VI., Stev. 44^y V Cell», čelrlek due 11. aprlla 1924, PoSfBlna platana v ßotosiflL Stane letno 84 Din, mesccno 7 Din, za,Uiozemstvo 210 Din. Oglssi se raCunajo fo'tarifu.,PÄ#Äk*iUfem oglašanju popust. P $>««-*« s*'ess***"« i:iitvlHstt &ifcwr»e IöIäj,. Iihaja lessesssss lYreclnifttvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritMCje. Teles. 65.. UtorewniSfvo: Strossmayevjevau.St. 1, priiličje. Teles. 65. čačun kr. poStnega čekovnega urada St. 10.666. Rusija in Rumuiuja. Politieiio ubz».rjo. jo piosonotil kon- flikt mod Rusi.jo in Hnmunijo radi Resarnbije. Že tl.il.io i-.-tsa opažamo, da dobiva sovjetska Husija vodno veoji' upliv mod u.)i,i i.uziiimi volesilaini. Omonjino naj lo Mulanjo konferenoo v Loadouu z angloško vlado. Z ozirbm na to dojstvo bi inorala lUnnuuija opu- stili vso diforenoo, doklor so Husija la- ko no ojaei, da bi roglede na prija- telje in zavoznike I'Wimunije, s silo nre- diia sw.ijo južnozapadno me jo. Caidna jo toroj izjava ;ununir>kega zastopnikn' na Punaju, ki zableva, da innra Rusi- ja priznali mojo, ki jo jo dolooila Ru- inunija. Sovjetska via da no bo nikuar piiznala, da lUmmnija anoklira Bes- arabijo, oeprav ima nokako sankeijo od .sinmi Anglijo, Francije in Italijo. Ako izrabi Rumimija slabost Rusijo in si silonia o.svoji to deželo, ni to nikako loyaliio dojanjo. K ršilev narod. prin- oipa, ki igra pri. vsob pogodbab volfko vlogo in brozob/irnost na želje prebi- valstva, /lasti pa. dogodki zadnjih mo- sooov, bi mo.rali Runnmijo ponoiti, da no moi'o rai'anati na poinoo zapart- nili sil. Zakaj nuiV Üuiiiiinija ruski prod- * log o Ijudskoui glasovanju v Bosarabiji sprejeli, jo iiorazumljivo. Ako so ru- nuin.sk'.? ljudske statistike pravilne, su ji vendar ni (re La ničesar bati. Po leb' stalisjikah znaša runnmsko probival- mvo v Rosarabiji 75 odstotkov, toroj ialiko vacunn mi yecino. Ruska stati- st ika pa. racuna (Hi od.stotkov Ukrajin- cov, Rusov, BoJgarov, Nonicov in 7A- dov in lo 40 od.stotkov oistega rumun- skega pi em ona. Dejstvo jt: nadaljo, da govoro li besarabski Rumuni svoj posoben jozik, moldnvski in no. runuinski in da Hos- arabija ui nikdar pripadaia llmnnniji. Moida bi so dalo dogovovili mod obo- ma drzavjunn, da bi so do/.ola dolila, v .kar bi morda Ttusija konono tndi pri- volila, soveda jo žoljn. zadnjo, da ji; rn- munska jnoja kolikor mogooo oddaljo- na od ruskoga lrgo'.,-koga mosta Odo- so. Ru.siJM naj S?i morda dobila oni dol dozole, kjer stanujojo Ukrajinci in Rn- si, ostali dol pu naj dobi Rnnuinija, in bi pri torn niti iu zgnbila I roh izjivor Donave. Drugaci' ¦-.<• if prjoro \ ina.šajijo no bo dalo resiti, razuu ako določi usodo Besarabije vojjia mod Rusijo in Rumu- ni jo. Vojna novarnost zaonkrat so no proli, \oudar ^o \ ojni požar lahko za- noli. V Ijukarošti pao vodo, kaj bi lo liomonilo ža dnoavo. Vslod |)ogodbo mod lUnnuni.jO in Poljsko, bi protila. In loj novarnost. Konflikt mod Rusijo In Rumnnijo bi i/./.val vso vzbodno Im-- ropo. Upajaio. »la. bodo inevodajni I'ak- J lorji \ liukarošli pravooasno z modi'o diplomao.ijo ro.sili oolo vprašanjo, /.la- st i, kor n(! morojo larnnali na pomoo J(>ancijo in Anglijo. Tain imajo skrbi za dnigo va/.no sivai'i in no za to, da dobi Rumiinija I'ies.n.vabijo. Rusija bo v naikraJHoni rn.su stopila v koncern volosilin bo odlorujoo jozirok na poli- lioni loblnioi ICvropo. ANATOLK FRANCE ~- 0$EMI)E~ SET LET NIK. Danes, v srodo, pro.sla.vlja lM-anoi- ja osoTiidosotloinico Anatolo Franooa, slovoc'oga francoskega pisatelja. Jac- (Itios-Anatol«1 ThiJ'iinlt, iinga. prijalolja. (Liviv do nun!. .Hui/'. ui!^odke svojo nUadosti, opisujo sprobode v Luxonbnrgti in oj» obrežjib Soino, kjor se jo vzbudilo v njegovi dusi oboževanjo lopoto, modtom ko si jo njegov drib, vedno bolj zažolol knjig. Nastavljen v knjižnici sonaia I. .1870 jo izdal ilva zvozka poozij (Po- i'ino.s dotös in los Xoces oorintbionnos}. V lislii Temps jo priobO'il pod mi si o vom la Vie littovaij'o (litevarno življenjo") vrsto slndij o sodoJ)n.ib franooskih i)i- salelji1). Anatolo Franco so nani od- kriva kot nčoncc llonana, kaloroga ile- likalno ironijo in fokor, ])oln slog' po- sodnjo. Dan.i.-...,; ¦ •......• .:. ¦¦ .,-• ,,.-;-.ji. ¦ •'¦>}- znavale«: .start» filozofije, katora odsovn iz njogovili innogošiovilnib romanov. Zlooin Silvostra Bonnarda« jo kronn njegovib del. V njtm so zroali lahka ironija, ljubkost in sooutjo. Anatolo France jo postal nekaj lei soiu proprican sooijalist. V Crainqno- billu razvija svojo najnovojSo misli. Ca'ainqnobille jo navaden in obeneni drainnlk'on dogodek I'evcka, ki jo pro- da jaI koronjo in 7oljo. Obdolzilo so gi\ je pornotoma, da jo razžalil serzanln mosta in je bil radi toga, obsojen v jeoo. Od toga oasa jo mož ves obupan, njego- vi odjomalci g:i zapnsoajo; isoo, da bi bil ponovno kaznovan; razžali čuvarja Želva. !*aljo.) Ko jo skizkinja videla mrliöa, ^to li pozneje v hii>i opazili kakoga lujoa /- ali bro/ zavitkaV *Mo<, }v (jdgo\ tirila oskrbnioa, povprasevali sino že. Mi.šnik bi bil vsakegci tujca ustav.il.« V tern troni.iku jo pj-i.šol pisar iz gospodarjovo pisarno in Isowjttu i/i-o- oil list. »Tii iinaislo». jo rekel nadzornik. Naali so Goujonov rokoi)is. AM ga ho- oeto? Jaz niscm grafolog in vrbutoga »» jo v.sM zadova itak jasna.« Hewitt jo vzol list. »To jo druga ni- Si^va, npgo nn lislu, ki so jo nasol. Ona z rdečo tinlo pisana jo velika, neokrot- na- Ta tukaj pa_ j0 majhna. linia, nokaj f^esoea, ooninr if v/vok poskodovana rokn,; To ni niO, rokopisi no dukazujojo [lic. Vsiikdo pisavo lahko prodrugac'i "} «e Cionion tako lepo pise, kakor pra- vit«, inn je igraoa svojo pisavo predrn- ^ioiti. Zlo.'in gledo želvo jo dokazan. no gl(>do na .vokiro in izpovod služ- kinje.v Morda pa ne«, je odvrnil Hewitt. Obrnil .so jo proii pisavju Um' ga jol iz- prasevati. !\akson znaeaj je bil GoujonV« lzvrston, kolikor nam jo znano. Nibee se ni pritozeval, lo veasib je bil nokoliko maloniaron tor pnstil na stop- nical) jiosodo za prornog ali kak dnig predmet, da so je na njem kdo izpod- taknil. Voboo pa. je bil poston mož. T)a bi koga nmoril zaradi zolvo, clasi jo je zolo Ijnbi!, nin no bi !)il niboo prisodil.« Žol\a jo nii'tva0 »Da«. ' >Tmato dvignli» tu. v hisiV* '.Sumo za prcmog in težke zavoje. Goujon jo uporabljal dvigalo za pre- mog, katoi'tMuv! sc» jo pridrnzil I udi sain. ¦' Ima to zaJogo proinoga tu v biši?>< No, vsa zaloga za vso vrsto his je v sosodnifi dvol'. hiPab. Kleti so med- sobojno zvozane.« .Vam jo-li znano lla.inoaujcvo krstno imc?« ¦A' pOgOdbi Z .i;(o,ru,l,.| ¦.,,•111 xc ji' podpisal Cczar Raineau.- 'mini iiHN lotiral, ga modvo j)'.)i;cnjo. (.i-a'üotu'billo nc razumo nicesar. fionija Anatolo Fran- ooa je postala zadnji ("as vodno bolj trpka. ['oleg.^iaiiKiiiobilla imamo Slo- vonci piTvedona. .So dva romana. Ku- binja pri gospoj no.sji-nozii;i« v kras- noni Zupaiu'vioovctn |)»"ovodn. Anton Doboljak pa nam jo prostavil parodi- stit'ni l'oman vPingvinski otok«, v ka- terem bioa poliliene razmero in urodbo Fratn-ij". Knjiga jo bila naiisnjona v (vljski Zvez-.ii liskarni. Polltižne vesti. I'llOGLAvS HAM(.)vST().li\Iir DsC- MOK KATOV. Samostojni demokratski. -Ivlul) jo izdal 14. tin. proglas na narod. v kojem dokazuje na. iiodlagi oolokup- no zgodovine in idoologijo JD8, da zdrvžovniije ^ ferderalistio. strankarni nasi)rotnjo jugoslovonskemu progra- um narodnoga in drzavnogn edinstvn. Pro^k'is obtv.'zujo grnpo Davidovioa, da jo svoj a. slara partijska razraounava- n ja z radikali staviia nad strankin pro- grnn. Proglas *e izroka zoper vsakrs- no liogeinonijo in zahtova ravnoprav- nosl v dejanjib in no samo v bosodah. Tudi i)oogr;:j.ska domokratska oinladi- na obsoja v posobnem proglasn poslo- pauje sofa dorr,okratske stranke. T)a- vidovk'ova pogajanja s separatistioni- iiii oioitKMiti -vranioto stranko. Zagreb- sko akad. dnj.štvo -Tugoslavija^ jo po- slalo .Pribioevicii brzcjavko, v katori pozdi'avlja, noji/razitojšoga pobornika iiatviioiialno. misli. OPOZ1C1JA PRT KRAL JIT. V to- vvk pop. je bil od kralja sprojot ])red- sednik sknpsčine Ljnba Jovanovio, za njim pa Ljuba Pavidovio. ki jo kralju prodlagaL naj prod konono rešitvijo krize z.isliiši vse Sefo parlamentarnih skupiu. Kralj pola.ga na tako zasliša- nje veliko \aznost, vendar pa tudi opo- zioija ni inogla kralju dokazati dela- zmoznosl.i skr.pi^ino. Kralj bo se spro- jol v avdijonei dr. Spaba. in Lazk'a. Na vidiku je slejkoprej Pasic-Pribioevice- v(i mod prisiaši Ljube Daviiloyira vejiko ogoroenjo. Sodi se, da bore V\d- tii; prepreriti delo bioka. in s tern po- sposili razpis volitev, ki so njegov glav- •ilj. AXÜLEÖKO - RÜSKA KONFK- üKXCA. Dne 14. tm. se je prieela v Londonii anglesko- ruska konforonca. ka(<'i'o jo olvoril ministrski predseduik Mao.donald. I'ovdarjal je, da znaei kofiforenca priznanjo niske vlado o- godb in iziazil upanjo, da bodo obsto- jočo trgovske pogodbe skoraj nadorno- sJ-ouo / defintliviiimi Irgovskimi po- gocibaiui. Za Macdonaldom je govoril ru;;ki za.-tonnik Kakovski in '\v, izjavil. v prisivniii l)osodab, da je .prišla ruska tlo]ogacija \ London radi ožjega sodo- lovanja z Anglijo. 0 posvetovanjib sc bo drsovno izdajal pose ben. koinunike. ^LACDONALT». V angloski javno- sti ?e splosno ddol>rava ]\I'acdonaldov govor pri otvoritvi anglesko-ruske kon- t'erenoo. Na seji fipodnjc zbornice Je vodja konzervalivcev, Baldwin izjavil .Maodonaldu zaupanje z vprašanjom, ali mu jc znano, da stoji glode njegove- ga. ^(aliisoa v rcparacijokem vpraSanjn \cs narod ob njegovi sirani. Ta zaup- ni'-a. konzorvativcov je vzbndila sploS- no pozornost. NEMČLJA jo pi'isfala na predlogo stiokovnjakov glede reparaoijskega vprasanja. Tudi lielgija se slvinja z od- redbanu, predlaganimi od slrokovnja- kov. Najbrz so bo v kratkom vrsila iz- mei\java mi.sli mod Parizom. Londo- lioiii in i-Jrusljem. 1 HO^'.K 1 je gloviv i.'iMi aij'iji: izja- vil, da je la.bko prir'akovati vo.jno med linsijo in I'ranumijo in da ne more dati nikaki' ¦¦¦.w.if<\:o za slabri ^vntovni liliöK'.) i.iiJDSTVO ZA KKPU- BLTKO. V nedeljo se je vršil v Groiji plebisoit za republiko. Rezidtat plobis- cita znasa za ropnbliko 70 do 75 od- stotkov oddanjli glasov. Grška se.bo odsloj imonovala -rejiublika Halliniki politisv. Tjcgnnci iz Male Azijo in Tra- stranil miliOa -- meni se pa lo do- zdova.< Tovej, kdo je to bil?« To nganete sami, povem Vam In toliko. da Goujon ni bil. Poznalo ono osobo, eelo imon.ovali sle jo že.^ Nettings ga je osupel pogledal. Ne razumem Vas. Gotovo zavzeinate stalisoe, da j-j ona zagonotna osoba tudi izvrsila zločin?- No, lako jio mislim. Nihoe ni ne- dol/nojši.« Nadzornik je z nekako vdanostjo izjavil, da je oden izmod njiju paČ sla-< bog'i pojmovanja. »Kaj boeete storiti?«f Sprrazumeti se z osebo, katera je odstranilr, intlioa.« »C.lovok, pa zakaj? Saj oni. kakor trdite, ni zločinec?« -I.'O P'.lslitO. JO l»;t (||-.i.-;w. i-ii(l |M i- oa. Ali nii>lito, da jo videl zlooin?« Meni se zdi, da je tako.« No, ne bom spraševal nadalje, primoni Goujona, kar je moja dolžnost. Jaz se booem z jedrom umora baviti: posolmo. ker imam popolnoma ja.sn« dokaze.« Morda so bom tudi jaz s torn ps1- rf trän 2 »NOVA DOB A« ŠU?v. 44, ¦eijf. so glfibovali stoodstotno za rt?pu- bliko ter oddali okoli 200.000 glasov. \ Atenah je glasovalo 09.311 za republi- ko, proti 24.ci(M). Kadi fanatizma ino- narhistov jo bilo v noči od sobote na ncdeljo nad Atenami in okolišem pro- tfašcno obsedno stanjo. <} », Gledališče. VECElt SlMlWC-SVAJGEitJEVE V MESTNEM 0 LED All SOU. Pevski in glasboni veeeri so pri nas, zlasti še po daljšem presledku. vedno dobrodošli. Tudi torkov nastop g. Šhnenca in gdč.. Övajgerjeve jo pri- vabil mnogo oboinstva, dasi gledalisee žal ni bilo pqvsom razprodano. Veliei- na in lepota Šimencovega glasn je vela iz vsako tockc njegovega programa, zlasti iz oiektuih -Cloveka nikar< arij iz opere »Goren jski slavček', ki jo jo moral pevec ponoviti, »Aida«, »Tosca« ter na koncu dodano arije iz uPagli- aco.i*. Zi'ola urnelnost gde. &vajgerjovp se je izražala v lehnično-dovršonem in t'ino - obeutonem izvajanju poscbno Lisztove legende vSv. Frančišek na morju;, Smetanovih Čeških ple.sov« in ostalih Lisztovih in Chopinovili skladh. Unictiiika je po vsaki toeki po- zdravil viharen aplavz, s kateriin Je obeinstvo zlasti g. ftimenca ponovno klicalo na oder. Bila je to obenem tndi sirnpatična odhodnica vinielniku, ki so umiki i/ in če boee- te? Vam povem, kaj nameravain sedaj učiniti.« )In to bi bilo?« ¦»Proučaval bodem temeljito zom- ljevid Zapadne Indije. vSvetujem Vam, storite isto. Z Bogom!« Nettings je strinel za detektivom, atrrael je še nekoliko, ko je oni že od- šel. Na",o se je obrnil k pisarju in vpra- šal: >Kaj je rekel?« »Ne vein, niseni razumel.te zme- darije.»< »Mislim, da on sam ne. Bojim se, da nas jv» potegnil.« NettmgH je držal besedo; kajti po preteku dveh ur je bil Goujon aretiran in pripeljan v policijsko poslopje. Zju- traj so ga prijeli v Newhavnu in vrniti se je mor'il v London. Toda nadzornik bo doživel ise hudo razoearanje. Proti vočeru istega'dne je sei k Hewittn, da bi mu povedal. kako stoji vsa stvar 'Prijeli smo Goujona, toda dva njegova prijatelja lahko spricujeta nje- govo ncdolžnost. Rameau je bil v sobo- to ob pol 2. uri že na ulici, služkinja ga je našl.i umorjenega okoli tretje ure. Med prvo in cetrto uro pa je bil Gou- uio pri na« /a tepo potj'kavanje z zvo- iiovi sposobniU oseJ), se je oglasil v na- seni uredništvu neki gospod, ki jc pred mnogimi leti prišei iz Kranjskegu a (lelje. I/JHvil jr. da. I'i bil pripravljcn brezplačno priuciti inože, ki bi se za to javili,, pravilnega in dovraenega- poti-- kavanja, s katerim je imel v mladosti ninogo opraviti. To je sloril raditega, kiM' je izvedi1!, da se cerkvena uprava zanima za osebe, ki bi morda že ob ler tpsnjeni xstajenju znale lepo pofrka- vati z novind zvonovi \ Gelju. OSEliNA VEST. Za okiožna zdravnika sia iinenovana: dr. Janko Rak za zdravstveno okrožje Ljubno in dr. rcrtio Koi",m za zdravstveno okrož- je Hostanj. izfri:mi:mba y drž. sirznr. Pi'eniestčon<". je .losipina lločevar od postc Celje k pošti Ptuj. SEJA CEUSKEGA OBČINSKE- GA SVETA se vrši v sredo J(). I in. ob pol 19. ni-i. Poroeali bodo posamezni odsoki. SMIITNA K0ŠA. V torek, due 15. tin. je iiiiiii v graski bolnici po kratki, niučni bolezni na posledieab operacije v 42. letu starosti gosp. Viktor Lcilficb. bivši -ladueitelj v Hog. Slatini. sedaj v Hartmannsdorfn. pri Graden. Pogi'eb se vrisi v četrtek, dne 17. tm. ob pol 3. uri pop. v f.r.ideu. J\.kojnik je sin ge. M. Leitgebove, vdove šol. nadzornika, in brat ge. Salrnieeve. Radi svoje Iju- beznivosti, zabaMiosli in dnbovitosti je bil v vseb krogib izredno priljubljen. Tik pred odhodom na velik. počitnice je obolel in ni mu bila izpolnjena zelja, videti zopet svoje ljubljene domaee kraje. Naj mu bo Jahka daljnja zemlja —• prizadetim pa ria^'.e iskreno sožalje! SMETANOYO PROSLAVO je praznovala tukajšnja deška. meščanska sola. I'iiajmo, da se odzovejo tudi dru- gi zavodi in proslave j)rimerno velike- ga reskegji skladatelja, katerega sklad- l>e so tudi pri nas tako udoinacene. CETJSKE BANKE na veliko so- boto, dne 19. nprila tl. ne poslujejo. FHANCOSKI /.V.ST/7YT V LJUB- LJANl je izdal -Francosko-slovonslci slovai«, ki ga jo sestavil dr. .J. lJretnar. Slovar obsega 550 stvani in inia po- leg v;-ake francoske besede označeno izgoxorjavo. Za dijake, jirofesorjo \n člane franoosKih krožkov je dolocena za vezani slovar nizka con a 50 Din. ako se naroei skupno pri Francoskem Tiistitutu v Ljubljani, Bezel ni mnzej (odprt dnevno od 10.—12. in od ?>. do 6. ure). Prijave za narocilo slovarja sprejema v Gelju francoski krožek ob torkiii in eetrtkih od 18.—19. lire. STAIN 1 VOLILN1 JMENIKI. V sniislu el. 5 zakona o volilnib imenikih z dne 30. niaj.i 1922, Ui*. 1. St. 07 ex 1922 se objavlja, da so volilni imoniki ob n-ivadnih uradnih urah stalno raz- grnjeni na vpogled prebivalstvu v sobi št. 2 mestnega magi strata. Vsakdo ima pravico voliini irnenik pregledati, pre- pisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodiöi za drugega zahtevati nje- gov popravek. Olx-instvo se opozarja, da smejo pri volitvi glasovati saino oni, ki so vpisani v imenik. Popravek volil- nega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustrio od mestnega magi- trata ali pa od okrožnoga sodisea v jon v družbi svojih prijateljev, izvzem- ši pet minut, ko je vrnil kljuc oskrbnl- ci. V isteiu easu je govoril s služkinjo na stopuicfi'i, prijatelji so ga spodaj čakali in natanko videli, da je šel le v sobo oskrbniee ter se takoj vrnil. To sta dva v bližini zaposlena delavea, ka- tera si a, kakor so zdi, popolnoma ne- oporečna. Morda se nam posreci o njih preteklosti še kaj zvedeti.« »Ne trudite se, dobro ime teb ljudi izpodkop,ivnti. Oni govore resnico. To- da bodite pošteni, ])risli sie k nieni, da se prepričate, bi Vam li moje mnenje kako koristilo, ali ni tako?« »No, ako bocele, malo namignite • saj sem lahko Se vedno na pravem sledu. Morda mi raztolmačite, kaj ste mislili z onirn zeinljevidom? Da se mo- ram še učiti, po tolikih letih v lastnem poklieu. Morda zaslužim to.« »Ali ^o spominjate o katorem zem- Ijevidv! sem govoril?« je vpraišal He- witt. »Zapadivj Indije.« 'Da. Tukaj je.'< Hewitt je vzel zem- ljevid. >-Poslušajte. Po velikosti je Haiti drugi otok. Dobro veste, da so na za- padnem delu tega otoka naseljeni za- morski republikanci. Vsled nezasliša- Celju, toda oi tega samo pismeno. — Mestni magistrat celjski, dne 11. apri- la 192i. - - Župan: Dr. Juro Hraso- vee s. r. HAZGL AS. Min ist a »7t*o Un ulraS- njih' Deht Kraljevine Srba, Tlrvata i Slavemica U. Br. 4171 (SI, Br. 1198 24), 2'i. II. W'24 (iodine ti Beooradu. — \'e- liliom žitpann, Maribor. Obieno s pro- leca veči öroj raduika sa sela, narooito iz Juzne Srbije, Dalmaeije i Like dola- zi u Reograd u <.'ilju nalaska rada, le so o('s(o desava, da ova lica pri sebi ne- maju nikakvili legitimacija i bivaju prilikom potera na skitnice, narocito ako se još zaleku u besposlici, kažnja- vana i proterivana. Da bi se taj radnie- ki svet sač.uvao ovakvib neprijatnosti. to je poti'ebno i u njihovom sopstenom interosu, da j;u i sehi imaju potrebne legitimaeije kako bi vSe prilikom pri- javljivanja vlasti a i u drugim slueaje- vima, gde so potreba ukaze, inogli legi- timisati. S toga Vam Ministarstvo pre- jtoruc'.ije, da svima policijskim viasti- nia (i podi'ticju stavile do znanja. da sva lien, koja dolaze iz svoga mesta \i Tieograd ili kakvo drugo mesto radi tiaženja rada ili sluzbe, moraju l)iti snabdeven.'.i opštinskim uverenjem i krstonicoin ili domovnieom. — Po na- redbi Ministra Unutrašnjih Dela. — Inspektor: Podpis. — Mestni magistral celjski, dae 8. aprila 1924. — Župan: l)j'. lirasovec, s. r. KINO GABEHJE. 20. aprila: V hotelu pri slavckiu, izborna veseloigra v 5 dej. V pondeljek 21. aprila: Gonvi krhtal v 5 opolir.li. D o p i s i- IIOGASKI SI.ATLXA. Iz Hoga- ske Slathie se nam poroea: Dolga zima in nepreskino deževje je zadržalo v le- to.šnjem letu prii»rave za bodočo sezo- no. Kei* nam pa vremenski jireroki na- povedujejo za drugo polovico nieseoa aprila boljše vreme, se bo s podvojeno silo ziimujeno popravilo tako, da bo zdravilizoe v pravem casu moglo od- |)reti svojii KO.stoljuhna vrata. Vo zinii polni padavin upamo na suho polotji1 in 'istega ninenja so najbrže tudi nasi gosli, kor y.o pridno naročajo sobo, da bi .se izognili stanovanjskim neprili- kam. katere so se pokazale pretečeno sezono. Ker se je posreeilo pridobiti lepo stovilo novih sob, se stanovanjske krize. kakoršna se je poknzaln v lanski sezoni, Jii veo bati. Sicer bi pa bilo že- leti, da bi gosti izrabili eas pred sezono in po sezoni, ker so ne glede na zniža- nje vseli cen —¦• meseci inaj, junij in septomb'T v I^ogaski Slatini ne])rinier- no lepši kot julij in avgust. Že narava sama nam ponnja, y tern času toliko le- pot in skoro dnevnib sprememb, da sc posebno inozeinski gosti za ta čas no morejo nacudili fein zanimivim njeniin ])ojavom. \rhutega ni navala v restav- raeijah in pri kopelib*, kar je posebno vazno za bolne in nervozne goste. Na mesto odstopivšcga kopališkega zdrav- nika dr. Shnonitseha se je uiiravi zdravilisča posreeilo pridobiti g. univ. prof. dr. E. Šlajmerja, katerega obče znano ime bo postalo privlačna sila za nih krutosti je ta dežela zelo propadla. Revolucij tarn ni konca. Ustava deze- le jc grozna. Najpodlejši predsedniki si pribore vladarstvo in izvršujejo gro- žote, da bi se nam lasje ježili. Nasprot- nike pobijejo in si njih lastnino pri- svoje. Olo družine se pomore na ukaz teli lopovov. Vsled tega je povsod so- vrastvo in predscdnik sam in njegovi privStasi so v vedni nevarnosti. V zad- njem casu je bil najbolj razupit Doinin- gue, eden izni(>d najkrutejsili predsed- nikov. Odslavili so ga vsled upora in mqral je pobogniti iz dežele. Dominguc je s svojimi necaki, katerill eden je bil minister, izvršil najkrutejše zločine in mnogi nasprotnc stranke so zbezali nn majhen otok, severno od Haiti. Zasle- dovali so jib tudi tarn in skoro popol- noma iztrebili. Pokažem Vam otok na zemljevidu. Prosim. kako se zove ta otok?« »Tortuga«. Dobro. Tortuga pa je le staro spansko ime. Domačini govore fran- coski — kreolci —, hi kaj je francoski zomljevid; prosim čitajte tu ime. "La Tor tue.« -Da, la tortue — želva.< (Dalje prih.) . zdravilišiie. Ker bodo cene Qstale pri- bližno iste kakor v pretečeni sezoni, je pričakovati. da obisk v tekočem. letu po stevilu r>v 1)0 znostal za lansko sezono; PR1JATKU ŠOLSKE MLADINE jegosp. FraiK* Gajner, posestuik; in les- ni trgbvec y. Vätern polju. V veseli druzl/i je nabra! za. revne solarjo na Gorici lepo svoto 250 Din. V imenn šolske mladine se mu lepo zahvaljujeta krajni šolski svet in solsko vodstvo na Gorici.. Turisfika in sport. i'LAiMNSTVO IN NA&E LJVDSTVO. Z brzimi koraki se bližajo solnčni dncvi lope poinladi ter toplega poletja. nasi vrli j>laniuci že komaj cakajo, da pohite na dezelo v iu-ole.iio božjo na- ravo. Slovensko planinsko drustvo ima v glavnem nalogo. da popelje planine«? po najlepših krajih do najlepsih raz- glodnih tock. Vi\ to ni glavni namen plan inst va. S tern, da hodi planinec po naših lepih krajih se mu vzbuja Ijubezen do lastne slovenske grnde. Med potjo spo- znava obeneru šege in navade našega krepkega slovenvskega rodu, uživa nje- govo gostoljubnost in s tern vzljnbi svoje ljudstvo, svoj narod. Razen tega pa ima vsak planinec neizmerno korist v tern, da si s hojo utrdi svoje šibko cloveško zdravje. Pljuča vsrkavajo cist in sveži zrak dežele in plan in. Ne glede na vse druge velike ko- f isti. ki jih midi planinstvo cloveskomn rodu, je jasno, kako važno je gojenje planinstva za zdravje slovenskega in celokupnega jugoslovanskega naroda. Kazven togo se pa razvija s turistiko zelo živahen tujski proniet. Le-ta je va- zen v dvojnem oziru za nase, kakor tu- di za ostale jugoslovanske kraje. S tern, da posečajo tujci naso zemljo, spozna- vajo naše lope kraje ter naše krepko in dobro ljudstvo. Tako nas zamorejo spoznati razni narodi in vzljnbi ti . . . lire/ lujskega prometa pa bi to ne bilo niogoce deseci. Iz narodno-gospodar- skesa stališča pa pomeni poset naših krajev po tujoih volik .uspoh za naso ljudstvo v grnotnem oziru. Zato naprosa vSlovensko i>laninsko di'ustvo naše dobro kmetsko ljudstvo, da uaj uposteva to važno okolšcino na- šega planinstva. Dogaja se. da neznani zlikovct markacijo, ki jih SPI) s težavo in veli- kin.i stroški napravi, v kratkefn casu popolnoma uničijo. Markirana mesla po drevju se izsekavajo, markacijske tablice se razbijajo itd. In zakaj? Le iz ncko popolnoma iieutomeljene neiia- klonjonosti na])ram planinstvu. Dogodi so tu \va tarn, da kak pla- ninec pozaoi zatvoriti leso na'planini. Živina nido. Moj Bog — radi enega nepazljivega planinca — se paß ne sniGiViO masčevati nad celokupnim pla- ninslvom in uničiti ležko delo marlji- viu, požrtvovalnih in idealnih ljudi. — Markacije so ravno oni kažipot, ki po- morejo planineu, da pride po najkraj- ši poti na mesto, kjer lahko občudujo vso krasoto svoje rodno grude — pre- lope sloveivske zemlje. Markacija po- pelje sigurno tujca-turista' ha tofikb, kjcr lahko presctja to nepoznane leppte nab'e mile (lomovino. Ta poroea potem v tujini o lepoti naših krajev. " Zato prosimö naše zavedno kmetsko, ljud- stvo širom Slovenije — ter naprošamo naše občine — zlasti v gorskih krajih, da podpirujo blagonosno delovanje SPI) za slovensko zemljo iii slovonsko ljudstvo in r-Teprečijo po možnosti vsa- ko poäkodovanjo markaeij. Tudi naše vrlö nciteljstvo in du-,. ho\\-(-ino naprosamo, zlasti y gorskili krajih, da poduči otroke, da se v kaži- pote in markacijske tablice no meče kamen ja. Dnevna kronika. ZBOUOVAKJE INDUSTRIJGEV V BLOGIlADlJ,sc je vrsilo 11. tm. Na- vzoci so bili z'aatopniki trgovinskega, prosvetneg^a in ' financnega minislr- stva, nadalje zastöpiiik ministrstva za socijalno })olitikc, dr. Hodac, general- ni tajnik češkoslovaskega industrijal- nega savcza, dr. Andrijas, vicekonzul češkoslovaške republike. Dr. Hodač je pozdravil navzoče in povdarjal tosne zvoze med industrijskimi organizacija- iui o\)p}\ držav lor T)onuMi industrije za r^-Ui-m 1 » NOVA DORA« Stov -H "larodnö gcspödarstvo. Politična koii- >olidacija brez gospodarske je norao- zoca. Tajnik Cnrctn je podal poioeilo ' inoiomsktrn kreditu, posojilu indu- •-trijcern in kreditni politiki narodne Uanke. 0 ¦vpra&uiju earinske politiko ie referiral dr. Ovetko Gregorič! Tiulu- •>trijec Staiioievie, je protectiVal proti .vsemiirnemi.] delavniku, nakar je iaj- uik Čurčin zaključil kejo. (istRUGA PM SVOJIH ŽBTVAIT. To dni so pcljali Carugo v gozd, kjer jo ?:akopal dve svoji zrlvi. Gozd jo bil ob- 'solien od 35 oroznikov. Čaruga jo tožil, ia ga okovi ovirnjo. Po eelrlnrnem is- ianju je načelčaruga grob. Začeli so ^opati in izkopali elovosko okosljo. Bili ••o ostanki flaniginega tovarisa Ciir- kovida. ki ga je Čarnga ustrelil v glavo. iN'jegov lovmis Marko pa jo ustrelil lo- varisa Ugljanea. katcrega grob so na~ ¦ili po enournem iskanju. Pri povratku v Osijek jc bila zbrann nn ko]od\rn'ii \<>lika množioa ljucli. T.R AGIO N A «Mill T() V A11N J - SK.EGA DELAVCA. V ljubijanski ko- otični tovarni so je pouesročil 27-ietni ielavee Anton Habjan. Čez kotel, v ka- ryrem je bila vreia snov, je bila poloze- ¦;aa dfska. ,Po njoj bi moral iti Habjan aa drugo stran. I'ri prehodu pa je pa- del nesrecnež v vrelo snov. Kljub groz- nim opeklinam so ga jo posrecllo iz- vleči, a je dru^i dan že umrl. Islega Ine je umi'la tudi njogova mati in so ;.btt skupno pokopali. OORECA ŽKNA. Prod nekaj dne- vi se jc prigodil v Sarajevu grozon slu- ^aj. Enaindvt'.jsetletna soproga zlatar- -kfega pomconika jo padla vsled epi- 'ieptičnega napadn. na ognjišče. Vneli •äo se ji takoj lasje in oblcka. Z groznim krikom je drvela na ulico, kjer se ,le onesvestiia.. Nosrecniea jo opočona po vsern teles u. VELIKA TATVINA USN.JA. V ijoci od sobole ha nedeljo se jo izvršil v /Sagrebu drzeirvlom. Neznani indivi- duji so vdrli v skladišce trgovca Mav- ra Preisza in odnesli usnja za 50.000 diaarjev. 2a tatovi ni so nobenega SAMOMOR \ MÜRSK1 SOBOTI. Dne tO. tm. so jc obesil v Murski. Sobo- ri v svojem stanpvanju sodnijski urad- oik Martin KrajSek iz žalosti, kor niu .>e ž.ena pobegnil.-i z drugim. KOČLJIVA STATISTIK A. Ako tiefeolLko preiiio|rii,no zgodovino Grčijo, ^e lahko uverimo, da je ta država zelo tcočljiva za kraljevanje Oton (1852 do ;862) je bil pajinjen s prestola; Juiij i. (1863—1913) umorjen; Konstantin 1913—1917): je bil dvakrat pahnjen s urestola in je umrl v prognanstvn; Alexander (1917-1920) je umrl od jgriza svojc opice; Jurij II. (1922 do 1924) je bil pahnjen s prestola. PrI plebiscitu 1868 jc glasovalo 250.000 dr- navljanov za monarhijo in 93 za repu- ¦i^liko! NOVA TUJSKA LEGIJA. >Mer- cure de France« javlja, da je nastala po premirju nova tujska legija, ki se i'ekrutira v glavnem iz mladib Nemcov v Btaroeti od 10 do 25 let. TUR&KA M0RNAR1GA. Po po- točilu »Morgen zeitung« vodi turška vladf; pogajanja « Stabilimento tecnico Triestino, na podlagi katerih bodo tr- iaskö ladjodelnico prevzele izdelavo turških vojnih ladij. ŽRTEV NEVRASTENIJE. Pred par dnevi je izpila v Trstu v svojem stanovanju 35-ioina Nella Una, sopro- ga poročnika mestnih gasilcev, znatno ikoiičmo karbolne kisline. Na lice mc- ^ta iK>klicai;i zdravnik' je skušal ne- srečnioo oteti siVirti, a je bil ves njegov *rud zaman. ITr^ova je izdihnila v stras- üih Dolecinah. Vzrok samomoru je pri- pisovati hudi nevrasteniji, na kateri je že delj č.i>a bolehala. P()ŽAR. V tržaHkem vojaškera skladiiscu pri Sv. Andreju je nastal iz •aeznanih vzrokov ogenj. Požar je za- vzel velik obscg, v par urah je bilo uni- 'ieno skladisce in velika množina sena iu alamo pADLA Z 1>RÜ(5EÖA NADSTROP- lol' i8~letn<*' zasebnioa Terezija Ro- io] n V rTl"stu ie m obiskat svojo prija- oä^siü- ir6.tda *je p°maffat: oknom Pri **' vrv' PritrJen0 po(1 /?nila, is!Lrnl,;i Tl6sla *° je Prevci; na" v^ne dri l'avri^ežje in padla iz Nexavos^n ta , n.ad«tropja na uliro. b^ioo I>ok Vlünili in T>i-«peliali v Toko'-i llca lma zlomljeno desno » tel^cr 1>;i nol.,.no drug« poškodl)e. MilJ-H'NAPx - MORILEC:. Biv- 8i iavnat(lj driižbe Russol Scett Ldl. iz Toronija, Sir Rüssel Scett, ki je zftiadil most v Dolroitu, je bil v l-ikagi aretiran; dolzi se ga, da je umoril no- koga lokai'niskega u.službenoa in izro- pal lokarno. PR« )CES RADI LOCMTVE ZAKO- NA nied knezom Otonom AVindisch- grälzoin in njogovo soprogo nndvojvo- dinjo s^lizaboto, hčorko biv.šega avstrij- skega pre.<:tolonaslednika Rudolfa je po stirili letih koncal. fttirjc otroei so bili zo s poprejisnjo razsodbo odvzeti tnateri. Nndyojvodinja. Elizabeta je ze dalje hisa organizirana elanien avstrijsk<> soeijalno - deinokratirno st ranke. I'OTIU-X Beograjski, haniburški, milanski in eilski seizrnograf.ski aj)a- rati vSO regi.strirali inooiie ])otresnr snnke. Ognjišče leži v Tihoin oceanu, inorda /o|M na Japonskom. Porocil so ni. ISAMOMOR V GRADCU. Trgovski sotrudnik Karl Albrocht iz Dunnja je dospol v pondeljeiv zvocor \ noki graski hotel in poravmil lakoj rai'un za naje- to sobo. Drugi dan se je kopal. Ko je sobjirif.'i liotela iti v njegovo sobo, da bi poravnal zao.^tali goslilni.ški rao.im, je nasla sobna vrata zaklenjona. Vi-ata. so siloina od])rli in našli Albrechta le- zeoega na tleli. Nesrečnež se je ustrelil s samokresoin v levo senco. V pismih. ki jib jc pustil v sobi, je prosil rnvna- teljstvo hotela za oproščenjo radi no- prilik, ki jib je prizadejal podjetju. ŽENI PREREZAL VRAT. V mo- Rtu Roggio Calabria je iz službe odpu- isceni zeleznicnr I.abato Anloiiino umo- ril svojo 27-lel;no ženo Marjano in so nato sal)) javil karabinorjom. Morilec je izpovedal, da jo prišlo po njegovi od- pustitvi iz rsluzbe mod njim in ženo vsled denarnib stisk do vockralnib |>re- pirov. Zvoc-er prod nmorom jo prinesel domov kilogram niosa. ki bi imelo slu- žiti za večcrjc in drugi dan za kosilo. V po-'telji sta so zacela prepirati radi inno/ino kwpljenega mesa in radi na- oina njoga priprave. Lnbato je skocil iz postelje, vzel iz predala britev tor ženo nevarno ranii na tilnikn. V smrt- neiVi strahu je zona planila iz postoljo, a .se ni mogla vec držati na nogah. Pa- dla jo im Jla. a f'i ji je zlocinoc prerezal frlo. -; •¦^^i TXHOTAJ-'LJENJE ZLATA V LE- TALti. l-'ariska policija je prijela vec* nevarnili ljucli. ki so tihotapili zlato v letalu. Bili so v zvezi z drugimi, ki so zlato v dczfli naku])ovali in stopili ter mile tihotapili v Brnselj. ŽEKfiKA STAVk.A. V Foreri v no- ki predilnici stavkft že več easa kakih 000 delavk. ker jim je hotel porljetnik znižati plaro in osemurni delavnik po- viaati za pol ure. VELLKA VROCINA V SEVERN! INDLM. Kakor poročajo »Times« iz Kaiknte, vlada v severni Indiji groznn in nezno.si.a vročina, tako da je ogro- žena žetev. Lakota dosed a j še ni na- staln. NAJSTAREJŠA ŽENA AMERI- KE je ga. J. M. Power. Rojena je bila v I. 1810. in ie torej stara 114 let. Daln je lepcmu številu otrok življenje in pii- cakujc sedaj svojega 50. pravnuka. —• Žena goji poleg male pipe, ki jo vsak dan puši, še vedno modern a zanima- nja. Dala se je n. pr. vj)isati v volilne listine in bo pri predsedniških volitvah oddala svojo glasovnico. Zdrava na dusi in na telesu ži\i že 56 lot blizu Fort Wortha v Teksasu. Spominja se še, kako so bili pred polstoletjom pre- gnani Indijanci iz svojih lovišč, ki so se poznejo spremenila v rodovitna polja. SKUPNO POTOVANJE V ŠVICO. Švicarski konzulat v Zagrebu prirodi v rviesccu maju tl. skupen izlet v Švioo. Namen izleta jo. da se posarneznikom v Jugoslaviji no glede na veliko razliko v ^aluli na razmeroma cenen način omogoci poset Svicc, z druge strani, da se pri loj priliki seznani tukajšnje in- dnstrijalce in sinančniko z razmerami v Svici in da se tako poglobi gospodar- ske htike mod riaso državo in Švico. Ce- il a za potovanjo znaša 460 švic. fran- kov za osebo. V tern znesku je zapopa- dena vozna karta Podrošca—Buchs, želozniska kartp po Švici, hrana in sla- hovanie v Švici, svicarski, avstrijski in italijanski vizum, vodniki po švicar- skih mestih, prospekti, brošure itd. V ceni pa ni vraennana karta do Pod- rasce, obratno karta od Clunks. <]o rin_ ma. napitniiie v Övici. no.sači in even- tualne vožnje do kolodvora v raznih meslih. Število udeložencev mora zna- všali najmanj 6i. Potovanje krone iz Zagreba, a. udeleženci iz Slovonijo so bodo prikljucili v Ljubljani. Potovanje se künca nil svicarski meji v Chiassu. kjer se druziw razide. Prijave za poto- vanje jo vposhiti najkasneje do ;">. maja t. I. Zvozi za lujski promet v Ljubljani ali pa najka.snejo do 8. maja ne})osred- no Hvicarskomu konzulatu v Zagrebu. Obenem s prijavo se naj vpošljo svolo 400 srankov v frankih ali v proti-vred- nosti j)O dnevnom kurzu v dinarjih. — • Vsa podrobna pojasnila daje jia zahte- vo svicarski konzulat v Zagrebu \\\ Zvoza 7a\ tujski promel v Ljubljani. Razne vesii. Š|.;STI)ESET KILOGRAMOV TK- ?A\\\ ROMAN. Neki japonski pisatt?lj je do.sogc-l cast, da jc spisal uajdaljsi roman, kar jih pozna svetovna zgodo- vina. Z ogromnim delom se jo pričelo lota 18r>2 in jo prod kratkirn izscl zad- nji zvezek. Yseli zvozkov je 100 vsak s !()')() strani. v.saka stran ima ;-3O vrst in vsaka vrsta približno 10 besed. Skupaj šteje toroj roman 106 zvozkov, 106.000 strani, 81.800.000 vrst in 318,000.000 besi'd Uclo tohta 00 kilogruiuuv. rfTAVK'A V NORIŠNICI. Pazni- ki jiorišnioo v Donegalu v irski provin- ci Ulster so začeli slavkati. Ostalo je saino 10 py/.nikov, ki so morali nadzo- rovati 600 bolnikov. Koi' je bilo to što- vilo nozadoslno, je vec pacijentov po- bognilo. V!cc družin jo ])rihitelo, da bi otlpoljali Jiolniko. stavkujoči pa so blo- kirali vhod v norusnico. Proti slavku- jocim je lr.orala nastopiti policija. PREVELIKO VESEL.7E UMORI. V Markeilleu so je pri prihodu nekega parnika iz Cocbinchine onesvestila že- lid nekegsl. irskoga policijskega urad- nika in bila takoj inrtva. Vzrok je bilo provoliko vosolje. ko je ugledala svojo druzino, na katoro jo cakala. ODKR1TJE ZAIUvOV, KT ITMO- RE. Po porotnlih angloskih listov jo od- kril mlad angloski učenjak, Grindoll- Matlijows novidljive unicujoco zarko. v.S temi žarki .-e laiikc umori človcka«. pravi urcnjnk, > iz daljave dvajset nip- Irov sem napeJjal vv žarck m\ mis in .ie bill takoj mi'ha.«' KRATKT LASJE HIGTJENIflNI. Vse tajnico in sti'ojepiskc pri najvisjem sodiseu v Ohio so dobilr nkaz postrici lase. Vzrok t< diu ukazu je, da so dolgi lasje zelo nehigijenicni in vscbujejo ne- stovilno bolozonskih kali. Ljudje, ki ne- gujejo najvocjo higijeno glavo. so plosei. NAJVEČJAPEKARNA NA SVE- TII. V Newyorku jo volepekarna Ward pokupila vso vocjo pokarno tor jih zdruzila v ono samo podjetje. ki spoce in spew» let no 300 milijonov hlobov ki'iiha. Wardova pokarna je toroj naj- vecje podjetje te vrsle na svetu. HM ZUTEV ALKOHOLA. V nasi drzavi jo v 1. 1923 poginilo ok fog ti-isto žrtev alkohola. Pilo se je, opajalo in potom razbijalo in mnogi je obležul. Vsaka zaba.va, vsaka trmogla- vost, vsak sport zahtova svojih žrtev. Koliko žriov sc ponosroci \slod sporta. koliko mladih ljudi pi'opade radi zensk. koUko deklet ere radi možkih v pogu- bo — toda kaj hocemo, če je zivljenje takoV! Mi no /agovarjamo pijanceva- r»j;x in pijancov, a uvoi jeni smo, da bo gotov odstotek ljudi vodno trpel vslod lakomnosli. pokvarjenosli in nomoral- no^li. Danes se oni opajajo, ako pa bo- de •— reuinio — alkohol zabranjen, bo- do oni isti posegli po drugoni sredstu, da se uničijo in izvise samoubijstvo. Naj tudi oblasti odvzamejo prebival- stvir' morJlno orožjo in. njega uporabo - - ljudje so bodo kljub tomu ubijali, i modšeboj i poodinci, ^r^i[^: Priznavamo. da se golovini Ijudem lie sme dajati nikakega alkohola; so lrikomniki in pijaricj, ki vino žro — a romu bi opuščali nažc vinogrado in biv.uuli vi'rw» oniin, ki ga uživajo umor- jen o in trezno? Povsciis v redu je, da se država 7avzamo za one nesrecuike. Za pijance in izpiijonct- naj so otvo- rijo bolnice in sanatoriji, toda no do- ])usraino, da se radi teh niece jo ostalim polonu pred noge. Zatvoriti treba tem- ne spehmke in bdoti nad lokali, v ka- terih se zastruplja juladina — toda treba tudi voditi kontrolo, da se vidi,- kaj se tori in prodaja. Nam se zdi proenof-tavno — celo lahkoumno od strani oblasti — če naj- dejo na cesti mrtvega cloveka, da pro- gla.se kot v/rok smrii vtdno alkohol — a nikdar se no uvodejo proiskav«» nn jnostu, kjer je dotičmk pil. Mod nami je toliko raznih proda- jalcov alkoholivih pijac, redkokodaj pa cujemo, da se njihovo blago kontrolira. IkdkokoJaj cujomo o analizah in kva- liteti toil pijač. Mi no smatramo kot kontrolo. ako pride v lo"kal policist aU trzni jiadzornik. ap rnalo porogovili. dok'er niu ne ponudijo kakega bri- zganca. -•• Vprasamo. kako so pro- vajn kontrola nad alkoholnimi pijača- mi v podožolskih lokalih. na »žegna- njih< ? C\o bi so v to stvar malce pro- niknilo. bi videli, da mnogo smrti ni krivo naze vino, nego potvorjena, po- kvarjena. in nozdrava pijača. V mno- gili in fini'i lokalih. se tocijo likerji. rum in žganjo, pri.rejono s strupenim molilnini alkoholom in zdravju skod- l.jivimi esoncami. Vproiamo sedaj ob- jektivne ljudi, če je to v redu, da napa- danio naš domaci in nn.ravni produkt radi umetnih. iz inozomstva uvažanih i'aln'ikatov? Smo /a najstrozjo kontrolo nad prometom alkoholnih produktov, ker sum pveprirani, da 1)0 prinesla korist' samo solidnemu in poštoiiomu produ- cfu ti;. JSeveda je pripj-as ueje, .proglasiti nesrecno žrtev pijanijn propalicam, nego udarili na kapitalista, ki uvaza s pomočjo dobi'ih zvez >•¦plemenite«- produkle z -nostranstva. Za kontrolo trgovine in prometa z alkoholnimi pijacansi treba Solanili ovganov, «trokovnih zavodov (labora- torijev) in dobrih zakonskih odredb. Zavodi in izsolano osobjo stane denai\ a za dobre zakono Ireba dosti pameti. Doldor si ne priborimo ne enoga no drugega, bodo luijvcc žrtev mod mali- mi ljudmi. To zrtve naj dajo pobudo nasim higijenikom za najstrožjo kontrolo; zakonodajalci na,] nmn dajo dobih za- konov, a oblasti naj otvorijo kemično laboratorije Tudi mi ?rao uasprotniki strupa in mošanico, ki priliaja k nam pod naj- lopsimi nazivi. Odgovorni urednik: Lie. Edv. Simnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celje. Posestvo na prodaj v bličini Št. Jurja ob j. 2.. tričetrt ure od kolodvora. Devet oralov zemlje (travnikf, njive in gozd). Redi se lahko 4 goveda. Ccna 1,100.000 kron. Eventuelne ponudbe na Ro- zalijo Veber, Št. Jurij ob ju2. žel. Sprejme se takoj v indusirijsko podjetje 3—1 korespondent all korespondentinja samostojna moč, popolnoma veSča srbohrvaSčine, slovenščine in nemščine. Niso izključenj tudi upokojeni ali odpuščeni uradniki. Oferti naj bodo lastnoročno pisani in naslovljeni na poštnoležeče, Celje, pod naslov »Tovarni§ko podjetje«. Čevljarna „ADR1A" Celje :: PRODAJALNA NARODNI DOM. :; Priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih čev- Ijev izdelanih v lastni delavnici. Izdeluje čevlje po meri. Popravila izvršuje naglo in po zmernih cenah. 12—4 Stev. 4 4 > N 0 V A D 0 B A « Strur. >; Telefon štev. 75 In 76 Podružnica PoŠtnlček. raMO.598 Ljubljanske kreclifne banke w Celju Dclniška glavaica in rezerve COUf&PSltia V LjUlsljSlii Dehiiška glavnica in rczcrve Din 60,000.000— tt x "*_ Din 60,000.000"— Ustanovljena leta 1900 Brežlce, Črnomelj, Gorica, Krans, MarSbor. Met&ovčč, Novl Sad, PtuJ, Sarajevo, Split, Trs*. Sprefema ViOge na klijtzice in /ekOČi SRSK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, raČHU protä ugodiasmu obresftovanjii .«rSW valut in dovoljujc ysal&ovratlie lL?@d$ie» Ofvarja akreditive In fizd&Sa kredsttsa pSsma za fit- in lnozemstvo. Uredniii samostojen, «e sp^ejme za »NOVO DOBO«. — Oferte je pošiljati na predsedstvo Zvezne tiskarne v Celju. Stanovanje obstoječe iz kuhinje, 2 sob, elektiična razsvetljava, vodovod, v I. nadstropju, na solnčnem kraju, 3 minute oti Glav- nega trga v Mariboru, s® zsmer>ja proti primernemu v Celju. Ponudbe na upravo Nove dobe. 3—1 ruiiiuivii, pütfibijssiuii i itd., dobro ohranjeno, se takoj ugodno proda. Pojasnila iz prijaznosti v trgo- vini R. PLAVC, CELJE, Vrazov trg 1. Za Veliko noc zahtevajte, ko barvate niruhe ie Dobra trgovina, gostilna, frafika in 5 oralov zemlje se takoj proda. Andre] Marine, v Mat- kali, poSta Sv. Pavel pri Preboidu. 1 naznanja svoj nM I'M ?Mm zboi1 na dan 25. aprila 1924 cb 19. url v društvenem loUalu, Gosposka ul. 22. Sprejemajo sc tudi člani v svrlio pomno- 2itve tamburaškega zbora. Prijav;\ na obč- nem zboru. 0 D B 0 Iv\ fcmBB¦ ¦¦ HBHHH8IB«aiflBiqiSaBlti«!eU« *Utit ?? "!K BIO »?!S53 K»'H 3 W " B B S W ¦ H Ei ?J (TUSIB ßES t! a : OtrTwr^üiwrviwTwiwiwhiittc^^ i Pezor, gospodinfe! Odlspil sini skriunost Specerijske irgouinc LiidoviR ^etek. «¦¦¦¦¦aBaBHBBBBaa(aHB3i3BBaBBBIBBBBBnHBHI[BBI Cankarjeva islica 4 kati-ra ie dobila za veiikoncčre praznike ogromro nmožino prekaipnega mesa, klobas, rozin, cveb, gro- dičev, barv za pjruhg, moke \z raiboljših banatsklh mliriov ter vso Soeceriisko hiago no nsiničiih cenah. lnserirajte v vefikonočni šfevilki „NOVE DOBE"! LASTNI DOM registrovaua kredifna in stavb. udruga z omejeno zavczo sprejemahranüne vlo- fill/ osem od slo — pioli vJoac. fndlod nečlanov If/ odpovcdf polO% — obresluje po W /fl od sto — na lclo. Pisuim,: ^PT n' Dr-§ernovaul. 1511. na Kralja Petra cesta 27, Cclje, ptiporoča Dobra in snažna postrezby, sprein:^ tudi britve v bruSenje. 1 BBBKHRESaB583HSS!SSKS&ä0Bn9ESBBBIBEQHSB9 Ull.UCJO *0/jüCli(5 pr0S|e mm dd najfiiiBjšili, po vzo.'fu Br«nabcr ter otrotje sioüe? so nsjRiJjiii tcvariiiških centD imaia vedno v zaiigi 20 Kramar & Mislej 7 (prfje Plica &Krauiar),Ccljc,KraljaPetracosta 3aSSRKCIBLBaeiSflSr!UBBBBaaBBBBBBBBBHBDBaBn Postrežnica Vpn^šati Kralja Petra cesta 24, II. nadstropje, Gfllje. ' 3—-2 Skoduje zdravju, radi tega si kupite pravočasno ino- čcn, fini in poceni dežnik katerega pa edino dobife v veletrgo- vini R. Stermecki, Celje. Trgovci en- gros cene. Istotam se prodajaletos po Cudovito n!zkin ccnah perilo, lt\- Iji, klobuki, nogc- , vice in vsc drugo modno blago. II. Placilna notakarica z večletno prakso, iSče boijSe mesto v Celju ali izveri. Cenj. ponudbe na upravo »Nove Dobe« pod »Dobra moč«. 2—2 flNTON NEGER, meb3Dik,CELclf: 6o3p.ul.32. Uelika delaunica u lasfni hiSi. 6osp.uL32- Največja celjska spe- ciialna trgovina koles in šivalnih strojev. 9Bli|a izbira Puch-holes in ticks iimlz Henrad. Last sie BinailironjB! Najueqa reparacijska delaunica. | Največja zaloga delov koles in Sivalnih strojev po najnižjih S cenah. — Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, dobro in ceno. Cajito ntd$to, wkmtii 5ir, H^njsH^ H*~ base, prefe;eiio sVini^o tn^o, razoc Vr- 5tc coHoIadc, dc^rt. bonbons, fiai ntcd( razne Hontpote, liHw in HonjaH t)«di ijö zmcniih c«ttah Karol Loibner ,?ri zVoucu', Cell«, Hralja ?«tra «5ta 17. Proda se u Ffuju tiiša z vrtom in lepo, veliko kletjo. skupa] z dobro chranjeno vinsko posodo, ki drži blizLi 75 hi. liiša loži pod gradom in je zelo prikladna za vinsko trgovino ali pa za sliranitev vina. Pob!i2je se izve pri lastnici gospodični Emi Krae- ber-jevi v Ptuju, stanujoči tik Narod- nega doma. »»*«/*«-* ID V laStnl P»l»Öi Rrf kolodvOP«. . Vrednost rezervnlh zaklzdov trajuim držnvnlm naäzorstvom. | V»Ihran«lalčnll>o»ll«olzTrSii|e|o nalKalanlnele,hMro into«. | nad Krön 2S.OOO.OOO— j UK,.,,, uj n^ ugodoo obreaiovanje. Polaanlla In nasveli brezplaCno, Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. {Pupiiarnqvapen i^ jawnokorisfen dewarni z&vod celjskega mesfa Mestna. liranilnica celjska