrat dala svoje najboljše v vlogah Vaška in Keeala, je izvrstno razpoloženo občinstvo topio izražalo simpatije in pohvalo. Bila je to res najlepša in najdostojnejša počastitev žv-Ijenjskega jubileja obeh pevcev, ki sta še potaa zdravih življenjskih in pevskih sil. Med zabave in plesa želenimi je bilo spet to soboto na Taboru živahno. Nič čudnega, saj je bil valčkov večer. Namen vaičkovega večera, ki ga priredi vsako leto Sokol I., je obujati v spomin stare plese, ki niso več »v mod «, in pripravljati obenem ljubiteljem teh plesov prijetno zabavo. Tudi letos so prišli vsi v polni meri na svoj račun. Vrtelo se je staro in mlado. da je bilo kaj. Sami vesel obrazi, a zakaj tudd ne, saj so »nemoderni« plesi še bolj poskočni kakor ^moderni«. Bil je res prijeten večer. R£&/valna jostaja Je tudi to nedei/> imela mir, polic ja takisto. Na šmarni gori je gorelo Solnčno vreme, ki je v popoldanskih urah nazadnje le pregnalo čemerno meglo, je tudi danes zvabilo množice Ljubljančanov, da so poromali v okolico Zlasti mnogo izletnikov je krenilo proti St Vidu in Šmarni gori, a ko so se vračali, so doživeli precej vznemirljivo presenečenje. S pobočja Grmade so se sredi popoldneva začele valiti proti grebenu ogromne množine dima. Kakor so kanala vsa znamenja, je moral kak nepreviden izletnik mimogrede odvreči sorečo vžigalico ali ogorek cisarete v presušeno ruševie in tako povzročil nevarnost. da ve« breg zaiame požar. Nevarnost j? b;'a tol'ko resneiša. ker je ves popoldan p'hal oster veter, ki ie raznaSal os-nipno seme, da je imel ogenj kmalu več žarišč. Malo po 17. je bil o ognju obveščen mestni gasilski urad, a ljubljanski gasilci se niso mogli odločiti za intervencijo, ker bi bil dostop z motornim orodjem pač nemogoč, in so tako prepustili skrb za preprečen je požara četam iz vasi pod Šmarno goro. Kakor nam poročajo zvečer, je nevarnost, da zagori hrib minila. Šmarna gora in Grmada sta skoraj vsake leto obiskovani od podobnih nezgod. zme-lom po krivdi turistov, ki lahkomiselno odmetnieio goreče vžigalice in ogorke. Na srečo škoda naibrže ne bo velika a zavoljo nevarnosti, s katero je združen vsak ogenj-ček sredi gozda. moramo imetnikom vendarle nujno priporočati malo več previd nosti. Lep koncerta! nastop ljubljanskih zavodov Koncertni nastop naših učiteljskih in srednjih šol v operi je pokazal kakšno bogastvo in kako velik smisel za pesem se krije v slovenskem človeku, saj so nekatere točke sporeda res močno presenet.le. Ze kmalu po desetih dopoldne je bila pred blagajno v operi prava borba za vstopnice in ob pol enajsti uri je bila opera polno zasedena, tud' od odraslih, ne samo od mladine Uvedena je bila maihna novost: vsak obiskovalec je dobil pri blagajni spored in med izvajan iem koncerta so bili sedeži toliko razsvetljeni, da ie bilo lahko brati besedilo :n je vsakdo lažie spremiial posamezne točke. To se drugod /e praktl-cira. pri nas je b'"l danes prvi poizkus, ki se bo morda ustalil. Pod skrbnim vodstvom profes Rennv-ša so zapeli mešani zbor drž. učiteliske Šole ter prvošolke ženske realne gimnaz:ie. Obojni so bili deležni burnega ploskanja. Mladinski zbor uršulinske gimnazije je pod vodstvom matere Eeidije Mencinove toplo zapel zlasti pesem »Moja pomlad« Presenetil je zlasti mladinski zbor I. drž. realne gimnazije, ki ga je vodil g. Pavle Ran-čigaj; zbor je bil za Cieansko pesem deležen dolgotrajnega ploskanja. Ped vodstvom Luke Kramolca je ubrano zapel dve pesmi mešani zbor drž. klasične gimnariie. Odlično je uspel tudi godalni orkester drž. učiteljske šole Po odmoru so lepo zapeli Se dekliški zbor višie gospodinisk^ šole dr. Kreka nod vodstvom s V;de M°ncinove. dekliški zbor mestne ženske realna gimnaziie s prof A. Dolinariem ter dekl'ški zbor TT. drž resrt-np gimna7iie s prof. Liudrnilo V^d^alovo. Mn'nn je zajela zlasti zadnia točVa sno-reda k' io ie izvajal moški zbor III. drž. realne gimnazije. Prijatelji nase pravne Sakultete V sodni palači je zborovalo Društvo prjateljev juridične fakultete. Zbralo se je lepo število ljubljanskih pravnikov in več profesorjev univerze. Kakor je poudaril tajnik, kasacljsiki sodnik dr. Avgust Munda. univerza nikakor še ne izčrpa delovn b nalog s tem, da posreduje znanost študirajoči mladini, ona je tudi žarišče znanosti in pravna fakulteta je tista narodna delavnica, v kateri se pravo tudi obl kuje in razvija. Iz tega vira 6rpa svoj delež tudi zakonodaja. Zbornik. ki ga fakulteta že nekaj let izdaja, je posrednik pravnega, znanstvenega delovanja na naši univerzi. Ker faku'teta sama nima sredstev, da bi ga z lastnim močmi vzdrževala, si je Društvo prijateljev juridične fakultete nadelo natego, da jo predvsem v tem njenem stremljenju gmotno podpre z viri, ki jih v ta namen zbira predvsem med pravniškim stanom V tem je društvo prijateljev nosilec in izpolnjeva! ee kulturne naloge, ker s podpiranjem izdaje zbornika vzgaja in ohranja v naši javnosti, posebno med pravniškim stanom, čut odgovornosti za razvoj pravne znanost v žarišču na naši univerzi, obenem pa njen razvoj posreduje preko zbornika vsfj naši javnosti in tujemu znanstvenemu svetu. Sedaj šteje društvo 351 članov, ki so vsi iz stanu pravnikov, največ odvetnikov. Na žalost Se število članstva iz leta v leto bolj taja. Padec sicer ni tolCt, da bi mogel vzbujati že strah, vendar pomeni izguba vsakega posameznega člana tudi znižanje denarnih virov za vzdrževanje zbornika, ki je nedvomno velikega znanstvenega n kulturnega pomena. Kljub vsemu as je društvo po blagajniškem poročilu, ki ga je podal univ. prof. dr. Rudolf Sajovic. odločilo, da bo zvižalo podporni delež pravni fakulteti za letošnjo izdajo zbornika, ki bo cz šel v povečani, bogatejši obliki. Po revizorskem poročilu, ki ga je podal unlv prof. dr. Boris FUrlan je bila dosedanjemu odboru soglasno izglasovana razrešnica. na predlog podpvedsedn ka dr. žirevnika pa so se zborovale! oddolži'i spominu umrlih Alanov. Izvoljen je bil ves stari odbor pod predsedstvom predsednika apelacijrkega «od'Sča dr. Vladimirja Golie. Odborniki so sami ugledni pravniki, ne le z Ljubljan-o, temveč te vs=h večjih krajev Slovenije. šoferji se borilo sa svoje pravice Pri Levu je bi! lb. oibčni zbor Zveze šoferjev. Predse In i k Piantan se Je toplo sjjk) n. ni! pokojnega tovariša Ranišaka, nato j« peročal tajn:>k Rudolf Malahovskv. Us>cni letošnjega dea irlo veli.-c., a dcsegio se ie vsaj toliko. H>ča: da se izposl«.> za savez »y>krovir >lVw evora. da se savena SAUp«f ;na zanim t za zavarovanje šoferjev i>ri r>okoVnsT--. m rs- vodu, da savez na vsak način skuša «;vseo nudi! tudi socialno za-i ščrto s sfarcst.nim zava.rovanjam vred. nerjeva, sledila sta mu ljubljanska para Seunig—Stradnerjeva in Muc—Sedejeva. Posebno pozornost je zbudil zagrebšk: par, ki nam je znan že s prejšnjih turnirjev in ki je bil tudi včeraj res odlično razpoložen. Zaradi nenavadno ostre borbe je prišlo do tekmovanja mojstrskih parov šele po polnoči. Prvo mesto in naslov prvaka Jugoslavije za 1938 in turnirskega prvaka sta si priborila Zagrebčana Becič—Weiserje-va, ki sta si že po prvih korakih osvojila vse gledalce. Prvemu zmagovalnemu paru je sledil češkoslovaški par, prvak Novak in Mačkova, ki sta prvemu po uvežbanosti in eleganci čisto sledila in dosegla skoraj enak točkovni uspeh. Prvi in drugi zmagovalni par sta poleg spominskih plaket dobila tudi lovorova venca s primernimi napisi. Za tema dvema paroma so se uvrstili pari Maier—Kindlerjeva (Weiss—Griin Graz), Mirosavljevič—Kastnerjeva (APK, Zagreb) in Bobel—Winterjeva (Weiss-Griin Graz). Prvaki posameznih skupin so prejeli spominske plakete, delo arhitekta g. inž. Hermana Husa, bili pa so seveda prav vsi deležni iskrenega priznanja izbrane publike, ki je prvi tako veliki mednarodni plesni turnir v Ljubljani obiskala res v častnem številu. Pred vrhovnim razsodiščem, v katerem so bili predsednik PSK g. inž. Herman Hire. predsednik APK g. dr. Dur£. plesni učitelj g. Černe in zastopnik tiska, so naj-boliš: avstriiski, češkoslovaški in jugoslovenski par odDiesali svoi častni ples. ki je bil deležen viharnpag prbnania. ps Maier in Novak pa sta dobila za svoia kluba tudi sDomins.ki plak°ti liuhiianskepa PSK. Naive*"h simpat j sta bila vsekako deležna Ceha. ki sta narn zanašala kot častni nles svo:o narodno polko, prav tako pa tudi AvstHica. ki sta nas ?«» rvvrdravila s Irferievskim pozd^a^om. Točkovni razsodniki 0g T*-o«t. Koš!č"=k. Kante in .Telovnik SO svoie d^o OpravMi res ohieVtivno in jim velia neznanje. k°kor g. Jenku, ki ie za n°+nait;f1etnien evoie n'acne §0Je dobil od PSK lep spominski pokal. tudi zvezoval v zakoniki Jarem... (»Slovenski dom«, 11. III) NEKROLOG Čim bolj se je bližala usodna sedemnajsta ura. tem boli je naraščala napetost po vsej Avstriji Lahko se reče. da se je avstrijska vlada obupno obračala na vse strani za pojasnila. da bi zadeta, kako bodo druge države pristale na sklepe, ki se pripravljajo. Medtem pa se je vlada pripravljala tudi sama na odpor s sredstvi, ki so kmalu morala pokazati. kako brezupen je men noložaj. Po Parizu razširjensh vesteh sc ie Chamber-Ia>n zelo ostro izrazil proti von Ribbentropu zaradi nemškega postopanja z Avstrijo, .lasno mu je dal vedeti, da Anglija ni desin-terenrana na dogodkih v Avstriji in srednji Evropi Toda pri teh besedah se je angleška jeza najbrž tudi ustavila. Odtod naprej je Nemčija lahko postopala v ostrejšem in širšem smislu, ki ga je ay g leska neodločnost dovoljevala Nemčiji v tolikšni meri. da je na razvoj dogodkov po 17. uri morala najbrž pristati tudi Italija . . Nadaljevati se je morala v zadnji uri od 18JO do 19 30 ena naihujš'h diplomatskih borb. Začela se je borba za kanclersko me«to... Položai v vsaki minuti ie moral biti dragocen. (»Slovenec«, 12. lli.) Človek pač rad verjame, da se zdi nekomu, ki pravkar odstopa koi kancelar. borba za kancelarsko mesto ena najhujših diplomatskih borb In poslednje minute njegovega režima so mu pač lahko najdragocenejše minute na svetu. MOSKOVSKI PROCES Glede Maksima pa ne more — je izjavil Jagoda — dati natančnejših podatkov na javni seji, ampak na tajni... Predsedwk Ulrich je nato odredil tajno sejo Ko je bila tajna seja zaključena, je izš'o kratko poročilo sod:š'a. v kateiem je rečeno, da no na tej se ji Jagoda Pakuvski Grinko. Ro-senholz in Krestinski priznali s\>oje zveze s tujimi velesilami . Na ta,m seji so obtoženci tudi povedali imenu agentov dotičnih velesil .. Na jutrišnji seji h,jdo prišli zopet do besede obtoženci in njihovi zagovorniki. (»Slovenec«. 11. III.) Javna seja. tajna seja, današnja seja. jutrišnja seja. Človek bi lahko to posrečeno terminologijo izpopolnil pa bi sodno razpravo imenoval sejo širšega odbora, sejo senata za določitev sodbe, sejo sodnega odseka. a justifikacijo. bre/ katere si moskovskega procesa ne moremo predstavljati, konferenco med zastopniki opozicije in člani ek-sekutive. —— Zbor Hubadove pevske župe Ljubljana, 13. marca V Hubadcvi dvorani G asbene Mat ce so se doprldne zbrali zastopniki pevskh društev z vsega področja I-Iubadove župe Jugoslovenske pevske zveze. Zborovanje je otvoril predsednik odvetnik dr. švigelj in na njegovo pobucic je šlo delo fr' tro od rc?k. da so lahko udeleženci s popoldan-s.k m vlakom pohiteli v Trbovlje k poslovilnemu koncertu Oskarja Molla. Z cdo-bravanjem ie bila sprejeta vdanostna br-zoia.vka Nj. \|el kralju Petru II. in pozdravna brzojavka prosvetnemu rrrnistru, nato pa se je predsednik toplo zahvalil banski upravi in mestni obč:ni za podporo ter Glasben' Mat ci. ki župi gostoljubno nudi streho. Med zborovale i je pozdravil tudi zasicpmka bratske Ipavčeve župe in Juge slovenske pevske zveze Morde-ja iz Maribora. O delu. ki ga je 2upa opravila v preteklem poslovnem letu. je pedrobno poročal tajnik Gerčar. župi šta se nanovo pridružila L:pa v Jaršah n Pravoslavno pevsko društvo v Ljubljani, da šteje zdaj 35 društev. župa je za-ežila 500 izvodov sk'adb Petra Jereba za mo-ke in mešane zbore, ki zaslužijo, da bi društva marljivo segala po njih. Dne 12. junija bo pred Glasbeno Matico odkrita deveta herma, spomenik najplodov tejšega žborovsKesra skladatelja Emila Adamiča. Pri tej priliki namerava župa na prostoru, ki ima odlično akustiko, priredit' koncert Adamičevih skladb na prostem. V treh mesecih, ki nas še ločijo od slovesnosti, se bo lahko vsak zbor pripravil, da bo dostojno nastopil. Ljubljana bo takrat postavila skupen mešani in moški ter mladinski zbor, vsa osta- la društva pa bodo nastopila s po dvema Ada.m:čev:ma skladbama. Vobče bi bito dobro, da bi tud podeželska druištva enkrat na leto pokazala svoj razvoj pred ljubljanskim občinstvom in pred strožjo kritiko. Blagajnik Lasbacher je navajal, da je imela župa okrog 20.000 din prometa, nato pa je tajmk preč tal še poročilo žup-nega pevovodje Zoika Prelovca, ki je bi zadržan zaradi seje Ujme. Pevska društva so od začetka gospodarske krze v delavnosti precej popusti'a, pozneje pa so si kljub vsemu opomogla, čeprav so imela zelo slabo plačane in pogestekrat tune predstave. 0 njegovem uspešnem delu je bil dobro poučen pokojni Emil ATtimič. Po povrat-u v domovino je dovršil pei-goški od IHek (glavni predmet so'or-etje) na ljubljanskem drž. konservatoriju. Kot pevovodja je deloval v Toplicah, v Dojenjem Logatcu, pii po fakturi in harmonični plati dokaj težkej ter si je društveni zbor priza >eva! v obilni meri, da urošteva intencije s\ ovodje. Želim, da bi bilo njegovo delo kro ano z u*i>e-hom, obenem pa opozaram ljufldj .nsko občinstvo. da s število'm obiskom k-r-Tve ta izrazi priznanje pevskemu zboru Grafi- e n njegovemu vodji. Vstopnice za ta zan-irnjv koncert so naprodaj v psaml »Pas et bornim« v frančiškanski rrsaži. Istotako l:čno natisnjena besediia skladb. Z P. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek. 14. marca: zaprto Torek, 15. marca: zaprto. (Gostovanje v Celju: Snegulčca, Rdeče rože) V Krleževi drami »Gospoda GlemhajeH« ie opisan oropad meščansko plem ske rodbina na način, da postane ta drama zaradi socialne analize splošneje veljavna. Osrednji konflikt isre obstoji v človeškem nasprotju ni:*i očetom in sinom, med moralnim-' kvalitetami obeh in docela naspro'nem vrednotenju etičnih momentov. Igra se uprizori v sredo za red Sreda v obi*aimi zasedbi. Zanimiva premiera v Drami. Naše občinstvo. kateremu $o 6e Nuš čeva dela. ki jih je uprizorila drama v teku let. izredno priljubila. bo imelo v najkrajšem časiu zopet priliko prisostvovati predstavam ene oaj-uspeleišib komedij, ki jih ie spisal. »Pokojnik« ai samo situacijsko peset>no posrečeno delo. temveč prinaša tudi v dialog;h mnogo Nušičevih značilnosti. t» da:ejo njegovim delom posebno privlačnost in še večjo aktualnost. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek. 14. marca: zaprto Torek, 15. marca: Tosca. Red A. Proslava 251elnega umetniškega delovanja prof. Osipa Še»ta. režiserja v 0p?ri. ki si je stekel velike zasluge za pro^p-h naše drame Ln opere, bo ob priliki nove upri-ritve Verdijevega »Rigoletta« Jubilant je delo popolnoma na novo zrežiral, tako da obeta predstava te opere novo zanimivost v našem opernem repertoarju Prof. ŠeM inva po 25Ietnem delu skorg 200 režij za seboj, 1 kar pač pomeni veliko in intenzivno delo. . ___• - ■* »----' ----------«------»---> -----— • " lIMVIIblf IIU 1 I ' Ure ju ie Davorin Kavljen. - Izdaja ta konsorai »Jutra« Adoli Kibnikar. - Za Narodno Uakamo d. <1 kot Uskarnaria Pran Je ran. - Za maeratni del le odgovoren Alojz Novak. — Val t Ljubljani.