,/ANO 'wSttCQ AMCR1CAN »IN SPIRIT fOftGIGN'kN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 11, 1966 SLOVENIAN HORNING NEWSPAPER STEV. LXIV — VOL. LXIV Pt Mt ERIg/% M— HO Burmanski diklaior pride v Washington Gen. Ne Win skuša hiti v sporih med Zahodom in Vzhodom strogo nevtralen, to bo h rez dvoma hotel pokazati tudi na obisku v ZDA. Washington, d.c. — Bela hiša je objavila, da jo bo burmanski diktator general Ne Win lotos obiskal. Če bo do tega res prišlo, bo to gotovo poseben Političen dogodek, general Ne ^in je namreč čisto svojevrsten 5zijski politik. Če v 1. 1956-1953 je bil zelo družaben burmanski general, ki le takrat kar trikrat obiskal našo deželo in se pri obiskih dobro Počutil. Ko pa je 1. 1962 pregnal v Burmi civilno vlado, je začel hoditi po svoji poti v socijalizem se odločil ne samo za strogo Nevtralnost, ampak za čim večjo °saniljenost Burme od vsega SVeta. Iz burmanskega gospodarskega življenja je pregnal vse !ujee, stike s komunističnimi državami je pa omejil na najmanjše’ mero. Njegova nevtralnost je Š*a tako daleč, da ni hotel spre-.leti ne državnega podtajnika ^arrimana ne podpredsednika Burnphreyja, — ki radi tega tudi nista šla v Burmo. Samo senator Mansfield je bil toliko sre-tcm da ga je lahko videl za par dr- Zakaj se je Ne Win sedaj od-°čil za obisk v Washingtonu, še dl čisto jasno. Zato moramo za-enkrat vpoštevati samo splošne razloge. Burma je tista azijska dežela, vl ima premiroma najdaljšo me-jo z rdečo Kitajsko. S Peipin-S°m so seveda ne prepira, toda dobro ve, da kitajski komunisti Podpirajo tiste burmanske tova-ki so znani pod imenom ■beli komunisti”. Pravijo, da je . ‘'o letos med belimi komunisti ** rednimi burmanskimi četami /-e Par večjih spopadov. Burmanskih komunistov je menda hakih 50,000, toda burmanska vlada trdi, da jih je aktivnih sadro okoli 10,000. V Burmi imata m°ja zastopstva tako Severni letnam kot Južnovietnamska °svobodilna fronta. hfe Win je povedal, da v Wa-shingtonu ne bo iskal nobene Podpore, ne gospodarske ne pomične, rad bi se pa z Johnsonom ^Ugovarjal “o mednarodnem po-ožaju”. V Beli hiši se seveda o-hlska veselijo. Novi grobovi Jean Pctsehauer Pretekli petek je nenadno med delom pri Fisher Body Co. umrla 51 let stara Jean Pet-schauer, rej. Hočevar, s 1554 E. 49 St., žena Franka, mati Roger-ja, hči Johna, sestra Josepha in Or. Johna. Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na E. 62 St. jutri, v torek, ob 8.45 v cerkev Brezmadežnega Spočetja ob 9.30, nato na Kalvarijo. Poljski komemisiš hi radi rsspjaH škofom VARŠAVA, Polj. — Kardinal Wyscynski in 68 poljskih škofov je sklenilo, da se sestanejo 14. a-prila za dva dni v najstarejši poljski škofiji v Gniezu, potem bodo pa šli na cerkvene slovesnosti, ki bodo 17. aprila v Poznanju. To smatrajo poljski komunisti kot očitno versko demonstracijo proti njihovemu režimu. Zato so sklenili, da bodo prav iste dneve priredili svoje slovesnosti v spomin na zavezniške zmage na reki Odri ob koncu druge svetovne vojne. V Varšavi se vse peča s vprašanjem, kako bo ta tekma v praznovanju slovesnosti potekla. Ako ne pride do trenj, bodo gotovo zmagali škofje, tako misli politična javnost v poljski pre-stolici. Amerika in Singapore bosta izmenjala poslanike WASHINGTON, D.C. — Ko je lanskega avgusta malajska republika pregnala Singapore iz svoje federacije, je ta mednarodna luka postala samostojna država. Z našo deželo pa ni bila ravno v prijateljskih zvezah ra-neke ameriške špijonske zadeve. Stvar je sedaj že pozabljena in naša administracija ter vlada v Singapore sta se dogovorili o izmenjavi poslanikov, kar bi pomenilo redne diplomatske stike. Singapore igra že sedaj veliko vlogo v ameriški politiki. V Sin-■japoru nakupujejo na primer naši vojaški agentje civilno pogrošno blago za naše vojaške trgovine v Vietnamu. Tja hodijo tudi naši vojaki na oddih. Le- ališče v Singapore je pa postala važna tranzitna postojanka v našem zračnem prometu v Aziji. nadaljuje podtalne atomske eksplozije Washington, d.c. — a °mska komisija je napravila ' evadi nov poskus z eksplozijo ^niškega streliva. Takih poskusov je letos napravila že 10, Po 1- 1963 pa 68. L. 1963 je bil ttarnreč sklenjen znani dogovor ? končanju preskušanja na su-Crn, morju in v zraku, ne pa p°d zemljo. ^ogovora se do sedaj držijo Vse države podpisnice. Razdiral rnoč porabljenega streliva je '*a pod 20,000 ton navadnega Preliva . Vremenski prerok pravi: t^clno oblačno, na noč verjet Post neviht in nalivov. Najvišja temperatura 55. Z Latinsko Ameriko smo prišli navzkriž Državno tajništvo je zavrnilo predlog držav Latinske A-merike za spremembo OAS. WASHINGTON, D.C. — Lani so se v novembru zbrali diplo-matje Organizacije ameriških držav (OAS) v Rio de Janeiro in sklenili, da je treba predelati u-stanovno listino OAS. Povedali so tudi nekaj misli, kako naj se ustanovna listina predela. Ves posel so pa prepustili posebnemu sestanku OAS, ki se je vršil po Novem letu v Panami. Tam so diplomatje Latinske Amerike car na svojo roko brez posvetovanja z našo diplomacijo sestavili 23 točk, ki naj bodo osnova za novo ustanovno listino. Naša delegacija je točke dobila v roke, pa jih ni dobro pregledala. Pristala je nanje. V državnem tajništvu so pa videli, da se z njimi strinjati ne morejo, zato so naši delegaciji naročili, na prekliče svoj pristanek in predloži nov osnutek za spremembo ustanovne listine. S tem seveda niso bili zadovoljni diplomatje Latinske Amerike in sestanek v Panami se je končal s krizo. Končno je tam sicer zmagal naš načrt, toda z njim ni nihče zadovoljen. Načrt bo sedaj dobil v roke stalni svet OAS v Wa-shingtonu in skušal iz. njega izvrtati pravi temelj za spremembo ustanovne listine. Ali se mu bo to posrečilo, je še veliko vprašanje. Pa tudi takrat, ako bo šlo vse po sreči, bo morala biti sprememba - ratificirana po vseh vladah, torej tudi po našem Kongresu. Kongres pa ne bo ravno pri volji, da ratificira nekaj, kar bi ameriški gospodarski politiki delalo težave tudi zunaj Latinske Amerike. Polom pogajanj v Panami bo imel za svoje posledice tudi po-tičine odnose med Latinsko A-meriko in našo deželo, kar se u-tegne pokazati pri razvoju debate v OAS o politiki do Dominikanske republike. Iz slov. naselbin BUDISTI SO NAPOVEDALI ■VOJNO' VLADI CA0 KYJA BEECH, GROVE, Ind. — Rojakinja Antonia Kuhar se j c po težki, srečno prestani operaciji vrnila izbolnice na svoj dom in se zahvaljuje prijateljem za bodrilne kartice in pozdrave. Tekom bolezni je bila pri njej njena hčerka Hildigard iz Clevelanda, ji v najtežjih trenutkih stala ob strani ter ji stregla. PITTSBURGH, Pa. — V soboto je preminula Mrs. Josephine Smerdel iz Pittsburgha, Pa., v starosti 82 let. Zapušča štiri si*-nove. V Clevelandu zapušča brata Franka Kalužo, 22901 Ivan A ve. Pogreb bo v sredo v Pittsburghu. Kratek govor WASHINGTON, D.C. — Predsednik Lincoln je rabil le 2 minuti in 15 sekund za svoj znani govor v Gettysburgu. France hudo kaznoval barcelonske demonstrante BARCELONA, šp. — Poročali smo, kako se je okoli 300 študentov in precej njihovih prijateljev zabarikadiralo v kapucinski samostan, kjer so tri dni delali policiji težave. Tretji dan je policija vdrla v samostan, študente razgnala, o-stale njihove prijatelje — 40 po številu — pa zaprla. Sedaj je razglasila tudi kazni zanje. Vsi so dobili po najmanj 10 dni pripora ali pa visoke denarne kazni. Zato bo morala večina odromati v zapor, kar bo seveda dalo povod za nove študentovske demonstracije. ------o—---- Indonezijska vlada jemlje Sukarnu oblast DŽAKARTA, Indonez. — General Suharto je izjavil, da predsednik Sukamo ni nad kongresom, ampak njemu podrejen. To izjavo je prineslo vse indonezijsko časopisje na vidnih mestih. Povedala naj bi javnosti, da Sukamo ni več vsemogočen politik. Sukamo se pa kar ne da u-gnati. Kadar le more, daje izjave za javnost, vendar jih sedanji vojaški režim skuša kontrolirati. ■Sukarnu svetujejo, naj bi za nekaj časa šel na tuje na oddih. Sukamo je navadno zelo rad delal izlete po vsem svetu, sedaj je pa voljo za potovanje zgubil. Ideje o izletu po svetu ni odbil, je pa tudi ni sprejel. Budistične skupine so se povezale v enoten nastop proti vojaški vladi Nguyena Cao Kyja in ji na-vedale boj. Budisti trdijo, da jih je Ky preva-ril, ko jim je pretekli teden obljubil, da bo pospešil delo za vzpostavo civilne vlade. — Budisti protestirajo zaradi “ameriške podpore” Kyju. SAIGON, J. Viet. — V soboto in včeraj je bilo v Sai-gonu, Da Nangu in drugod po mestih Južnega Vietnama v glavnem mirno. Med tem so se budistični vodniki med seboj sporazumeli o enotnem nastopu proti vladi Nguyena Cao Kyja. Izjavili so, da jih je ta prevarila, da se ni držala dogovorjenega “sporazuma” in da ne kaže prave volje, da bo državi vrnila civilno vlado. Osrednje vodstvo budistov za “svetne zadeve” je objavilo včeraj, da bo organiziralo demonstracije proti Kvjevi vladi v vseh mestih dežele, ne le v Saigonu, in ne bo nehalo, dokler ne bo Kyjeva vlada odstranjena. Vladna kriza je prišla v odločilni trenutek in vse kaže, da se bo Ky le težko rešil, na fehnici dejansko ni le on sam, ampak celotna vojaška junta, ker se zdi, da so budisti odločeni dobiti vlado pod svoj vpliv. Sredi preteklega tedna je iz- ■ ~=~——-■■■■ -~ — V ZDA je 350 čistilnic petroleja, ki so last 270 družb. gledalo, da je prišlo med vodniki budistov in med vlado Kyja, oziroma vojaško junto do nekakega premirja, na osnovi katerega naj bi Južni Vietnam dobil nekje proti koncu tega leta ali v prvi polovici prihodnjega civilno vlado. Osrednje vprašanje je bilo, pod čigavim nadzorom naj bo komisija, ki bo sestavljala novo ustavo. Budisti so zahtevali, da bi bila komisija “voljena”, vojaki bi jo pa radi sami imenovali. Tudi ostale toč->e sporazuma, med njimi obljuba, da bodo oblasti odpustile vsem demonstrantom njihove prestopke in umaknile vladno marine z letališča v Da Nangu, je vlada končno označila za nesprejemljive, ker bi pristanek na nje pomenil popolno- “predajo” zahtevam nasprotnikov vlade. Budisti so nato prevzeli javno vodstvo boja proti vladi. Obdolžili so jo prevare in napovedali organizacijo demonstracij po vseh večjih mestih Južnega Vietnama, dokler ne bo vlada Kyja odstranjena. Ta je sklicala za jutri vodnike vseh političnih in drugih skupin v Saigonu na posvet o rešitvi sedanje krize. Budisti so udeležbo na tem posvetu odklonili. Budisti zahtevajo konec “ameriško podpore Kyju” Vodstvo budistov je v posebni spomenici ameriškemu poslaniku Henry ju Cabotu Lodge-u zahtevalo, da Združene države prenehajo podpirati vlado Kyja, ker sicer se bo položaj še poslabšal. Za H. C Lodge-a so mislili, da je v dobrih odnosih z vodniki budistov, ker je ob koncu vlade Iz Clevelanda in okolice Iz bolnice— Mrs. Jean Samsa, žena Johna, t 1784 E. 238 St. v Euclidu, solastnica Nottingham Tavern, se ie vrnila iz Euclid Glenville bolnice po težki operaciji in se zahvaljuje sorodnikom in prijateljem za cvetlice, druge darove, obiske in pozdrave. Sedaj se ■dravi doma. Seja— Podr. št. 10 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v navadnih prostorih. Kljub slov. upokojencev na Waterloo Rd. ima jutri, v torek, ib dveh popoldne sejo v navadnih prostorih. Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v šoli sv. Vida. Tajnica bo pobirala asesment od 6. dalje. Po seji bo zabava. Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri, v torek, ob 1.30 popoldne sejo. Zadušnica— V sredo, 13. aprila, ob 7.30 zj. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mathevva Velikonja ob Diema nudil zatočišče njihove- j 0D-l ’ nici smrti, mu vodniku Tri Quangu. Ta vodi v ozadju ves sedanji boj proti vladi Kyja, ker je ta vzela poveljstvo nad 1. armadnim zborom njegovemu prijatelju in sodelavcu gen. Thiju. Budisti odklanjajo Španska vljudnost do Moskve MADRID, Sp. — V južni Španiji so nedavno našli posodo s i stisnjenim kisikom z nekega odgovor- sovjetskega vesoljskega vozila. nost za demonstracije pretekle- Ko so Amerikanci za to zvedeli, ga tedna, pri katerih je bilo več bi jo radi dobili na vpogled in v ostrih izstopov proti Združenim j preiskavo. Velikonočne politične počitnice so potekale mirno CLEVELAND, O. — Politiki so letošnji političen mir dobro izrabili. Privoščili so si počitnice kot pravi šolarji. Odšli so nanje že sredi Velikega tedna, samo manjšina se je že vrnila na delo, večina še počiva. Najbolj vneti so bili v tem pogledu v Londonu. Komaj je ministrski predsednik Wilson sestavil novo vlado, takoj so jo vsi ministri popihali na počitnice, poslanci so pa šli za njimi. Tako je londonsko politično življenje zaspalo par dni preje kot po navadi. V Bonnu bi bili tudi radi šli zgodaj na počitnice, pa so imeli obisk francoskega zunanjega ministra. Niso se pa dolgo ceremo-nili z njim. Povedali so mu, da Nemčija ne misli zapustiti NATO, da bi ustregla generalu De Gaullu. Razburjal se pa radi tega ni nihče razen francoskih vladnih krogov. V Rimu je pa naval velikonočnih turistov pregnal vlado in parlament na počitnice. Rim je pretekli teden postal zopet to, kar je bil pred 1. 1870: papeški. Vatikan je postal središče javnega življenja. Tako je bilo vsako leto, tako je bilo tudi letos. Pri nas je bilo za spremembo malo drugače. Se je poznalo, da smo v volivnem letu. V Kongresu so zaključili delo v četrtek zvečer. Senatorji in kongresniki so se pri odhodu na počitnice spominjali praznikov vsak na svoj način. Republikanci so trdili, da je bilo letošnje zasedanje do sedaj prazno in bo tako tudi ostalo, ker demokratski režim ne zna vnesti na Ka-pitol pravega političnega življenja. Seveda so demokratje temu živahno ugovarjali. Prvi je protestiral predsednik predstavniškega odbora McCormack in navajal, kaj vse je Kongres do sedaj že izglasoval. Vneto ga je podpiral voditelj demokratskih kongresnikov Alberti in se bahal, da je letošnje kongresno zasedanje spravilo podstreho “najmanj 30 važnih zakonov”. Ravno tako navdušeno je branil kongresno delo voditelj kongresnih demokratskih senatorjev Mansfield. Njegov republikan še molčal. Mansfield je tudi na- j Kongres. Oba skupaj pa ne mo- y-\ T T /“* /"I /~\ T T n 1 n Krt 1^" Ati rffOP L l t rti t i l *4 i nlmninnli nli A povedoval, da bo Kongres hitel z delom po praznikih in ga končal tako zgodaj, da bodo kandi-datje imeli dosti časa in prilike za jesensko agitacijo. Senatorji si bodo privoščili počitnice do srede, kongresniki pa kar še ves teden. Da rabijo kongresniki nekaj več počitnic, je razumljivo. V jeseni morajo iti vsi na volitve. Ker so previdni, morajo začeti že sedaj obletavati vsaj vplivne volivce, da jih ne bodo podrle že primarne volitve. Morajo pa med volivci tudi vzbuditi nekaj več zanimanja za kongresno delo. Tega pa vsaj do sedaj ni bilo preveč. Na drugi strani se morajo tudi zanimati za skrbi in težave vsakdanjega življenja. Te so za volivce važnejše kot debate in glasovanja v Kongresu. Največ bodo seveda slišali tožb o draginji in vietnamski vojni. Pa ravno tu ne bodo mogli dajati obljub, ki bi bile verjetne. Draginja je rastla do Velike noči in bo tudi po njej. Na hitro roko je ne more nihče zavreti, ski nasprotnik Dirksen je pa raj-1 najmanj pa administracija in reta tudi skrajšati ali vsaj omejiti vietnamske vojne, ker zaen krat tega nočejo ne kitajski ne vietnamski komunisti. Marsikateri kongresnik bo radi tega imel skrbi polne počitnice. Miru pa ni bilo pretekli te den, izjemoma v Združenih narodih. Tam so se vbadali z rodezijskimi uporniki. Nekatere afriške države so hotele, naj Anglija energično nastopi proti rodezijski beli manjšinski vladi. Tu di Anglija je baje za to, toda zahteva naročilo Varnostnega sveta ZN. Predsedniku varnostnega sveta za april črnemu diplomatu Keiti se pa nikamor ne mudi, ker hoče naj prej e ustvariti solidarnost med afriškimi članicami ZN. Radi tega se je delo Varnostnega sveta zavleklo na veliko nejevoljo nekaterih afriških republik. Za to burjo pa ve samo diplomatski svet. Na drugi strani so pa povsod opazili, da je bilo Veliki teden več verskega življenja kot pretekla leta. To je verjetno najbolj tolažljiv pojav letošnje Velike noči. državam, četudi priznavajo, da je bilo vanje vmešanih več mlajših menihov. Trdijo, da nimajo nič proti Združenim državam, odklanjajo pa jasno izjavo o svojih ciljih. Španci so prošnjo odklonili, češ da “diplomatska vljudnost” zahteva, da se take stvari vrnejo lastnikom. Pri tem Španija sploh nima diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo. N a j no v e j še vesti WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo in Bola hiša pazljivo sledita dogodkom v Saigonu in s skrbjo čakata razvoja v vladni krizi. Državni Ncpdtajnik G. Bali je izjavil, da ZDA ne podpirajo vlade Južnega Vietnama, ampak narod v njegovi borbi za ohranitev neodvisnosti. Kakšno vlado hoče imeti ta, je njegovo lastno vprašanje in njegova odločitev. VATIKAN. — Sv. oče je včeraj v govoru na trgu sv. Petra zbrani množici govoril o potrebi miru in pozval odgovorne vodnike svet, naj končajo vojno, opuste rasizem in nacionalizem, totalitarizem in razredni boj. Poslušalo ga jo skoraj pol milijona ljudi raznih narodnosti, četudi je vlekel preko trga mrzel veter. COLUMBUS, O. — Mrs. Jerry Mock, 40 let stara mati in stara mati, je sinoči priletela do mov potem, ko je postavila nov svetovni rekord za dolžine leta za ženske. Letela je brez prestanka iz Honolulu na Havajih do Kansas City skupno 4,500 milj, v zraku je bila nad 25 ur. LONDON, Vel. Brit. — Danes zjutraj je britanska oborožena patrola, ki je prišla v soboto na krov grškega tankerja Manuel, da ne bi pristal v Beiri v portugalskem Mosambiku in tem iztočil preko 16,000 ton surovega olja za rodezijsko petrolejsko čistilnico, ladjo zapustila, ko je bila že daleč od Beire. Ldaja bo olje pustila v Durbanu v Južni Afriki. Med tem je zaplula ladja Ioanna V v pristanišče Beiro, pred katerim je bila zasidarna 5 dni, ter pristala ob pomolu, kjer so naprave za iztakanje olja za Rodezijski pcirolejsKi vod. Velika Britanija je dobila preteklo soboto od Varnostnega sveta Združenih narodov pravico do uporabe sile proti ladjam, ki bi kljub prepovedi Združenih narodov hotele peljati olje v Beiro za Rodezijo. MIAMI, Fla. — Liberijska tovorna ladja Navigator je navezala prazno luksuzno ladjo Viking Princess in jo vleče preti Kingston na Jamaici. Na ladji je pretekli petek nedaleč od vzhodnega roba Kube nastal požar, nakar so potniki in moštvo ladjo zapustili in se rešili na ladje, ki so prihitele na pomoč. Pri nesreči sta bili dve osebi mrtvi, ker ju je zadela kap, ostalih 494 pa so rešili in nato izkrcali v Guantanamo. Od tam so bili prepeljani v Miami. Požar na 17,-000 ton obsegajoči Viking Princess je včeraj ugašenih Še dva sovjetska pisatelja v ječo LONDON, Vel. Brit. — Po sem došlih vesteh sta bila v zadnjem času poleg Sinjavskega in Daniela prijeta še dva druga pisatelja, oba iz Ukrajine. Ivan Svet-lišni, 41 let stari literarni kritik, je bil zaradi “protisovjetske propagande” poslan v Sibirijo, med tem ko je 31 let stari Ivan Dzjuba zaprt še doma. KMEBISKA DOMOVINA, APRIL 11, 1966 .48-1 ME8ISKA 6117 St. Uair Ave. — HKnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 63 No. 71 Monday, April 11, 1966 “Vstanite, pojdimo!” Mogočno odmevajo velikonočni napevi, napevi zmagoslavja. Gospod je vstal, vstal zmagoslavno. Gospod je zmagal. Premagal je smrt, laž, krivico in sovraštvo. Premagal! Med njegovimi verniki vlada nepopisno veselje. Gospod stoji pred nami v sijaju največjega zmagovav-ca vseh časov. Častno je dovršil svoje poslanstvo. A ni zmage brez boja in ne boja brez žrtev in trpljenja. i j, ;■],' V sijaj velikonočnega jutra pada senca križa. Gospodova pot v velikonočno zmagoslavje pelje čez Kalvarijo trpljenja. Ni velikonočne nedelje brez velikega petka. To velja tudi za nas. ❖ Kristjani smo. Učenci Junaka velikonočnega jutra. Na njegov nauk smo oprli svoje življenje. Zato ne tavamo v temi. Vemo kam gremo. Pred seboj imamo vzvišeni cilj. Bog nas ni ustvaril za trpljenje in smrt, marveč za veselje in življenje. Naš cilj je veličastno velikonočno jutro, ki ne pozna večera. V7 to jutro sreče in življenje nas pelje Kristus. Toda naša pot vodi čez Kalvarijo. Glede tega je Kristus popolnoma jasen. Takole uči: “Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj” (Mt 16, 24). Tu ni izjem! Kristusova vera namreč ni samo nek okrasek enolične vsakdanjosti, neko medlo čustvo brez vsakega vpliva na življenje. Kristusova vera tudi ni praznična obleka, ki jo človek obleče le ob nedeljah in za slovesnejše priložnosti. Taka vera je nekaj zelo stvarnega. Globoko sega v naše življenje ter mu daje poseben pečat, smisel in vsebino. NAŠA VERA j E OSTRO DLETO V ROKAH BOŽI EGA KIPAR 1A, Kf HOČE IZ NAS ŽE NA TEM SVETU IZKLESATI UMETNINO, MOJSTROVINO V LUČI EVANGELIJA. To pa ni mala stvar. To od naše strani zahteva trajnih naporov, neprestanega brušenja in popravljanja. Ljudje imamo namreč v sebi teženja, ki nas stalno pritiskajo k tlom ter ovirajo naš pogled in polet kvišku. Že sv. Pavel je zaradi teh nadlog tožil: “Ne delam namreč dobrega, kar hočem, ampak hudo delam, Časar nočem (Rimlj 7, 19). Ako hočemo biti zvesti evangeliju, ako hočemo hoditi za Kristusom, ki nas vodi v slavo in srečo velikonočnega jutra, moramo znati plavati proti toku, moramo se brzdati, moramo imeti smisla za žrtve. Kristus je premagal smrt, laž, krivico in sovraštvo. Mi pa moramo v sebi obvladati sile, ki nas oddaljujejo od evangelijskih idealov. To delo nas bo spremljalo vse do smrti. Ni zmage velikonočne nedelje brez Kalvarije velikega petka. * Odmevanje zvonov, ki krščanskemu svetu slovesno o-znanjajo Kristusovo vstajenje, z mešanimi občutki poslušajo narodi, ki so še vedno priklenjeni na Kalvarijo velikega petka. Za slovenski narod ta Kalvarija traja že dolgih 25 let. Ali smemo upati, da bo tudi iz slovenskega velikega petka zasijala velikonočna zarja z veselo novico o narodovem vstajenju ter zmagi resnice, pravice in ljubezni? Bodimo o tem globoko prepričani. Tudi naš narod bo vstal v novo življenje. Toda to ne bo prišlo samo po sebi. Navori se mora dvigniti s svojimi lastnimi silami, opirajoč se na božjo pomoč. Narod sestavljajo posamezniki in družine. Sile naroda so torej sile posameznikov in družin. In tu je jedro vsega vprašanja. Od nas posameznikov in družin zavisi usoda našega naroda. Mi moramo svoj narod peljati iz suženjstva v svobodo in novo pomlad. »2$ Kako naj bi to dosegli? Gotovo ne s tem, da bi samo tarnali, a roke lepo križem držali. F', ute v naroda je ogromna zadeva, ki zahteva SODELOVANJE vseh zdravih sil. Zato naj bi vsi ljudje dobre volje postavili svojega človeka na svoje mesto. Treba je razgibati vse duhovne in moralne sile naroda. Naša stvar potrebuje ljudi, — LJUDI, ZNAČAJEV, SVOBODNJAKOV. Potrebujemo ljudi ki razumejo svoj čas in njegove potrebe; ljudi, ki točno vidijo, kaj se v našem narodu dogaja- ljudi, ki vedo, kaj hočejo; ljudi, ki so pripravljeni na žrtve. A teh je tako malo. Premnogi mislijo samo nase ali sploh nič ne mislijo in žive tja v dan. Vsi bi hoteli sijaj ve- likonočnega jutra, a tako redki so pripravljeni sprejeti križ in se povzpeti na Kalvarijo. Brez tega pa nikamor ne pridemo. Treba ljudi! Pojdimo zato v šolo najpopolnejšega človeka in najuspešnejšega bojevnika za resnico, pravico in ljubezen, v šolo Jezusa Kristusa. Postanimo ljudje evangelija! Križajmo svojo sebičnost, lakomnost, nemarnost, lenobo, nestalnost, strahopetnost, dvoličnost in mesenost! Naj se v nas užge ogenj navdušenja za vse, kar je dobro, lepo in plemenito! Postanimo ljudje resnice, pravice in ljubezni, pa bomo hitro videli, kako laž, krivica in nasilje zgubljajo tla pod seboj! Ni izbire! Pot v zmago velikonočnega jutra vodi čez Kalvarijo velikega petka. To boli. Naša narava se temu upira. Tudi naš Gospod je trepetal, ko je na veliki četrtek zvečer na Oljski gori v duhu gledal svoje trpljenje. Iz njegovega srca se je tedaj iztrgala pretresljiva tožba: “Moja duša je žalostna do smrti!” (Mk 14, 34). Ali Gospod je ostal zvest svojemu poslanstvu. Že nekaj hipov pozneje je odločno zaklical dremotnim učencem: “Vstanite, pojdi- mo!” (Mk 14, 42). In je šel, — šel vdano in pogumno skozi trpljenje in smrt velikega petka — v zmagoslavje velikonočnega jutra. Tudi mi, bratje in sestre, želimo, da bi nad nami zasijala velikonočna zarja, oznanjevavka zmage življenja, pravice, resnice in ljubezni. Premagajmo zato tudi mi strah pred Kalvarijo in zvesto prisluhnimo Gospodovemu klicu v usodni uri: “VSTANITE, POJDIMO!” V-ko. M | BESEDA IZ NARODA ga in onega, kar sem kupil doli v mestu, Nicku pa ponudil malo “Šilce’ brinjevčka, katerega je z veseljem in zadovoljstvom zvrnil s pripombo: “Tone, to je pa dobra roba, ves kašelj mi bo odnesla in vse grehe požgala! Naj lepša hvala ti!” Jaz mu odvrnem: Ne meni, Bogu gre hvala, ki dobre reči nam daje! Nato me pa Nick povabi, naj grem z njim za malo časa, da bova obiskala najinega dobrega prijatelja Jureta. “Dolgo že nisva bila pri njem, vesel bo, pojdiva Tone,” je dejal Nick. No, pa pojdiva za kako uro, sem dejal in odpeljal sem se z njim gori k Juretu. R?s, Jure je naju z veselim o-brazom pozdravil, ko sva se javila na vratih njegovega doma. Povabil naju je v hišo, kjer smo sedli in kmalu bili v živahnem razgovoru. Naj mimogrede pripomnim, da k temu, da je bil živahen razgovor čimbolj živahen, je pripomogla dobra Noetova kapljica iz Juretovega spodnjega štuka. V slast je šla meni, x Nicku še posebno. Nicku se je razvezal jezik in zgovoren je postal kakor kak su-horski ženitovanjski posredovalec, kadar gre komu posredovat za nevesto. Živahno je posegal v gospodarske in politične zadeve. Vietnamska vojna mu je odveč. Kar resno je poudaril: “Čemu naj se mi tolčemo in pobijamo z bradatimi Mongolci v Vietnamu? Kaj imamo od tega?” Jure ga je pri tem resno pogledoval izpod svoje kape. Precej časa ni nič rekel. A končno se mu je zdelo, da je treba k stvari in pregovarjanju nekaj pojasnil in se je oglasil: “Fanta! Ljudje vseh narodov in vsa človeška družba je čuden stvor. Dolga razlaga bi bila, kdor bi skušal vse to pravilno obrazložiti, pa bi se v razlaganju naj-brže še zgubil. Ni to lahek in e-nostaven problem. Kdor o tem govori in razpravlja, mora poznati vsaj nekaj preteklosti, poznati razmere preteklosti in sedanjosti, pa mu je še težko vse oceniti tako, kakršne so te sitnosti in težave. Da so postale te sitnosti in težave, so razlogi v tem, da vodstva raznih narodov in dežel so v tem oziru bila premalo čuje-ča, preveč popustljiva, med tem ko so se razne miselnosti razmnoževale. Prebude se vedno, ko že voda teče v grla in ko je že skoro prepozno. Taka so bila vodstva svobodnih demokratičnih narodov in dežel v Hitlerjevem času, pa nič boljši niso zdaj, ko komunisti na vseh koncih in krajih razjedajo temeljfe demokracije in svobode. Predolgo so dremali in spali tedaj, pa Joliet, 111. — Zima se je letos v januarju in februarju občutljivo poigravala z nami. Ni je še konec. Se bo še zadržavala okrog nas. Njena navada je, da se včasih rada zadrži okrog Velikih jezer in po planjavah osrednjega zapada vse tja do sv. Jurija. Velikokrat sta jo morala v preteklosti od tod preganjati celo sv. Florijan in pa sv. Gregor. Morda bosta imela omenjena patrona z njo tudi letos sitnost in težave, da bosta morala na pomoč poklicati še sv. Urbana. Upajmo, da omenjeni patroni jo bodo izte-rali od tod in da ji ne bodo dovolili povratka vsaj ne do sv. Nikolaja proti koncu jeseni. Sneženi viharji, poledenele ceste in pota ter razne druge vremenske neprilike so povzročile judem mnogo škode. Zavaroval-ninske družbe so v svojih poročilih omenjale, da so imele letos zaradi takih neprilik silno visoke izdatke za kritja povzročenih škod. Taka “jamranja” so navadno nekaka napovedovanja za višje premije za zavarovalnine. Posebno so tekom zadnjih let višale nekatere družbe zavaro-valninska kritja avtov. Moj sosed, mlad gospodar, je imel mal udar v obod ob strani, pa ga je ;talo nad 90 dolarjev. Včasih je kdo tako reč popravil za dese-Lak. Zdaj pa take cene. Denar ima res vedno manjšo veljavo. Za vsako reč ga je treba več in več. * POGLEDI NA RAZNE ZADEVE sedanjih dni. — Ko sem ;o nred dobrim tednom nazaj vračal doli iz mesta, kjer sem se mudil po opravkih, malo pred mostom, kjer se začne Ruby cesta, nekdo zatrobi z avto trobento — tu-tu-tu! Ozrem se, kaj je in zagledam znanca prijatelja Nicka, ki me je z mahajočo roko z avta pozdravljal. Zamahnil sem nazaj z roko v pozdrav, da ga čujem in da mu pozdrav vračam, A ravno tam ni prostora za ustavljanje avta, ker bi zagozdil promet na cesti. Zato je vozil naprej. Na Broadway cesti pa je zavil na desno in me tam počakal. Tam sem prisedel in dobri Nick me je zapeljal prav pred moj dom na Hickory. Zahvalil sem ga ih ponovim tu: Hvala ti! Nicka sem povabil, naj stopi za minuto z menoj, kar je storil, j Odložil sem svoj paket, nekaj te- so še zdaj prav taki, dasi jih razmere glasno opozarjajo na vse nevarnosti. Čas gre naprej, komunistično termitstvo se množi in razširja in z vsakim dnevom smo bližje obračunu, ki bo krvav in strašen. Mnogi ljudje se večkrat čudimo in vprašujemo — zakaj tako? Za vsako vprašanje je nek odgovor in pojasnilo, ampak največkrat ga ne iščemo tam, kjer bi ga lahko našli. Tudi oni na vrhovih vseh raznih poklicev in stanov ne iščejo razlogov tam, kjer bi jih mogli. Vsi drugi in vse drugo je krivo — sami pa nič in če jih kdo na to opozarja, kako so hudi, kakor sršeni, če jim kdo med odmakne, na katerem se pasejo. Človeška družba silno trpi na pomanjkanju medsebojnega u-poštevanja in ljubeznivega duha. Človek ni več človeku brat, ampak predmet, ki je za izkoristiti. Mnogi slučaji pričajo, da so nekaterim živali ljubše in se za te bolj zanimajo, kakor za bližnjega človeka, ki je v potrebi. Kake p o z. o r n osti izkazujejo psom, mačkam, pticam itd. Mimo človeka v potrebi gredo kakor mimo kakega suhega grma. Skrb za bližnjega jim je deveta briga. Tako tu, tako tam, tako na vseh koncih sveta, ali je čudno, da so narodi tako razdvojeni na svetu? V takem vzdušju bratstva in ljubezni ni, zato le večni prepiri. Te nesrečne razmere izrabljajo komunisti. S svojo propagando podžigajo med nižjimi sloji proti premožnejšim. Uspeli so v Rusiji, vrgli starokopitne cariste. Ko so prišli na površje, so uvedli strahovlado, kakršne svet še ni poznal. Tudi drugod se podobnih načinov poslužujejo. Pravega sodelovanja ne morejo ustvariti nikjer, ker manjka prave podlage za to. Vsa njihova soci-jalna uredba je kakor kak motor brez pravega razmnoževalca (generatorja) električne sile in toka. Sodelovanja je le toliko, kolikor ga izsili nepriljubljeno primoranje. Je kakor telo brez duše. Duša vsakega pravega sodelovanja je ljubezen, čut dolžnosti do bližnjega, čut požrtvovalnosti. Vse to ustvarja prava bratska ljubezen, ki vidi v svojem bližnjem brata-človeka! Take duše komunizem nima' in jo ne pozna. Zato je tak, kakršen je. Tako dušo ima le krščanstvo s Kristusom. Oče Ga je poslal, da je razložil človeštvu, kaj je ljubezen do bližnjega in kaj sta poštenost in pravica. Težka bremena, brez katerih ne gre. A za poštene ljudi ob koncu sladka, ker so začinjena z ljubeznijo, poštenostjo in pravičnostjo! Izhodna pota iz sedanjih ideoloških, gospodarskih, političnih in socijalnih zmešnjav ne bodo gladka. Tudi dolga bodo in mnogo težav bo na njih. Popraviti vse to, kar so razni ideološki prevrati uničili v dušah ljudi po svetu, bo vzelo časa več rodov. Te kakor pri hiši, ki jo ogenj u-niči v par urah, a zidati jo je treba dolgo. Reševanja iz teh težav bodo napredovala tako, v kolikor bodo ljudje spoznavali resnico, da brez žrtev ni uspehov. Paziti bodo morali, komu bodo poverili vodstvo. Ni vsak, ki hlače nosi, ustvarjen za voditelja. Zaenkrat zgleda (Bog daj, da bi ne bilo res tako!), da smo vedno bližje strašni krvavi obravnavi. Komunizem ne popušča. Tak mir hoče, ki mu bo nudil odprta vrata vsepovsod. On pa svoja vrata zapira in zaplankuje pred vsakomur, ki se ne da svojih možgan oprati v komunistični “žehti”. Kaj nam preostaja? Če smo, kar pravimo, da smo, za demokracijo, svobodo in za pravi mir, se podati ne moremo. Pripravljeni moramo biti na žrtve za demokracijo in svobodo in za resnico vse žrtvovati, neglede na to, kako visoke bodo žrtve. Le taka odločnost vodi končno k rešitvi. Podpirajmo tiste z vsem in z molitvami, ki se bore, da komunizem nam ne uniči in ne požre demokracije in svobode, kolikor jo še imamo na svetu. Tam, kjer imajo komunisti besedo zadnja leta, tam jo ni več — tam je črna noč za vsako svobodo in posameznik ne šteje še toliko ne, kakor kaka uboga žival. Kdor zna ceniti svobodo, tak že ve, kaj je njegova dolžnost! Jure je naju pogledal z resnim obrazom in še pristavil: “To je vse, kar imam jaz k vsem tem razmeram omeniti.” Kmalu nato sva se z Nickom poslovila od Jureta, Nick je pripomnil še zunaj, predno se je vsedel v avto: “Veš Tone, Jure im pa vedno pravo pojasnilo za razne zadeve.” Tudi jaz sem bil njegovega mnenja. Še danes včasih mislim na ta pojasnila, ki jih je nama navedel. Smo res v sitnih časih. Bog daj, da bi ne bija pretežka za nas. Vsem čitateljem pozdrav. Drugič pa o čem drugem. Tone s hriba štajerske Slovence se je -begunstvo začelo že aprila in maja 1941. Predvsem pa je nujno in | važno, da je naša mladina poučena tudi o tisti dobi, ko so se naši narodni sovražniki zakleli, da bodo slovenski narod za vedno uničili. j Vsa slovenska javnost je vabljena na to zanimivo in važno predavanje. Jože Melaher Dr. Krek ho predaval CLEVELAND, O. — Mnogo govorimo in pišemo o nesrečnem koncu vojske in komunistične revolucije maja 1945, malokdaj pa pomislimo, kakšen je bil začetek. Večina Slovencev v zdomstvu je 6. april 1941 kar pozabila. Severni Slovenci — Gorenjci in Štajerci — pa 6. aprila 1941 in prve mesece za tem le bomo mogli in tudi ne smemo nikoli pozabiti. Do leta 1938 je Jugoslavija imela kar varen položaj, ker je nobena sosednja država vojaško ni mogla ogrožati. Leta 1938 pa so nemške nacistične trupe vkorakale v Avstrijo, Hitler je Avstrijo priključil Nemčiji (Anschluss) in na naši severni meji je na Karavankah nenadoma stala takrat najmočnejša armada na svetu. Že takrat smo bili Slovenci ob severni meji v velikih skrbeh, ker nikdo ni za gotovo vedel, ali bo Hitler s silo priključil tudi del slovenske Štajerske, ki jo Avstrijci še vedno smatrajo, da jim je bila po krivici odvzeta. Zaradi izredno napete negotovosti je takrat moral priti minister dr. Krek iz Beograda v Maribor, da pojasni položaj in uradno stališče takratne jugoslovanske vlade. Čez eno leto se je na Poljskem začela velika vojska. Padla je Poljska, Angleži so bili premagani iz evropskega kontinenta, padla je Holandska, Belgija, Danska, Norveška in Francija. Za Jugoslavijo je bil položaj iz dneva v dan vedno bolj kočljiv. Komunistična sovjetska Rusija je kot zaveznica ves čas mate-rijalno in s propagando podpirala nacistično Nemčijo in kljub strahovitim nacističnim nasiljem v slovanskih državah na Poljskem in Češkem ni ničesar storila v njih zaščito. Jugoslavija je ostala osamljena v največjem prepihu v trenju vojskujočih velesil. 6. aprila 1941 je od vseh strani zgrmelo po Jugoslaviji. To je bil začetek naše narodne nesreče in vse, kar je sovražnemu napadu sledilo: okupacija, izseljevanje, streljanje talcev, komunistična revolucija, Vetrinj in končno naše begunstvo je vezano na ta nesrečni datum. Takratni voditelj Slovencev dr. Kulovec je pri prvem bombnem napadu na Beograd bil ubit in vsa teža odgovornosti kot zastopnika Slovencev je takrat nenadoma padla na ministra dr. Miha Kreka. Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu je zato naprosilo dr. Kreka, da napa ob 25-let-nici pove nekaj iz svojih osebnih skušenj o razvoju dogodkov ob začetku naše narodne nesreče spomladi 1941. O tem nam bo dr. Krek predaval v nedeljo, 17. aprila, ob pol štirih v Baragovem domu. To predavanje bo gotovo vse zanimalo. Za mnoge gorenjske in SIM m¥i na ples v Oiisagai Chicago, 111. — Post je končan in pomlad se zopet prebuja iz svojega trdnega zimskega spanja. Z Veliko nočjo se je naša duša razveselila ter poboljšala svoj pogled na svet. To je čas veselja in ljubezni. V prejšnjih letih je čikaški odsek SAVE prirejal redne po-mladanske plese. Letos bo zopet priredil “Družabni večer” v veliki svetoštefanski dvorani. Na sporedu je program, na katerem bodo nastopali Radijski plesalci, Mladinski moški zbor ter drugi umetniki. Plesno zabavo nam bosta zagotavljala dva orkestra, “Mladi Slovenci” ter “Tivoli Kvintet”. Vsi rojaki ste vljudno vabljeni na to prireditev 23. aprila! Podpirajmo našo mladino, SAVO, in slovenstvo v Ameriki! J. M. A. Škof Baraga v irskih spominih Na sliki reže John A. Finnegan kos posteljnega prta, s katerim je bil pokrit škof Baraga, ko je obiskal Rockland, Mich-Odrezani košček je dal tudi meni v spomin. Mr. Finnegana sem obiskal meseca marca letos, ko sem bil v Ironwoodu, Mich. O-pozoril me je nanj zgodovinar Viktor Lemmer. John živi v Bessemer ju, kakih 6 milj vzhodno od Ironwooda. Rojen je bil leta 1887. Torej bo prihodnje le' to obhajal 80-letnico. Naj kar sam pripoveduje o prtu: Ta prt hranijo številni potomci naše irske družine Mr. in MrS-Miles Mulligan, sedaj razkropljeni po celi Ameriki. Krstno ime stare matere je bilo Marjeta. Poročila se je z Mulliganom 27. julija 1856 v Rocklandu tu v bakreni deželi. (V poročni knjigi v Rocklandu sem našel vpis te poroke, poročil ju je Baragov duhovnik Fox.) Ko je škof Barag3 obiskal Rockland, je moja stara mati poskrbela za Barago posteljo za prenočišče, tako se mi zdh da v zakristiji. Saj veste, najboljše kar je imela, je prinesla v zakristijo. Ona je malo preje pri' šla z Irske in prinesla s sebe] posteljni “quilt”, ročno delo, nekako odejo, prt. Ko je Barag3 odšel, je vzela prt spet na svoj dom, toda nihče več ni smel rabiti tistega “quilta”. “Nihče drugi več, ker je z njim bil pokrit škof Baraga,” je rekla. Veste — je pripovedoval Joh11 — moj oče je toliko vedel povedati o škofu Baragi. Kadar Je Baraga prišel v Rockland, to j® bilo, kakor če bi prišel sv. Mi' klavž iz nebes. Baraga je ime navadno s seboj “rockcandy ’ tak na vrvici. Sam je rad tis*0 užival in dajal Indijancem. Pred svojo smrtjo je stara m3' ti razrezala prt, quilt, in dal3 vsakemu članu družine en ko3’ V naših družinah se ta sporni11' ček hrani kot zaklad. Od roda d° roda gre s prtotn tudi sporoči'0' da je bil Baraga svetniška oseba in zato imajo koščki tega prta tako veliko veljavo. Rev. J. Godina AMERIŠKA DOMOVINA, KRALJ GORA EDMUND ABOUT Nisem vedel, kako -bom pre- j bena človeška moč ne bo mogla ‘'asal težave potovanja; toda vse Se nii je zdelo boljše kot družba ^jih krvnikov. Bal sem se, da ne nastane nova zapreka med ^noj in mojo prostostjo. Rekel iern kralju: “Odidimo! Prisegam Ni vsem, kar je najsvetejšega, ne pade las z glave tvoje hčerke.” dvignil me je na svoje roke, vrgel na ramo in stopil po s-opnica-h v svoj kabinet. Cela ,olPa je tekla pred njim in nam ?-aI>rla pot. Mustakas, svinčeno “N' kolerik, mu je rekel: “Kam ®*S? Nemec je vrgel čar v tvojo JOc*' Vsi trpimo kot obsojenci v j^klu. Poginili bomo po njegovi ‘ttivdi in hočemo, da umrje pred Pami, 1 Nadel sem z viška svojih upov. T^utrijev prihod, previdno Harrisovo vmešavanje, Hadži tavrosova sprememba, poniža-Pj6 te ponosne glave ob nogah Sv°jega ujetnika, vsi dogodki, Nakopičeni v četrt ure so mi Mešali glavo; pozabil sem že P^teklost in brez glave sem se VrSel v prihodnost. Ko sem videl Mustakasa, sem zliti skupaj. Hadži Stavros je spoznal na svoje stroške, da nihče ne poveljuje nekaznovan šestdesetim Grkom. Njegova oblast ni niti za minuto preživela njegove mo-ralične gibčnosti in njegove telesne moči. Ne da bi govoril o bolnikih, ki so nam kazali pesti in nam očitali svoje bolečine, so se zdravi možje zbirali pred očmi svojega postavnega kralja OKoli nekega velikega, divjega Kmeta, ki mu je bilo ime Koltzida. Bil je naj večji klepeta vec m predrznež v četi, nesramen tepec brez pameti in poguma, eden onih, ki se skrivajo med delom in ki nosijo zastavo po zmagi; toda v enakih slučajih je sreča s predrzneži in klepe-Lači. Koltzida je, ponosen na svoja pljuča, metal očitanja na Hadži Stavrosovo truplo, kot meče grobar zemljo na krsto mrtveca. “Tak si torej, ti pametni mož,” je rekel, “nezmagljivi general, vsemogočni kralj, neranljivi junak. Nisi sam razprostrl svoje slave in mi smo bili toliko neumni, da smo se ti zaupali! Se domislil strupa. Čutil sem, da ;Caj smo pridobili v tvoji dru Prinese vsako minuto nov žalo-dogodek. Oklenil sem se ^r£dja gora okoli vratu in ga si-11 da me brez odloga odnese pr°č: “Za tvojo čast gre,’’ sem 11111 rekel. “Dokaži tem obseden-C6lh, da si kralj! Ne odgovarjaj: Pc-se-cie so nepotrebne. Stopajmo Nkiko njihovih trupel. Niti sam 1)6 veš, kako potrebno ti je, da ^ne rešiš. Tvoja hči ljubi Johna ^rrisa; to vem prav dobro, sa-llla mi je priznala!” “Počakaj,” mi je rekel. “Naj-Prej pojdimo naprej; govorili °0tho potem.” Postavil me je mehko na zem 1° in tekel s stisnjenimi pestmi V Sredo tolovajev. “Znoreli ste! N vpil, “Prvi, ki se dotakne mi-t°rda, bo imel opraviti z menoj Oh, ta telefon! ščini? Cernu si nam služil? Dal si nam ubogih štiriinpetdeset frankov mesečno, kot bi bili kaki najemniki. Hranil si nas s črnim kruhom in plesnivim sirom, katerega niti psi ne bi marali, medtem ko si sam živel v izo-oilju in pošiljal z zlatom napolnjene ladje na vse bankirje v inozemstvu. Kaj imamo od na-,ih zmag in vse te pogumne krvi, ki smo jo prelili v gori? Ničesar. Ti si obdržal vse zase, plen, rop in odkupnino ujetnico v! Res je, da si nam prepustil udarce bajonetov; to je edini do-fiiček, od katerega nisi nikoli vzel svojega deleža. V dveh le-ih, kar sem pri tebi, sem dobil hrbet štirinajst ran in ti nam ne moreš pokazati niti ene braz- ^ ~ *— --------- v de mortrb puis.ciz.ctui mvi cuc m«" ^akšen čar naj bi bil vrgel? Jaz ,otine! pa £e bi -nas bil znal vsaj ‘^rn jedel z vami; ali sem kaj Nan? Pustite ga, da odide; to 3e Pošten mož; moj prijatelj!” Naenkrat je spremenil obraz; /egove noge so klecale pod te-^ njegovega telesa. Vsedel j(; k meni, se nagnil k mojemu ’■‘sesu in rni rekel bolj žalostno jezno: ‘Neprevidnež! Zakaj mi niste Povedali, da ste nas zastrupili?” . Prijel sem kraljevo roko; bila 36 mrzla. 'Otherno; njegov mramornati ?^faz se je pokril z rjavkasto °arvc. pri tem pogledu me je popolnoma zapustila in ču-13 sem, da umiram. Ničesar več llisem smel pričakovati na tem Svetu. Ali nisem obsodil samega ^be, ho sem ubil edinega člo-Xeka, ki je pričakoval koristi od ^oje rešitve? Pobesil sem glavo prsi in ostal sem nem pred Mrzlim in sivkastim starcem so Mustakas in nekateri (rkgi stezali roke, da me pri-N'ojo in delijo z menoj svoje Smrtne bolečine. Hadži Stavros j}1 irnel več moči, da me brani. ^ časa do časa je strahovit su-,lek pretresel to močno telo, kot Pretresa drvarjeva sekira sto-*eten hrast. Tolovaji so bili prebičani, da izdihne in da bo ta Aezmagljivi padel premagan od ^rti. Vse vezi, ki so jih vezale njihovega poveljnika, vezi t0risti, strahu, upanja in hvalež-^a0st, so se trgale kot pajčevina. /rki so najbolj nestanoviten na-na zemlji. Njihova nezna- 79th St. Bridgeview, 111. — or call Bill McDonald 582-8300 or 458-6700 (an qual opportunity employer) (71) čen in zatopljen v težke misli, toda kakor prej tako je tudi zdaj vse dojemal in na vse je bil pozoren. Na prvi lapuh in na plav-kasto se bleščeči jetrnik v gozdu ob robu poti; njegova mlada prša so vdihavala pomladanski zrak in prebujajoče se življenje, in kri mu je krepko in zdravo plala v mladem telesu. Tako je z življenjem. Stari vojak Klinge je vso zimo grel svoj protin ob ognju v kaminu, ki ni nikoli ugasnil, in v postelji se je dobro zavijal v kožuhovino; ko pa je pomladansko sonce pozlatilo griče in poti, se je razgibal in hodil okoli brez palice. Prve tedne po Terezini smrti je oče Dag le malo spal, ležal je buden in o mnogočem razmišljal. Razdobje med Terezinim prihodom na Bjorndal in med njeno smrtjo se mu je zdelo zelo kratko — in vendar je vmes poteklo celih trideset let; zdelo se mu je, da je komaj imel časa dovolj, da se je z njo pogovoril, tako hitro je bila umrla. In zdelo se mu je, da je skoraj ni poznal do trenutka, ko je umirala. Takrat pa ga je obšel občutek mučnega sramu, ki je pekel kot curljajoča kri. Ni se mogel iznebiti občutka, da ji je storil krivico, ki pa je zdaj ne more več popraviti, ker je odšla za vedno. On, ki nikoli ni bil usmiljen s svojimi dolžniki, je zdaj sam postal dolžnik. Toda v čem je obstojal njegov dolg; ni vedel, in morda se ga niti zavedal ni. Samo globoko, globoko v njem se je razraščalo nekaj, čemur pra- CHICAGO, ILL. FEMALE HELP NURSES vimo čustvo; v njegovem najglobljem kotičku — se je oglašalo topo in oddaljeno: sramota -----krivda---------- Še vedno se je vozil v mesto in kot prej obiskoval faro. Vranci so dirjali, in kamor koli so prišli, so prinašali strah, in za seboj so puščali globok obup. Toda okoli se je vozil bolj iz navade in težko da z veseljem, kajti vozil se je vedno redkeje, da, zgodilo se je celo, da se bjorndalski vranec ni pokazal ob dogovorjenem času. Nekega dne je prišel na Bjorndal starček. Mož je bil brezdomec in je tako milo prosil prenočišča, da si gospodična Krusejcva ni vedela pomagati drugače, kot da se je obrnila na Dag a. Dag jo je sprva hladno pogledal, potem pa mu je za-treptala na senci njegova stara brazgotina, stisnil je zobe, dvignil okamenelo obličje in se zastrmel v daljavo. “Stori tako, kot je bilo takrat, ko je živela še Tereza!” In gospodična Kru sejeva je storila tako, kakor bi to napravila Tereza; starček je dobil prenočišče. Na kmetiji, v naselbini in na planjavi so se čudili in strmeli. Zdaj je včasih jdhajal Dag tudi s kmetije. Sicer le nekaj korakov, toda to se ni bilo zgodilo že leta in leta. Potem je nekje obstal, s krčevito sklenjenima rokama na hrbtu in z globoko povešeno glavo, kakor bi nečemu prisluškoval. Najpogosteje je stal tako, kadar je preko kmetije vel veter. Nekega dne je dal Dag gospodični Krusejevi nekam čudno naročilo, češ, naj pripravi hrano za dva dni zanj in za stotnika ter staro obleko in čevlje iz lesovine. Posli niso verjeli lastnim očem, ko so naslednjega dne videli, kako si je Dag nadel oprtnik in odšel s svojimi običajnimi dolgimi koraki — Klinge ga je spremljal — na planinske pašnike in dalje proti gozdu. Stari stotnik je le s težavo hodil in večkrat je moral počivati; kajti Dag je hodil z naglico, ki / še ni bil videl pri človeku. Ko je sonce doseglo na svoji poti višek, sta prišla do velike vode. ki jo je Dag imenoval Roisla. Na desnem bregu je stala planšarska koča, iz katere se je dvigal svetal dim. Šla sta do nje in vstopila. Mladi Dag je pravkar I n npkpl I NEEDED AT ONCE NURSES MODERN, J.C.A.H. FULLY ACCREDITED PROGRESSIVE HOSPITAL — LOCATED IN THE METROPOLITAN AREA OFFERS YOU THE OPPORTUNITY TO ENTER INTO A REWARDING FIELD OF NURSING WE ARE LOOKING FOR A HEAD NURSE AND STAFF NURSES FOR A CORONARY CARE UNIT. — which will be opened in the near future. Previous experience preferred, but not necessary. TRAINING PROGRAM will be provided. Salary commensurate with experience. Liberal fringe benefits. TEMPORARY HOUSING PROVIDED. Call COLLECT or rwrite to: DIRECTOR OR NURSING SERVICE MOUNT SINAI HOSPITAL Milwaukee, Wisconsin 53218 Phone 414-271-2174, Ext. 353 (71) MALE HELP SHOP PEOPLE IMMEDIATE OPENINGS WE HAVE BEEN GROWING STEADILY ENOUGH TO JUSTIFY A BIG INCREASE IN SHOP HELP OPENINGS ON 1ST SHIFT PATTERN SHOP 2ND SHIFT LATHES - MILLS TAPE CONTROL EQUIPMENT WE ARE A LEADER IN THE PACKAGING MACHINERY FIELD, AN INCREASING MARKET APPLY NOW EMC CORPORATION Packaging Machinery Division 4900 Summerdale Avenue, Philadelphia, Pa. An Equal Opportunity Employer ribe. Naglo se je dvignil in se jima začuden nasmehnil. Oče in sin se nista spogledala, zdelo se je, kot bi bila oba v zadregi... Da, srečanje je bilo čudno — kot bi se bila prvikrat srečala stari in mladi gospodar gozda. Oba sta se izpraševala, kdaj sta bila zadnjikrat skupaj v gozdu. Da, takrat je bil Dag še mlad fantič; in od takrat so postali gozdovi, kakor daleč so segali, njegova last. Zdaj pa je prišel v gozd spet stari, on, ki je bil vladal v njem mogočneje kot pa je kdaj koli kdo gospodoval v njem. Sin je bil v zadregi in ni vedel, kaj naj bi si mislil; in stari gospodar številnih kmetij, gozdov in ljudi je stal, kot bi skromno prosil, če se sme v svoji stari planšarski koči za hip usesti. Mladi je odšel ven, kjer je imel še nekaj rib in divjega petelina, ki ga je bilo treba še oskubsti. Res, najboljše je, če se zaposli, to ves mučni položaj samo olajša. Klinge se je usedel in si sezul škornje, ki so ga bili odrgnili do krvi. Tudi oče Dag je sedel. Nekaj časa je nekam čudno povešal glavo, potem pa se je ozrl okoli sebe, kot bi nekaj iskal, in njegove nosnice so se širile kpt pri vohljajočem psu. Videl je, kako je včeraj popoldne njegov sin odšel, in domne- val je, da bo ostal tu vsaj en dan in lovil ribe. Toda kaj hoče od sina? In zakaj je odvlekel tako daleč s seboj tudi starega stotnika? Težko, da bi starega zvabilo sem še kaj drugega kot spomini na mladost. Takrat je vedno, kadar koli je prišel iz ravnotežja, odšel v gozd. In zdaj je prišlo pri njem marsikaj iz ravnotežja. Morda pa ga je privlačeval tudi sin — njegov in Terezin sin. In stotnika je bil vzel s seboj le, da bi ne bil z njim čisto sam; kajti stari in mladi, oče in sin, sta si bila tako tuja, kot je to pogosto pri zelo vase zaprtih ljudeh. Kljub temu pa je oče Dag pogosto mislil na mladost, ki je doraščala poleg njega v vsej svoji višini z bleščeče plavim! očmi. Nekega dne se bo sin oženil, in oče in sin si bosta postala ravnopravna, kakor je bilo to že od nekdaj v navadi. To pa starcu ni ugajalo; bil je pre-gospodovalen, da bi bilo v njegovem srcu še prostora za rav-nopravnega — vsaj za dolgo dobo še. In zdaj je prišel, da bi svoje misli utopil v starih, znanih glasovih gozda, da bi bil blizu mlademu človeku, ki je bil iz njegovega mesa in krvi, in da bi videl, če mu more sin pomagati v njegovi dolgi in globoki samoti. na žerjavici med kamni pekel TUDI V MRAZU MU TEKNE — Šest let stari Greg Thompson v Madisonu, Wis., z užitkom liže sladoled. Mraz ga pri tem prav nič ne moti. MODERNA CERKEV V LIVERPOOLU — V Liverpoolu na Angleškem gradijo novo moderno katoliško cerkev. Kot kaže slika, bo cerkev res nekaj posebnega. Predvidoma bo gotova prihodnje leto. APRIL 3—1C J. Zlij! - ™ , ML* mm m Ml25ii2Š!27 JJ 14 ži IM 15116 KOLEDAR društvenih prireditev APRIL 17. — Moški pevski zbor Slovan priredi Pomladni koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne. 23.—Folklorna skupina KRES priredi VEČER NARODNIH IN UMETNIH PLESOV v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7.30. Po sporedu zabava. Igrajo “Veseli mornarji”. 23. — Čikaški odsek SAVE pri- redni družabni večer s programom v veliki svetoštefanski dvorani. Igrali bodo “Mladi Slovenci” in Tivoli” orkester. 24. — Materinski klub fare sv. Vida pripravi obed v fari dvorani. Na razpolago bo od poldne do petih popoldne. 24. — Podr. št. 47 SŽZ praznuje 35-letnico obstoja skupno s državno konvencijo združenih podružnic SŽZ iz Ohia in Michigana v SDD na Prince Avenue. 24. — Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo za 35-letnico obstoja v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob petih. 30. — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu priredi družabni večer v Baragovem domu. MAJ 1. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi banket ob 50-letnici svojega obstoja. Pevski zbor Planina poda :est> svojem parku, ob Wis. c 36, 4M. vzhodno od ford. Vhod nasproti Heg morial parka. ] 1. svoj pomladni koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne. 7. — Tradicionalna spomladanska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 8. — Pevski zbor Triglav poda svoj letni koncert in priredi domačo zabavo v Sachsen-heim, 7001 Denison Ave. S. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne. 8. —Materinska proslava Slovenske'šole Marije Vnebovzete v Collimvoodu ob treh popoldne v šolski dvorani. H. — Banket SDZ ob njeni 16. redni konvenciji v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave. Po banketu ples. Igra Eddie “B” Trio. 14. — Clevelandski odsek akademskega društva SAVA poda družabno prireditev s programom v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 15. — “Mladi harmonikarji podajo v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu koncert. Začetek ob 3.30 popoldne. 29. — Društvo SPB Cleveland: Spominska sv. maša za padle žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije pri Lurški Mariji na Providence Heights na Chardon Road v Euclidu. JULIJ 10.— Slovenska telovadna zvC^ priredi telovadni nastop Slovenski pristavi. 24. — Štajerski klub prir®1 piknik na Slovenski pristav^ 31. — Slovenska šola pri Vnebovzeti priredi piknik Slovenski pristavi. AVGUST 7. — Društvo Najsv. Imena ^ sv. Vida priredi piknik Slovenski pristavi. 10.— Klub slovenskih upokoji1 cev iz Euclida priredi pik*11 na S.N.P.J. farmi. 14. — Slovenski dom na Avenue priredi svoj le piknik v parku. sv. Jožefa n White Rd. , 29. — Konvencijski ples v Slov. nar. domu na St. L13 Avenue. 21. — Sv. maša ob konvencij KSKJ , v cerkvi sv. Vida 11.45, po njej kosilo v avdi(0 riju pri Sv. Vidu. PopoW piknik na prostorih sv. Jož® v KSKJ parku na White B ' 21. — Slovenski športni klu priredi piknik na Sloven pristavi. 22. — Se začne XXVI. glav” konvencija KSKJ v hot® Sheraton-Cleveland. 21. — S.K.D. Triglav Milvvauk^ priredi svoj drugi letni pik11 v Triglavskem parku. Piknl je združen s kratkim sp01" nim sporedom. 24. — Klub slov. upokojencev P Senklersko okrožje pri^ piknik na farmi SNPJ. 28. — Belokranjski klub Pr*r®, 'pi7m“ rSownsM prbta* SEPTEMBER 13. — Oltarno društvo fare s ' Vida pripravi obed v avdi^ riju. Postregli bodo od °P dne do treh popoldne. OKTOBER g 1. — Jesenska prireditev D Sl Tabor v Slovenskem domu Holmes Avenue. 23.— Pevsko društvo PLANlB poda svoj jesenski koncert Slov. nar. domu na Maple B _ 29. — Slov. nar. dom na St. Cb'1 Avenue priredi “Noč Slo nije” v glavni dvorani Dom3' NOVEMBER — Društvo DANICA št SDZ priredi večerjo in pleS SDD na Prince Avenue. 1 — Društvo slov. protikoniuu1 stičnih borcev v Clevelan i m a jesensko prireditev ^ dvorani Slov. doma na Holm 3 JUNIJ 5. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Road. 5. — Dr. II. Lobetov Spominski sklad priredi piknik ob zaključku kampanje na Slovenski pristavi. 11. in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji. 19. — Otvoritev Slovenske pristave za leto 1966. 19. — Fara Marije Vnebovzete bo praznovala 50-letnico duhovništva župnika rev. M. Jagra z mašo in banketom. 26.—15. letni OHIO KSKJ DAN v parku sv. Jožefa. 26. — Slovenska šola priredi izlet na Slov. pristavo. 26. — S.K.D. Triglav Milwaukee priredi prvi letni piknik v Avenue. 20. — Pevski zbor Jadran P° koncert v Slov. del. domu Waterloo Rd. Začetek ob 3-3 popoldne. 23.— Ples na večer pred Zah v** nim dnem v Slovenskem dom na Holmes Avenue. DECEMBER 4. — Jesenski koncert pevske#3 zbora SLOVAN, združen proslavo 30-letnice zborove# obstoja. 31. — Slovenski dom na Holm® priredi silvestrovanje v svoj prostorih. 1967 FEBRUAR 12. — Klub slovenskih Up0^ jencev iz Euclida priredi * čerjo s plesom v SDD 11 Recher Ave. mm Prosimo vse naročnike, zlaS 1 one izven Clevelanda, da 1,6 pošiljajo denarja v pise^j ski pošti, ker se lahko izgub'-Pošiljajte čeke in denarna kazila, naslovljena na Amcrl ško D o m o v i n o (American Home).