4 6
S. Rutar: Kranjsko — Krajina.
Kranjsko — Krajina.
Spisal S. Rutar.
nano je, da naš slavni učenjak Miklošič izvaja ime glavne slovenske dežele od C a r n i a, C a r n i o 1 a, opiraje se zlasti na P a v 1 a Dijak on a, ki piše, da je ,;Carniola Sclavorum patria" (Mi-klosich, Fremdworter in den slavischen Sprachen, Denkschriften der Wiener-Akademie, Bd. XV. sub voce Kranj). Res je, da so po spriče-vanji Jordan i s a , Prokopa in Einharda ("Vita Hludovici impera-toris ad 820) Karni ali Karnijoli tudi na Kranjsko sezali in ob gorenji Savi prebivali. Ali Einhardovi ,,Carniolenses" so morali biti že Slovenci in očitno je, da je ta izraz skovan od Pavlove Carniole. Pavel Dijakon je po tedanji šegi rad etimologoval, ali kakor Jordanis, navadno prav nesrečno. Tako je znano, da izvaja ime Korotan od panonskega mesta Carnuntum („fugit ad Sclavorum gentem in Carnuntum, quod corupte vocitant Carantanum", knj. V. gl. 22). Prav tako je premenil slovensko ime Krajina v „Carnia" ali „ Carniola" in vsi naslednji pisatelji so ga posnemali in prepisovali.
Da je pa Kranjska dežela imela poleg tega učenega, diplo-matiškega imena tudi svoje domače, slovensko nazivanje, pripovedujeta nam izrecno listini Otona II. iz 1. 973., v katerih se bere, da se Carniola, ,,po domače, z ljudskim izrazom" (vulgo alivulgari vocabulo) imenuje Creina marcha ali Chreine (Sumi, Archiv, I. pg. 98). Omenjeni listini govorita tako jasno, da pač nikdo ne more dvojiti, ka je Krajina slovensko, domače ime, po polnem neodvisno od latinskega Carniola. Zato je tudi neresnična opazka prof. Luschina, da je ,,Krajina" le slovenski prevod latinske besede ,,marchia" in da je ta preložena  beseda   počasi Nemcem   postala   ,,nomen proprium" za
v
Kranjsko    (Primeri: Sumi, Archiv I. pg. 51, nota 7).
Krajina ne prihaja od kraj v pomenu „finis" nego v pomenu ,,regio" in je torej ravno to, kar srbsko-hrvatska pokrajina (,,pro-vincia"). Že pokojni Hitzinger je bil opomnil, da v besedi ^Krajina" je a dolg, ne kakor v k raj en, skrajen — extremus. Za vzgled je navedel Suho Krajin o na Dolenjskem in Krajino ob Sotli. Krajina pomenja torej „domačo zemljo" in Krajinec je ,,domačin, domorodec". To se najbolje spozna iz neke stare hrvatske pesni, ki se je pela po Boki kotorski in je bila zapisana konec XVII. stoletja. V njej se poje o junaštvu Peraščanov (Perasto) tako-le:
Književna poročila.
47
„1 ono su učinili Peraštani vitezovi, I ono su učinili k raj ne i vitezovi, Dobri kraj šnici.
(Narodni list 1875, broj 60). „Krajine" v pomenu „deželni bram-bovci" je prešlo tudi v italijanski jezik in je bilo pod benečansko vlado po Dalmaciji sploh navadno. (Prim. ,,Le Craine della Castella", Lago, Memorie storiche della Dalmazia, I. 454).
Ime ,.Krajina" v pomenu .,pokrajina, dežela", nahaja se razven po Slovenskem tudi po ostalih jugoslovanskih zemljah. Obče znana je hrvatska Krajina med Uno in Vrbasom v severozahodni Bosni. Ravno tako se imenuje tudi makarsko primorje v Dalmaciji: „Gornje Primorje iliti Krajina kod Neretve (Na stolietnicu Andrije Kačič-Miošiča pg. 3). Ta Krajina (,,Crayna)" omenja se prav po gostem v listinah XIII. do XV. stoletja in njeni prebivalci so se imenovali ,,Krajinjane" (Cray-nenses, Jireček, Handelsstrassen pg. 27). Druga Krajina je v severni Albaniji med morjem, Skadarskim Jezerom, Barom, Skadrom in Ulci-njem (Književnik I. pg. 222), ali bolje med Rumijo-planino in Skadarskim Jezerom. Ta Krajina se omenja že v listini od 1. 1247 (Mi-klosich, Monumenta Serbica pg. 31).
Iz tu rečenega se vidi, da je sedaj navadna pisava Kranjec, Kranjsko čisto napačna, ker se od kraj, krajina ne more izvajati (Miklosich, Lexicon palaeoslovenicum sub kraj), in vender je zgodovinsko dokazano ter z mnogimi analogijami podprto, da se je sedanje Gorenjsko prvotno imenovalo Krajina. Pisati bi nam bilo zatorej K raji nec subst. der Krainer in krajinski adj. krainisch.
Književna poročila.
i.
Slovenski Pravnik.
Poduk o najpotrebniših zakonih,   spisal dr. Ivan Tavčar v Ljubljani,  izdala in založila družba sv. Mohora v Celovcu 1883; 160 str.
Leto za letom podaje družba svetega Mohorja svojim udom mnogo koristnih in poučnih knjig raznovrstnega obsega. Želeli smo že dolgo, da bi družba izdala tudi knjigo pravne vsebine, v kateri naj bi našemu narodu dala pouk v najnavadnejših, a tudi v najpotrebnejših pravnih stvareh. Ta naša želja se je izpolnila. Mohorjeva družba je izdala letos prvi zvezek  ..Slov. Pravnika"; katerega je spisal g. dr. Ivan Tavčar.