številka 12 / letnik 62 / Ljubljana, 27. marec 2003
Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije
deia«!?ro* Sindikata
ene*0®* dejavn°sti 9©tike Slovenije
Dosleden boj za Sanjanje delovnih mest in socialno 3rnost zaposlenih
Franc
Dolar,
dosedanji
in novi
predsednik
SDE
Strani 6 do 9
konfI,msko'vo|i|na
Prva naloga -Kolektivna pogodba dejavnosti
Danilo
Vedlin,
dosedanji
in novi
predsednik
Sinlesa
Strani 10 do 12
Za nov Plačni model
predla Jkatom dejavn ^ v ZSSS, n
e1‘Piavi
som ,ki bi bl^ p,Kn;‘P°slen
Unen;. P ačn'
zave v
V petek, 21. marca, na evropski dan akcije, so delavci v vseh evropskih državah opozarjali na svoje interese. Sindikat KNG je organiziral shod pred GZS. Z njim so opozorili na nevzdržno ravnanje GZS, ki zavira podpis že dogovorjenega tarifnega dela kolektivne pogodbe za kemično industrijo in gumarstvo ter se na različne načine avtoritativno vmešava v pogajanja z delodajalci. Svoje kolege so podprli tudi drugi sindikati, povezani v ZSSS, ki imajo z GZS podobno slabe izkušnje. Množica delavk in delavcev pred GZS je z vzkliki in transparenti dokazala, da mislijo zares in da so pripravljeni narediti še kakšen korak naprej.
S shoda poročamo na straneh 2 do 4
Čestitke za
uspešen
referendum
Ruben Colussi in Roberto Treu sta v imenu CGIL in Medregijskega sindikalnega sveta Furlanije - Julijske krajine in Slovenije čestitala ZSSS za uspešen izid referenduma o vstopu v Evropsko unijo. V čestitko sta še zapisala, da se bo zaradi tega okrepilo sodelovanje med sindikati. V stop v Evropsko unijo bo prispeval tudi k obrambi delavskih pravic in graditvi socialno pravične države.
Podpora
sindikatu
trgovine
Odbor za enake možnosti pri predsedstvu ZSSS je na konstitutivni seji podprl pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o obratovalnem času trgovin. Odbor meni, daje treba z zakonom prepovedati obratovanje trgovin ob nedeljah in praznikih. Delodajalci namreč izkoriščajo nemoč žensk in od njih zahtevajo, naj delajo tudi ob nedeljah. Čeprav so v trgovinah ženske v večini, se delodajalcem ne upajo upreti. Zaradi tega so mnoge trgovke preobremenjene z delom in prikrajšane za družinsko življenje.
Protestni shod pred Gospodarsko zbornico Slovenije
»Jutri bomo, če bo potrebno, stali pred stroji v tovarnah«
V petek, 21. marca, se je na protestnem shodu pred zgradbo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v Ljubljani zbrala množica delavcev in delavk iz vse Slovenije. Zahteve, ki so jih nanizali v Sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG), so solidarno podprli tudi drugi sindikati, člani ZSSS. Gesla na transparentih so dokazovala, da je mera polna, potrpežljivosti sindikatov za razne izgovore GZS in države pa ni ostalo več veliko. Za enakopravnost socialnih partnerjev v socialnem dialogu in proti nerazumnemu vmešavanju GZS v pogajanja in blokiranju že dogovorjenega so se izrekli tudi govorniki.
Država mora končno upoštevati resna opozorila iz EU, da Slovenija v socialnem dialogu potrebuje samostojne, prostovoljne delodajalske organizacije.To GZS pač ni in ne more biti To je paradržavna institucija,« je opozoril Se molič in dodal, da zakon o politiki plač, ki ščiti plače pred padanjem njihove vrednosti, ne pre prečuje dialoga in pogajanj. Ustavitev dialo ga bi po Semoličevih besedah pomenila za mrznitev plač. »Potem naj gospodje zamrz nejo tudi dobičke,« je še dejal in svoj s plos kanjem in žvižgi večkrat prekinjen nastop za ključil z odmevnimi besedami:
»Danes izrekamo prvo opozorilo. Danes sto-
Tisti iz raja morajo slišati one iz pekla
Prvi je o navzkrižju interesov v socialnem sporazumevanju spregovoril predsednik ZSSS, Dušan Semolič. Dejal je, daje ravnanje GZS nerazumno in obsojanja vredno tudi zato, ker se bodo z vstopom v EU mnoga naša podjetja znašla v velikih težavah, zato v njih in v vsej družbi potrebujemo socialni mir, da bi probleme lažje reševali. Potrebujemo razvito socialno partnerstvo in razvit socialni dialog med sindikati in med delodajalci, je še dejal in poudaril, da zaradi blokade socialnega dialoga nosijo gospodje v GZ vso odgovornost za posledice njihovega ravnanja v slovenskem gospodarstvu. Obsodil je njihovo ravnanje, ko s 101 izgovorom kažejo ignoranco do delavskih zahtev in ščitijo bogastvo tistih, ki so bogati predvsem na račun nizkih delavskih plač.
Dejal je, da izjava predstavnikov GZS, da varujejo bolj dolgoročne interese kot sindikati, ki da mislijo samo od danes do jutri, dr-
ži, saj mora tisti, ki prejema plačo 65 tisoč tolarjev misliti kako preživeti od danes do jutri. Odpuščanje delavcev, preprečevanje pogajanj pri panožnih pogodbah in hkratno dokazljivo povečevanje plač po individualnih pogodbah res dokazuje, da gospodje iz GZS mislijo bolj dolgoročno, vendar le v svoj prid. Dobili so namreč zakon, ki jim zagotavlja obvezno članstvo in obvezno članarino. »Tako se je lahko iti dolgoročne vizije in dokazovati svojo moč proti sindikatom«, je še dejal Semolič, »saj poleg tega gospodje, ki predstavljajo GZS v podjetjih ne delijo usode delavcev.« Svojo vizijo in znanje naj ti gospodje uporabijo za ohranitev in odpiranje novih delovnih mest, je opozoril.
»Delavci, od katerih se zahtevajo evropske norme, bi morali imeti tudi evropske plače«, je bil odločen Semolič, saj »tisti, ki živijo v raju, morajo slišati in uslišati tudi tiste, ki žive v peklu. Če tega nočejo zlepa, bodo pa zgrda.«
»Odgovornost za takšno ravnanje GZS nosi tudi država, ki je sprejela takšen zakon o GZS, ki omogoča, da se počutijo samozadostni in tako zavestno ovirajo, da bi tudi v Sloveniji dobili tudi močne, avtonomne delodajalske organizacije. Zato zahtevamo tudi od države, da si ne sme pilatovsko umiti roke in nemo opazovati arogance GZS.
ji mo pred GZS, jutri bomo, če bo potrebno, stali pred stroji v tovarnah.«
»Združeni smo močnejši«
Naslednji je v imenu koordinacije industrijskih sindikatov pred mikrofon stopil Srečko Čater. Opozoril je, da še danes ali pa v prihodnjih dneh čaka enaka usoda kot KNG tudi vse druge sindikate, zato je dejal, da ti v celoti podpirajo prizadevanja svojih kolego^
»Vstop v EU ne pomeni le evropskih plač* ampak tudi vstop v skupnost, kjer je social; ni dialog ena temeljnih vrednot. To člani ZSSS dobro vemo,« je dejal, »saj smo člani evropskih sindikalnih združenj že od leta 1995.« Ogorčeno je izjavil, daje v normalni državi nesprejemljivo, da se za podpis p°' godbe gospodje dogovorijo v nekaj minutah po mobilnem telefonu, in zatrdil: »Ta pr°' test bo posredovan tudi vsem sindikalni111 centralam v Evropi, katerih člani smo, in p{C' pričan sem, da imamo tudi njihovo brezp0' gojno podporo pri uveljavljanju socialneg
iTfl RTTH RTmm"'1 ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova •It P VFl iV 141 lul UtM1 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Milan Uroša, tel. 01/43-41-244 • OdgovorniurednikFraneekKavčič,tel.01/43-41-232,novinarurednil<TomažKšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 . Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 280 tolarjev . Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688 • Tisk: Del0Jjlg d.d., Dunajska 5, Ljubljana . Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-55
J
Pogodbe sploh niso nameravali podpisati
Malo pred začetkom protestnega shoda je vodstvo GZS sklicalo konferenco za novinarje, kjer naj bi pojasnili svoja stališča in odgovore na očitke sindikatov. Podpredsednik GZS Miro Sotlar je v glavnem ponovil že vse znane očitke in vidno nervozen odgovarjal na vprašanja novinarjev.
Izjavil je, da v GZS ne vidijo nobenega razloga za podpis tarifne pogodbe, saj so plače že urejene z zakonom. Po njegovih besedah take pogodbe tudi nikoli niso nameravali podpisati, saj bi slabila gospodarstvo in zmanjšala njegovo konkurenčnost. Na vprašanje, zakaj so pogajanja sploh nadaljevali, če niso mislili nikoli podpisati, je dejal, da pogajanj sploh ni bilo, temveč je šlo le za dialog, tega pa ne zavračajo. Izjavil je še, da jih ZSSS sili, da ne bi več spoštovali zakona, in po večkratnih vprašanjih jasno zatrdil, da je GZS edina pravna oseba na delodajalski strani v pogajanjih, saj zastopajo uravnotežene interese slovenskih podjetij, in bo zato tudi ostala močan partner v socialno-ekonomskem dialogu.
Kot kažejo njegove izjave, sploh ne razume razlik v interpretaciji statističnih podatkov, ki nastajajo med sindikalno in delodajalsko stranjo. Dejal je, da ni nikakršne potrebe za pritiske in mu zato sploh ni jasno, zakaj je prišlo do protestnega shoda.
°ga. Združeni smo močnejši.« Čater je im °^ei P°vabil Draga Gaizerja, ki naj bi v ena Vsej^ ^ sestavijaj0 koordinacijo sin-1 atov industrijskih delavcev in delavk. Predsedniku GZS predal pokal z napisom: J ln n-ien'm združenjem za izjemne do-' z e.na področju obstrukcije kolektivnih po-aJanj. Za konec je še dejal, da upa, da si bo L°sP°d Čuk vanj nalil dovolj pelina, da ga sPominjal na današnji shod.
r,e zaupamo več GZS in Z DS«
Predsednik KNG, Janez Justin je povedal, zel^fP0^.6 v »Esmeraldi« običajno slišijo Piki'S a^° 'n ravno zato je prišlo do teh kon-,eto°,v- to stavbo smo prihajali več kot eno spre1' Sni° PH trc^h pogajanjih dosegli za vse P(J^'PV dogovor, toda do podpisa tarifne niet!i ° n' Pr*š*°’ ker so se delodajalci v zad-kur Urenutku premislili. Bili smo prevarani, dad^.a n‘ Presenečenje, kajti v tej stavbi vla-hie' !alUra’ oziroma kot je izjavil gospod Čuk, k0t s - Na5a Prizadevanja, da bi zaplet rešili kratkoCla'n’ Parlnerj’' n' k'' uspešen,« je na testnr, P°Vzel dogajanja, ki so privedla do prosa shoda Justin. GZS je še podučil, da
Skoraj tisoč protestnikov je sestavljalo pisano druščino.
Pokal so namenili vodstvu GZS.
je ZSSS že zdavnaj stopila v Evropo in tako spoznala, kako tam deluje socialno partnerstvo. »Gospodje pa tega nočejo ali niso sposobni razumeti,« je dejal in dodal, da v Evropi gospodarske zbornice niso partner v pogajanjih, zato naj GZS zapusti pogajanja in jih prepusti tistim, ki to so, sindikatom in prostovoljnim združenjem delodajalcev. »Počnite to, za kar ste poklicani,« je pozval GZS.
Justin je dejal, daje Čuk v medijih izjavil, da ima raje trda pogajanja kot shod pred to stavbo, in dodal, da si to želijo tudi sindikati. Razlikuje le ta, da so sindikati prepričani, daje po trdih pogaja-
Nadaljevanje na naslednji strani
Na protestnem shodu je narodno-zabav-ni trio Quatro Band zaigral več poskočnih, med njimi tudi pesem, napisal jo je njihov član France Žaberl, tudi sekretar SKEI za Gorenjsko. Glasbena podlaga je sposojena iz znane slovenske partizanske pesmi Počiva jezero v tihoti.
Balada za enega čuka in dve sraki
Počiva fabrika v tihoti iz skladišča rahlo v ’n smrdi,
Že dolgo ni več zaposlenih, da vsaj odnesli bi smeti.
Na plečih bivših zaposlenih usoda revežev zdaj spi za skorjo kruha za otroke iz dneva v dan se vsak bori.
Država je obljubo dala, da delo in plačo preskrbi, do danes nič se ni zgodilo, za vstop v Nato le skrbi.
Smo čuden narod mi Slovenci, za tujca damo svojo kri.
Kako pa mi bomo živeli, za to Evropa naj skrbi.
So proletarci skup stopili, zadosti imamo revščine.
Gospodje v udobnih stolčkih, le hitro kufre spokajte.
Svobodnih Sloveni
njih potrebno dogovorjeno podpisati in ne zganjati samovolje, kiji pravimo diktatura. Napaka sindikata je po Justinovih besedah ta, da verjame obljubam, ki jih je bilo veliko.
Gospodu Binderju, predsedniku združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), je Justin še sporočil, da je tudi on daleč od Evrope, ker so tam že zdavnaj ukinili podložništvo. »Ne zaupamo več ne ZDS, ne GZS,« je dejal. Slednji bi morali pustiti pogajanja strokovnjakom in jih ne ovirati. Nerešeni problemi se bodo nakopičili v družbah, reševali jih bomo mi in vi, ne GZS,« je še opozoril delodajalce in jih pozval, naj dvignejo svoj glas in povedo GZS, zakaj jih plačujejo.
GZS ne bi smela ovirati pogajanj, je dejal Janez Justin.
GZS je paradržavna institucija, je po-	Protestnikom so se pridružili tudi tisti,
udaril odločen Dušan Semolič.	ki jim službe ni uspelo obdržati.
»Mi želimo pokončno stopiti v Evropo, zato podpiramo socialni dialog in spoštovanje dogovorjenega, brez katerega ni mogoče pričakovati uspešne skupne poti v prihodnost,« je še poudaril Justin in še enkrat jasno ponovil vse zahteve, s katerimi je KNG začel protestni shod; prvič, da GZS takoj preneha blokirati podpisovanje kolektivnih pogodb dejavnosti, drugič, takojšnji podpis tarifne priloge h kolektivni pogodbi za kemično in gumarsko industrijo Slovenije, in tretjič, umik GZ iz kolektivnih pogajanj, ker ni legitimen socialni partner.
Te zahteve so želeli predati
v protestnem pismu tudi predsedniku GZS, Ijenja za vstop od policije, ki je objekt ves čas vendar se je ob tem malo zapletlo, saj so že-	stražila, niso dobili. Policisti in varnostniki so
leli v poslopje stopiti Dušan Semolič, Drago	povedali, da lahko v stavbo stopi le en pred-
Gajzer, Srečko Čater in Janez Justin. Dovo- stavnik delavcev, zato je pismo in pokal odnesel Janez Justin. Izročil gaje presenečenemu Miru Sotlarju-Dobro organizira11 shod je z Internacionalo zaključila glasbena skupina Quatro Band, ki je tudi ves čas skrbela za glasbo in ozvočenje. MeO drugim so zaigrali '11 na znano melodij0 zapeli še posebn0 Balado za enega cuka in dve sraki. Pr°' gram je povezova Marko Simčič, ki )c prebral tudi nekAl pesmi Vinka derndorferja.
Mojca Mgtot
Socialni dialog je v Evropi ena temeljnih vrednot, je povedal Srečko Cater.

Novi model ne povečuje avtomatično plačne mase
2002-2004 in zakon o izvajanju dogovora. Zato ne drži, da dogovor določa unificiran način usklajevanja izhodiščnih plač.
Noben model se ne da realizirati na pamet in čez noč. Potrebno je spoznati razmere, da bi jih lahko postopno spreminjali v želeno smer. Prav zaradi tega smo predlagali nov način usklajevanja
V zadnjem času so problemi določanja plač in kolektivnih pogajanj spet aktualni. V ozadju je zlasti vprašanje, ali nadaljevati decentralizacijo sistema plač ali to področje ponovno centralizirati. Politika plač kot makroekonomskega agregata je potrebna za uravnavanj, in „	nje pogojev gospodarje-
visno ^0sP°c*ars*<e rast‘- Ključ te politike je od-in n°St. P'ač od rasti bruto domačega proizvoda ni k' l ^'Vnosti dela. Brez gospodarske rasti mer OVOs,ne rast’ P*ač- Inflacija, kije sedaj leno i 23 ®'*3anJe plač, ni kakovosten dejavnik gos-arske rasti in povečevanja blaginje, v n|°ySPrejernu kolektivnih pogodb v letu 1990 Plačni politiki in sistemih plač ni bilo velikih ■ Prememb. Pri plačah še vedno ohranjamo kri-nJ .'Zahtevnosti, ki meri, ali je eno delo bolj ali anj zahtevno, ne pove pa, koliko je to delo vred-hoH ?x °-i I30 PocIpisu kolektivnih pogodb je iz-n], ,ISCna plača znašala 59 odstotkov poprečne ace. sedaj pa znaša že manj kot 30 odstotkov, v sve 613 * 994 je društvo za vrednotenje dela h()(1’’P modri knjigi zapisalo, daje potrebno iz-te ls.cne Plače ukiniti in jih nadomestiti s ka-mu • am'’ h' so lastne novemu gospodarske-j° D]Sl^tetnu' 2avzel> so se za večjo avtonomi-tivn h 'n Plačnih sistemov. Pogajalci v kolek-n° del	naj bi določili predvsem ce-
siste 3 ZU tarihne razrede, višino dodatkov in jetje ^If^notenja uspešnosti pa prepustili pod-sloVa . .ejstvo je, da podjetje planira cilje po-ga nl.a 'n dela, in je prav, da so ti cilji podla-meniijtlVac'-ie delavcev. Znani cilji naj bi po-
niezniifvt0V'm0’ t*a izhodif>čne plače po posa-na spj .kolektivnih pogodbah dejavnosti glede 15 odst ne hnlehtivno pogodbo odstopajo le do ^htivn h 0V’-ie na P0dlagi mehanizmov v ko-med ob ^08°dbah zelo težko razložiti, zakaj so 1 OO-o j ^nnanimi plačami odstopanja več kot jetia . stotna- Lahko pa rečemo, da so se pod-deip] v3 a Prilagoditi trgu in daje sedanji mo-na^api^holektivnih pogodbah zanje mrtva črka
PripravT ne trdimo> daje model plač, ki sta ga jalcev i,' '/ntr0^ovni skupini Združenja deloda-mo(je| 3. £dina in najboljša rešitev, je drugi čeni strni-edStaV^ 'e l3er8am. Menda so ga dolo-dar Po .ovniahi po naročilu GZS pripravili, ven-r°čniku '' 0V'^ besedah le za informacijo na-
uva-
maso
U *
■ianje novm'^' nove8a modela pravijo, da Plač. fp •1 modelov obvezno povečuje maso 1)6 ekonnm° uPcritevanju izkušenj iz dogovorna ilustmJCreS’v tržnih razmerah pa to ne drži. !P°dela k; m 1',° navajamo šolski primer delovanja 'n količnikih"16 J1 na obveznih izhodiščnih plačah prednost tarif" modela. ki temelji na ceni dela nlna postavi , "kgU razreda- osnovna plača, ta-račan smo v 3), eZ,0bveznih količnikov. Za iz-Poljubne vr ' ,PO jUbno kadrovsko strukturo
vrednost, izhodiščnih plač.
Tarifni razred	Količnik	Izhodiščna plača	Število delavcev	Vsota
1	2	3	4	3x4
I.	1,00	70.000	10	700.000
n.	1,10	77.000	20	1.540.000
m.	1,23	85.100	30	2.553.000
IV.	1,37	95.900	50	4.795.000
v.	1,55	108.500	90	9.765.000
VI.	1,85	129.500	50	6.475.000
VIL	2,10	147.000	30	4.410.000
VIII.	2,50	175.000	40	7.000.000
IX.	3,00	210.000	5	1.050.000
Vsota		325	38.288.000	
Poprečna izhodiščna plača znaša v našem primeru 117.809 tolarjev. Povsem enak rezultat bomo dobili, če množimo vsako izhodiščno plačo s 5 odstotki (38.288.000 x 105 = 40.202.240) oziroma vzamemo 5 odstotkov od poprečne plače (5890) in jih vključimo v izhodiščne plače ali v poprečno plačo in pomnožimo z zaposlenimi (123.699 x 325 = 40.202.175). Drugače povedano, če ukinemo količnike, odpravimo linearnost in pridobimo možnost prilagajanja trgu. Zaradi tega ni nujno, da vse plače povečujemo v enakih odstotkih. Dejstvo pa je, da se masa plač ne povečuje, kar nekateri trdijo na pamet.
Drugi problem linearne eskalacije je, da se plače v nižjih razredih ne povečujejo v enakih zneskih v primerjavi s povečanjem cen košarice življenjskih stroškov. Višje plače pa se povečujejo bolj kot cene košarice. Razmerja plač ostajajo nespremenjena, kupna moč nižjih plač pa pada.
Podlago za uporabo naše formule usklajevanja plač dajeta dogovor o politiki plač za obdobje
plač na makro ravni. Nova formula bi bila: inflacija + produktivnost dela ali dodana vrednost na ravni države, dejavnosti ali podjetja = možna rast plač. Za pogajanja o možni rasti je mogoče zahtevati od nič do ..., odvisno od ciljev države in socialnih partnerjev. Zagotovo je izvedba te formule ozko povezana z zaposlenostjo. Sindikati bi se lahko opredelili za nižjo rast, če bi država in delodajalci zagotovili ohranjanje in povečanje zaposlenosti. Za primer povečanja brezposelnosti bi lahko vgradili varovalko, po kateri bi za povečanje plač uporabili celotno inflacijo v določenem obdobju. Fleksibilnost plač se bo kazala v podjetjih in bo povezana z deležem plač iz naslova delovne in poslovne uspešnosti. V času gospodarske rasti bo ta delež večji, v času kriz in stagnacij pa manjši. Prepričani pa smo, da se uspešnost ne zagotavlja le na ravni države ali dejavnosti, temveč zlasti v podjetjih. Cilji podjetij so namreč različni in plače (motivacija, stimulacija) morajo ciljem slediti.
Solidarni z Radiem dva
Ustvarjalci edinega slovenskega manjšinskega radijskega programa na dvojezičnem avstrijskem Koroškem, Radia dva, so zaradi spremenjenega zakona letos ostali brez denarne podpore javne radiotelevizije. Program so zato prve tri mesece ustvarjali zastonj. Sedaj je vprašljivo tudi to, ali bodo program sploh še lahko oddajali, saj jim grozi, da bodo izgubili še frekvenco. Štirje ustvarjalci radijskega programa in devet dijakov Koroške dijaške zveze se je zato odločilo, da bodo začeli gladovno stavkati.
Solidarnost z ustvarjalci Radia dva in nestrinjanje s političnimi pritiski na slovensko narodno skupnost je izrazila tudi ZSSS. Na ignorantsko obnašanje avstrijske oblasti na Dunaju ter na avstrijskem Koroškem je opozorila s shodom pred avstrijsko ambasado. Predstavniki ZSSS so se v ponedeljek, 24. marca, s transparenti »sprehodili« pred av-
strijsko ambasado in v njihov poštni nabiralnik vrgli protestno pismo. Odpravnik poslov je predsednika ZSSS, Dušana Semoliča, povabil na ambasado in mu obljubil, da bo pismo predal kanclerju Wolfgangu Schiisslu.
M. M.

3. kongres Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije
SDE se bo dosledno boril za ohranjanje delovnih mest in socialno varnost zaposlenih
Sredi prejšnjega tedna je bil v hotelu Habakuk v Mariboru 3. kongres Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE). Okoli 50 delegatov je sprejelo poročilo o delu v minulih štirih letih, spremembe statuta in program dela za naslednje mandatno obdobje, izvolili so tudi novo vodstvo. Uidi naslednjih pet let bo na čelu SDE Franc Dolar, konference posameznih dejavnosti pa bodo vodili podpredsedniki: Jure Žvan (elektrogospodarstvo), Iztok Cilenšek (premogovništvo) in Jože Kopinja (naftno-plinska in druge dejavnosti).
Na kongresu so sodelovali tudi številni gosti, med katerimi so bili: predsednik ZSSS Dušan Semolič, državni sekretar za energetiko v ministrstvu za okolje in prostor Dorde Žebeljan, predsednik Gospodarskega interesnega združenja distribucije Peter Petrovič, generalni direktor Holdinga slovenskih elektrarn Drago Fabijan, direktor Dravskih elektrarn Maribor Danilo Sef, sekretar mednarodnega sindikata PSI Josef Krejbych, sekretar mednarodnega sindikata EPSU Jan-Willem Goudrian, sekretar sindikata EMCEF Jean-Pierr Klapuch, mednarodni koordinator sindikata VERDI iz Nemčije Sven Bergerlin, sindikalni sekretar za delo in socialo Avstrije, Slovenije in Hrvaške Peter Mihalzik. Kongresa so se udeležili tudi sekretar za mednarodne odnose sindikata FI iz Fran-
cije Pierr Constantin, predsednik sindikata GMT iz Avstrije Rudolf Niirnberger, predsednik sindikata energetike Češke Jir-ži Kubicek, predsednik sindikata elektroenergetike Slovaške Vladimir Mojš, predsednik sindikata energetike Madžarske Kezsa Gal, predsednik MOL-a iz Madžarske Jozsef Kudcla, predsednik sindikata energetikov Makedonije Raško Miškoski, predsednik sindikata javnih služb Srbije Milan Simič, predsednik sindikata energetike Bosne in Hercegovine Mensud Krlješa, predsednik rudarskih sindikatov Bosne in Hercegovine Fikret Suijič, predsednik sindikata energetike Bolgarije Gergija Petrov. Sindikate dejavnosti v okviru ZSSS so zastopali Drago Gajzer, predsednik SKEI, Iztok Bratož, predsednik SGiT, Dragica Andlovič, predsednica SKVNS Slovenije.
V SDE vedo, kam »pelje vlak« slovenske energetike
Po Internacionali so si udeleženci najprej ogledali multime-dijsko predstavitev SDE in prisluhnili priložnostnemu kulturnemu programu trobilnega kvarteta Qualamba. Delegate in goste je uvodoma pozdravil predsednik SDE Franc Dolar. Na njegov predlog so delegati sprejeli poslovnik o delu ter izvolili delovno predsedstvo na čelu z Aleksandrom Maričem in druge organe kongresa.
V pozdravnem govoru je DO' lar med drugim dejal: »V SDt smo v minulih štirih letih dokf' zali, da s skupnimi močmi lah' ko rešujemo probleme, ki pestij0 delavce v energetiki. Pred delavk1 v energetiki niso obetavni čas*' saj posledice privatizacije in n' beralizacije energetskega trga pir vsod po Evropi na svoji koži naj' bolj občutijo delavci. Vemo, kaf’ in po kateri poti pelje vlak *1^ venske energetike. Del te poti o sanacije premogovništva do s nacije lendavske Nafte je žo ' nami, pred nami pa je privatiA'
n
i
a 1-Str'bucije električne enei i k' SDE vemo, kaj hočemt tan 0liSmo to vedeli tudi ob us av‘janju Holdinga slovenski ciektrarn.
Delavcem v energetiki dos ‘ nidokazal,dajihjeni c- ^ujlažje je naročiti Studi Prestrukturiranju in ugotavlj P^sežkov delavcev, vend a se v SDE s takšnim pristope st escvanJu razvojnih vprašanj v ‘ujamo. Zelo enostavno je tu en„ Pr°dati, vendar lahko to do ^etski krizi privede drža tenp V'snosti' višjih cen in m Slr» °^.r*3e- Predno se bomo pr 0nii' odločili za pravo pot ( ii.. rul<turiranju in privatizac
naredmextSkih Podjetii’ bo trel Pa do i • nckaj korakov. Sic enepp!,? Podjetja na področ
PresežnuJ1180 odPuščala traj' strani n'h klavcev, kar je na e laS[)pezidtat učinkovitega d
dica n ’PH drug' strani Pa P°sl ga nn 'Vltega socialnega dial Vsemi POdro^ju energetike mt Socialnimi partnerji. T
di v bodoče SDE ne bo pristal na ukinjanje delovnih mest, pač pa se bomo zavzemali za razvijanje dodatnih programov in za iskanje novih tržnih niš!”
Pri vstopanju v EU je potreben realizem
Dušan Semolič seje SDE zahvalil za sodelovanje v skupnih akcijah ZSSS. Menil je, da je SDE z ustanovitvijo ekonomsko-socialnega odbora za energetiko lahko zgled drugim sindikatom, kako je treba poskrbeti za socialni dialog v panogi. Tudi vključitev delavcev v energetiki v dodatno pokojninsko zavarovanje sodi med pomembne uspehe SDE.
Semolič je opozoril, da je pri vstopanju Slovenije v Evropsko unijo potreben realizem, saj se v njej ne cedita med in mleko. Svobodni sindikati želijo sodelovati pri oblikovanju Evropske unije, ki ne sme biti samo Evropa kapitala, temveč tudi Evropa delavcev. V njej mora iti bolje tudi tis-
tim, ki danes nimajo dela in ki so tako ali drugače socialno ogroženi. To je tudi odgovornost sindikatov. Čeprav bo po vstopu v EU slovenska država izgubila mnogo pristojnosti, za urejanje plačne politike, zdravstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne bo pristojen in odgovoren Bruselj. To ostaja odgovornost slovenske države, s tem pa tudi ZSSS, je poudaril Semolič.
Podjetjem, ki na to niso ustrezno pripravljena, bo vstop v Evropsko unijo povzročil velike težave. Rešiti jih bo mogoče samo s skupnimi prizadevanji menedžerjev, sindikatov in države, kije odgovorna za umno ekonomsko politiko. Če ne bomo znali strniti vrst, čaka Slovenijo še večji popridružitveni šok, kot ga je pred leti doživela Avstrija.
Tudi državni sekretar za energetiko Dorde Žebeljan je dejal, da je socialni dialog na področju energetike pri nas dobro razvit. V Sloveniji je že okoli 20 odstotkov energetike že privatizirane, pri nadaljnji privatizaciji pa država ne bo gledala samo na višino kupnine, temveč tudi na to, da bodo imeli bodoči lastniki pozitiven odnos do delavcev in nasploh do socialnega partnerstva.
Josef Krejbych se je vodstvu SDE zahvalil za prizadevno delo v mednarodni sindikalni organizaciji PSI. Dejal je, da igra SDE zelo pomembno vlogo pri sindikalnem povezovanju delavcev v energetiki na področju srednje in jugovzhodne Evrope.
Jan-Willem Goudrian seje zahvalil sindikatu SDE za delo v mednarodni sindikalni organizaciji EPSU, ki združuje 10 milijonov delavcev v energetiki v Evropi. Dejal je, da se podobno kot v Sloveniji tudi v drugih državah v Evropi delavci v energetiki srečujejo s problemom privatizacije in liberalizacije energetskega trga. Vendar pa oba procesa še v nobeni državi nista dala želenih rezultatov, saj se cene energije niso zmanjšale. Zato pa je v Evropi v zadnjih letih zaradi liberalizacije trga propadlo že blizu 300.000 delovnih mest v energetiki. Zaskrbljujoče je tudi, da se zmanjšuje obseg vlaganj v energetiko, saj novi lastniki energetskih podjetij bolj kot na bodočnost gledajo na kapitalske donose.
Jean-Pierr Klapuch je v imenu sindikata EMČEF opozoril, da posledice liberalizacije energetskega trga niso pozitivne, ker je doslej propadlo že preveč delovnih mest. Po njegovih bese-
dah bo omenjene probleme nujno rešiti s socialnim dialogom, ki mora postati bolj učinkovit.
Po besedah Petra Petroviča bo treba socialni dialog pri nas že naprej razvijati. Po besedah Draga Fabjana so dobro usposobljeni, prizadevni in zadovoljni delavci največja konkurenčna prednost vsakega podjetja. Zato je zelo pomembno tudi soupravljanje delavcev. Fabjan seje zavzel za to, da bi bili delavci, ki prizadevno, kakovostno in uspešno delajo, primerno nagrajeni.
Kongres so na kratko pozdravili domala vsi drugi gosti iz tujine. Iz njihovih besed seje dalo razbrati, da igra SDE zelo pomembno vlogo pri mednarod-
Spremembe statuta SDE je predstavil Boris Jesenšek.
nem povezovanju energetskih sindikatov, zlasti na območju srednje in jugovzhodne Evrope.
Priznanja najbolj prizadevnim članom
Po pozdravnih besedah so najbolj zaslužnim podelili odličja SDE Slovenije za leto 2003. Kakor je dejal predsednik komisije za priznanja Ervin Vidmar, podeljuje predsedstvo SDE Slovenije sindikatom družb in svojim članom plakete in posebna priznanja za posebne dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SDE na vseh ravneh njegove organiziranosti. Plaketo SDE sta letos prejela Alekdsander Marič iz Nafte Lendava in Janko Sevčnikar iz Termoelektrarne Šoštanj. Pisna priznanja pa so slovesno izročili Janku Lihtene-kerju iz Termoelektrarne Šoštanj, Božidarju Repniku iz Termoelektrarne Šoštanj in Marici Varga iz Nafte Lendava.
Nadaljevanje na naslednji strani

Poročilo o delu SDE Slovenije v obdobju od leta 1999 do 2002 je predstavil Franc Dolar. Po njegovih besedah so organi SDE dosledno uresničevali na prejšnjem kongresu sprejeti program dela, ki so ga sproti dopolnjevali z aktualnimi nalogami, pomembnimi za perspektivo ter ekonomski in socialni položaj delavcev. Pri tem so se srečevali z velikimi spremembami na področju energetike, ki so posledica vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Da so delavcem ohranili v preteklosti pridobljene pravice, so morali pokazati maksimalne pogajalske sposobnosti.
Med največje dosežke SDE v minulem mandatnem obdobju je Dular uvrstil rešitev problema-
vajanju zakonov prišlo do časovnih zamikov, na katere SDE nenehno opozarja.
SDE seje odločno boril tudi za ohranitev delovnih mest v Nafti Lendava, kjer je v minulih štirih letih prišlo do notranjih strukturnih sprememb. S svojimi aktivnostmi je SDE preprečil, da bi se ob prestrukturiranju drastično zmanjšalo število zaposlenih.
V razpravi o gradnji čistilne naprave v TE Trbovlje je SDE pristojne opozarjal na strokovne argumente in socialno dimenzijo tega vprašanja. Po oceni SDE o izgradnji omenjene čistilne naprave ni več potrebno izgubljati besed, temveč začeti uresničevanje projekta.
Zaradi različnih študij, ki so bi-
tike premalo izplačanih plač iz obdobja 1991/1992, zaščito socialne varnosti delavcev v lendavski Nafti, podpis socialnega sporazuma o ustanovitvi eko-nomsko-socialnega odbora za področje energetike in sodelovanje v razpravah o pokojninski reformi in o novem zakonu o delovnih razmerjih.
SDE je odprta vprašanja reševal s pogajanji s predstavniki vlade (zlasti s sekretariatom za energetiko na ministrstvu za okolje in prostor), z obravnavo problemov na sejah predsedstva (le-teh je bilo 43) ter s sprejemanjem pobud in predlogov na konferencah posameznih dejavnosti.
S takšnimi metodami dela se je SDE v minulih štirih letih uveljavil kot avtonomen, enoten in
močan sindikat znotraj ZSSS, v katerega je ta čas vključenih blizu 8200 članov. Glede na število članov v posameznih dejavnostih je SDE reprezentativen v vseh dejavnostih energetike v državi. SDE seje potrdil kot enakopraven socialni partner, ki učinkovito ščiti pravice delavcev v energetiki, hkrati pa seje uveljavil tudi na mednarodnem področju.
V minulem štiriletnem obdobju je SDE največ pozornosti posvetil ohranjanju delovnih mest. Prav zaradi zahtev SDE je bil sprejet zakon o zapiranju rudnikov rjavega premoga, ki zagotavlja sredstva za prezaposlovanje rudarjev. V skladu s tem zakonom seje že veliko rudarjev prezaposlilo, mnogi jia so se predčasno upokojili. Zal pa je pri iz-
le izdelane v tujini, je prišlo tudi do zmanjševanja števila zaposlenih v elektrogospodarstvu. Po zaslugi SDE so izdelali študijo »Socialni vidiki privatizacije distribucijskih družb«, ki daje podlago za razumen pristop k reševanju tega problema. Poleg tega seje SDE zavzemal za ohranjanje delovnih mest tudi v podjetjih, ki so vezana na investicije na področju energetike.
Kolektivne pogodbe za naftno-pUnsko gospodarstvo še ni
V minulih štirih letih je SDE spremljal izvajanja kolektivnih pogodb za elektrogospodarstvo in premogovništvo, poleg tega si je prizadeval za pripravo podjetniških kolektivnih pogodb, ki so
jih v nekaterih okoljih že spr jeli. Kljub prizadevanjem SDE ] še ni podpisana panožna kolel tivna pogodba za naftno-plinsl gospodarstvo. Razloga za to s aktivnejše reševanje probleme Nafte Lendava in indolentno o' našanje sekcije za energetiko p Gospodarski zbornici Slovenij
Po oceni SDE je področje k' lektivnega dogovarjanja še vedi neurejeno, saj so posamezna z konska dopolnila suspendira posamezne določbe kolektivn pogodb. To lahko privede do z htev socialnih partnerjev po p novnih pogajanjih o obeh kole tivnih pogodbah. V SDE se z vedajo, da lahko to privede tu do poskusov zmanjšanja pravi kijih imajo delavci po veljavn kolektivnih pogodbah, zato bodo takim poskusom postav po robu.
Socialnim partnerjem na po ročju energetike je uspelo ust noviti ekonomsko-socialni odb energetike. Ta prvi panožni ek nomsko-socialni odbor v Slov niji je začel delovati obetavno, s so se na njem partnerji uspeli d govoriti za sklenitev pogodbe dodatnem pokojninskem zavar vanju.
V minulem obdobju je SE okrepil svoje aktivnosti na po ročju mednarodnega po vezo v nja. Na ta način je vodstvo SE spoznalo izkušnje drugih sine katov, ki že dalj časa delujejo pogojih tržnega gospodarstv SDE z izmenjavo izkušenj s si dikati v tujini, z organiziranje skupnih seminarjev, z delovnii pogovori in na druge načine kre svojo lastno organizacijo.
Delegati so z gradivom dob tudi poročila o delu vseh tn konferenc dejavnost (priprav
Poročilo po delu solid* nostnegajsklada je pred*1 vil Jurij Žvan.

^ojih dosedanji predsedniki kon-
Cil1^; Valter Vodopivec, Iztok
ro»rKopinjfnp°-
n v -----‘-»Maujc mili pic
orosenj za dodelitev mate Pomoči članom SDE, 27 jih <,w.u80^no. V 16 primei rad' Sv0jim o kinom pomaj
^ ^Zkcpa SOPialnpcra r\r
dic . rm primerih zaradi elementarne nesreče SDp®nh zaradi smrti. Ski či sv an' vU sol'darnostne lijo^^olanom namenil!
DrpH^'*0 nadzornega od Aleks!aViI nje80v pred: besen ainder Mar'č. Po nj v sk, ‘'f1 Je bilo poslovanj Vkl"du s predpisi. ElektrZp[avijc Jure Tre Prohi a Maribor opozo
lap,|iP.0djetjih še ni rešen oik da bi začeli razu v „. anovitvi četrte konf
žila n ^ SDE’v kateri bis tri^ PodJetja za distribucij p"e Sergije.
^Potrditvi poročil je
H brez r ' 80 jih ' z razprave.
tfe/a,C,°zen pn
in spoštovanje kolektivnih pogodb, za vzpostavljanje dobrih medsebojnih odnosov z resornimi ministrstvi in za sodelovanje z drugimi sindikati doma in v tujini. SDE bo aktivno spremljal odpiranje trga, liberalizacijo in privatizacijo celotnega energetskega sektorja in si prizadeval za podpis kolektivne pogodbe za naftno-plinsko dejavnost. SDE bo aktivno sodeloval tudi pri preoblikovanju energetskih družb v Sloveniji.
Po opravljenih volitvah je predsednik volilne komisije Albin Košar razg'asil rezultate volitev. Za predsednika SDE so delegati ponovno izvolili Franca Dolarja, ki je dobil 40 od 44 glasov. Za tri podpredsednike so bili izvoljeni Iztok Cilenšek (36 glasov), Jože Kopinja (38 glasov) in Jurij Žvan (24 glasov). Novi člani nadzornega odbora so Tatjana Hace, Zdenka Pergar, Janez Borštnar, Janko Sevčnikar, Albin Fabijan, Roman So-tošek in Bojan Majhenič. Za člane statutarne komisije pa so delegati izvolili Darinko Kor-delc, Borisa Jesenška, Vesno Petkovič, Ervina Vidmarja, Božidarja Repnika, Albina Fabijana in Alojza Isteniča.
Franc Dolar je v imenu novoizvoljenih dejal, da si bodo vsi izvoljeni fukcionarji SDE prizadevali zlasti za ohranitev socialne varnosti zaposlenih in za utrditev ekonomskega položaja delavcev. Opozoril je, da bo lahko SDE uspešno izvedel sprejeti program dela samo, če bodo za delo poprijeli vsi sindikalni zaupniki. »Brez vaše pomoči zahtevnih nalog ne bo mogoče opraviti, zato v imenu vodstva vsakega posebej in vse skupaj prosim za pomoč pri delu in uresničevanju našega skupnega programa dela,« je dejal Dolar. »Če bomo za delo poprijeli skupno, bomo močnejši in bolj uspešni!«
Zahvala iz lendavske Nafte
Predsednik podružnice SDE v Nafti Lendava Ivan Krpan seje pred zaključkom kongresa Sindikatu SDE zahvalil za vso pomoč delavcem tega podjetja. “Nafta Lendava ni več problem številka ena v SDE. Rešitev za delavce Nafte je že na vidiku in upam, da ob socialno varnost ne bo noben delavec. Hvala vsem, ki ste pomagali, da so pristojni poskrbeli za socialno varnost delavcev Nafte!« je sklenil Krpan.
Tomaž Kšela
Sindikalna lista
Marec 2003	Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) SIT Prvi del		Javni sektor* (nekdanje negospodarstvo) SIT
1. Dnevnice - cela dnevnica		
(nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00	4.511,00
- polovična dnevnica		
(nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00	2.254,00
- znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)	1.218,00	1.570,00
2. Kilometrina (od 12. 11. 2002 dalje)	53,94	53,94
(od 26. 11. 2002 dalje)	52,26	52,26
(od 10. 12. 2002 dalje)	53,70	53,70
(od 24. 12. 2002 dalje)	54,99	54,99
(od 4. 2. 2003 dalje)	55,02	55,02
(od 18. 2. 2003 dalje)	55,05	55,05
(od 4. 3. 2003 dalje)	54,24	54,24
3. Ločeno življenje	100.653,00		65.845,00
4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec		
5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2003)		
- po SKPGD (na delovni dan)	698.00	698,00
Drugi del
1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10	let	68.964,00 -za 20	let	103.446,00 -za 30	let	137.928,00		55.354.00 83.031.00 110.708,00
2. Odpravnina ob upokojitvi	503.264,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje	786.408,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje
3. Solidarnostne pomoči' - po SKPD - ob smrti delavca	150.979,00 - ob smrti v ožji družini 75.490,00		110.708,00
4. Minimalna plača (od 1. 12. 2002) 103.643,00		103.643,00
5. Zajamčena plača (od 1. 12. 2002)	50.559,00		50.559,00
6. Regres za letni dopust
-	najmanj minimalna plača po zakonu o delovnih razmerjih (Uradni
list RS št. 42/02, člen	131)	103.643,00
-	socialni partnerji so se	dogovorili, da znaša minimalni regres
za leto 2003 132.170,00 SIT, kar ho v kratkem objavljeno
v uradnem dokumentu	132,170,00	132.170,00
-	ali največ	183.495,00
(70 % povprečne slovenske plače)
* I. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97).
2.	V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba.
3.	Regres za letni dopust v negospodarstvu je določen z Aneksom, Uradni list RS št. 99/01.
4.	Izhodiščna plača za I. tarifni razred v Splošni kolektivni pogodbi za negospodarstvo za januar 2003 znaša 52.473 SIT.
5.	Osnova za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja od 1. januarja 2003 znaša na mesec bruto 173.374 in neto 110.708 SIT (podatek za nekdanje gospodarstvo).
Strokovna služba ZSSS

Programsko-volilna konferenca Sindikata lesarstva Slovenije
Prva naloga - kolektivna pogodba dejavnosti
V petek je bila v Lipici 2. programsko-volilna konferenca Sindikata lesarstva Slovenije (Sinlesa). Delegati so obravnavali in sprejeli poročilo o delu v obdobju od 1999 do 2003, poročilo nadzornega odbora, statutarni sklep in programske usmeritve za delo v prihodnjem obdobju. Predsednik sindikata bo še naprej Danilo Vedlin, sekretar pa Marjan Ferčec. Po konferenci je bila še seja republiškega odbora, na kateri so obravnavali spremembe statuta in tudi odnos do delodajalcev, ki so za več kot leto dni prekinili pogajanja o kolektivni pogodbi dejavnosti. Po pozdravu udeležencem so delegati najprej določili dnevni red, potrdili predlagani poslovnik, izvolili delovno
predsedstvo in delovna telesa.
O poročilo o delu Sinlesa v preteklem obdobju sta uvodoma govorila Danilo Vedlin in Marjan Ferčec. Po Vedlinovih besedah je Sin-les spremenjene družbene in gospodarske razmere občutil že leta 1990. Zaradi njih je propadlo veliko podjetij in delovnih mest. Sin-les se je šele leta 1995 postavil na svoje noge. V minulem mandatnem obdobju je članom izdal tudi svoje izkaznice.
Temeljna vsebinska naloga je bilo sodelovanje na različnih pogajanjih, med drugim o kolektivni pogodbi, plačah, socialnem sporazumu in zakonu o delovnih razmerjih. Na pogajanjih je Sinles predlagal odpravo nesmiselne razlike med izhodiščnimi in minimalno plačo. Ker se delodajalci niso bili pripravljeni pogajati, jih je Sinles s podpisovanjem izjav članstva k temu prisilil. Zal so pogajanja delodajalci spet prekinili do junija 2004. Zaradi takšnega obnašanja delodajalcev je boj z njimi včasih podoben boju z mlini na veter.
Zaradi nespoštovanja socialnega dialoga je stavka v lesarstvu skoraj neizbežna, o njej bo sklepal stavkovni odbor.
Sindikalno delo je kot nikoli izpeta pesem, včasih je veselo, drugič žalostno, je zaključil Vedlin.
Pisno poročilo o delu sindikata v preteklem obdobju je Ferčec predstavil takole:
Število članov Sinlesa se je po letu 1999 zmanjševalo manj kot v prejšnjem obdobju, ko je bilo veliko stečajev. Po zadnji seji republiškega odbora pa je prišlo do preobrata, saj je Sinles izdal 400 novih izkaznic.
Ker zaposleni v prisilnih poravnavah niso dovolj zaščiteni, je podjetje Bukev iz Lovrenca na Pohorju odpustilo vse zaščitene kategorije zaposlenih, tudi invalide. Ker so menili, da sindikat zanje ni naredil dovolj, so iz sindikata izstopili vsi invalidi iz tega podjetja.
Zaradi te izkušnje je vodstvo sindikata sodelovalo pri vseh pogajanjih o novih zakonih, še posebej pri zakonu o delovnih razmerjih.
-iPicn, Mnncc 2003
Danilo Vedlin, dosedanji in novi predsednik Sinlesa
Pri kolektivni pogodbi za lesarstvo je problem v tem, da bi delodajalci želeli spremeniti normativni del in pri tem pravice znižati na raven iz zakona o delovnih razmerjih. Za sindikat je to nesprejemljivo, saj bi bili delavci veliko na slabšem.
Prvo kolektivno pogodbo, v celoti je temeljila na splošni pogodbi za gospodarstvo, je Sinles podpisal leta 1991. Drugo kolektivno pogodbo je dosegel na pogajanjih leta 1995. Njena veljavnost je podaljšana do 28. avgusta letos. Velik korak za zaščito pravic zaposlenih so le-saiji naredili leta 1997, ko so se odločili za tožbo zaradi enostranske odpovedi kolektivne pogodbe dejavnosti. Kasneje so kot edini sindikat podpisali aneks kolektivne pogodbe, s katerim pa delodajalcem niso priznali pravilnosti prejšnje odpovedi. Na podlagi te pogodbe imajo lesarji višji regres za prehrano med delom in jubilejne nagrade za skupno delovno dobo, višje število ur za sindikalno delo ... Na pogajanjih o novi tarifni prilogi pa je Sinles med drugim ponudil tudi nov plačni model. Delodajalci so menili, daje predlog dober, vendar ga niso želen prvi preizkusiti. Ker so delodajalci ignorirali poziv za pogajanja, je Sinles izvedel releren-
V delovnem predsedstvu skupščin so bili (od leve): Zala Časi, Miran Rosenstein in Igor Kalin.
Marjan Ferčec, dosedanji in novi sekretar Sinlesa
jjutn v podporo stavki za uresničitev svojih zahtev. Šele zaradi stavkovne grožnje so deloda-Jalci spet sedli za pogajalsko mizo, vendar so Po sklepu upravnega odbora združenja pri GZS Pogajanja prekinili do junija 2004.
Poseben problem je odnos med izhodišč-n'mi in minimalno plačo, pred leti so bila izhodišča 28 odstotkov večja od minimalne pla-Če, sedaj so dva odstotka nižja.
Po mnenju Ferčeca bi ZSSS morala odločno nastopiti na primer pri zahtevi za dogovor o višini regresa in uskladitvi izhodiščnih plač 2 minimalno.
Sinles je tudi navzven prepoznaven po svojih skladih, s katerimi bo lahko organiziral tudi 0strejše sindikalne boje.
Po konferenci se je sestal še republiški odbor Sinlesa in sprejel spremembe in dopolnitve statuta. Sprejel je tudi amandma, Po katerem bo republiški odbor, kot naj-višji organ Sinlesa, sestavljen iz predsednikov sindikatov podjetij in družb. Na vsakih sto in tristo članov pa bodo sindikati družb imeli pravico do dodatnih delegatov. Čeprav natančno število članov še ni znano, jih bo novi republiški odbor verjetno imel več kot sto.
Republiški odbor je potrdil vse sklepe, ki jih je prejšnji naj višji organ sprejel oktobra lani. Med njimi je tudi napoved stavke v lesarstvu. Izvršni odbor, ki opravlja tudi funkcijo stavkovnega odbora, je pooblastil, da določi datum stavke po dogovoru z drugimi sindikati, povezanimi v ^kSS.
Republiški odbor je članom Sinlesa iz Podjetja Koples dodelil po 10.000 tolar-Jev solidarnostne pomoči. Zaposleni v tem Podjetju so v veliki stiski, saj so bili dalj asa brez plač, zdaj pa je podjetje v stenju.
n
i
Udeležence je pozdravil Doro Hvalica, predsednik Glose. Posebej je poudaril, da bodo zaposleni vedno težje zunaj sindikatov, saj se njihov pomen povečuje. Za uspešnost sindikatov pa bo pomembna tudi njihova medse-hojna povezanost in sodelovanje pri skupnih akcijah. ZSSS naj hi tako postala še močnejša sindikalna centrala.
Več besedje namenil tudi Vedlinu. Označil gaje za človeka, ki na vsako sejo predsedstva ZSSS pride z jasnimi cilji in svoja stališča tudi vedno brani. Ker misli __________
s svojo glavo, je pri tem včasih tudi težaven, je še dejal.
Delegatom je zatem Ferčec prebral še pismo podpore, ki ga je skupščini v imenu koordinacije industrijskih sindikatov poslal Jovo Labanac. Uvodoma je zapisal, da so sindikate delodajalci pahnili v radikalen in hrezkompromisen boj, zaradi katerega so ta dan pred poslopjem GZS, kjer se bojujejo za skupne cilje. Kolegom je med drugim zaželel, naj se učinkovito organizirajo in tako dosežejo zastavljene cilje. Po Laban-čevih zagotovilih bo koordinacija industrijskih sindikatov naredila vse, da bi se pogajanja o kolektivni pogodbi za lesarstvo takoj nadaljevala. Združeni industrijski sindikati bomo dokazali delodajalcem, da delavci, ki ustvarjajo dodano vrednost, zaslužijo človeka vredno življenje. Če naših argumentov ne bodo razumeli, bomo organizirali splošno stavko, je zaključil Labanac.
Predsednica verifikacijske komisije Dragica Griben je zatem poročala, da skupščini prisostvuje 63 delegatov in da lahko veljavno sklepa.
Poročilo nadzornega odbora je prebral Mitja Bukovec. Povedal je, daje bilo poslovanje transparentno, pošteno in skladno s pravilnikom ZSSS, finančnimi načrti in odločitvami. Upravljavci z denarjem ravnajo skrajno racionalno in sindikat lahko deluje skladno z vna-


Mitja Bukovec, član nadzornega
odbora
Dragica Griben, predsednica verifikacijske komisije
Marija Janko, predsednica volilne komisije
prej odmerjenim denarjem. Sinles seje v zadnjem obdobju finančno okrepil in bi lahko financiral tudi večdnevno stavko. Priloga poročilu Sinlesa sta tudi poročili območnih odborov Sinlesa za Podravje in Gorenjsko.
Po sprejetju poročil so delegati opravili vo-
Nadaljemnje na naslednji strani
Delegati so za predlagane listine glasovali enotno.
litve predsednika, sekretatja in nadzornega odbora. Republiški odbor je o poteku kandidiranja pripravil pisno poročilo. Iz njega je razvidno, da so bili za predsednika evidentirani štirje kandidati, za sekretarja pa en sam. Eden od evidentiranih ni soglašal s kandidaturo. Zadostno podporo za kandidaturo je dobil le Danilo Vedlin. Ljubljanski območni odbor ni pravočasno oddal podpore kandidaturi Mitji Bukovcu.
Na vseh treh glasovnicah je bilo tako le toliko kandidatov, kolikor sojih volili. Volilna komisija je skrbno izvedla volitve in njena predsednica Marija Janko je sporočila tale volilni rezultat (glasovalo je 63 delegatov):
-	Danilo Vedlin, kandidat za predsednika, je dobil 42 glasov,
-	Marjan Ferčec, kandidat za sekretarja, je dobil 50 glasov.
Za člane nadzornega odbora so bili izvoljeni Majda Bogataj, Tomaž Križnik, Nevenka Povšnar, Veronika Rudolf in Jožica Vindiš.
Ker seje delegatom medtem pridružil tudi Dušan Semolič, mu je predsedujoči dal besedo. Predsednik ZSSS seje najprej zahvalil za sodelovanje Vedlinu in Ferčecu. Zatem je govoril o razmerah, ki bodo nastale zaradi vstopanja naše države v Evropsko unijo. Poročal je tudi o protestnem shodu pred poslopjem GZS in med drugim dejal, da bo ZSSS, če shod ne bo zalegel, organizirala stavko. GZS je očital, da je paradržavna inštitucija. Njeno ravnanje pri kolektivnih pogajanjih, še posebej za kemično in gumarsko industrijo, je označil za noro. Podpisa dogovora, ki so ga dosegli direktorji v imenu delodajalcev in sindikati za delavce, po njegovem mnenju ne sme nihče ovirati. Ker nihče sam od sebe delavcem ne bo dal ničesar, se bodo morali sindikati tudi v bodoče bojevati za dosego ciljev, je zaključil Semolič.
V naslednji točki dnevnega reda so delegati potrdili predlog statutarnega sklepa. Z njim so dosedanji štiriletni mandat funkcionarjem in organom spremenili v petletnega.
Predlog programskih usmeritev za delo v
obdobju 2003 do 2008 je obrazložil Ferčec. Prvi cilj sindikata bo kolektivna pogodba in varovanje v njej določenih pravic zaposlenih. Še naprej si bo Sinles prizadeval za izenačitev minimalne plače in osnovne plače, pri Čemer naj bi minimalna plača znašala 60 odstotkov povprečnih plač zaposlenih v predelovalnih dejavnostih. Vztrajali bodo, da bi le kolektivna pogodba za lesarstvo imela splošno veljavnost v dejavnosti. V njej bodo skušali uveljaviti nov plačni model. Kolektivne pogodbe podjetij bodo lahko le nadgradnja kolektivne pogodbe dejavnosti.
Druga točka programa zadeva povezovanje sorodnih sindikatov, pri čemer bo od besed treba preiti h konkretnim korakom. Sindikate družb bo treba usposobiti za naloge, povezane z novo zakonodajo. Še posebej aktivni bodo morali biti pri sklepanju pogodb o zaposlitvi in aktov o sistemizaciji.
Zelo pomemben cilj Sinlesa bo povečanje števila članov, saj je od tega odvisna moč sindikata. To bo sindikat dosegel z zagotovitvijo enakih pravic vsem članom. Najboljša reklama za pridobivanje članstva pa bo večja učinkovitost Sinlesa.
Sindikat bo pripravil več oblik izobraževanja o delovnih razmerjih, vlogi in nalogah sindikata. Izobraževanje bo organizirano zlasti v interesu sindikata in ne članstva, kot so to do-sedaj postavljali. Treba bo samega sebe malo tudi prisiliti k izobraževanju in pridobivanju znanj.
Sinles bo kmalu imel svojo spletno stran na internetu, ki mu bo omogočala večjo prepoznavnost. Več bo tudi komuniciranja po elektronski pošti.
Čeprav seje Sinles finančno že okrepil, p°' trebuje še trdnejšo materialno podlago. Ta mu bo med drugim omogočila tudi dajanje soli' darnostnih pomoči ogroženim članom. De' legati so predlagane programske usmeritve p0' trdili brez razprave.
Pred zaključkom kongresa je dosedanji 'n novoizvoljeni predsednik Danilo Vedlin na' govoril delegate. Zagotovil jim je, da si b° kljub volilnemu rezultatu in vsemu, kar se je dogajalo pred skupščino, prizadeval biti preC ' sednik vseh članov Sinlesa.	..i
Franček Kavcl
Po končani konferenci so se udeleženci zbrali pred poročno dvorano v Lipici.
Obratovalni čas trgovin zapleta tudi ustavno sodišče
Sindikat delavcev trgovine Slovenije je konec februarja v državni zbor vložil podpise, potrebne za začetek zakonodajnega referenduma o obratovalnem času prodajaln. Po zakonu je predsednik državnega zbora dolžan določiti rok za zbiranje Podpisov za razpis referenduma ali pozvati ustav-no sodišče, da se opredeli do referendumskega vPra.šanja. Ker je strokovna služba državnega zbora menila, da referendumsko vprašanje morebiti n| skladno z ustavo, je državni zbor ustavno sodišče zaprosil za presojo ustavnosti referendum-skega vprašanja.
Ustavno sodišče je predlog državnega zbora obravnavalo 20. marca in pobudo zavrglo. Svoje odklonilno stališče je oprlo na ugotovitev, da državni zbor ni dovolj argumentiral, zakaj bi referendumsko vprašanje lahko bilo v neskladju z ustavo. Državni zbor je zaradi tega 24. marca pozval Sindikat delavcev trgovine Slovenije, naj dopolni zahtevo za razpis referenduma. Pri tem naj pobudnik upošteva tudi predlog sprememb zakona o trgovini, ki gaje v državni zbor vložila Nova Slovenija. Na tej podlagi naj bi predsednik državnega zbora poslal ustavnemu sodišču
Začetek pogajanj o kolektivni pogodbi za javni sektor
Po 17. krogih pogajanj o kolektivni pogodbi 0 skupni metodologiji za uvrščanje orientacij-skih delovnih mest in nazivov v plačne razrede jKPSM) sta pogajalski skupini vlade in sindikatov uskladili večino odprtih vprašanj. Čeprav Pogajalski skupini nista uskladili določb o nekaterih kriterijih za vrednotenje delovnih mest Dizični napor, vplive okolja in stresne delovne faztnere) in nista rešili vprašanja vrednotenja na-z'Vov, sta se dogovorili, da 27. marca začneta podajanja o kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) in da se bosta h KPSM vrnili kasneje, kose bodo pokazali njeni učinki pri tarifnem delu
Sindikalna pogajalska skupina je na pogajala o KPJS pristala, ker ji je vladna stran 13. mar-
ca posredovala nov predlog KPJS, ki ne vsebuje normativnega dela in določbe, po kateri z uveljavitvijo KPJS neha veljati kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti. Seveda sindikalna pogajalska skupina tudi z novim vladnim predlogom KPJS ni zadovoljna, saj je ostal v drugih določbah nespremenjen. Sindikalna stran bo zato na začetku pogajanj zahtevala, naj vladna stran dopolni vse člene, ki jih je pustila odprte. Poleg tega bo vladno stran opozorila, da njen predlog delitve sredstev za delovno uspešnost znotraj delovne enote in postavljanje omejitve za izplačevanje dodatkov za manj ugodne delovne pogoje ter dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve nimata podlage v ZSPJS.
Bojan Hribar, vodja pogajalske skupine
Solidarni smo močnejši
Od 8. do 14. marca sem bil na seminarju v Pa-«zu z naslovom »Izzivi širitve Evropske unije«, ^a svoje člane gaje pripravil francoski sindikat Dorce Ouvriere (Delavska moč). Kot gostje smo ^delovali tudi predstavniki držav članic kandidatk za vstop v EU. Vsak od nas je predstavil Jv°jo državo, njen ekonomski in socialni položaj ter izzive in strahove pri vključitvi v EU.
Pri predstavitvi Slovenije sem predstavil ka-
zalce gospodarske razvitosti (BDP ipd.), ki nedvomno kažejo, da naše gospodarske razmere daleč presegajo manj razvite kandidatke - Romunijo, Poljsko, Litvo, Latvijo, Bolgarijo ... To sem povedal predvsem kot odgovor na njihov strah pred izgubo delovnih mest zaradi našega vstopa v EU, ki so nam ga domačini izrazili v začetnih dneh seminarja.
Poskušal sem tudi pojasniti, da ne pomaga valiti tega problema na druge in iskati izgovore, ampak da morajo sindikati svojim delavcem aktivno pomagati pri zaposlovanju in izobraževanju, da bodo bolj konkurenčni na trgu delovne sile. Na več primerih sem pojasnil, da ne bodo z našim vstopom samo nekaj izgubili, mi pa samo dobili, ampak da bomo zaradi vstopa v EU tudi mi imeli nekaj stroškov. Če pretehtamo pluse in minuse, vidimo, da bomo vsi skupaj (vsaj) dolgoročno imeli več možnosti za višji življenjski standard. Države v EU morajo biti povezane in si pomagati, in to ne samo zaradi solidarnosti. Vedeti morajo, da bomo skupaj močnejši v primerjavi s preostalim svetom, ter da bomo z enotnim evropskim stališčem do vsakega problema dosegli boljši rezultat.
dopolnjen predlog za presojo ustavnosti. Vodstvo sindikata je v zadnjih mesecih opravilo številne neformalne in tudi formalne pogovore s predstavniki političnih strank. V njih je zaznalo zlasti to, da se stranke želijo izogniti referendumskemu odločanju o tem vprašanju. Takšna usmeritev političnih strank je verjetno povezana z veliko podporo javnosti, ki jo za prizadevanja sindikata kažejo mnenjske ankete. Tudi poslanci so v državnozborski obravnavi opozarjali na kršitve pravic delavcev.
Na pogovoru vodstva državnega zbora in vodij poslanskih skupin in koalicijo je bil izražen interes za spremembo liberalnega obratovalnega časa po parlamentarni poti. Poslanci so pristojno ministrico Teo Petrin pozvali, naj predstavnike delodajalcev in sindikatov povabi na pogovor, da bi skupaj oblikovali nov predlog obratovalnega časa.
Predstavniki Sindikata delavcev trgovine Slovenije pogovora niso odklonili, poudarili pa so, da ne morejo odstopiti od začrtanega cilja - delavcem bolj prijaznega obratovalnega časa.
Nadaljnja aktivnost sindikata bo v naj večji meri odvisna od ravnanja ustavnega sodišča. Če bo njegovo mnenje za sindikat negativno, bo izkoristil vsa druga razpoložljiva pravna sredstva. Odbor za gospodarstvo pri državnem zboruje na seji to sredo podprl predlog Boruta Pahorja, s katerim pobudnika referenduma poziva, naj dopolni vprašanje. Sindikat naj bi bolj obrazložil tudi javni interes za omejitev nedeljskega obratovanja.
(Iz gradiva Sandija Bartola, strokovnega sodelavca SDTS, pripravil F. K.)
Stečaj Koplesa
Na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu je prejšnji teden stekel stečajni postopek za podjetje Koples. Brez delaje ostalo 105 delavcev, ki jim podjetje dolguje še decembrsko, januarsko in februarsko plačo. Za stečajnega upravitelja je sodišče imenovalo Mirana Kosa.
Podjetje Koples, ki je v skoraj 90-odstotni lasti delavcev, je zašlo v težave tudi zaradi tega, ker je šel v stečaj njegov naj večji kupec v Nemčiji, ki podjetju še vedno dolguje okoli 300.000 evrov. Delavci imajo zdaj 60 dni časa, da v stečajnem postopku prijavijo svoje terjatve. Po grobih izračunih podjetje dolguje delavcem skupno več kot 100 milijonov tolarjev. Ker ima podjetje precej nepremičnin, bodo delavci verjetno dobili poplačane vsaj prednostne terjatve. Članom ZSSS bo pri prijavi terjatev pomagala služba pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS na Koroškem.
Ob ustanovitvi Koplesa, ki je zrasel na zdravih temeljih nekdanje Tovarne meril, so delavci v novo podjetje vložili dva regresa za letni dopust in okoii 150.000 tolarjev. Mnogi delavci so za to morali najeti bančni kredit, ki ga nekateri še odplačujejo. Svojega vložka v osnovni kapital Koplesa delavci skoraj zagotovo ne bodo dobili vrnjenega, saj stečajna masa ne bo dovolj velika. Ker so delavci že od decembra brez plač (zaposleni so dobili samo 40.000 tolarjev akontacije decembrske plače), so mnogi v hudi socialni stiski. Veliko delavcev zdaj preživljajo sorodniki in znanci, zato si morajo čim prej urediti status na zavodu za zaposlovanje, da bi čim prej prejeli denarno nadomestilo za čas brezposelnosti.
/ /
»Špela, hitro prinesi malico! Meni se danes mudi,« je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi rezkar Vili dejal kuharici Špeli. »Natanko ob desetih se moram javiti pri direktorju!«
»Kaj pa si ušpičil?« se je zahihital kurir Peter.
»Nič nisem naredil narobe,« je odvrnil Vili. »Samo pritožil sem se zaradi plače!«
»Oho, a tako! Samo pritožil si se zaradi plače,« je Vilijeve besede pomenljivo ponovil mizar Tone. »Toliko, da veš: ali je bilo to prav ali narobe, bomo še videli - po tvojem pogovoru na štiri oči z direktorjem! Zakaj pa si se pravzaprav pritožil?«
»Šef mi je ponudil v podpis novo pogodbo o zaposlitvi,« je pojasnil Vili. »Doslej sem imel 140.000 tolarjev bru-to plače, z novo pogodbo pa mi ponujajo za 10.000 tolarjev nižjo plačo. Zato nove pogodbe o zaposlitvi nisem podpisal, temveč sem se pritožil!«
»No, in ?« je povprašal Tone. »Kaj se je zgodilo po tem!«
»Nič posebnega,« je pojasnil Vili. »Šef je postal rdeč kot puran. Od takrat se sploh ne pogovarja več z mano. Danes zjutraj mi je na stružnico samo vrgel listek, na katerem je pisalo, naj se natanko ob desetih oglasim v direktorjevi pisarni. Menda mi
bo direktor osebno pojasnil, zakaj je bil prisiljen znižati plače vsem delavcem.«
»Vili, le glej, da se ne boš v direktorjevi pisarni zadržal predolgo,« se je zarežal skladiščnik Rudi.
»Zakaj pa ne?« je povprašal Vili.
»Če se boš z direktorjem predolgo pogovarjal, lahko naše podjetje propade,« je z narejeno resnostjo dejal Rudi. »Zato bodi previden!«
»Tega pa zares ne razumem,« je začudeno dejal Vili. »Zakaj bi zaradi najinega pogovora z direktorjem lahko propadla tovarna?«
»Zakaj? Zakaj?« je vzkliknil Rudi. »Zato vendar, ker boš direktorja s svojim neznatnim problemčkom, ki na mesec ni vreden nič več kot 10.000 tolarjev, odtegnil od njegovega nadvse pomembnega dela!«
»Ha, ha, ha,« smo vsi prasnili v smeh.
»Le pazi, Vili,« se je v pogovor smeje vključil Peter.»Če boš direktorja predolgo zadržal v pisarni, lahko zamudi na slavnostni sprejem v našo zavarovalnico, kjer se bodo poslovili od bivše direktorice. Potem jim bo tam ostalo pol kile pršuta in dve buteljki refoška!«
»Ha, ha, ha!« smo se vsi tako zakrohotali, da smo se morali prijeti za trebuhe.
»Veš kaj, Vili,« je med smehom dejala Sonja iz računovodstva. »Če se boš predolgo zadržal pri direktorju, bo danes zvečer pri ženi zaspal. Običajno namreč po malici malce zadrema v svojem naslanjaču, da je potem zvečer bolj čil in živahen!«
»Ha, ha, ha,« smo se vsi smejali še naprej.
»Kaj tako smešnega kot to, da bi kdor koli lahko našega direktorja zmotil pri delu, pa še nisem slišala,« je dejala Tatjana iz ekspedita. »Saj vsi vemo, da v glavnem - nič ne dela!«
»Vi se le režite,« se je ponovno navidezno zresnil Rudi, ki se je dotlej smejal kot vsi drugi. »Ali vi sploh veste, kako dragocen je direktorjev čas?«
»Ha, ha, ha,« smo se zopet vsi zasmejali. »Kaj praviš? Da je direktorjev čas dragocen! Ha, ha, ha!«
»Pa še kako!« je vzkliknil Rudi. »Za eno uro svojega bivanja v tovarni dobi 22.619 tolarjev!«
Piše: Tomaž Kšela
Iz dnevnika delavca Jožeta
Tolarček m sekundo dela
V trenutku je v menzi nastala takšna tišina, da bi lahko še miško slišali.
»Kako to misliš?« je previdno povprašal Peter.
»Preprosto! Naš direktor se je lani pohvalil, da zasluži prav toliko kot direktorica zavarovalnice, pri kateri smo bili zavarovani. Zdaj pa sem v časnikih prebral, da je omenjena direktorica lani zaslužila 38 milijonov tolarjev bruto,« je pojasnil Rudi. »Ker ima naš direktor 40 dni dopusta in tako kot vsi drugi delavci vsak delovni dan 30 minut za malico, sem brez težav izračunal, koliko stane minuta njegovega efektivnega dela.«
»Koliko?« je zanimalo Petra.
___»Naš direktor vsako minuto, ki jo prebije na delovnem mestu, zasluži 376 tolarjev, vsako sekundo pa 6,3 tolarja,« je pojasnil Rudi. »Vili, če se boš z direktorjem o svoji plači pogajal pol urice, bosta 10.000 tolarjev razlike med tvojo staro in novo plačo že zapravila! Zato se moraš pogajati zelo hitro!«
»Neverjetno,« je ostrmel Vili. »Kolikopa potem zaslužimo na uro delavci?«
»Če si lani zaslužil mesečno 140.000 tolarjev bruto, je znašala tvoja letna bruto “”plača 1.680.000 tolarjev. Ker si bil 25 dni na dopustu si za efektivno uro svojega dela dobil 933 tolarjev, za minuto dela 15 tolarjev in za sekundo dela 0,2 tolarja,« je pojasnil Rudi. »Snažila Ana, ki prejema zajamčeno plačo, pa na uro efektivno zasluži 588 tolarjev bruto, na minuto 9,8 tolarja in na sekundo 0,16 tolarja. «
»Naš direktor pa ima zares dobro plačo,« se je zahihital Tone. » Vsake pol minute zasluži za eno pivo. To pomeni, da na uro zasluži 120 pi-rov, na dan pa 960! Ali si predstavljate, koliko pirov je to?«
»To še ni nič!« je dejal Rudi. »Direktor naše banke ima na mesec štiri milijone bruto plače. On za efektivno uro svojega dela dobi 28.571 tolarjev bruto, za minuto dela 476 tolarjev in za sekundo 7,9 tolarjev. V 10 sekundah zasluži za kilogram moke, v 15 sekundah pa za liter mleka. V enem dnevu zasluži skoraj za tri tone krušne moke oziroma za blizu 400 kilogramov piščančjega mesa!«
Kdo ve, koliko časa bi še tako kramljali, če v tistem trenutku ne bi iz kuhinje v menzo pridrvela kuharica Spela.
» Vili, tudi jaz grem danes s tabo na pogovor k direktorju!« je vzkliknila.
»Zakaj?« je presenečeno povprašal Vili.
»Zato, ker tudi sama ne bom podpisala nove pogodbe o zaposlitvi, pač pa se bom začela z direktorjem pogajati o svoji plači,« je dejala odločno. »Odslej se bom pogajala samo še za ceno sekunde svojega dela.«
»Kaaaj?« je vzkliknil Vili.
»Prav si slišal,« je ostala odločna Špela. »Pogajala se bom samo še za ceno sekunde dela. Tako postanejo razmerja bolj razvidna! Direktor banke zasluži 7,9 tolarja na sekundo, direktorica zavarovalnice 6,2 tolarja na sekundo, Vili 0.2 tolarja na sekundo in Ana 0,16 tolarja na sekundo!«
»No, in koliko hočeš zaslužiti ti?« je zanimalo Vilija.
»Ne prav veliko,« je dejala Špela. »Kakšen tolarček na sekundo!«
»To pa zares ni veliko,« je dejal Vili. »In koliko znese to na mesec?«
»Upam, da se bo tudi direktor strinjal s tabo, da to ni veliko,« si je zadovoljno pomela roke Špela. »Tolarček na sekundo znese 633.600 tolarjev bruto plače na mesec!«
Tepež
»Zakaj pa tistega fantička tepejo!«
»Ali niste videli, da je med tekmo vrgel kamen proti sodniku?«
»Pa saj ga ni zadel!«
»Zato pa ga tepejo!«
Presaditev možganov
»Nujno vam bomo morali presaditi možgane, kakšne bi imeli?
»Gospod doktor, dajte mi, prosim, možgane kakšnega politika.«
»Zakaj pa ravno politikove?«
»Rad bi imel takšne, ki še niso bili rabljeni!«
Golf
»Ali vaš direktor dobro igra golf?«
»Seveda, saj vsak dan trenira: gol(ju)fa v službi!«
Odlična rekreacija
»Ne vem, kaj naj storim. Mojemu možu se nič več ne ljubi, čeprav mu je zdravnik zabičal, da se mora redno ukvarjati z rekreacijo.«
»Poskušaj ga zainteresirati za šport.«
»Saj sem ga že!«
»No, in?«
»Zdaj leži na kavču in gleda športne prenose na televiziji!«
Izbiti zobje
»Včeraj sem se vrnil z veselice s tremi izbiti' mi zobmi.«
»Grozno!«
»Še bolj grozno pa je, da se nikakor ne rru>' rem spomniti, čigavi so!«
Baklada za mir
Prejšnjo sredo je bila na Opčinah pri Trstu manifestacija za mir z baklado. Na njej so poleg pred-stavnikov italijanskih sindikatov delovali tudi predstavniki ZSSS, Obalne sindikalne organizacije in 2veze samostojnih sindikatov Hruške. Mirne manifestacije se je ndeležilo skoraj 1000 nasprotni-
kov vojne. Več kot deset metrov dolga mavrična zastava, okrašena z golobi miruje imela napis Proti vojni brez pomislekov.
Iz zvočnikov seje slišala pesem Vojna je končana.
Manifestacija je bila zelo kulturna, saj so nastopili igralka Lučka Počkaj in recitatorji Paolo Fog-
bakladi je sodelovalo tudi več članov Svobodnih sindikatov.
giolo, Ezma Bešlagič in Giuseppe Meli. Čeprav je bilo največ udeležencev iz Italije, je bila slovenščina povsem enakopraven jezik. To je bilo videti tudi na transparentih, kjer je poleg Pace pisalo tudi Mir.
Pohod, ki seje začel pred opensko železniško postajo, se je prvič ustavil pred tamkajšnjo cerkvijo, nadaljeval do spomenika padlim na Dunajski cesti (tuje za-
pel moški zbor Tabor) in zaključil pred končno tramvajsko postajo. Tu so nastopili še govorniki Luca Visentini, Evro Brožič, Silvano Hrelja in Bojan Kramar in Renato Kneipp. Obsodili so vojno in tudi obnašanje svojih državnikov. Italijanski sindikati so se odločili, da bodo dan po napadu na Irak organizirali dveurno splošno stavko.
F. K.
Prejšnji teden sta se od sodelavcev poslovila Branka Novak in Sandi Bartol, ki sta se upokojila. Za vse sta pripravila obilen prigrizek. V priložnostnem govoru je Doro Hvalica Sandiju in Branki zaželel, da bi bila še naprej aktivna. Sandi, ki je za aktivnejše življenje dobil tudi Rogovo kolo, je obljubil, da bo na Dalmatinovo rad prihajal.
Če boste
na smučanju nasankali
Preden greste uživat v zimskih radostih, obiščite poslovalnico Vzajemne ali spletno stran www.vzajemna.si in si uredite zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica v sodelovanju z asistenčnim partnerjem Elvia.
brezplačen telefon 080 20 60, www.vzajemna.si, wap.vzajemna.si
m Vzajemna
zdravstvena zavarovalnica, d. v.z
Jaz zate, ti zame.
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d v.z, Mala ulica 5. Ljubljana
GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 12 (27. 3. 2003):
1:...........................................
2:...........................................
3:...........................................
Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreži in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikate Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagi^ ^ 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in dave številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedelj*4' ’ 7. aprila 2003.
Pravilna rešitev gesel iz 9. številke Nove Delavske enotnosti: 1.
ANA. 2. FIRENCE. 3. REKA ARNO. Nagrado 5000 tolarjev prejme R°bc Zakrajšek, Jarška 16, 1122 Ljubljana.