Poitnina plačana v gotovini Leto VI V Ljubljani, v ponedeljek, 13. oktobra 1941-XIX Izključna pooblaščen ka ca oglaševanje Italijanskega la tajega | Uredništvo la opravat K-opltarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria escltuivs par la pabBlidti dl prorenlonia itatiano Izvora: Uniona Pubblidta ltaliana &A, Milana 1 Redazione, Amminutrazionei Kopitarjeva 6, Lnbiana. S ed esteras Uniona PubblidtA ltaliana S. A* Milano, Bolletfino no. 497 Azione inglese presso Tobruk stroncata II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica in data di 12 ottobre il sequente bollettino di jjuerra n. 497: NelPAirica settentrionale lanterie nemiche, appoggiate da raezzi meccanizzati, hanno attaccato le nostre posizioni in corrispondenza di un set-torre del ironte di Tobruk. Le nostre truppe hanno stroncato nettamente 1'azione deH'avversario che e stato respinto con perdite. Aerei italo-tedeschi hanno nuovamente bom-bardato con munizioni di grosso e medio calibro gli obiettivi delle zone di Tobruk e Marsa Mat-ruh, provocando altre notevoli distruzioni negli apprestamenti e negli impianti nemici. Tutti gli apparecchi, alcuni dei quali colpiti senza gravi conseguenze, sono rientrati. Aeroplani britannici hanno compiuto una in-cursione su Derna lanciandovi diverse bombe; Sono rimasti danneggiati alcuni ediiici civilL Due apparecchi, colpiti dalla dfiesa contraerea, sono precipitati in fiamme. Tre altri aerei nemici sono stati abbattuti da cacciatori germanici nel cielo della Marmarica e sul mare. Nell'Alrica orientale no s tri battaglionl coloni-ali, usciti in ricognizione oflensiva dal caposaldo di Celgi, si sono scontratl con una grossa lorma-zione di armati nemici la quale, incalzata dai no-stri reparti, e stata dispersa e ha lasciato nume-rosi morti sul tereno. In Sicilia, nelle prime ore del giorno 11 aerei nemici hanno servolato a piu riprese la locaKU di Vittoria (Ragusa) lasciando cadere bombe di piccolo calibro: danni a costruzioni civili e quatro leriti ira la popolazione. In Mediterraneo nostre unlti silurantl dl scor-ta a convogli hanno abbattuto tre velivoli: una parte degli aviatori nemici & stata catturata, 1'altra ž deceduta. Vojno poročilo št. 497 Ingleska akcija pri Tobruku zmagovito strta 497. vojno poročilo pravi: V severni Airiki so oddelki angleške pehote s pomočjo mehaniziranih sredstev napadli naše postojanke na nekem odseku tobruike ironte. Na* še čete so gladko onemogočile angleško akcijo in so bili angleški oddelki z izgubami odbitL Italijanska in nemška letala so znova z bombami velikega in srednjega kalibra bombardirala cilje na področju Tobruk in Marsa Matruha ter so povzročila znatno razdejanje med angleškimi napravami in zgradbami Vsa letala, med katerimi je bilo nekaj zadetih brez hujših posledic, so se vrnila. Angleška letala so napadla Demo in vrgla nanjo več bomb. Poškodovanih je bilo nekaj civilnih poslopij. Dve letali, ki ju je zadela protiletalska obramba, sta se v zraku vneli in padli na tla. Nemški lovci so nad Marmariko in nad morjem sestrelili tri angleška letala. V vzhodni Airiki so naši kolonialni bataljoni krenili na oienzivno ogledniiko akcijo iz trdnjave Celga ter so se spopadli z velikim oddelkom dobro oboroženega sovražnika, ki pa je bil razpršen. — Naši oddelki so ga preganjali za petami. Sovražnik je pustil na bojišču mnogo mrtvih. Angleška letala so se 11. t. m. pojavila ponovno nad krajem Vittorijo (Ragusa) na Siciliji in so odvrgla nanj bombe manjšega kalibra. Poškodovana so bila številna poslopja. Med prebivalstvom ao bili štirje ranjeni. Na Sredozemskem morju so naše _ torpedne ladje, ki so spremljale konvoje, sestrelile tri letala. Del angleških letalcev je bil ujet, drugi del je izgubil življenje. Zaključek bitke ob Azovskem morju Novih 106.365 ujetnikov — Nepretrgano delovanje letalstva — Oklici za obrambo Moskve Hitlerjev glavni stan, 13. oktobra: Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo naslednje izredno vojno poročilo: Kakor je bilo objavljeno v posebnem vojnem poročilu, je bitka severno od Azovskega morja končana. V sodelovanju z letalskimi silami generala Loehra so armade pehotnega generala Man-steina, romunska armada generala Dumitresca in oklepna armada generala Kleista premagale in uničile večino 9. in 18. sovjetske armade. Sovražnik je utrpel najhujše krvave izgube, ujetih pa je bilo 64.325 sovražnih oficirjev in vojakov ter zaplenjenih 126 oklepnih bojnih voz in 519 topov. Pehotne in gorske divizije so si priborile odločilni delež pri teh uspehih. Z omenjenimi armadami in zavezniškimi italijanskimi, madžarskimi in slovaškimi četami je skupina vojske maršala Rundstedta od 26. septembra dalje ujela že 106.365 oficirjev in vojakov ter zaplenila 212 oklepnih voz in 672 topov. Kakor je bilo prav tako objavljeno v posebnem vojnem poročilu, so dovedli silni uničevalni udarci, ki so bili prizadeti sovjetski oboroženi sili od pričetka tega meseca, do novega obdobja operacij. Od Azovskega morja do Valdajskega gorovja, jugovzhodno od Ilmenskega jezera, v dolžini 1200 km so nemške in zavezniške čete stalno v napadalnem premiku proti vzhodu. Bojišči pri Barjansku in Vjazmi sta že daleč za fronto. Kljub obupnemu odporu, neprestanim izpadnim poskusom in največjim krvavim žrtvam na teh področ- meniti svoje usode. Že po dosedanjih poročilih je bilo tam ujetih nad 200.000 sovjetskih vojakov, število pa še vsak dan narašča. Bojna letala so v pretekli noči z dobrim uspehom bombardirala sovjetske kolone in železniške proge v srednjem odseku fronte. Nadalje so uspešno napadla oskrbovalne naprave v Petrogradu. Rim, 13. okt. 6. Položaj v Moskvi je treba vsekakor smatrati zdaj za precej resnega, če so včeraj 6ami sovjetski listi, sovjetska propaganda, prenehali skrivati resnico prebivalstvu ter razglašajo, da je zdaj »v nevarnosti vse« in da se je treba pripraviti »na skrajno žrtev«. Neubranljivo napredovanje nemških in zavezniških vojska s tem priznavajo, da nezadržnega napredovanja nemških in zavezniških vojska ni mogoče več ustaviti, zato neprenehoma kdajojo oklice, da 6e beg ne bi pre- vrgel v polom im da bi odpor obranil videz urejenosti. Posebno strogi opomini veljajo uradnikom ter državnim uslužbencem, naj nikar ne zapuščajo svojih mest prej, preden niso po načrtu uničili vseh arhivov, delavci pa naj zapuste tovarne le, kadar morajo prijeti za puško. Berlin, 13, okt s. Tudi včeraj je nemško le-tailstvo izredno uspešno tolklo po sovjetskem zaledju ter 6eglo daleč od bojnih črt. Veliko viaiko je bilo pognanih v zraik, nekatere postaje so bile docela opustošene. S strojnicami so obstreljevali kolone, ki 60 vozile vojne potrebščine ter bežeče vojake. Nemška letala skoraj nepretrgoma križarijo nad Petrogradom in Moskvo, 6i izbirajo cilje ter povzročajo vedno večje in večje opustošenje. Uničeno ie bilo 101 sovjetsko eJitalo ter 244 motornih vozil. Naloge Bolgarije v sedanji vojni Velik govor bolgarskega notranjega ministra prebivalstvu Skopfla Sofija, 13. okt. s. Odmev veličastnih odločilnih zmag, ki so jih na vzhodnem bojišču dosegli nemški vojaki in zavezniški oddelki, je kar se da živ tudi v Bolgariji. Te zmage je omenil tudi notranji minister Gabrovski, ki je imel včeraj govor v Skoplju. V začetku govora je bolgarski minister pred tamošnjim prebivalstvom poveličeval jih obkoljene sovjetske sile ne morejo več spre- > novi evropski red, za katerega se bore države Osi. O resničnem in o zlaganem značaju italijanskega ljudstva Stvaren članek nemškega lista o angleški propagandni gonji zoper Italijo Koln, 13. okt. s. »Kolnische Zeitung« prinaša članek o pravem značaju Italijanov. List pravi, da sliko, ki si jo ljudje ustvarjajo o Italijanih, pogosto določajo splošni pojmi iz dobe med letom 1880. do 1910. Ta slika kaže preprosto duševnost, na katero po eni strani vplivajo Skupinske selitve v tujino, na drugi strani pa boječe in čakajoče stališče tedanje italijanske politike. Ljudje si pod sliko Italije predstavljajo podobice iz mavca, sladoledarje, kamnoseke, natakarje in brenkače na mandolino. K temu se pridružuje še podoba razumnika, ki se udaja utvaram, izdelovalca govorništva, bolj kakor človeka dejanj. Fašizem pa je poskrbel, da iz inventarja mladega italijanskega sloga odstrani te poteze ter postavi v pravo sliko vztrajno Italijo s polja in iz delavnic, kakor se kaže danes. Kdor pozna novo vzgojo italijanske mladine, bo videl kakšno privlačnost imajo veliki zgledi iz dobe cesarja Avgusta in iz renesanse. Ti zgledi so zdaj v največji časti. Danes, v vojni, je Italija predmet angleške propagandne gonje, ki bi rada dopovedala svetu, da so še žive starinske podobe o Italiji iz konca preteklega stoletja. Angleški obrazec o Italiji pravi, da so Italijani ljudstvo, skrajno podvrženo raznim vplivom, nezaupljivi, nesposobni za trajne napore, brez vztrajnosti, ljudstvo s čezmerno spremenljivim značajem. V tem obrazcu je strnjen angleški propagandistični napad na moralo Italije. Kdor pozna južne narode, zlasti pa italijanskega, pravi omenjeni list, bo vedel, da te spletke omenjajo posamezne sestavine iz značaja italijanskega ljudstva, jih ponarejajo in pretiravajo. Toda te sestavine niti delno ne tvorijo podlage italijanskemu značaju. Kdor je videl abruške kmete ali tirenske ribiče pri delu, kdor je spoznal Italijane v krogu njihove rodbine, bo moral priznati, da ima to ljudstvo odpornost in _ vztrajnost, ki na-h ravnost presenečata, tudi v primeri s severnimi II segretario degli Ustasei a Lubiana II segretario del partito ustascia Lorkovic, proveniente dalPItalia, ha oggi trassitato per Lubiana di ritorno a Zagabria. All’arrivo del treno egli e’ stato ricevuto dalPalto Commntissario, ual comandante della divisione, dal console d liana a Zagabria e da altre autoritk, che lo hanno accolto con viva cordialitk, Al seguito di Lorkovic erano due componenti del partito ustascia; il console Leonini, del centro stranieri. ed il console Ber-gamaschi della delegazione del partito nazionale fascista a Zagabria. Successivamente l’alto Com-missario ha accompagnato il segretario Lorkovic alla visita della fiera, visita che si e prolungata per oltre un ora. Quindi la missione ustascia, sa-lutata dalTalto Commissario, b partita in automo-bile per Zagabria. španske čestitke Hitlerju Berlin, 13. okt. s. Ob zadnjih nemških zmagah je državni poglavar nove Španije general Franco poslal Hitlerju naslednjo brzojavko: >V svojem imenu ter v imenu španskega naroda izražam Vaši ekscelenci čestitke, polne občudovanja za poslednje in končne uspehe slavnih nemških oboroženih sil nad sovražniki omike.« Hitler se je generalu Francu zahvalil z naslednjo brzojavko: »Zahvaljujem se Vam, ekscelenca, za prisrčne čestitke, ki ste mi jih poslali ob zmagi nemškega orožja. Z velikim zadovoljstvom pozdravljam dejstvo, da pri tem končnem uničevanju boljševizma sodelujejo tudi španski prostovoljci.« Podobni brzojavni čestitki sta izmenjala tudi nemški in španski zunanji minister. Gospodarsko sodelovanje med Španijo in Italijo Santander, 13. okt. s. V kraju Torre la Vega so včeraj z velikimi slovesnostmi začeli dela za industrijsko napravo »SNIAC«, ki bo izdelovala umetna tkiva. To delo je prva velika stvaritev na področju špansko-italijanskega gospodarskega sodelovanja, ki se je začelo po državljanski vojni. Blagoslovitve temeljnega kamna za tovarno sta se udeležila španska ministra za delo in za trgovino, številni dostojanstveniki ter italijanski poslanik v Madridu. Ta je imel pri slovesnosti govor, v katerem je poudaril, da Španijo in Italijo neločljivo veže nekaj močnejšega kakor goli politični računi. To je kri, ki sta jo skupno prelivali za isto stvar. Španija in Italija sta zvezani po trojnem bratstvu: plemena, vere in orožja. To bratstvo je dobilo najvišji izraz v državljanski vojni, ko so Italijani po Mussolinijevi volji skupno preliv«'’ kri s Španci za velike vzore. Evropejci. Treba je videti, kako po gorah italijanskega polotoka fantje in dekleta bosi delajo več kakor štirinajst ur na dan, po skalnih stezah id pod težo hudiih bremen. V tem se vidijo zaloge sit .italijanskega ljudstva, ki je s sentimentalnega stališča gotovo bolj podvrženo ljubezni kakor jezi od slehernega evropskega ljudstva, ki pa kaže tudi lastno obliko vztrajne volje do življenja. Štedljiv in vztrajen je tudi obrtnik iz velikih italijanskih mest. Ta narodni značaj se v težavnih trenutkih kaže v tem, da se ljudstvo odločno drži sklepov, ki jih je sprejelo, ne da bi se oziralo na kakršne koli zgodovinske razloge. Celo Angleži so morali na primer priznati odločno italijansko hrabrost iz Amba Alagija in Uolchefita, zdaj pa hočejo izpodbijati neugodni vpliv nemških zmag na Vzhodu z izmišljotinami o vedenju italijanskega ljudstva. Kdor pa živi v Italiji, lahko nepristrano opaža, da so te fantazije postavljene na pesku. — Nova določila o 'omejitvi porabe življenjskih potrebščin na primer so bila sprejeta e resnostjo in celo s prezirom, nikjer pa s paniko. Prav težko je v Italiji najti ljudi, ki bi ee na znotraj rušili, kakor pravijo Amerikanci. Zadnje Ducejevo potovanje po Emiliji je pokazalo, kako visoka je italijanska morala in kako neuklonljiva vera Italijanov v poglavarja. Ta morala in ta vera pa že dajeta odseve končne zmage. Sovjetske in angleške obrambne priprave pod Kavkazom Stockholm, 13. okt 8. Kakor poroča list »Da-gens Nyheter« je ob severni perzijski meji pet sovjetskih divizij, ki tvorijo posadko za morebitno obrambo Kavkaza. Angleške čete v Perziji pa imajo bojda nalogo, da tvorijo rezervno obrambno črto pod Kavkazom. V Teheran je bila poslana angleška motorizirana divizija, v začetku namenjena za Palestino. Ta divizija je pripravljena, da nastopi, če bi razvoj bitke ob Azovskem morju zahteval. Poroštvo za prijateljstvo med Nemčijo in Turčijo Carigrad, 13. okt. s. Turški poslanik iz Berlina je dal carigrajskemu dnevniku >Džum Huriet« izjavo o odnošajih med Nemčijo in med Turčijo. Dejal je, da so prijateljske zveze med obema državama kar najboljše. Ob začetku vojne eo ti odnošaji doživeli kočljiv trenutek, pozneje pa so se obnovili in so se po stopnjah ojačevali. Poslanik je omenil nedavno skupno nemško-turško izjavo in je dejal, da je bistvena točka v tej izjavi stavek, ki pravi, >da je turško-nemškemu prijateljstvu poroštvo medsebojno zaupanje«. Poslanik je nato pojasnjeval smisel tega stavka, ki kaže, da temelji to prijateljstvo na moralnih podlagah, dc i močnejših od sleherne pisane listine. Uradno zanikanje o splošni mobilizaciji v Bolgariji Sofija, 13. okt. s. Uradno zavračajo poročilo angleške agencije Reuter o tem, da je bila v Bolgariji razglašena splošna mobilizacija. Vladna izjava pravi, da je to poročilo od kraja izmišljeno. Angleški napadalni zbor za vdor v Evropo Newyork, 13. okt. s. Poročila iz Londona pravijo, da je Anglija pripravila napadalni zbor za vdor na evropsko celino. Vojaki, ki tvorijo ta zbor, so izurjeni v vseh načinih vojskovanja, v kitajskem in indijskem, poznajo pravila japonske rokoborbe, lahko vztrajajo na kopnem in v vodi, se lahko bijejo podnevi in ponoči, so vajeni stradati in trpeti žejo tako, da bodo lahko ostali dolge čase brez hrane in brez vode. Ameriški tisk prinaša ta poročila seveda s primerno porcijo posmeha. Žrebanje nagrad italijanskega narodnega zavarovalnega zavoda IN A 6e je nadaljevalo tudi v soboto v zavodovem paviljonu. Na vrsto je prišla 6edma nagrada za obiskovalce velesejma v znesku 500 lir. Izžrebana je bila številka 6316, Id pripada Luciji Jelčič iz Ljubljane, Galetova ulica 11. Nagrajenka se poziva, naj se zglasi v uradu Zavoda v paviljonu IN A na sejmu, da dvigne nagrado. Osma nagrada -je bila izžrebana na št. 7874, ki pripada Gregorčič Angeli, Devica Marija v Polju št. 14& Ta boj je Bolgariji omogočil, da Je raztrgala verige mirovnih pogodb ter dosegla svoje narodno zedinjenje. Bolgarsko ljudstvo je silam Osi zato globoko in večno hvaležno. Bolgarski narod ima zdaj dve nalogi: s vsemi svojim^ silami mora najprej podpirati tiste, kateri se bore za novi red, ki daje Bolgariji in vsem drugim ljudstvom, žrtvam bogataških demokracij, poroštvo za pravičnost in svobodo. Potem pa mora bolgarsko ljudstvo z vsemi silami delati za Bvoj napredek in za utrditev končnega zedinjenja. Danes se bore med seboj države, ki zastopajo dva svetova. Prvi je stari svet, ki ga tvorijo sile preteklosti, katere so skušale držati Bolgarijo v sužnosti. Drugi svet pa je svet mladih in močnih držav, ki se bore zk pravo in resnično omiko. Na strani teh je tudi Bolgarija. Bolgari so prav zadnje ure dobili sporočilo, da je bil ukročen še en sovražnik novega reda, namreč boljševizem. Zatorej naj bolgarsko ljudstvo zdaj nadaljuje svoje tvorno delo, tesno združeno okoli osebe svojega kralja in naj se nikar ne ozira na sovražnikovo prigovarjanje in naj se ne da vplivati do n«5čiel saboterjev, ki jih pošiljajo v Bolgarijo. Vesti 13. oktobra Radijska postaja v Ankari je včeraj spet sporočila, da sovjetska vlada z diplomatskim zborom zapušča Moskvo. V Konigsbergu so včeraj odprli 29. vzhodni vele- sejem. Pozdravno brzojavko velesejmu je poslal tudi Hitler, ki pravi, da dobiva velesejem novih možnosti šele po odločilnih dogodkih na Vzhodu. Bolgarski kralj Boris je sprejel bolgarskega poslanika iz Perzije Dafinova, ki 6e je vrnil v Sofijo na zahtevo angleškega in sovjetskega vojaškega poveljstva. Predsednik angleške vlade Churchill je velikodušno sporočil, da Anglija ne bo od Rusije zahtevala takojšnjega plačila za različne vojne dobave. Na Atlantskem morju je bila potopljena ameriška ladja »Caledonia« (10.000 ton). Ladja je vozila za Anglijo. Velik požar je izbruhnil v znanih ameriških tovarnah za kavčuk Firestone. Povzročil je za več milijonov dolarjev škode. Tovarne so delale za ameriško vojsko. Nemški poštni minister Ohnesorge je včeraj obiskal Napoli. Švedski listi pravijo, da 60 sovjetski zastopniki v Londonu protestirali zoper črnogledo pisanje angleškega tiska o položaju v Rusiji zadnje dni. Belgijska državna banka je iztožila vrnitev belgijskega zlatega zaklada od Francije. Belgija je ob začetku vojne svoje zlato poslala v Francijo, ta pa v Ameriko. V vojnih poročilih iz Berlina opažamo ton zanes- ljivosti, lastnem nemškim uradnim vojnim poročilom v zadnjih dneh bitke za Francijo. Angleški popisi boja na Vzhodu pa vsebujejo prav tako gotovost in trdno prepričanje, kakor je bilo to na predvečer polma pri Dunkerque-u, sodi turški fet »Ulus«. Vrhovni poveljnik nemške vojske maršal Brau-chitsch je včeraj praznoval 60 letnico. Za to priliko mu je poslal brzojavno čestitko tudi Mussolini. V Sofiji so bila uspešno zaključena trgovska po- gajanja med Italijo in Bolgarijo. Do junija 1942 bo trgovska izmenjava obsegala blaga za 800 milijonov lir. Na Danskem je nastopil prvi val mraza. Po nekaterih krajih imajo 8 stopinj pod ničlo. Prvi sneg je padel že v mesecu septembru. Tudi nekatera jezera v Jutlandu so zamrznila. Velike tolpe volkov in medvedov so se pokazale na Erdeljskem. V eni pokrajini so lačne zveri raztrgate 80 goved, 150 prašičev in 600 glav drobnice. Oblasti so organizirale obsežne pogone. Previdnost je Irski prihranila vojne grozote je izjavil predsednik vlade De Valera v svojem govoru pred irsko milico v Mullingarju. Dodal je, da nobena stvar bi ne mogla bolj braniti Irske pred vojno kakor razumna politika, ki jo je vodila irska vlada in katero je ljudstvo odobrilo. Irska ne namerava nobenemu škodovati, a ima tudi pravico odločati o svojem miru. Odbila bo vsak napad nase. Cim bolj pa se bo vojna nadaljevala tem večje bodo nevarnosti za Irsko in mi moramo povečati našo obrambno silo. Zaradi hudega protiletalskega ognja ni uspelo angleškim letalom napasti nemškega konvoja ob norveški obali. Vse bombe so zmetati v morje, poroča DNB. V soboto so nemška letala bombardirala Hall ter povzročila vetfke ekeptafte in Visoki Komisar na velesejmski razstavi kse. Grazioli J« napovedal, da bo prihodnji velesejem mednarodnega značaja, kar ae ga bodo udeležile balkanske državo in Nemčija Ljubljana, 13. oktobra. visoki Komisar Eksc. Grazioli Je včeraj obiskal velesejmiko razstavo. Spremljali so ga razni dostojanstveniki ln predstavniki krajevnih oblasti. Eksc. Visoki komisar je prišel pozdravit italijanske in domače razstavljalce, ki so s svojim delom prispevali k uspehu te gospodarske prireditve, ki je dvajseta po zapovrstnem redu in prva v znamenju liktorakega snopa, Visokega gosta so sprejeli na velesejmu ravnatelj dr. Dular, zastopnik Visokega komisariata comm. Poilucci, cav. Bagatini ln drugi sodelavci. Po pozdravu Je Eksc. Orazioli stopil v paviljon, kjer razstavljajo nekatere panoge velike industrije. V paviljonu so se zbrali Številni predstavniki te industrije, ki so prispevali precejšen delež k uspehu razstave z najrazličnejšimi Izdelki. Visoki gost je stopil nato na stroj tvrdke Ansaldo In povzel besedo rekoč, da to slavile ni takšno, da bi pomenilo zaključek velesejmskih razstav sploh. Potem se je zahvalil razstavljalcem za njihovo številno udeležbo in rekel, da je ta razstava izpolnila nalogo, ki ji je bila poverjena, namreč: pokazati novi Pokrajini vso proizvajalno zmogljivost italijanske industrije. Omenil je tudi, da ie bil velesejem organiziran v najkrajšem času in sicer zavoljo pripravljenosti in razumevanja vseh razstavljalcev. Napovedal je, da bo prihodnji velesejem urejen na širši podlagi, ker se ga bodo udeležili tudi drugi balkanski narodi kakor tudi zaveznica Nemčija. Velesejem bo imel mednarodni značaj in se bo začel prvo soboto v juliju prihodnjega leta. Na njem bodo seveda sodelovale tudi vse panoge italijanskih narodnih produkcijskih sil. Nalo je izrekel zadovoljstvo nad razstavljal«, ki so storili svojo dolžnost in jih pohvalil. Izrekel je tudi zahvalo predsedniku velesejma g. Bonaču, ravnatelju dr. Dularju, comm. Poilucciju in cav. Bagatiniju. Zahvalil se je tudi tvrdki Diffuse kakor tudi velesejmski družbi v Padovi za sodelovanje, ki sta ga izkazali ob tej priliki. Navzoči so toplo pozdravili besede Eksc. Gra-ziolija. Spregovoril je nato zastopnik tvrdke S. Giorgio De Angelis, ki se je zahvalil v imenu vseh razstavljalcev za naklonjenost in za obsežno podporo in zatrdil v imenu vseh razstavljalcev na ljubljanskem velesejmu, da so vsi prišli v Ljubljano, da bi prikazali dvig industrije proletarske in vojaške Italije. V imenu slovenskih razstavljalcev se je zahvalil lndustrijec Lajovic, ki je izrekel zahvalo v svojem in v imenu svojih tovarišev za naklonje-nosit, ki jo je pokazal Visoki komisar, kakor tudi za njegovo skrb za novo pokrajino. Visoki komisar je nato pozval navzoče, naj pozdravijo Duceja, kar so vsi storili z velikim navdušenjem, potem pa je med toplimi pozdravi zapustil velesejmske prostore in odšel v vladno palačo. Zmagovalec v lahkoatletskem troboju $K Planina -JI; Ljubljana, 13. oktobra. H koncu lahkoatletske sezone so se ljubljanski lahkoatletski klubi domenili za troboj, ki naj za letos pokaže, kateri izmed ljubljun-skih klubov ima najmočnejše atlete. Tekmovanje je bilo določeno za soboto in nedeljo in so ga prireditelji izvedli kljub slabemu vremenu, ki je bilo v soboto. Sprva pohleven dež, je postajal vse močnejši in teren ni bil več normalen. tako da je tudi želja, da bomo videli najboljše atlete v normalni medsebojni borbi, splavala po vodi. Posebno pri metih je spolzek teren precej oviral tekmovalce. Kljub slabemu pa je vse pohvale vredno deistvo, da so ostali vsi atleti na mestih in je bil napovedani program izveden od prve do zadnje točke. Tekmovanje je bilo izvedeno kakor je treba in nemalo zaslugo ima pri vsem tem tudi sodniški zbor, ki je deloval brezhibno pod vodstvom feometra Černeta in dr. Nagyja. Prvi dan je ilo na sporedu 9 točk, pet tekov, dva meta in dva skoka. Doseženi časi in rezultati so spričo slabega vremena kar zadovoljivi. Rezultati prvega dne: 400m z zaprekami: 1. Skušek (Planina) 59, 2. Pleničar (Ilirija) 1:02.4, 3. Polak (Hermes) t:02.5, 4. Mencinger (l) 1:06.3, 5. Lončarič (P) 1:06.4, 6, Starman (II) 1:12. Točke: Planina 8. Ilirija 8, Hermes f. Tek na 100 m: 1. Račič (II) 11.6, 2. Šušteršič (P) 11.6. 3. Sodnik (I) 11.6, 4. Boltavzer (H) 11.6, 5. Lušicky (P) 11.7, 6. Krenčič (1) 11.7. — Točke: II 9, P, 7, L 5. Skupno stanje: P 15, H 14, I 13. Tek na 800 m: 1. Košir (P) 2:01, 2. Nabernik (P) 2:02.3, 3. Magušar (I) p:!3.5, 4. Novak (I) 2:t4, 5. Bašin (H) 2:29, 6. Srakar (H) 2:49.8. Točke: P 11, I 7. H 3. Skupno stanje P 26, I 20. H 17. Skok v višino: 1. MilanoVič (I) 173, 2. Lužnik (P) 173. 3. Erber (I) 165. 4. Slanina (H) 165, 5. Omahen (P) 165, 6. Šumak (H) 165. — Točke: I 10, P 7. II 4. Skupno stanje: P 33, I 30, H 21. Met krogle: 1. inž. Stepišnik (I) 12.50, 2. Hlade (I) 12.08, 3. Jeglič (P) 11.35, 4. Koeec (II) 11.33, 5. Malič (H) 11.23, 6. Merala (P) 10.79. — Točke: I II. P 5. H 5. Skupno stanje: I 41, P 38, H 26. Tek na 5000 m: 1. Kien (P) 16:15.5, 2. Srakar (H) 16:18.2, 3. Gionar (I) 16:52.2, 4. Potočnik (P) 17:48.8, 5. Starman (H) 18:03.2, 6. Glavnik (I) 20:22.4. — Točke: P 9, H 7, I 5. Skupno stanje: P 47, I 46, H 33. Skok v daljino: 1. Bačnik (P) 6.35, 2. Jager (I) 6.11, 3. Nabernik (P) 6.06), 4. Erber (1) 5.85, 5. Račič (H) 5.69. Polak (II) ni prišel do mesta. Točke: P 10, I 8. H 2. gkupno stanje: P 57, I 54, H 35. Štafeta 4X100 m: 1. Hermes (llačič, Polak, Malič, Boltavzer) 54.3, 2. Planina (Bačnik, Lu-šicky, Lončarič, Šušteršič) 45.4, 3. Ilirija 47.7 — Točke: H 12, P 10. I 8. Skupno stanje; P 67, I 62, H 47. Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (I) 50.72, 2. Jeglič (P) 35.32, 3. Hlade (I) 34.11, 4. Avsec (H) 33.97, 5. Ivanuš (H) 32.64, 6. Bačnik (P) 31.85. Točke: l 10, P 6, II 5. Skupno stanje točk po prvem dnevu in dovršenih 9 točkah troboja je naslednje: Planina 73, Ilirija 72, Hermes 52. V nedeljo se je tekmovanje nadaljevalo. Na sporedu je bilo spet pet tekov, met diska in kopja, skok ob palici, troskok in štafeta 4X400 m. Vreme pa je bilo tokrat prav lepo, toda čeprav je sijalo sonce, je bilo ozračje od sobotnega deževja precej ohlajeno. Že dolgo nismo imeli v Ljubljani tako uspele lahkoatletske prireditve, kakršna je bila današnja na Stadionu. Vsi trije nastopajoči klubi so na start poslali vse svoje najboljše moči. Atleti so se borili z vso vnemo za čast svojih klubov. Borbe atletov so bile nadvse živahne, zlasti med Planinci in Ilirijani je šlo za biti ali ne biti. Ilirijani so od časa do časa prevzeli celo vodstvo in to je Planince še bolj podžgalo. Številne gledalce je zanimala prireditev iz dvojnega ozira: na eni strani je šlo le za gole rezultate, na drugi strani pa za točke. Trije tabori so navijali za svoje, trije tabori so naravnost trepetali za svoje, posebno ko je šla borba h koncu, ko so le poedine discipline usodno odločale o končni zmagi. Velike in lepe borbe se je danes udeležil tudi predstavnik CONI-ja g. Buratti. Na sodniški tribuni so čakala zmagovalce lepa darila: pokal SLAZ, namenjen najboljšemu moštvu, pokal CONI-ja, namenjen najboljšemu atletu, in darila, ki jih je daroval Visoki Komisar za zmagovalce v posameznih disciplinah. Rezultati drug'"”! dne. Starter inž. Griinfeld je poslal najprej v borbo tekalce na 110 m čez zapreke. Urno so švigali čez lesene prečke in ko je poteklo 17 sekund, je bil položaj jasen. 1. Lončarič (Planina) 17.8 sek.; 2. Jager (Ilirija) 18.1; 3. Zupančič (I) 18.5; 4. Lužnik (P) 18.8; 6. Dolenc (H) 21.8 in 0. Bašin (H) 21.8. Tek na 200m: po dveh neuspelih startih je bil Lušicky izključen .iz tekmovanja. 1. Račič (H) 23.5; 2. Boltavzar (H) 24.6; 3. Šušteršič (P) 24.0; 4. Krenčič (1.) 24.7; 5. Sodnik (I.) 25. Ilirijani so po točkah dohiteli Planince: Planina 86, Ilirija 86, Hermes 00 točk. Tek na 400 m: 1. Nabernik (P) 52.0; 2. OberŠek (I) 53.3; 3. Skušek (P) 53.0; 4. Polek (H) 54.4; 5. Pleničar (I) 54.7; 0. Mozetič (H) 55.4. Tek na 1500m: 1. Košir (P) 4:00; 2. Megušar (I) 4:15.8; 3. Srakar (H) 4:10.9; 4. Sedej (P) 4:22.9; 5. Gionar (I) 4:29.9; 6. Bašin (H) 5:19. Koširjev rezultat je samo za dobri 2 sekundi slabši od rekorda. Je pa obenem najboljši rezultat troboja, na podlagi katerega je dobil pokal CONI-ja. Metanje diska: 1. inž. Stepišnik (I) 39.20; 2. Merala (P) 37.20; 3. Kosec (H) 80.88; 4. Kajfež (H) 30.72; 5. Sušnik (P) 35.32; 6. Hlade (I) 33.97. Dober rezultat Stepišnika. Skok ob palici: 1. šega (I) 8.70, odlič. rezultat; 2. Bratovž (H) 3.30; 3. Pribovšek (I) 3.20; 4. Janež (P) 3.20; 5. Gašperšič (H) 3.10; 0. JeloČnik (P) 2.00. Po tej točki je Ilirija spet prevzela vodstvo pred Planino. Stanje: Ilirija 117, Planina 116, Hermes 89. Kopje: 1. Kačič (H) 49.57m; 2. Rigler (P) 47; 3. Sodnik (I) 44.07; 4. Urbančič (P) 42.90; 5. Kajfež (H) 41.60; 0. Košir (I) 40.00. Metanje kopja je prineslo Planini dragoceno točko in 8 tem je prevzela spet vodstvo. Štafeta 4 X400m: 1. P (Mravlje, Skušek, Gabršek, Nabernik: 3:38.1; 2. I (Pleničar, Mencinger, Sodnik, Obršek); 8:44.2; 8. H (Srakar, Bašin, Mozetič, Kačič): 4:31.3. Borba je bila lepa in napeta, pogrešali pa smo dobre predaje. Troskok: 1. Smolej (P) 13.13m; 2. Bratovž (H) 12.70; 3. Nabernik (P) 12.07; 4. Boltavzer (H) 12.23; 5. Pribovšek (I) 12.02; 0. Jager (I) 11.35. Mars jun. : Moste komb. 3 :2 Številni obiskovalci Iz Trsta na velesejmu Ljubljana, 13. oktobra. V Ljubljano je prispela skupina učiteljev srednjih in ljudskih šol iz Trsta in člani fašističnega kulturnega zavoda. Skupino vodita zastopnik srednješolskih učiteljev prof. Bissoffi in Cusma kot zastopnik ljudskošolskih učiteljev. Dopoldne je bila skupina šolnikov sprejeta pri Visokem Komisarju, ki jih je prijateljsko pozdravil. Popoldne so si ogledali velesejem . Visoki Komisar je sprejel tudi voditelje fašistične zveze trgovskega delavstva v Trstu, katere je vodil nar. sv. Vagliano. Na postaji so zastopnike vodstva sprejeli voditelji krajevnih sindikatov na čelu s predsednikom Pokrajinske zveze dr. Alujevičem. Ko so si ogledali sedež krajevne zveze, so gostje odšli v vladno palačo, kjer je nar. sv. Vagliano izročil Visokemu Komisarju pozdrave trgovskih nameščencev v Trstu. Tudi te je Eksc. Grazioli prisrčno in prijateljsko pozdravil in poudarjal pomen njihovega poslanstva v tem posebnem času. Pri sprejemu je bil navzoč tudi dr. Alujevič. Svoj govor je Eksc. Visoki Komisar zaključil s pozdravom Kralju ln Cesarju in Duceju. Včeraj zjutraj je prispelo v Ljubljano tudi 150 uradnikov Jadranske zavarovalne družbe pod vodstvom comm. Sancina, ki je prinesel Visokemu Komisarju pozdrave Dopolavora RAS in pozdrave predsednika družbe Eksc. Suvicha. Tudi ta skupina gostov si je z velikim zanimanjem ogledala velesejem in posebno razstavni paviljon italijanskega zavarovalstva. Lupša v »Aidi« Ljubljana, 13. oktobra. Včeraj je operno gledališče ponovilo Verdijevo >Aido«, ki jo je obiskalo mnogo občinstva, da je bila hiša popolnoma zasedena. Namesto Popova je prevzel vlogo egiptovskega kralja basist Lupša. Igra g. Lupše je predstavljala mirno, dostojanstveno pojmovano osebnost kralja, ki je prepričljivo učinkoval. Pevsko se je g. Lupša predstavil bolj svežega, kakor smo ga slišali konec lanske sezone. Predvsem je popustila tremulacija, ki je svoječasno že začela občutno motiti. Zdaj pa postajajo toni polnozvočnejši kakor so bili poprej, višina je pa znatno boljša od lanske, dočim bo nižina gotovo zadobila ponovno prejšnjo prodornost. Nastop g. Lupše je vendarle bil tudi v pevskem pogledu zadovoljiv. Saj je njegovo petje bilo na lepi muzikalno-oblikovalni višini, kakršno smo pri Lupši do zdaj vedno poznali. Celotna predstava ni zadobila pravega svojega razmaha do četrte slike. Sele v drugi polovici je prišlo do živejšega ritma in večje dinamičnosti. Balet v tretji sliki jo izpadel nekoliko premalo enotno; kar se tiče režije, se mi zdi, da bi bilo boljše v četrti sliki sprevod razdeliti na prvo in drugo fanfaro, ker ponoven prihod istih ljudi moti. Ga. Kogejeva je v igri znatno prepričljivejša v celoti ter zlasti v predzadnji sliki je njeno dra-matsko oblikovanje v psihološkem oziru bolj dognano in doslednejše grajeno. Gdč. Heybalova je kot sužnja bila to pot na nekaterih mestih nekoliko dramatsko prerazgibana. Pevsko celo nekoliko boljši je bil Primožič. Namesto g. Rakovca je pel vlogo sla g. Kristančič, katerega višinski toni potrebujejo še večje polnozvočnosti in prodornosti. Ko bo pevec z zboljšano tehnično izšolanostjo odpravil *krčevitost, bo tudi zvok tona pridobil na lepoti. Igralsko je zadovoljil. Zbori za sceno so bili intonančno čistejši. V ostalem pa je zbor najmočnejši oblikovalec, ki je tudi tehnično na višini v vsakem oziru. V splošnem je bila predstava dobra, a najboljša v drugi polovici. Jesenske vremenske spremembe kaj rade vplivajo pač na pevce in njihovo razpoloženje. Ostali, kakor gg. Betetto, Polajnarjeva, Franci in drugi so isto tako pokazali že ob premieri ugotovljeno kvaliteto, sil Po drugem kolu vodi Liubliana Ljubljana : Mars 2:1 (0:0) Ljubljana, 13. oktobra. Danes sta se v lepi prvenstveni borbi srečala dva nasprotnika, od katerih V6ak je računal na uspeh. Posebno Mars ee je na to pridno pripravljal, pa tudi Ljubljana ni držala križem rok. Oba e ta vedela, da bo borba težka in tudi odločilnega pomena, saj bi na primer Ljubljani zelo narobe hodilo, če bi zmagal Mar». Bt>li bi pač dve izgubljeni točki. Tekma je bila na igrišču za Kolinsko tovarno, kamor je prišlo nekaj 6to gledalcev, da vidijo, kako se bo igra končala. Vreme je bilo sončno, malo hladno in pihal je 6rednje močan severovzhodnik, ki pa ni igre bistveno oviral. Postavi moštev: Ljubljana: Kriše-Lah V., Pu-terle-Orel, Pilej, Pelicon-Smolej, Lah S., Kroupa, Bertoncelj P., Šercer. Mars: Pavlica-Tomažič, Prijatelj-Sočan, Sla- mič, Avsec-Slapar, Fajon, Žigon, Medved in Do-berlet. Gledalcev nekaj sto. Sodnik g. Pušenjak. Mare igra proti soncu, vendar ima vsaj pretežni del prvega dela borbe več od igre kakor pa Ljubljana. Mareove linije 60 bolj jx>vezane in nekajkrat se ponudi domačim, da bi potresli mrežo, pa jim je vedno zmanjkalo končne »sape«. Ljubljanska obramba je bila na mestu in ni pustil* živahno razigranemu Marsovemu napadu zaključnega strela. Pa tudi Ljubljana je uprizorila nekaj posameznih napadov, ki pa so bili po svoji kakovosti mnogo bolj nevarni kakor Marsovi. V dogodke sta uspešno posegala tudi oba vratarja, ki sta nekajkrat reševala že povsem izgubljene stvari. Borba je bila lepa, mestoma cefra, vendar pa na športni višini. Žoga je brzela iz polja v polje in nevarne situacije so se vrstile zdaj pred enim, zdaj pred drugim golom. Vendar pa v prvem polčasu ni bilo nobenega uspeha. Brez gola sta šli moštvi na odmor. V6e bolj živahna je bila igra v drugem polčasu, kajti oba nasprotnika sta se odločila zmagati. A kdo bo? Ljubljana je še krepkejše povezala svoje vrste, žoga je šla točno z noge na nogo in nevarni 6treli so šli često na Marsov gol. Tudi Maarsovim napadalcem se je 6reča velikokrat samo nasmehnila, ne pa nasmejala. Knše v golu je bil vedno na mestu. Že je izgledalo, da bo vse ostalo brez gola, kar se Kroupi v 23. minuti posreči prvi gol za Ljubljano. Spretno je izrabil trenutni nesporazum med braniki in vratarjem in že je žoga v mreži. Se ne minejo štiri minute, kar je 6pet uspešen i6ti igralec. Silno Smoletovo bombo, ki se odbije od vrat v polje, vešče dobi 6pet Kroupa in jo prisebno porine v mrežo. Drugi gol je tu in s tem tudi zmaga. Ljubljanski kibici so dali duška tema zaporednima uspehoma in 60 še hoteli golov. Toda stvar ni tako lahka. Mars ni popustil, saj izgubiti ni imel več kaj. še ostrejše je začel napadati ljubljanska vrata in sreča se je v 33. minuti nasmehnila Slaparju, ki je nenevarno žogo streljal mimo Krišeja v vrata. Rezultat 2:1. Mars je začel igrati na izenačenje, toda Ljubljana se je začela posluževati zavlačevalne taktike. Na obeh straneh je bilo še nekaj prilik za gol. toda realizatorjev ni hotelo biti nikjer. S tesno zmago Ljubljane 6e je lepa igra zaključila. Korotan : Mladika 3:2 (0:2) Vič : Slavija 2:1 (0:1) Elan.: Svoboda 1:1 (1:0) Sirite najboljši slovenski popoldnevnlk »Slov. dom« Umrl je naš najboljši mož m oče, brat in svak, gospod mestni finančni nadsvetmh Pokopali ga bomo v torek, 14. oktobra ob 10 z Zal iz kapelice sv. Nikolaja na pokopališču pri Sv. Križu Ljubljana-Maribor, dne 12. oktobra 1941. Rodbini Barle-Budna I. N. VOLKHAMER O S 03 AN I MAN I N S Prihodnje dni je prišlo Se več radovednežev gledat in občudovat neznansko velikost in grozno postavo pošasti in Blagoša je dobil Se marsikateri dar. Ko pa je začel zmaj zaudarjati, je bil skrajni čas, da b! ga odrl in zakopal. Snel mu je torej luskinasto kožo, ki je ila z živali tako lahko kakor lev pri kači, jo nagatil in obesil nad visokim vhodom v svoj stolp. Vojvoda je dal potem vse, kar je zahteval, vpisati kot njegovo dedno lastnino. Ker je bil ▼ svojih zahtevah skromen, mu je na opatovo priprošnjo dodal prostovoljno ie lep lovski okoliš, da ne bi iz stare navade zapadel spet v stari greh... Ko je pretekla že dolga vrsta let in ni bilp več slišati o zmaju, se je več ljudi naselilo na rodovitnem vojvodskem svetu ob Glini. Pozneje so napravili tam prekop, da se je močvirje iztekalo v Glino in se izsušilo. Tam je potem nastalo mestece, ki je rastlo in postalo glavno mesto Koroške — Celovec. V svojem grbn ima stolp z zmajem, kakor ga je imel Blagoša, kateremu so postavili tudi sredi mesta na lepem trgu spomenik iz sivozele- nega kamna« ob podolgovatem ribniku se dviga štiri sežnje dolg zmaj z razprostrtimi perutmi in zavitim repom, pred njim pa stoji ogromen hrust z gorjačo v roki esporazumljenja med Henrikom IV. in Gregorjem VII. so vodila od leta do leta vedno do večje napetosti. Nesreča je bila, da sta sedela istočasno na najvišjih prestolih sveta dva tako različna 6i značaja. Gregor je bil jeklene, neupogljive volje, odločen vse pretrpeti in vse tvegati, da doseže svoj namen in odpravi ne samo razvade in razuzdanost, temveč da osvobodi Cerkev popolnoma vpliva mogočnih posvetnih vladarjev. Henrik je bil dobrotljiv, velikodušen, hraber, a obenem ponosen, prevzeten, prehiter, večkrat ob nepravem času trdovraten, pa spet brez pravega vzroka nenadoma popustljiv, nakar se je spet vrnil na svojo staro pot. Kakor je imel papež svoje pristaše v Nemčiji, tako jih je imel tudf cesar v Italiji. Križajoče se koristi so povzročile zmedo in razburile duhove. Končno je prišlo tako daleč, da je papež cesarja izobčil, cesar pa papeža odstavil. Bil je potem čas, ko je cesarjev ugled zrastel, a kmalu se je začel svoje nasilnosti kesati in neznosno mu je bilo, da je izobčen. Videl je tudi, kako so mnogi iz njegovih vrst zaradi izobčenja prešli v nasprotnikov tabor in kako so začeli dvigati glave razni nemirni vojvodi, ki niso bili papeževi pri- staš), a so njega sovražili. Pod takimi tlačečimi razmerami se je zbudila tudi njegova vest, ki mu je tudi iz zasebnega življenja mnogo očitala. Bila je odločitev velike duše, ko je sklenil odpotovati v Italijo, ne kot cesar, temveč kot grešnik, da se spokori in I spravi a papežem Zgledna pokora in sprava nista obrodili zaželenega sadu. Cesarjevim sovražnikom v Nemčiji je bila pokora, ki jo je moral opraviti Henrik, dobrodošel povod, da so začeli kričati o ponižanju cele nemške države, s čimer so si pridobili novih pristašev. Nič niso pomislili, da sta Ludovik Pobožni in angleški kralj Henrik II. opravila še hujšo pokoro, a vendar ohranila svoj ugled in dostojanstva Hitro so se zbrali knezi in so, čeprav je bil njihov zbor nepopolen, odstavili cesarja in izvolili namesto njega Rudolfa švabskega. Podobno so nastopali sovražniki papeževi v Italiji proti omahljivemu cesarja, češ da bi si prihranil ponižanje, ako bi se bil obrnil nanje; ujeli bi papeža, ki bi moral potem pred njim kloniti. S takimi besedami in še z obljubo, da ga bodo podpirali, so cesarja premotili, da je znova udaril proti papežu. Ker ni uspel, se je hotel urno vrniti v Nemčijo, da bi branil in obdržal prestol, a sovražniki bi mu radi prepričali povratek. Rudolf čvabski, vojvoda Welf Bavarski, bogati Zahrinški jn mnogi grofje so zasedli vse poti in prehode iz Italije. Njim so se pridružili ne toliko kot sovražniki cesarjevi, temveč kot papeže- vi pristaši oglejski patriarh, salzburški nadškof z večino škofov in opatov. Friderik Hohenstauffski in vojvoda Markvard, ki sta ostala cesarju zvesta, sta morala z vnemo in previdnostjo delati, da bi vzdržala pred sovražno premočjo. Goriški grof in nekaj Korošcev so bili proti cesarju, vsi drugi pa so šli na vojsko z Markvardom razen Khevenhiillerja, ki je branil samo svojo posest in osojski samostan. Več kot bi se moglo zahtevati, je napravil škof iz Sentgalna, najstarejši sin Markvardov. Prodrl je do Gardskega jezera in se iz ondotnih prelazov ni dal pregnati, če bi bil mogel Henrik le s pičlo vojsko doseči te prelaze, bi bil škof dovolj močan, da bi ga privedel na Tirolsko in ga tam v kaki trdnjavi branil, dokler bi se ne zbrali prijatelji. Stev. 236. >SLOVENSKI DOM«, dne 13. oktobra 1941-XIX Stran 8. Splošen tedenski vremenski pregled Po hudi nevihti lepa nedelja — Davi slana — Termometer zjutraj na 0 Ljubljana, 13. oktobra. Med Ljubljančani se je že desetletja vkoreni- nila vremenska prislovica: »Priredi velesejem, gotovo dobiš deževne dni!« Kakor vsako pravilo, je imelo tudi to svojo izjemo. Letošnji velesejem je potekel ob lepem vremenu. Zanimivo je, da nam letos oktober prinaša prav lepe in prijetne jesenske dneve. Doslej se ne moremo pritoževati. Vremenski pregled za pretekli teden splošno kaže zadovoljivo sliko, ko smo lahko vživali jesenske dneve v prirodi. Jutra so bila v splošnem hladna, dnevna toplota pa se je gibala med 16 do 20 stopinj C. Jutranja toplota je bila nizka, toda v petek in soboto se je mahoma dvignila. V četrtek n. pr. je bila v tednu najnižja jutranja toplota 4.6° C, v soboto zjutraj pa 11 na ničlo. Barometer je v sredo dosegel visoko stanje 772.7 mm, nato je začel polagoma padati in je v petek padel na 760.5 mm, nato pa se je v soboto začel že polagoma dvigati. Sobota je prinesla močno se spreminjajoče vreme. Začelo je deževati. Noč od sobote na nedeljo pa je bila silno viharna. Bliskalo se je in treskalo, kakor ob najhujših poletnih nevihtah. Vrstile so se hude plohe tja do zgodnjih jutranjih ur. Močni nalivi so bili spremljani tudi s silovitim pišem, ki je tuintam polomil po drevju vejevje in pometal na tla še razna jabolka. Nedelja je bila drugače topla in sončna. Prijetni so bili izleti v jesensko prirodo. Na Barju je bilo popoldne zelo vetrovno. Listje je veter nosil daleč naokrog. Zvečer je vse kazalo, da bo na jutro hladno in po vrtovih slana. Dobri vrtnarji so se zato že snoči zavarovali pred slano. Noč je bila mirna in zvezdnata. Tako tudi jutro. Slana ni bila hujša, kajti k sreči je veter osušil toliko, da davi ni mogla biti slana v večjem obsegu. Pač so postale žrtev davišnje slane nekatere dalije, ki so za slano zelo občutljive. Palmam, ki so bile še zunaj, pa ni škodila, kajti te preneso mraz do — 4° C. Letos v oktobru je živo srebro v termometru prvič zdrknilo na ničlo. Tako nizko jutranjo temperature je n. pr. davi zaznamovala mestna vrtnarija v Tivoliju, pa tudi drugod na prostem je termometer padel davi na ničlo. Prva polovila letošnjega oktobra je bila drugače prav lepa, ko so se druga leta v tem času navadno vrstili hudi nalivi. V oktobru smo imeli doslej le 3 deževne dneve, ko je celotno padlo do 36.3 mm dežja. Od sobote do nedelje zjutraj pa je padlo 20.9 mm dežja, kar pomeni, da so bili ponoči res hudi nalivi. Kakor kaže, se ne bo letošnji oktober mogel ponašati, da je bil, kakor druga leta, najdeževnejši mesec v letu. Je pri nas oktober znan kot mesec s primarnim padavinskim maksimom. —d. Najvišje dovoljene cene na ljubljanskem trgu Tudi na živilskem trgu mora biti blago označeno s cenami Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad spet Visokemu Komisariatu predložil najvišje cene za tržno blago ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII, št. 1133-41 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino določene najvišje cene veljajo od ponedeljka, 13. oktobra zjutraj do nedelje, 19. oktobra zvečer. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno prodajati v ceniku navedeno blago v Ljubija*ii in ga plačevati, so naslednje: Krompir na drobno L. 1.20; zeljnate glave na drobno izpod 10 kg L. 0.60; zeljnate glave na debelo L. 0 50; kislo zelje L. 2.—; repa na drobno izpod 10 kg L. 0.70; repa na debelo L. 0.50; kisla repa L. 2.—; rdeče zelje L. 0.80; ohrovt L. 0.80; cvetača L. 3; koleraba L, 1; rumena koleraba L. 0.50; rdeča pesa L. 1.50; rdeči korenček brez zelenja L. 2; rumeno korenje L. 0.50; petršilj L. 2.50; por L. 3.—; z61ena L. 2.50; domača zelena paprika L. 2.50; domača čebula L. 2.—; šalota L. 2.—; Česen L. 4.—; jedilne buče L. 0.50; kumare L. 1.20; kumarice za vlaganje, 30 komadov na kilogram, L. 3.—; kumarice za vlaganje, 125 komadov na kilogram, L. 8; domači visoki stročji fižol L. 2.50; glavnata solata L. 2.50; endivija L. 2.—; motovilec L. 5.—; mehka špinača L. 2.50; trda špinača L. 1.50; domači paradižniki L 1.50; liter robidnic L. 2.—; liter svežih bezgovih jagod L. 1.—; liter šipka L. 2.— ; liter drena L. 1.— ; kilogram suhega lipovega cvetja L. 15.— ; žlahtna domača namizna jabolka L. 3.40; domača namizna jabolka prve vrste L 3.—; domača jabolka druge vrste gospodinjskih sort L. 2.—; domača Jabolka za vkuha-vanje, nedozorela, črviva, obtolčena, nagnita, L. 1.50; domače breskve L. 3.—; domače hruške od 2 do 4 L ; kutine L. 8.—; žlahtno domače grozdje L. 4.50; domače grozdje samorodnic (izabela, šmarnica) L. 3.—; domači kostanj kilogram L. 8; ?obe: a) rumeni in rjavi ježek, rumena griva medvedove tačke ali parkeljci), mrtvaška trobenta, rumena trobenta, štorovke liter L. 1.—; b) lisičke, velike zimske kolobamice (mraznice, sivke) za vlaganje, sirovke (brinjevke), cigani, »Slovenčevo knjižnico", ki obsega 24 knjig, od katerih velja VSAKA SANO 5 UR, lahko naroii vsak, ne samo naročniki naših listov! Vsak. kdor obvezno naroil vso zbirko knjig „Sloventeve knjižnice", bo dobil 25. knffgo zastonj!!!!!! Petindvajseta knjiga bo imela naslov »Veliki beli molk«, ki jo je spisal pisatelj Rouquette. Knjiga je čudovito lepa, bogato ilustrirana, napele vsebine ter prikazuje življenje Eskimov v čudovitih pokrajinah polarne zemlje, v večnih borbah s trdotami mrzle narave. Vsak,kdor naroči vso zbirko,bo dobival knjige na dom brez doplačila poštnine! Knjige lahko plačujete mesečno, toda vnaprej po 10'— lir. Vsakih 14 dni bo izšla nova knjiga. S prvo knjigo »Trop brez zvoncev« smo vse naročnike zelo zadovoljili, saj je priilo toliko pohval in izrazov zadovoljstva, da smo resnično veseli in potrjeni v naši zamisli, da je bila Slovencem potrebna cenena, toda kljub temu vsebinsko izbrana knjiga. Mislimo, da smo s »Slovenčevo knjižnico« izpolnili to nalogo. Kdorkoli nam pridobi 5 novih narolnikov za vso zbirko knjig ..Slovenčeve knjižnice", bo dobil za nagrado po 1 Izvod vsake knjige iz zbirke ..Slovenleve knjižnice"! mmmmmmmmmmmm Kdorkoli torej le more, naj med svojimi znanci poišče 5 takih, ki še niso naročeni na »Slovepčevo knjižnico«, naj nam sporoči njihove točne naslove, njihove obvezne izjave, da bodo naročili vso knjižnico in on bo dobil bogato nagrado 24 oziroma 25 knjig. Naročite torej »Slovenčevo knjižnico« takoj! DO 5. novembra bomo sprejemali Se prednarolila na ..Slovenlevo knjižnico"! Zastopniki, organizirajte prodalo knjig pred cerkvijo! možek (črni mavrohi, jelenov jezik), žemljevec, ovčje vime liter L. 2.—; d) turki, brezovi gobani (berački) z mladimi in trdimi klobuki, mladi Čebularji, maslenke kilogram L. 3.—; e) jurčki z zaprtim klobukom kilogram L. 10.—; jurčki z odprtim klobukom kilogram L. 6.—; kunci žive teže L. 10.-. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Vse te cene pa morajo biti odslej vedno vidno označene pri vsem v cenika navedenem blagu. Vsi prodajalci in prodajalke iz mesta in z dežele naj si napravijo iz lesa ali kartona take tablice, kakršne že rabijo branjevci za označevanje cen eadju in drugemu blagu, potrebne številke za označevanje blaga s cenami pa dobo prodajalci in prodajalke v sili in samo začasno tudi pri tržnih organih brezplačno. Kdor ne bo imel blaga vidno označenega g cenami, mn bo blago zaplenjeno. Ponavljamo, da ta predpis velja za vse blago in tako za stalne prodajalke in prodajalce kot za prodajalke in prodajalce z dežele. Spet opominjamo, da je dovoljeno in mogoče blago prodajati ceneje, najstrožje je pa prepovedano prodajanje in kupovanje vsega navedenega blaga dražje kot določajo te cene. Gospodinje naj same pomagajo delati red ter naj ne sprašujejo za cene in naj se ne pogajajo s prodajalkami in prodajalci, ki morajo vse blago prodajati po maksimalnih cenah ali pa ceneje. Tudi če bi kdo zahteval višjo ceno. se ne razburjajte, temveč dajte blago stehtati tor ga mirno plačajte po maksimalni ceni. Razprava o prekoračenju cen Ljubljana, 13. oktobra. Zadnje tedne je bilo sodišču predloženih več kazenskih zadev glede prestopkov prekoračenja maksimalnih cen v smislu čl. 7 uredbe o cenah z dne 12. marca t. 1. Vrstile so se kratke razprave. Prekupčevalka Micika z Dobrove je 2. avgusta na Pogačarejvem trgu prodajala jajca po 1.20 lire komad, ko je bila določena zanje najvišja cena 0.75 lire. Prodala je le nekaj jajc, ostala jajca so ji zaplenili in jih ji odkupili po 0.75 L komad. Pred sodnikom se je Micika zagovarjala, da ji maksimalna cena ni bila znana. Za jajca so se ženske na trgu teple. Prišel pa je tržni kontrolni organ, ki ji je jajca zaplenil in jo odpeljal na tržni urad. Bila je obsojena na 7 dni zapora in 200 lir denarne kazni, to nepogojno. Branjevka Rezika je sredi avgusta prodajala na Pogačarjevem trgu fižol. Prodala ga je okoli 40 kg po 3 lire, ko je bila takrat določena najvišja cena na 2.80 L. Bila je obsojena na 7 dni zapora in 250 lir denarne kazni. Zanimiva je zadeva prodajalke Marije K. Bila je prijavljena, da je v svoji prodajalni prodajala jajca po 1.15 L komad, ko je bila najviija cena 0.75 L. Pred sodnikom se je kratko zagovarjala, da je jajca prodajala po taki ceni, kakor so ji stranke naročile. Več gospodinj jo je naprosilo, da se je odpeljala na Dolenjsko, kjer je nakupila večjo množino jajc. Tam jih je kupila po 1 liro komad. Stranke same pa so ji plačale za stroške in zaslužek 15 stotink. Sodnik je nato zaslišal neko staro ženico, ki jo je ovadba navajala kot pričo. Ženica je kratko izjavila: »Obtoženke sploh ne poznam. Je še nikdar nisem videla.« Sodnik: »V ovadbi pravijo, da ste kupili pri njej jajca.« Priča odločno: »Gospod sodniki Nikdar nisem pri njej kupovala jajc.« Razprava je bila preložena, da se zaslišijo nekatere priče. 200 izvodov na/lepše slovenske lovske povesti Janeza Jalena »Trop brez zvoncev« le bilo tiskanih na antiinem papirju in o platno vezanih. Te knjige to po 20 Ur. Dobite jih pri upravi »Slovenčeve knjižnice«. Kopitarjeva 6. Ljubljana. Pohitite z nakupom te knjige, dokler je le Se kajl S Hrvaškega Ljubljana Koledar Danes, ponedeljek, 13. oktobra: Edvard. Torek, 14. oktobra: Kaliet, p. m. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa eeeta 43; mr. Trnkoczy ded, Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova 7. Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi v 9redo 15. oktobra izlet v Ortnek (razvaline, cerkev sv. Jurija). Odhod iz Ljubljane ob 10.02 dopoldne z vlakom, povratek ob 8.18 zvečer. Samo ob suhem vremenu. Jesenska razstava »Lade« je zbudila pri našem občinstvu zasluženo zanimanje. V prostorih Jakopičevega paviljona je sedaj kar živahno, dokaz, da razstavljene umetnine ugajajo. V vseh treh sobah vlada neko posebno prijetno ozračje harmonije in lepote. Opozarjamo. da bo razstava kratkotrajna. Naj si jo vsakdo pravočasno ogleda. Vesela vest za čebelarje. Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani sta obiskala gg. Ar-mando Vita. tajnik sekcije italijanskih Čebelarjev v Rimu, in dr. Solari, zastopnik tovarne za sladkor v Bologni. Sporočila sta, da ie pristojno ministrstvo v Rimu dovolilo sladkor za krmljenje čebel, in sicer za vsak A-Ž panj po 3 kg, za kranjič 2 kg in za prašilček 1}^ kg. Prvi vagon je že na poti. Sladkor dobe_samnekje na vzhodnem bojišču* in da bo tudi tam potrdila sloves hrvaškega vojaka. Oddajanje pšenice. Hrvaška vlada je izdala ponovne ukaze glede prijavljanja in oddajanja pšenice oblastem. Oblast je prevzela nadzorstvo nad vsemi poljskimi deli in hoče zagotoviti hrano ne samo vsem Hrvatom, temveč po možnosti odvišni pridelek tudi izvoziti. PHILIP imips Vsakovrstna električne Jamice, za različna uporabo, proizvod znanih, velikih tvornic v Alpignano (Torino), opremljenih z najmodernejšimi stroji In s dovršenimi eksperimentalnimi laboratoriji ZaManlta Milk ve,- ranim n.a.i. UILANO • m S. UABIKM. 20 Igor Zagrenjen: 3o Zavetje v pečevju Mraz jih je 6egnal na nog«, ko je bilo še temotao. Počasi se je dramilo 6ivo, oblačno jutro. Ir pogorelščine se ni več kadilo, tudi zadnja žerjavica je bila čez noč umrla. Naiprej 60 poiskali Burgo. V feščevje jih ie povedel Gradiš ar, ki 6ta mu nočni hlad in prespani čas vzela pijanost. Bilo mu je nerodno, ko je razgrinjal veje ter pokazal, kako jo je bil spravil. Napulil je bil nekaj praproti, nekaj leskovih vej je bil položil čeznjo. Nekakšne rože ji je bil tudi položil tja, kjer naj bi bilo zglavje in jo vsevprek obsul z njimi. Rosa se jih je prijela. V6e je bilo tako žalostno in klavrno. Sram ga je postalo, neznansko otročje se mu je vse skupaj zazdelo, še bolj, ker je bilo tako napravljeno v nerodnosti in se je taiko tudi dalo sprevideti treznemu človeku. »Liza, pod orehom naju počatkaj I ♦ je rekel Tone. »Ni za ženske oči, kar bova zdaj imela opravkaU Brez besede se je Liza obrnila in odšla. Razgrebla sta veje in pisano Šavje, kar ga je bil v dobri misli iz poštenega srca prihajajočega, pa za trezni dan prebuj-nega čustva navlekel skupaj Gradišar. »Oh, kako je bila revica zbita in otol-čena! sclroppo Geroiamo S 1 r o p Geroiamo Pagllano Paaiiano depurativo del sangue za čiščenje krvi F1RENZE a Lubiana presso d. d. Salns v Ljubljani pri d. d. salns Tako revno je ležala tam sključena, noge je imela čisto 6kupaj, eno roko je imela položeno čez trebuh, druga pa, kakor bi se pripravljala, da bo utrgala marjetico. Čisto zraven je bila, še pičlo ped ne od nje. Pa tista drobna glavica s sivimi lasmi! Na sencih jih je sprijela strjena kri. Hrasti podobna, čmkasta ma-roga 6e ji je vlekla od ust k vratu. Gradišar je stegnil svoje nerodne prete in ji jo, kolikor je le mogel lepo, odrobkal preč, da jo je očedil. Nič m vedel zagotovo, če ji je bil on včeraj zatisnil oči. Zdaj je mižala. Nemara pa 60 se ji same zaprle veke. Pravijo, da se včasih tudi taka reč primeri. Oh, kako je bil reven ta suhi, veli obrazek! Taiko malo ga je bilo. Morala sta ga pobožati, eden za drugim 6ta to napravila. Ti dobra ženska glava, take ne bo še ene! »Burga, Burgal Le kaj si ti komu hudega naredila?« je zdaj zaječal Gradišar, ki je klečal zraven nje, ko jo je čediL Tako neusmiljeno je zajokal. Znova sta jo nato pokrila s praprotjo, da id muhe ne bi mogle blizu. Potem pa sta 6e odpravila po bregu v grapo. Tam je stala lesena šopa, notri pa deske, orodje in druga ropotija. Sem Francozi niso našli. Ročno sta 6e lotila dela Ure so tekle. Nekajkrat so krvavo zasijali v zgodnjem jutru sivi oblaki. Sonce si je poskušalo skoznje prebiti pot Pa ni šlo. Vdati se je moralo. Za njimi je ostalo, kakor bi se kujalo. Sivo 6e je obdržalo, dež se je nazadnje zares obljubil. Kar vse tri krste sta napravila po enaki meri. 2aga je hreščala, resknila je od časa do časa sekira in votlo zastokal le6, ko je kladivo udarjalo na žebelj. Se pokrove sta naredila, potem pa sta eno za drugo znosila nazaj na višavo. Tone je dolgo izbiral, kam bi jih pokopali, nazadnje pa se je odločil. Na pologu spredaj pod Vreskovino, tam je bil tako neroden in zaira6tel svet, da prav gotovo ondi nikoli nobeden ne bo brkljal. Vsa prestrašena je Liza planila pokonci, ko 6ta prišla nazaj na pogorišče. Revica je bila zadremala. Pomirila sta jo in jo nagovorila, naj kar 6ede nazaj, da bosta že sama opravila, ko pa bo čas, jo bosta prav gotovo poklicala in tudi zbudila, če bi zaspala nazaj. Tone je ©lekel suknjič in jo ogrnil, zakaj najbrž jo je že mrazilo, ko je bila tako pri miru. Voljno si je pustila vise napraviti. Kakor otroček je sedela tam pod orehom in strmela predse. Kdo ve, kje so bik tačas njene misli, po kakšnih krajih 60 blodile, kaj jim je bilo na mari. Pobožno sta prenesla tisto revščino, kar je je bilo ostalo po onih dveh. Zlagala sta v trugi vsako posebej tako, da bi bilo čim bolj po resnični podobi Oba 6ta bila med tem delom tiho. Ko sta opravila, sta odšla po Buirgo. Varno in naiahko 6ta jo prenesla. Kakor peresce 6e je čutila na rokah. Gradišar si je naslonil njeno glavo na laket, ko jo je nosil. Položila sta jo v trugo, Gradišar pa ji je sklenil roke. Vse tri so zdaj stale ena zraven druge. Gospodar, stari Vresk, je bil na 6-redi, na levi je bila Burga, na desni pa zvesti hlapec Peter, ki je prihajal na pomoč, pa ga je zadela smrt, preden je mogel kaj napraviti. Stari rod Vreskovine, rod iz lepih, poštenih dni v delu in bogaboječnosti, je bil pokošen. Umrl je, nikoli več se ne bo vrnil. Mlajši ostajajo, s srcem tako polnim pelina m togote, ostrosti in naježenoeti, da težko, če bodo zanaprej še kdaj prišli rodovi, ki bi bili temu staremu, v črno zemljo odhajajočemu, vsaj približno podobni. Kakor stare, 6tare ure, ki so tekle v mirnih, somračnih čumnatah, kjer je dišalo po jabolkih, so bila ta življenja. Pohlevna, mirna, dobra in zbrana. Težko, da bi mlajši v srcih tudi ob delavnikih vselej in povsod nosili s seboj nedeljo. Onim ni bilo dano, da bi jih kdaj prej, ko so vendarr na tem svetu preživeli toliko let, kakšna reč toliko zmotila, da bi jih čisto zmedla. Na ta ali oni način so 6e že potešili. Kdo d njih bi bil neki kdaj verjel, da je na svetu mogoče spraviti skupaj toliko zlobe in se v njej košatiti, kakor bi bilo to celo čisto prav. Stran A. »SLOVtNbkl DUM«, dne 13. oktobra 1941-XIX Štev. 236. »1'JMP1 in Andrejčkov Žalost m veselje Risal 3ože Beranek :nn:= Besedilo priredil Mirko Javornik o m a n slikah 94. »Prijatelj, nekaj sem si izmislil. Kakor slišim po korakih straže, ne pazijo prav preveč na nas. Kaj, ko bi na naglo pobegnila in jo mahnila k svojim? Do dne sva zlahka tam!« Polde je žalostno zmajal z glavo, rekoč: »Aleš, to ni mogoče. Straža naju bo zatrdno videla ali slišala. Okoli je polno vojakov, skoz njihov tabor morava. Kod pa naj tudi beživa? In pa — ali naj pobegneva sama, brez tovarišev? Vsi ne morejo z nama!« 95. Alešu ni bilo lahko razgnati Poldetu pomisleke in mu dati poguma. Tožil je, da ne smeta pustiti drugih in pa tudi, da on z bolno roko ne more nikamor. » To bo moja skrb,« je rekel Aleš. »Samo da prideva iz cerkve, hodil boš že.« Tiho se je splazil za oltar. Kdo bi popisal njegovo veselje, ko je v kotu dobil visoko lestev. Urno je splezal po njej do okrogle line ter poskušal sneti mrežo z line. Po dolgem trudu se mu je posrečilo in podal je mrežo Poldetu. Potem se je do pol života stegnil skozi lino. Videl je, da pred vrati hodita dva stražnika, a pod okno ni prišel nobeden. Vrh tega sta rasli ob zidu še dve košati drevesi in čuvajema zastirali pogled, tudi če bi se bila kdaj ozrla na okence, skozi katero je oprezoval Aleš. Vse je bilo kakor nalašč pripravno za beg. Potegnil je glavo spet skoz lino ter veselo pomahal tovarišu, ki je čakal pod lestvo ter še vedno nejeverno majaj z glavo. Slamnati čevlji - novi sijajni nemški izum Zanimiv in poučen dopis uglednega italijanskega časnikarja iz Berlina Znani italijanski časnikar Giorgno Sansa je zadnjič napisal v svojem poročilu iz Berlina zanimiv članek pod naslovom: »Slamnati čevlji v Nemčiji, da 6e usnje prihrani za vojake«. Ker je iz njega razvidno, kako Nemčija, kljub številnim drugim velevažnim vprašanjem, ki jih z v6o odločnostjo rešuje bodisi doma ali na bojišču, ni pozabila posvetiti največje pozornosti tudi vprašanju obutve. V omenjenem članku stoji dobesedno: V Italiji smo v zadnjih letih videli, da so začeli izdelovati ženske čevlje, ki imajo podplate iz plutovine. V Nemčiji takšnih čevljev ne vidiš, kajti lam plutovine ni dovolj in mora vsaik, kdor gre kupit na primer steklenico vina. prinesti star zamašit s seboj, če hoče, da mu s'eklenico zanraše. ,,.M Poceni in izredno trpežni Ker pa Nemke ne morejo nositi čevljev s plutovinastimi podplati, nosijo slamnate. Če hočemo povedati po pravici, to ni iznajdba najnovejše dobe, toda na široko 60 se je začeli posluževati res šele v zadnjem času. Ti čevlji 60 v celoti \, čeprav je ograjeno in 60 začeli dejansko posegati v dogodke. Jasno je, da je sodnik moral igro prekinita... neod- , ... — vrste — mnogo bolj povezane med seboj kot od Hermesa; imeli so veliko več od igre kot pa domačini. S Hermesom danes nismo bili zadovoljni in je igral precej slabše kot v svojih zadnjih srečanjih. Sicer pa je bila igra obeh podpovprečna. Kako bo s to nedokončano igro in kaj bo k temu rekla SNZ, pa bomo tudi poročali. Tudi na tekmo 6amo se bomo še med tednom povrnili, kakor smo že omenili. Sodil je g. Pušenjak. Po današnji igri je Jadran zaslužil vsaj ločen rezultat. Igral je borbeno, in njegove 60 bile mnogo bolj povezane med seboj k CdRCKINICfl pustolovski roman »Toda še nekaj je, na kar niste pomislili,« je dejal jx> daljšem razmišljanju. »Ce se je ta zamenjava resnično izvršila, kako to, da vrtnar in kuharica tega ni6ta opazila?« »Res je, da na to še nisem mislil. Toda premislimo zadevo sedaj. Kuharica je j>o vrtnarjevi izjavi skoraj jx>polnoma gluha in kratkovidna. Nič čudneua bi torej ne bilo, da ni ničesar opazila. Vrtnar pa je 6am f>ovedal. da se že dva tedna ni smel približati gosjx>darju. Videl ga je 6amo od daleč in se mu ni smel približati. Poleg tega pa je gospod Giroux imel lepega psa, katerega je imel silno rad. In tega psa je nekdo ravno pred dvema tednoma zastrupil.« »Priznavam, je dejal ravnatelj, da je dovolj znakov, da človek iz tega sklepa, da se tukaj nekaj ©kriva, kar je treba ]>oja6niti. Toda če bi se morala policija zanimati za vsak čuden pojav, katerega odkrije domišljija kakšnega časnikarja, bi morali naše osebje potrojiti.« »Izgleda, da me hočete žaliti,« je vzkliknil Doret, ki so ga ravnateljeve besede neprijetno zadele. »Sicer pa vas nisem prosil, da naj se policija za to zadevo zanima. Obljubil sem vam, da vam bom poročal o vsem, kar bom zanimivega 29 odkril in sem 6vojo obljubo tudi držal. Lahko me zato imenujete sanjaškega časnikarja, če vam moje sodelovanje ni pogodu, lahko 6vojo obljubo tudi umaknem. Nadaljeval bom svoja poizvedovanja na lastno pest, ne oziraje 6e na vas.« Brez obotavljanja je vstal in krenil proti vratom. XIII. Okrog treh popoldne je Doret hitel s svojim malim avtomobilom po cesti, ki vodi v Lieieux. Vozil je približno eno uro, ko 6e je nenadoma motor ustavil. Ni mu bilo mogoče takoj najti napake in je šele po enournem trudu mogel nadaljevati svojo pot. Bilo je že zelo pozno, ko je dospel do vile, v kateri je stanovala njegova zaročenka. Tudi danes mu je jjrvi prišel naproti Lizikin oče, ki pa je dane6 bil videti manj prijazen, kakor po navadi. »Pridite z menoj!« mu je dejal s svojim nizkim glasom, ki je bil tako čudno neprijazen, kakor še nikoli do sedaj. Doret mu je molče sledil in se tiho vpraševal, kaj naj pomeni ta nenavadni sprejm. Marmont je odvedel gosta v knjižnico. Skrbno je zaprl vsa okna, nato pa je potegnil iz notranjega žepa fet temno modre barve in ga brez besed pomolil Doretu. Ko je ta zagledal papir, čigar oblika in barva mu je bila dobro znana, je prebledel. Z mrzlično kretnio ga je vzel in čital. Res se ni motiL Podpisan je bil na njem Croixnoire. Jurij Doret me brez usmiljenja preganja. Zagrozil 6em mu, da se bom, če ne preneha s vojim zasledovanjem, maščeval nad njegovo zaročenko, da jo bom mučil in umoril. Najprej mi je obljubil, da me bo pustil pri miru, toda pozneje je svojo obljubo prelomil in me sedaj znova besno preganja. Toda jaz bom svojo obljubo držal. Danes se pričenja moje maščevanje.« Komaj je Jurij prebral pismo, je prestrašeno vzkliknil: »Lizika! Kje je Lizika? Ali se ji je zgodilo kaj hudega?« »Da,« je odvrnil general Marmont z glasom, ki 6e je zdel, da prihaja iz onostranstva. »Danes okrog dveh sem našel ta list prav na tej mizi. Brzojavil 6em vam, da pridite nemudoma semkaj. Dospeli ste šele ob šestih... Iz tega sklepam, da se vam Lizikino življenje ne zdi bogve kako dragoceno. Jaz pa 6odim čisto drugače. Do sedaj sem živel samo za svojega otroka...c Jurij ni skušal odgovoriti, niti opravičiti 6e. Niti z najmanjšo kretnjo se ni uprl generalovi obtožbi. Preveč ga je mučila ena sama misel. Hotel je čimprej izvedeti, kaj se je zgodilo njegovi oboževani deklici po njegovi kriv*. Nepre- mično je gledal generala, ki je nadaljeval: »Z vso skrbnostjo smo čuvali ubogo dekle. Toda vsa naša skrb je bila zaman. Okrog tretje ure je začela tožiti, da jo močno boli glava. Odvedli smo jo v njeno sobo. Imela je mrzlico. Ce bi ne bil našel onega pisma, bi bil mislil, da je le malenkostno nerazpoloženje. Toda sedaj mi je jasno, da je to Croixnoirejevo delo. Ubogi otrok je skoraj ves čas v nezavesti in ko se zave, toži, da je njena glava tako čudno prazna.« Medtem ko je general to pripovedoval, se je krčevito oprijemal mize, kakor da bi hotel e svojo telesno močjo odstraniti nesrečo od svojega otroka. »Moj Boc! Uboga Lizika!« je ves prepaden vzkliknil Doret. »Ali smem iti k njej? Dovolite mi, da jo vidim.« »Nima pomena. Cernu neki? Samo utrudili bi jo. Ravnokar ee je nekoliko pomirila. Vaš prihod bi jo le razburil. Toda nisem hotel govoriti z vami samo o tem. Sam bom skrbel za rešitev svojega otroka, Vam preostane le eno in sicer, da ne boste skušali niti danes niti v bodoče zopet videti moje hčerke. Privolil 6em v vajino zaroko, toda sedaj preklicujem svoje privoljenje. Dovolj jasno ste pokazali, koliko vam je mar za mojega otroka; nobenega drugega dokaza ne potrebujem. Zabavajte se kakor hočete s tem, da preganjate Croi*noireja ali tudi Satana, če hočete. Na noben način pa zato ne sme trpeti moja hčerka. Ali ste razumeli? Najbolje je torej, da se čim prej odstranite. Nikakor nisem hud na vas. Pravico imate, da delate to, kar se vam zdi prav. Toda priznati morate, da imam tudi jaz pravico braniti svojega otroka.« »Razumem,« je dejal Doret z mrkim glasom. Tudi on se je krčevito oprijemal mize. šop las mu je zlezel na čelo. »Razumem... Odgovoren 6em za to, kar se je zgodilo Liziki. Verujte mi; da bi mi bilo tisočkrat ljubše, da bi bilo to doletelo mene. Bog vidi v moje srce. Iz ljubezni do nje sem pripravljen doprinesti tudi največjo žrtev m to je, da 6e ji odpovem Toda ali mislite, da jo bom s svojo žrtvijo rešil iz krempljev onega Satana? Ne verjamem. Tudi če je jaz ne bom več videl in‘če se najina zaroka pretrga, s tem deklica ne bo rešena, ker oni zverinski zločinec dobro ve, da jo kljub temu ljubim nad vse, da jo ljubim bolj kot svoje življenje.« Ni mogel nadaljevati Orlo se mu je stiskalo od bridkosti. S še večjo silo se je oprijel mize. Ustnice so 6e mu krčevito stisnile od . strašne bolečine. Minilo je nekaj sekund, ki so se zdele dolge, kakor večnost. Nato je nadaljeval: »Rešiti bi jo bilo mogoče iz Croix-noirejevih rok le, če bi je jaz ne ljubil. Vidite torej, da vaša trditev ni pravilna. Oni satanski zločinec je odkril mesto, kjer me more z največjo gotovostjo in najbolj občutno zadeti. Samo nekaj morem storiti in to bom tudi storil. Ne bom se več brigal za Croixnoireja. Sicer pa lahko rečem, da se že sedai ne brigam več zanj.« Za Ljudsko tiskarno ? Ljubljani) Jože Kramarič — Izdajatelj: inl Sodja — Urednik) Mirko Javornik — Rokopisov ne rraPapo — »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 13 Mesečna naročnina jo 6 lir, za inozemstvo 14 Ur — Uredništvo« Kopitarjeva olica 6/IIJ — Upravai Kopitarjeva ulica t, (Jnbljana — Telefon itev, M41 do M-M — Podrninleat Novo mesta ......