Poštnina plačana v gotovini. 5" KHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt, Uaročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/* leta 90 Din, za V* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v četrtek, 21. julija 1932. štev. 82. Program, kakršnega potrebujemo V času gospodarske stiske je treba resnici pogledati čisto v oči ter s pogumno besedo razložiti položaj kakršen je. Ne lepe besede in še manj lepe obljube ne pomagajo, temveč samo resnica. In takšna rešilna pogumna beseda je bil govor, ki ga je govoril na velikem zborovanju v Jesenicah sedanji trgovinski minister g. Mohorič. Brez olepšav je razložil naš sedanji finančni in gospodarski položaj, povedal vse težkoče, ki jih moramo premagati, a pokazal tudi pot, ki vodi k rešitvi. Razume se, da iz težke stiske ne vodii nobena rožnata pot, temveč samo pot, ki je posuta s trnjem. In tudi to je povedal naš trgovinski minister s pogumno besedo in s tem resnici pogledal čisto v globino oči. Drugače imajo ljudje navado, da resnici le na pol pogledajo v oči, da namreč do P°Polne izčrpanosti navedejo vse teža-ve? ki izvirajo iz krize, da pa se takoj ustavi njih plašen korak, ko je treba tudi z vso odkritosrčnostjo povedati, kje je pot iz krize. Tako vedo mnogi zelo mnogo povedati, kako treba znižati vse državne izdatke, ko se pa naj to znižanje dejansko izvrši, tedaj pa zopet odločno protestirajo, ko se pokažejo posledice redukcije državnega proračuna v javnem, a tudi v zasebnem življenju. Toda te posledice so neizogibne, ker so del sanacije in kdor tega noče uvideti, ta noče tudi popolne resnice, to je samo slaboten in neodkritosrčen polovičar. Takšni polovičarjii pa so vsega obsojanja vredni, ker so ti ovira za ozdravitev našega gospodarstva. Z drugimi besedami bi mogli reči tudi tako-le: eNkaterim je analiza našega gospodarskega stanja potrebna zato, da godrnjajo in zabavljajo. Drugi pa analizirajo naše stanje zato, da najdejo izhod iz krize, da ustvarijo program, po katerem je treba delati za premaganje krize. Jasno je, da so samo ti drugi ljudje pozitivni in prav tako je jasno, da moramo slediti samo tem ljudem, če hočemo, da pridemo na zeleno travo. In program, kakršnega odkrita analiza našega gospodarskega stanja naravnost narekuje, je podal v svojem velikem govoru trgovinski minister gospod Mohorič. Je to naravnost program, kakršnega potrebujemo in kakršnega vsi naŠi gospodarski krogi brez rezerve Podpisujejo in sprejemajo. Kaj nam je v prvi vrsti potrebno? Premagati docela'krizo nezaupanja, ki je do viška prignala vse težke posledice krize. In na to krizo nezaupanja je minister Mohorič prav odločno opozoril. In še mnogo več zaščite našega domačega gospodarstva je treba! Ni to sicer nobena novost in tudi na tem me-s*n se je o tem že mnogokrat pisalo. Toda veliki pomen je v tem, da to podarja sedaj aktivni član vlade in vrhu tega še član, za katerega vemo, da se ne^ bo samo polovičarsko zavzemal za zaščito domačega gospodarstva, temveč ^udi z vso vnemo delal na to, da se ta zaščita izvede na vsej črti. Da se dvigne Podjetnost naših ljudi, je to tudi neob-nodno potrebno, ker vsak naš človek J^ora imeti zavest ter prepričanje, da bo v vsakem slučaju mogel uspešno konkurirati s tujim podjetnikom, ker bo ^ogel vedno računati na državno po-Rioč. Med zaščito domačega gospodarstva Pfl spada tudi to, da dobe vsi plačane oobave države. Pri najboljši volji ne l^ore podjetnik naprej, če ne dobi svo-terjatev poplačanih. Za napredek našega gospodarstva je neobhodno potrebno, a da se likvidirajo državni Vlseči dolgovi. S hvaležnostjo je zato 6Prejel naš gospodarski svet odločilne \ besede ministra Mohoriča o neizogibni potrebi likvidacije visečih dolgov, še z večjo hvaležnostjo pa njegovo zagotovilo, da bo polovica teh dolgov že do konca tega leta izplačana. Ne pretiravamo, če rečemo, da bo s tem že glavna nevarnost sedanje gospodarske stiske premagana, ker bo z likvidacijo tudi le polovice državnih visečih dolgov prišel zlasti v slovensko gospodarstvo tako velik dotok denarja, da bo konec suše v naših denarnih zavodih. S tem pa bo dana tudi možnost naši industriji, da znova poživi svoje obrate, da prične delati z vso paro. Seveda pa tudi še tako velik dotok denarja nič ne pomaga, če ne bo imela industrija tudi dovolj odjemalcev za svoje izdelke. Zato iz tega z vso nujnostjo sledi, da treba zaščititi domačo industrijo na vsej črti in da mora zlasti vse državne in javne dobave dobiti samo naša domača industrija.. Prav to pa je povdaril tudi minister Mohorič in tudi v tem pogledu Na Dunaju in vseh severnih krajih dobro znano »Agrarno in trgovsko akcijsko društvo« v Bičku razpošilja že veliko let pred visako sezono češpelj posebne okrožnice, s katerimi naznanja obseg in možnosti bodoče letine in izvoza raznega sadja, v prvi vrsti pa češpelj. Za prihodnjo izvozno dobo so vsi severni trgi že preplavljeni s poročili in ponudbami. O letošnjem izvozu svežih češpelj pravi, da bo od 15. avgusta dalje na razpolaga do 3500 vagonov. Pravi ipa, da je treba letos računati z jako nizkimi cenami in vsled tega z morebitnimi izdatnimi dobički na zunanjih trgih. O sušenih češpljah pravi, da je bilo lansko leto na razpolago okoli 800 vagonov, ki so pa bili gladko prodani v tujino za prilično polovico višje cene nego konkurenčno blago iz Kalifornije. Vkljub 'težkočam z deviznimi odredbami je bilo vse naše blago popolnoma in brez posebnih težav razprodano. Ali letos bo od 20. septembra dalje najmanj 2000 vagonov tega blaga za izvoz pripravljenega. Letošnja ledina bo namreč jako dobra. Češplje so se razcvele namesto sredi aprila šele začetkom maja in je vreme od takrat dalje za ta sadež jako ugodno. Ako ne pridejo kake elementarne nesreče, moremo računati z izdatno boljšo letino kakor lani. Tudi je treba ugotoviti, da je moderno pokončavanje češpljeve uši jako in uspešno napredovalo, tako da se od te strani ni treba bati kake škode. Češplje imajo letos močne repiče, so povsem zdrave in tudi razmeroma jako debele, na kar se v inozemstvu polaga velika važnost. O jalbolkah pravi, da cvetje ni bilo bogato in je treba računati s slabšo letino nego lani. — O letini orehov pravi, da jim je v dolinskih krajih mraz precej škodoval, v hribovitih krajih pa je bolj ugodno. Vendar treba računati s slabšo letino kakor lani. Glede na bodoči naš izvoz tega sadja kažejo pa precej bojazni in skrbi. Govorijo o razinovrstnih deviznih naredbah in neugodnem kontingentu uvoza v raznih deželah in priporočajo posebno na Češkem in Danskem, da si pravočasno preskrbe uvozna dovoljenja. V deželah pa, s katerimi ima Jugoslavija klirinško pogodbo, naj pravočasno poskrbe, da bodo imeli na razpolago dovoljno gotovine v — dinarjih. Še lansko leto je isto delniško društvo, ki je največje izvozno podjetje posebno za češplje, že v takih okrožnicah določilo prve cene, na podlagi katerih je povabilo, da se oglasijo reflektanti in pravočasno sklenejo pogodbe. Letos je prvič v okrožnicah izostala oena blagu, pa tudi kaže se času in razmeram primerna negotovost in pesimizem. Popolnoma gotovo pa je, da letos morebiti ne bo iz inozemstva niti povedal to, kar je na srcu vseh naših gospodarskih ljudi. Tudi najboljši program pa nič ne pomaga, če gledajo ljudje samo v zrak in če samo čakajo, kdaj jim prilete v usta pečeni golobi. Ne samo gledati v zrak, temveč delati je treba in čim večja je stiska, tem več je treba delati. Trdno in neumorno je treba delati, a tudi složno in v ustvarjajoči medsebojnosti. Ne, da bi eden samo stal ob strani in le kritiziral tistega, ki dela, temveč vsi moramo zavihati rokave, kakor nas tudi gospodarska stiska tare vse brez izjeme. To složno in intenzivno delo mora sploh biti glavna točka našega sanacijskega programa in s tem, da je minister Mohorič zaključil svoj programatični govor baš s to točko, je podal program, kakršnega potrebujemo in kakršen mora postati veljaven za vse. Treba samo, da vsak pri sebi začne uresničevati ta program smotrenega in intenzivnega dela, pa bodo časi stiske hitro — za nami. enega kupca, ki bi pri znanih bankah v Brčku ali dveh podružnicah špediterjev Schenker & Comp. ali Herzig & Comp. preskrbeli nepreklicne akreditive za plačilo tamošnjih češpelj, kakor zahteva imenovano društvo. To predvsem zaradi tega ne, ker so vse države, ki prihajajo tu v poštev, vsaka na svoj način uredile način takih plačil, ako sploh dovolijo uvoz naših češpelj. V svojem zadnjem poročilu v »Trgov, skem listu« št. 78 sein omenil, da bi bila letos mogoča .plačila za naše blago edino po privatnem kliringu z državnim dovoljenjem. Med tem časom pa smo v tem pogledu doživeli izdatno izboljšanje za izmenjavo blaga med Avstrijo in Jugoslavijo. V soboto je bila izdana posebna na-redba o tem zasebnem kliringu in kompenzacijski trgovini. Tisti zasebni kliring z državnim dovoljenjem, ki sem ga zadnjič omenjal, smo imeli približno 5 mesecev in se je prav lepo razvijal ter poživil avstrijski izvoz in uvoz, in sicer tudi z Jugoslavijo. Takih zasebnih kliringov je'bilo veliko število, kakor so jih interesovani avstrijski uvozniki ali izvozniki sami mogli ustvariti. To je bilo tako, da so avstrijski izvozniki z dovoljenjem Narodne banke poljubno poiskali avstrijske uvoznike, katerim so dali na razpolago svoje izvozne devize za izplačila uvoženega blaga. Ker je torej bilo takih kliringov veliko, ker je naravno, da so bili kurzi za preračunavanje valut jako različni, in ker se je v tem pogledu razpasla vsaki zdravi trgovini nevarna špekulacija, je naravno nastala zahteva, da bi ustanovili neko skupno posredovalnico za vse take kupčije. Narodna banka dunajska je te zahteve resno proučavala in je s končno prej omenjeno naredbo pooblastila >Wiener Giro-nnd Kassenverein«, da ta organizuje zahtevano posredovalnico. Vršilo še bo to tako: Od 18. t. m. dalje morejo avstrijski izvozniki vlagati prijave pri gori imenovanem zavodu za plačila v zasebnem kliringu. Za te prijave morejo uporabljati iste tiskovine kakor doslej pri Narodni banki. »Wiener Giro- und Kassenverein« ima s to odredbo nalogo, da za vsakega dunajskega izvoznika poskrbi zvezo z drugim kontrahentom in poda na to Narodni banki tozadevni predlog. Dovolitev pa izda še vedno Narodna banka, toda vsak interesent dobi rešitev po rečeni posredovalnici. Pogoj za možnosti plačil v tem kliringu je pa jako ugoden, kajti določa, da se vsa plačila izvršujejo edino le potom bank (bankmassig) in po normalnih kurzih za preračunavanje valut. Težave naše lesne industrije in trgovine (Iz referata inž. Milana Lenarčiča na občnem zboru Zveze industrijcev dne 15. t. m.) Izvoz lesa iz naše države je dosegel leta 1929. svoj višek. Zaradi naraščajoče gospodarske krize in s tem združene omejitve gradbenih del, kakor tudi zaradi prodiranja ruskega lesa na svetovnem trgu, je od tega leta pričel izvoz naglo nazadovati. Od nazadovanja je bil prizadet v prvi vrsti izvoz mehkega gradbenega lesa, ki se pri nas producira v Bosni, v Gorskem Kotoru in Sloveniji. V normalnih prilikah je Slovenija udeležena pri izvozu in produkciji mehkega gradbenega lesa z najmanj 50%. Izguba, ki jo je slovenska lesna industrija utrpela zaradi zastoja pri izvozu, se najbolj kaže v ustavitvi 80% žagarskih odpadkov ter v veliki brezposelnosti delavstva lesne stroke. Nazadovanje izvoza našega gradbenega lesa se je začelo 1. 1930. ter se je v letu 1931. nevzdržno nadaljevalo, dokler ni v prvem polletju 1932 postal položaj resnično katastrofalen. V prvih petih mesecih t. 1. je znašala vrednost izvoženih lesnih izdelkov komaj 50% izvoza v odgovarjajoči dobi leta 1931. in komaj 30% izvoza lesa v prvih petih mesecih leta 1930. Razmerje vrednosti izvoženega lesa nasproti celotnemu izvozu znaša za prvih 5 mesecev t. 1: kortiaj 19%, kar je najnižji odstotek poslednjega desetletja. Dokler je lesno gospodarstvo prosperi-ralo, so bile državne in avtonomne oblasti v znatni meri udeležene na dobičku lesnega producenta. Stalno so se dvigale železniške tarife za prevoz lesnih izdelkov, vedno večja davčna bremena so nalagali lesni industriji, uvedene so bile nove pristojbine za sečnjo in za vzdrževanje cest in končno so tudi socijalne dajatve dosegle že preobčutne zneske. Ko so se razmere pričele temeljito obračati na slabše in so dobički lesnih producentov skopneli, niso oblasti izvajale posledic, kljub opozorilom gospodarskih organizacij, da mora tako postopanje dovesti do poloma v tej gospodarski panogi. Padec lesne konjunkture in cen je zadel našo lesno izvozno trgovino nepripravljeno in neorganizirano. Izvozniki so pričeli v medsebojni tekmi pobijati cene in končno prodajati svoje blago pod produkcijskimi stroški. Gospodarske organizacije so se trudile organizirati lesno industrijo in lesni izvoz, kar pa je zaradi atomizacije naše lesne produkcije zvezano z velikimi težkočami, saj imamo samo v Sloveniji nad 2000 žagarskih obratov. Ze leta 1931. so zastopniki lesne industrije na anketi pri ministrstvu za šume in rudnike podali glavne smernice, kako bi mogla država pomagati lesno-industrijski trgovini ter io obvarovati pred polomom. Zal niso bili storjeni potrebni koraki in tako je lesna V kolikor gornji »Wiener Giro* und Kassenverein« sam ne bo mogel izvršiti takih plačil, bo imel važno funkcijo evidenčnega biroja za vse zasebne kliringe in kompenzacijske trgovske posle. Opravičena je torej nada, da bodo na ta način onemogočene grde špekulacije in — oderuštvo z valutami. Dogajalo se je namreč, da so za plačila jugoslovanskega blaga računali 100 Din do S 14-25, to pomeni, da je naš izvoznik pri vsakih 100 dinarjev izgubil okroglo 16 Din, kajti ofi-cijelni kurz je že dolgo časa okroglo S 12-24. Toda za jugoslovanske kupovalce avstrijskega blaga, je bil kurz nekako v obratnem smislu. Takemu švindlu mora biti konec in nadejati se je, da se to zgodi z gori opisanim zasebnim kliringom potom imenovane posredovalnice. V koliko so te naše nade in zahteve izvršljive, oziroma kako bodo v praksi lepo naredbo izvrševali, to bomo kmalu videli. Jugoslovanske oblasti pa naj posvetijo temu vprašanju svojo pozornost. A. G-k. Možnosti našega izvoza sadja (Poročilo z Dunaja) industrija nezaščitena nadaljevala svojo trnjevo pot navzdol, doikler nismo dosegli današnjega katastrofalnega stanja. Mednarodne konference Tudi v drugih lesnoizvoznih deželah so se pojavili načrti za organizacijo izvoza lesa. Da bi se dosegel po možnosti tudi mednarodni sporazum vseh lesno-izvoznih držav, je ekonomski odbor Društva narodov sklical meseca aprila t. 1. v Ženevo konferenco ekspertov lesne industrije vseh važnejših elksportnih dežel. Te konference so se udeležili tudi jugoslovenski delegati. Konferenca je iprišla do zaključka, da morejo v sedanji situaciji pomagati le radikalna sredstva, to je omejitev izvoza lesa iz vseh izvoznih držav v sorazmerju ugotovljene potrebe uvoznih držav. Konferenca je nadalje sklenila, da se naj vrši dne 9. junija t. I. druga mednarodna konferenca lesne industrije na Dunaju. Dunajska konferenca ni izpolnila vseh nad, ki so jih stavili, vendar moramo zabeležiti konkreten uspeh, to je dogovor šestih ccntralno-evropskih dežel (Avstrije, Češkoslovaške, Letoniske, Jugoslavije, Poljske in Rumuni-je). Delegati teh dežel so sklenili in podpisali znani sporazum ter se zavezali, da bodo ustvarili v posameznih deželah pogoje za organizacijo izvoza lesa. Sklenjeno je bilo tudi, da se ustanovi stalni mednarodni odbor, ki bo nadziral izvoz lesa. Ta dogovor pa more imeti popoln uspeh šele tedaj, čim pristanejo nanj tudi dežele Švedska, Finislka in Rusija. Te dežele vodijo sedaj medsebojna pogajanja ter je upati, da pride v kratkem do sporazuma. Pogoj za 'to je vsekakor dan, ker je organizacija izvoza lesa v severnih državah v večji meri izvedena nego v centralnih evropskih državah. Zlasti enostaven je položaj Rusije, ker so produkcija, eksport in prodaja lesa enotno v državnih rokah. V Italiji je poseben sindikat sklenil s trgovskim zastopstvom Rusije dogovor, po katerem prevzame fiksno 100.000 m3 ruskega rezanega lesa z opcijo na dobavo nadaljnjih 250.000 ma. Jugoslovanski izvozniki zasledujejo z vso pozornostjo posledice, ki jih mora imeti ta dogovor za naš izvoz lesa v Italijo. Italijanski trg pridobiva za izvoz našega lesa zopet svoj prejšnji dominantni položaj. Izvoz našega lesa v Madžarsko, ki se je vršil v prvi vrsti iz dravske doline, je zaradi madžarskih deviznih predpisov popolnoma prenehal. Prav tako smo izgubili grški trg, čim je grška vlada uvedla plačilni moratorij. Naš izvoz lesa v Francijo in Alžir je skrajno oviran zaradi določitve uvoznih kontingentov, ki so določeni na podlagi povprečne količine uvoza v zadnjih petih letih iz posameznih držav v Francijo, pri čemer smo se mi zelo slabo odrezali, ker so naše lesne izdelke uvažali v Francijo v znatnih količinah preko italijanskih in avstrijskih prekupčevalcev. Ustanovi ter centralne organizacije jugoslovanskih izvoznikov lesa Pri obstoječih razmerah je razumljivo, da so naši interesenti po konferenci na Dunaju pospešili prizadevanja za ustanovitev centralne organizacije izvoznikov lesa, ki bi obsegala ves lesni izvoz iz naše države. V pripravljalni odbor za ustanovitev centralne organizacije so bili povabljeni zastopniki lesne industrije produkcijskih področij Bosne, Hrvatske in Slovenije. Interesenti iz naše ožje domovine so se združili v Gozduo-gospodarski svet za Slovenijo v Ljubljani. To organizacijo so ustanovili odsek za lesno industrijo pri Zvezi industrijcev, osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani ter Šumarsko udruženje, podružnica v Ljubljani. Gozdno-gospodarski svet je takoj sestavil deklaracijo, v kateri so bile označene glavne smernice za centralno organizacijo izvoznikov lesa kraljevine Jugoslavije. Ta deklaracija je bila dostavljena Zavodu za pospeševanje trgovine ter sorodnim organizacijam v Zagrebu in Sarajevu. Zavod je uporabil v deklaraciji iz-nešene smernice za svoj načrt »centralne organizacije izvoznikov lesa«, ki je bil dostavljen vsem prizadetim organizacijam v izjavo ter bo predmet razprave ankete lesne industrije, ki se bo vršila v prihodnjih dneh v Beogradu. Tako je videti, da je naša lesna industrija na dobri poti, da si ustvari močno enotno organizacijo, ki naj v bodoče obvaruje njene člane pred zlimi posledicami prehude medsebojne konkurence in naj tvori podlago za sklepanje mednarodnih dogovorov z drugimi les izvažajočimi deželami. V trenutku, ko se lesna industrija z vsemi močmi bori za svoj obstoj ter za ohranitev svojega položaja na svetovnem lesnem trgu, je pripravilo prometno ministrstvo novi načrt železniške tarife, ki predvideva razen važnih sprememb v klasifikaciji tudi znatno povišanje tarifnih postavk za razne vrste blaga za povprečno 15 do 30% ter postranskih pristojbin za 100% in več napram dosedanjim, kar pomeni za lesno industrijo novo težko breme. Uverjeni smo, da do uveljavljenja tarife v sedanji obliki ne bo prišlo, ker bi se sicer že itak katastrofalen položaj lesne industrije in trgovine še nadalje poslabšal. Upravičeno pričakujemo, da nam v sedanjem 'trenotku državna uprava ne bo odrekla svoje pomoči in da bo ugodila utemeljenim predlogom in zahtevam lesne industrije glede znižanja davčnih bremen, železniških tarifov ter socijainih dajatev kakor so bile stavljene na anketi lesne industrije v Beogradu marca lanskega leta. Ni nam treba poudariti pomena, ki ga ima lesna industrija v narodnem gospodarstvu Slovenije, saj mu je v dobri konjunkturi prinašala 600 do 800 milijonov dinarjev tujih denarnih sredstev in je na njej ioteresiranili 95% slovenskih gospodarjev. Spričo poraznega položaja te industrije smemo zato zahtevati za njo ves interes javnosti in pričakovati vsestransko uspešno in takojšnjo pomoč. Priporoča se GREGORC & Ko. LJUBLJANA Veletrgovina Špecerijskega in kolonijalnega blaga, raenega žganja in Špirita TELEFON: 22-46 Brzojavi: GREGORC Zahtevajte špecljalne ponudbe t Mednarodna konferenca Zavoda za konjunkturno raziskovanje V Londonu je zborovala 7. t. m. mednarodna konferenca Zavoda za konjunkturno raziskovanje in so zastopniki zadevnih zavodov Avstrije, Belgije, Nemčije, Holandije, Ogrske, Poljske, Velike Britanije in Zedinjenih držav Severne Amerike soglasno sprejeli sledeči sklep: »Sedanja gospodarska kriza, koje najpomembnejši znak je veliko padanje cen in zaposlenosti, gre navsezadnje nazaj na motenja ravnovesja, tki so se v polni meri razvila v letih 1925 do 1929; njih tehtnost je bila v zelo veliki meri zvišana po številnih in pogosto spremenjenih odredbah, k katerim so se zatekli v svrho omejitve trgovske prostosti in denarstva. Soglasno naziranje konference je, da te od posameznih dežel uporabljene defenzivne odredbe sedaj uničujoče delujejo in da so v veliki meri odgovorne za trajno padanje cen na svetovnih trgih, ki se je vgnezdilo v zadnjih dvanajstih mesecih in ki traja še naprej.« METERSKl SISTEM V TURČIJI S 1. januarjem 1933 stotpi v Turčiji v veljavo zakon o meterskem sistemu. Trgovska zbornica v Carigradu je opozorila interesente, da se po 1. jan. 1933 ne bodo smele uporabljati v Turčiji nobene mere, ki niso urejene po metru, torej tudi ne vsebinske in utežne mere. Zakon je pravnoveljaven za vse interesente, tako da bodo tudi inozemske tvrdke pri prestopkih proti zakonu (n. pr. pri računih) kaznovane z denarnimi globami od 10 do 100 turških funtov, Če bi bil kdo kdaj Turku rekel, da bo meril po metru, to bi ga bil pogledal. LESNI EKSPORTNI MONOPOL V POLJSKI ■Poljska vlada proučuje načrt uvedbe monopola za eksport lesa. Vsled velikih težkoč, na katere zadeva izvoz lesa iz Poljske že več mesecev, se je razvil med posameznimi podjetji hud konkurenčni boj, ki je vsled stalnega spodbijanja oen spravil vse lesno gospodarstvo Poljske v kritičen položaj. Vlada hoče z uvedbo monopola preprečiti nadaljnje propadanje lesnega gospodarstva. Vodstvo monopola bi prevzela uprava poljskih državnih gozdov, kot največji producent lesa v Poljski. ZA IZGKADB0 STIKOV MED ČEŠKO SLOVAŠKO IN JUGOSLAVIJO Na prvem občnem zboru Čslov.-jgsl. gospodarske zbornice v Pragi je poudarjal tajnik dr. Kruis sodelovanje zbornice pri pričetkih direktnih poslovnih stilkov med obema državama. Zborovanje je poteklo v smeri, da je ravno v sedanjih časih krize potrebno, da se dosedanji odnošaji obdržijo in da se dela na njih razširjenju ter na cžjein gospodarskem zbližanju. — V letnem poročilu se analizira trgovina med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Uspešno delovanje zbornice se podrobno obravnava, več vodilnih politikov in ekonomov obeh dežel govori v kratkih odstavkih o stikih med obema deželama. Uvodoma poudarja poročilo, da je prvo leto obstoja zbornice padlo v dobo krize. Če je nastala zbornica iz potrebe po ojačenju medsebojnih gospodarskih stikov v časih normalne 'konjunkture, je sedaj v časih depresije njeno delovanje, tem več vredno, sedaj, ko se tež-koče v meddržavnem prometu tako kopičijo. Sir polnomasten ementalec dokler traja zaloga lil 16- ZUPAN JULIJ, Sv. Petra c. 35 TELEFON 30—21 Dobi se tudi ▼ buffetu »DAJ - DAM* PRVI ZNAK DVIGANJA! Združene nemške jeklarne so imele v prvih devetih mesecih tekočega poslovnega leta (okt. 1931—junij 1932) močno skrčen promet v primeri z isto lansko dobo, in sicer 390'84 mil. mark proti 653-58 milijonom; a tretje četrtletje poslovnega leta, to je april—junij 1932, kaže po dolgih letih zopet enkrat tendenco navzgor, ker je znašal skupni promet 129-14 mil. mark proti 117-49 milijonom v drugem četrtletju, kar je skoraj 10 odstotkov več. Res je, da je to naraščanje povečini posledica ruskih naročil, kar se kaže še v tem, da je domača prodaja s 77-95 milijoni mark ostala skoraj na isti višini (maj 79“81 milijonov mark), dočim je prodaja v inozemstvo narasla od 37-68 na 51-2 mil. mark. Res je tudi, da so ruska naročila že skoraj izčrpana, a vseeno smatrajo tretje četrtletje kot ugoden simptom. Tudi število delavcev je v tretjem četrtletju nekoliko naraslo, ne ravno veliko, a vendar, in sicer za 820 na 83.287. Morda je vse to prvi znak boljših časov. 5^nudbg^poiiPiaSg»aiiia Fred L. Myers & Sen, Kingston Ya-maica, 18 Harbour Street, British Weat Indies (Britanska zapadna. Indija), želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki se zanimajo za nakup ruma vsake vrste. Medič-Zankl kemično čiste, olepšane in navadne prstene ter suhe fasadne barve. ZAKON O TAKSAH V zbirki »Zakoni in uredbe«, ki jo izdaja tiskarna »Merkur« v Ljubljani, izide okrog 26. t. m. kot XXV. snopič zbirke zakon o taksah. Ta zakon je bil v zadnjih letih tolikokrat izpremenjen, dopolnjen in popravljen, da so ga delali vsi ti po raznih »Uradnih«, odnosno »Službenih listih« raztreseni drobci docela nepreglednega in neuporabnega. Z novo, popolno izdajo zakona v posebni knjižici bo ta nedostatek odpravljen in bo založba s to izdajo brez dvoma zelo ustregla številnim interesentom, ki jim je pregledna izdaja zakona že nujno potrebna. Prireditev knjižice sta prevzela taksna strokovnjaka dravske finančne direkcije gg. finančni svetnik dr. Pavlič Bogumil in finančni tajnik Mahkovec Franc, ki pripravljata tudi enako strokovno predelano izdajo taksnega in pristojbinskega pravilnika. S stvarnim kazalom opremljeni »taksni zakon« bo istal v prednaročbi mehko vezan Din 40-—, v platno vezan pa Din 50- , pozneje pa Din 45-—, odnosno Din 55-—, s poštnino po Din 3-— več. Naročbe sprejema tiskarna »Merkur«, Ljubljana, Gregorčičeva 23. ________ Viktor Meden ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač. LJUBLJANA, Celovška cesta št. 10. Telefon 20-71. Telefon 20-71. &avetu Sombor se bori proti nameravani premestitvi njegove banovinske hranilnice v Novi Sad, kjer bi se ustanovila nova centrala za Donavsko banovino. Sombor je izgubil že itak celo vrsto visokih uradov. Poljedelske zveze Donavske banovine so se na shodu v Novem Sadu posvetovale o konverziji kmečkih dolgov, o zboljšanju pšenične kvalitete, o vnovčevanju novega pridelka, o vprašanju proste trgovine, ek-sportu itd. Izvoz sadja iz Ogrske raste cd dne do dne, na stotine s sadjem naloženih vagonov gre vsak dan preko meje. Zelenjava, ki je ne morejo izvoziti, je doma skoraj zastonj. Na Kubi so ustanovili sladkorno zvezo, ki razpolaga z 815.000 tonami sladkorja. Zveza bo obstojala tako dolgo, da bo sladkor dosegel določeno ceno. Ameriški pro- : ducenti so udeleženi s 600.000 tonami, nem- i ški s 115.000 in kubanski s 100.000 tonami. Poljska je prosila v Lausanne Francijo za posojilo 2300 milijonov frankov, a francoski finančni 'minister je izjavil, da finančni položaj Francije sedaj tega ne dopušča. Češkoslovaški papirni kartel, ki je, kakor smo že poročali, cene znižal, je pridobil za vstop tvrdko Schuster i. dr., ki je bila med največjimi izven kartela stoječimi podjetji. 120 raznih jezikov se govori v Evropi, med njimi 52 od manj kot 100.000 ljudi, 87 od manj kot 1,000.000 ljudi. Ameriške zahteve v Evropi so označene z 20.377 milijoni dolarjev. To vsoto bi Amerika zgubila, če se bo dogovor v Lausanne izvedel. Amerika pa pravi, da se plačilu vojnih dolgov nikakor ne bo odpovedala. Westminster Bank izplačuje za preteklo polletje nespremenjeno vmesno dividendo 9 odstotkov. Cena mesa v Budimpešti je vsled zastoja v izvozu ponovno zelo padla; kmetje dobijo za kg teletine komaj 25 vinarjev alt četrtinko pengftja. Klirinški sporazum med Avstrijo in Ru-munijo je stopil pretekli teden v veljavo, po obojestranski ratifikaciji. Grčija je pričela z novimi kompenzacijskimi pogajanji, to pot s Francijo; pričela se bodo tudi pogajanja s Češkoslovaško. Ameriška železna industrija je v svoji zaposlenosti padla na novo rekordno globino 12 odstotkov kapacitete. Obtok bankovcev v Avstriji je bil 7. t. m. v znesku 914,800.000 šilingov krit z 19-1 odstotki proti 18*9% teden prej. V avstrijskem zavarovalništvu se bo izvršila fuzija in bo »Phonix« na občnem zboru predlagal prevzem zavarovalnice »Universalec. Danziger Bank je znižala od 24. nov. 1931 veljavno 5. odstotno obrestno mero .na 4 odstotke. Ameriški jekleni trust je imel v juniju za 142.000 ton manj naročil kot v maju, in sicer 2,035.000 ton proti 3,479.000 tonam na 'koncu lanskega junija. Produkcija avtomobilov v USA in Kanadi je znašala v prvem letošnjem polletju le 912.000 osebnih in tovornih voz proti 1,639.000 v prvi polovici leta 1981, 2,330.000 in 3,413.000 v prvi polovici let 1930 in 1929; proti letu 1929 je padla produkcija skoraj na četrtino. Najstarejšii denarni zavod v Vojvodini. Prva hranilnica v Odžacih, je prišel v kon-kurz. Lani je hranilnica zaprosila za prisilno iporavnavo izven ikonkurza, pa ni mogla izpeljati obljubljenega izplačila 50 odstotne kvote. Rumunija hoče izvesti sanacijski gospodarski program z moralično, tehnično in eventualno tudi s finančno pomočjo Zveze narodov. Za finančno pomoč hoče zaprositi šele tedaj, če bi se sanacija ne dala izvesti iz lastnih sredstev Rumunije. In tako najbrž tudi bo. Mednarodni kartel cinka se bo na novo sestal, da se dogovori glede obnove oziroma razpusta kartela. Razpoloženje je za podaljšanje kartela. Dalje je kartel sklenil znižati sedanjo 50-odstotno produkcijo še za nadaljnjih 10 odstotkov. Zaloge so se v juniju skrčile za več kot 6000 ton. Mala obrt v češkoslovaški je bila zapo-čela akcijo za mehaniziranje, in hočejo zadruge to akcijo nadaljevati. Nemški kredit za oporo hmeljarstva bo tudi letos podaljšan in je sploh obljubila vlada vsakršno pomoč. Ali protekcionizem koristi anglosaškemu trgu? Ena izmed najvažnejših in najvznemirljivejših posledic krize je, da se anglosaška rasa zopet v gospodarskem oziru zavija vase. G. J. Caret vzbuja našo pozornost o tem dejstvu, ko izvaja: Oglejmo si Vel. Britanijo. Po padcu funta ni politika za svoje sprejetega protekcionizma privedla do zmanjšanja brezposelnosti, pač pa obratno; zadnje statistike kažejo, da se je povečalo število brezposelnih v aprilu za približno 85.000 v prejšnjem mesecu in za več kot 132.000 v istem mesecu 1. 1931: v celoti 2,625.181 brezposelnih. Samo točna kontrola denar-nega prometa, olajšana vsled lepe finančne discipliniranosti angleškega naroda, je preprečila usodepolni padec narodnega premoženja. Projekt proračuna, predloženega letos 9. aprila, na katerem — značilen slučaj — niso vnešena vplačila Nemčije pod naslovom »reparacij«, niti ne enakovredna vplačila Združenim državam pod imenom »vojni dolgovi«, ni ničesar doprinesel k olajšanju eskontov; to je junaški proračun, toda tega lahko hitro spravi v nevarnost novo povečanje brezposelnosti, za katero se je zahvaliti novi gospodarski depresiji. Res je, da je ves proračun odvisen na milost in nemilost od poostritve krize, ki povzroča zmanjšanje dohodkov. Resne politične težkoče pretresajo sedaj Veliko Britanijo. Odkar je prevzel kabinetne posle De Valera, nacijonalist, so od-nošaji z Irsko izravnani: razveljavljenje Prisege kroni, ukinjenje zakupnin v Združenem kraljestvu, prikladna vprašanja P0č, da povzročajo skrbi britanskemu kabinetu. Če se je vladi v Indiji posrečilo, da je obdržala red, vendar uporniško gibanje še tli. Nacionalni elementi brez prestanka nadaljujejo z nevarnim gibanjem, atentati, nemiri po ulicah v Bombayu in v Delhih. O reformah nič. Bojkotiranje pa se nadaljuje, da povzroča padanje številke britanskega uvažanja. Angleško mnenje vedno bolj obrača hrbet evropskim vprašanjem, da bi se osredotočilo za pripravo imperialne konference, ki se vrši ta mesec v Ottawi. Ali se bo posrečilo tej konferenci, da bo vzpostavila med različnimi deli imperija carin- sko unijo, ki jo že tako dolgo želijo konservativci? Daleč je še, predno bo vprašanje rešeno. Evropa in evropske kolonije ostanejo še vedno za Veliko Britanijo zelo važni klijenti in tvorba panbritanskega carinskega bloka bi stvorila nevarnost, da bi dovedla kontinentalne vlade do resnih represalij. V Zedinjenih državah dosega brezposelnost svoj višek. Ker ni uradnih podatkov, so na razpolago samo približne številke: od 7 do 10 milijonov. Število, ki je za zemljo s 120 milijoni prebivalcev primeroma manjše, kakor število o brezposelnosti na Nemškem. Toda to število stalno narašča in sezonska zaposlenost, na katero so računali za spomlad se ni uresničila. Spočetka so se poskušali boriti proti brezposelnosti s privatnimi podporami; kmalu to ni več zadostovalo. Pokrajinske pomožne blagajne so tudi izčrpale svoje vire. Ali bo vlada intervenirala in ustvarila sistem odobritve izdatkov, ki bi bil podoben onemu, ki deluje na Angleškem in v Nemčiji? Ali bo zmanjšala delovni leden na pet dni? Ali ji bo kazalo pod-vzeti velika javna dela, da bi se zaposlili brezposelni? Ta vprašanja ostanejo odprta v Washingtonu. Vendar si vodilni kro^i prizadevajo, da bi vzpodbudah obnovitev dela s sredstvi, katera se nam zde nevarna: da bi se sprostilo sedaj trdno zastavljene fonde s pomočjo sestave novega kreditnega ustroja. Vsled tega bi lahko v trgovini sledil zastoj, toda uspeh bi pri tem ne bil trajen. Boriti se proti zlu — zloraba kreditov — s čimer bi ga še večali, bi bilo izzivanje zdrave pameti. To nas zopet postavlja bližje glavnemu dejstvu, o katerem bi bilo zaman zanika-vati trajnost in moč: ta anglo-saksonski blok ni samo jezikoven, ampak je stvarno ideološko soglasje, ki se upira nespo-razumljenjem in trenotnim težavam. Ravnokar smo imeli dokaz o tem v sporazumu anglo-saksonskih vidikov v Ženevi, kjer je šlo za vprašanje ofenzivnega oboroževanja. In če se ta blok v resnici rad smatra kot steber svetovnega miru, kdo ne vidi nevarnosti, ki preti miru, če se anglo-saški svet odvrne od razrvane Evrope ...? Občni zbor Tujsko-prometnega društva v Kranju V petek 15. t. m. ob pol 21. uri se je vršil pod predsedstvom g. Fr. Gorjanca, hotelirja in trgovca v Kranju občni zbor šele predkratkim ustanovljenega Tujsko-prometnega društva v Kranju. Predsednik se je v uvodnih besedah svojega poročila spomnil nekdanjega agilnega odbornika in soustanovitelja društva pokojnega Janka Sajovica. Na kratko je poročal o delovanju in uspehih, katere je doseglo društvo od zadnjega občnega zbora ter pozdravil g. sreskega načelnika dr. Franca Ogrina, župana g. Cirila Pirca, zastopnika in predsednika Gostilničarske zadVuge g. Miro Peterlina ter zastopnika Slov. planin, društva g. Rica Mayrja. K besedi se je oglasil sreski načelnik g. dr. Franc Ogrin ter poročal o stališču oblasti glede tujskega prometa ter podal nekatere smernice za bodoče delovanje društva, posebno ipa je povdaril, da naj društvo kakor dosedaj tudi za naprej deluje, da se v Kranju postavi kopališče, ki je velike važnosti pri razvoju tujskega prometa. Na njegov predlog se izreče občini, ozir. g. županu za vsestransko podporo in naklonjenost, katero je društvo uživalo od te strani, zahvalo, kakor tudi društvenemu tajniku g. Zmagu Rožmanu za neumorno delovanje. Zupan g. Ciril Pirc pozdravi občni zbor v imenu mestne občine Kranj ter obljubi tudi še nadalje vsestransko podporo od strani občine. Nato je podal društveni tajnik g. Zmago ^*>žma daljše poročilo o delovanju dru-^va jz katerega posnemamo, da je postal drugtveni odlbor izredno agilen, da se tuj-ski promet tudi v Kranju poživi. Odbor je dosegel, da je me9tna občina Kranj nabavila prepotreben škropilni avto in da je °bčina pričela resno misliti za postavitev ^©pališča, za katero so dela že v teku. Druištvo je izdalo prve brošure o mestu branju, ki so se v propagandne namene raziposlale na vse pisarne Putnika, denarne zavode in druge ustanove. Na inicijativo društva je občina popravila in očistila pota v Savskem drevoredu, ter postavila lične klopi in mizice, medtem ko je društvo na vseh križiščih dalo izdelati table kaži- pote. Iz tajniškega poročila torej posnemamo, da se je Kranj tujskih prometnih razstav zelo slabo udeleževal to pa v prvi vrsti iz vzroka, ker ni imel pripravnega razstavnega materijala. Da bo v bodoče Kranj odnesel na tujsko-prometnih razstavah prvenstvo se je društvo odločilo za napravo reliefa Kranja in okolice, ki bo naličil reliefu mesta Kamnik. Delo bo izvršil g. Ivan Selan, župan in posestnik iz Suhadol pri Komendi. Dale so se napraviti povečane slike Kranja*, ki se bodo razstavljale na tujsko-prometnih razstavah. K koncu svojega poročila društveni tajnik še omenja in povdarja veliko važnost, kakor korist tujskega prometa ter apelira’ na navzoče, da društvo v dosego svojega namena z vsemi silami podprejo. Blagajniško poročilo je podal g. Joško Majdič iz katerega je razvidno, da je društvo imelo v preteklem letu Din 19.841-96 prometa, h kateremu je največ prispevala mestna občina Kranj. Predložena nova pravila, izdelana po vzorcu vzornih pravil Ministrstva trgovine in industrije so bila z nekaterimi malimi popravki soglasno sprejeta. Kot predsednik novega odbora je bil soglasno izvoljen naš znani, agilni delavec na tujsko-prometneni polju, sreski načelnik g. dr. Franc Ogrin, kot odborniki pa gg.: Franc Gorjanc, Joško Majdič, Miro Peterlin, Rica Mayr, Franc Holchaker, Ivan Slavec, Franc Sire in Zmago Koima. Pri slučajnostih je v imenu Gostilničarske zadruge v Kranju g. Miro Peterlin obljubil, da bo zadruga šla društvu z vsemi močmi na roke in tudi po potrebi denarno podprla. Zastopnik SPD v Kranju g. Rica Mayr je povdarjal veliko važnost skupnega delovanja društva s Planinskim društvom, katero vežejo isti interesi in cilji. Iz poročil društvenih funkcijonarjev o dosedanjem delovanju društva kakor dobrega razpoloženja, ki je vladalo na občnem zboru, je razvidno, da kakor je dosedaj Kranj važnost tujskega prometa zapostavljal, da se je tudi v Kranju pričelo z vso agilnostjo delovati tudi na tem polju, da se tujski promet tudi v Kranju Ypwsxm. Devizno tržišče Tendenca čvrstejša. Promet Din 1,795.199-29. Minuli teden je zalključil na ljubljanski borzi z nekaj večjim deviznim prometom, kakor pcedzadnji teden, ki je komaj dosegel en milijon 401 tisoč dinarjev. Največji dnevni devizni promet izkazuje temeljem sledeče tabele 11. julija 1932 Din 748.707-29 Wien-London 12. julija 1932 Din 308.574-45 Pariz 13. julija 1932 Din 278.498-04 Newvork 14. julija 1932 Din 331.895-80 Italija 15. julija 1932 Din 127.559-71 Curih ponedeljkov, najmanjši pa petkov borzni sestanek, dočim so na poedine borzne dneve prevladovali zaključki v Dunaju, New-yorku, Italiji in deloma v Parizu ter Cu-rihu. Narodna banka je posredovala v običajnem obsegu in dala vsega skupaj za 597 tisoč dinarjev deviz na razipolago, in sicer Newyorka za 147 tisoč Din, Curiha za 129 tisoč Din, Berlina za 120 tisoč Din, Londona za 74 tisoč Din, Trsta za 73 tisoč Din, Pariza za 34 tisoč Din, Amsterdama za 14 tisoč Din ter končno malenkost Bruslja. Nasprotno pa so bili v privatnem blagu največji zaključki v devizi London (372 tisoč Din), Dunaj (285 tisoč Din), Trst (219 tisoč Din), Newyork (177 tisoč Din), Pariz (139 tisoč Din), a poleg tega še malenkost Curiha. Devizna tečajnica kaže porast tečajev naslednjih deviz: Amsterdam za 0-55 točke, Berlin za 2-75 točke, Newyork za 1-38 toč., Praga za 0-22 točke in Trst za 1-32 točke, medtem ko je od ponedeljka na petek pretečenega tedna popustil London za 1-10 poena in Pariz za 0-08 poena. Edini Curih in Bruselj sta beležila nespremenjeno. Dunaj in Budimpešta še vedno nista notirala. Notic ostalih deviz ni bilo. Amsterdam Berlin Bruselj Curih London Newyork Pariz Praga Tr9t Dnev 11 najnižji Din 2269-87 1332-32 782-12 1097-35 200-73 5611-50 221-16 166-45 286-58 . julija najvišji Din 2281-23 1343-12 786-06 1102-85 202-33 5639-76 222-28 167-31 288-98 Dne 15 najnižji Din 2270-42 1335-07 782-12 1097-35 199-63 5612-88 221-08 166-67 287-90 . julija naivišji Din 2281-78 1345-87 786-06 1102-85 201-23 5641-14 222-20 167-53 290-30 Dunajsko finančno pismo Rudolf Natscheradetz piše v »Prager Tagblatk-u med drugim: Po polomu Kreditnega Zavoda prebivalstvo ni nič kaj naklonjeno bankam vobče in bančnim direktorjem še posebej; in ker se je zmeraj zopet javil klic po državnem nadzorstvu, je vlada upoštevala ljudsko mišljenje in je ipo zgledu drugih držav napravila nov bančni zakon. Za Avstrijo pride ta zakon precej pozno. Ce bi Avstrija v povojni dobi ne bila koncesionirala toiliko sleparskih bank in če bi se bila prej bolj pobrigala za poslovanje bank, bi bila marsikakšna nesreča preprečena in bi ne bilo šlo toliko ljudskega premoženja v zrak. Ne smemo bančne reforme kar n* kratko obsoditi, kot se to večkrat zgodi, a tudi ne smemo njene vrednosti precenjevati. Bančnih kriz, ki izvirajo iz gospodarskih križ, bančni zakon prav tako ne bo mogel preprečiti kot elementarnih katastrof. Avstrijski bančni zakonski osnutek se v marsičem naslanja na češkoslovaški vzor, zlasti kar se tiče polaganja računov, nadzorstva, odgovornosti predsedstva in kopičenja upravnosvetniških mest; pogosto pa gre tudi po svojih lastnih potih. Nove so zaščitne določbe proti rumu, navalu na banke v svrho dvignjenja vlog. Ce se zahtevajo od banke nepričakovano izredno visoka plačila od vlog, ki jih banka vsled nemožnosti likvidacije izposojenih in ztittttj naloženih sredstev ne more zadovoljiti, poživi. Novi predsednik sreski načelnik g. dr. Franc Ogrin, ki je bil duša organizacije že v Kamniku in kateremu se ima tudi Tujsko-prometno društvo v Kranju v prvi vrsti zahvaliti za dosedaj dosežene uspehe, nam je dovoljeno jamstvo za bodoče uspešno delovanje društva. Efektno tržišče Tendenca zelo mlačna; brez zaključkov Notice industrijskih papirjev, ki beležijo na tukajšnji borzi, so ostale na vseh borznih sestankih prejšnjega tedna nespremenjene. V Blairovih posojilih ni bilo prometa, dočim je notirala ponudba v 8?v> Blairu od 11. do 15. t. m. 41-—, v 1% Blairu pa od ponedeljka na včeraj kot sledi: 38-50, 39-—, 39-—, 38-— in končno 37-50. Lesno tržišče Tendenca Se vedno slaba Vsled polletnih bilanc in poletnih počitnic je v mesecih julij in avgust na lesnem trgu po navadi zastoj. Tembolj pa se ta zastoj občuti letos, ko že celo v sezoni ni prave kupčije v lesu. V teh mesecih tudi ne prihajajo lašiki kupci in naši producenti iso navezani le na domači trg, v kolikor prodajo stavbenikom. Pač pa se je v normalnih časih v tem času poživela kupčija v drvah in oglju, ker so si hoteli naši odjemalci zasigurati blago za jesensko in zimsko sezono. Letos pa je v tem 'pogledu kupčija precej mlačna. Zelo je popustila tudi kupčija v oglju in že tako nizke cene so še bolj padle. Tečaj 20. julija 1932. Povpra Sevanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2270-70 2282-06 Berlin 100 M 1338-37 1349-17 Bruselj 100 belg 78185 785-79 BudimpeSta 100 pengO . . _•— —•— Curih 100 fr 1097-36 1102-85 London 1 funt 200-73 202-33 Newyork 100 dol., kabel —•— —•— Newyork 100 dolarjev . . 5617-- 6645-26 Pariz 100 fr. 220-90 222-02 Praga 100 kron 166-67 167-63 Stockholm 100 Šved. kr . — — Trst 100 Ur 287-24 289-64 Pristni malinovec v sodih, kantah in steklenicah EN GROS »ALKO EN DETAIL d. z o. z. Ljubljana, Gosposvetska cesta 13. Telefon 25-35. ima vlada po novem zakonu pravico postaviti banko pod poslovno nadzorstvo, ki v nasprotju do sodnijskega poslovnega nadzorstva nima za banko nobenih mate-rielnih posledic. Vlada odklanja s tem načelo, da so vloge pri banki likvidirana oblika glavnične naložbe; vlagatelj, ki je banki zaupal denar v svrho obrešitovanja, kar je mogoče le tedaj, če banka denar drugače uporablja, naj nima pravice, da zahteva svoj vlogo ob vsakem času nazaj. Odgovornost oziroma obveznost jamstva bančnih vodstev je dvorezen meč. Poslovne zgube utrpi banka le redkokdaj po nemarnosti ali zanikrnosti predsedstva. Večinoma je bančni direktor pri sklepanju kupčije prepričan, da bo to dobra kupčija. Če pa vidi, da jamči morda z vsem svojim premoženjem za zgube banke, bo opustil vsako kupčijo, kar za banko gotovo ne bo dobro; in vrhtega se tudi nihče v^č za direktorsko mesto ne bo posebno potegoval. Če je večja publiciteta v današnjih razmerah v korist banke, se mora dvomiti. Ralkrana bank so njih preveliki paketi efektov ter zamrzli krediti, česar tudi zakonodajalec ne more spremeniti. Dokler borza ni akcije zmožna in dokler se splošne plačilne razmere ne bodo temeljito spremenile, mora vlada pustiti, da še preostale banke gospodarijo, kakor pač morejo in znajo; sicer pa mora gledati na to, da se gospodarstvo samo konsolidira, ker more bančna obrt uspevati le - na podlagi zdravega gospodarstva. Če bo posojilo, ki ga je prinesel zvezni kancelar iz Lausanne, pripomoglo h konsolidaciji gospoda flstva, se bo moglo presoditi šele tedaj, ko bodo znani njegovi pogoji. Zaenkrat vlada molči, kar je taktično morda pravilno, kar pa na drugi strani vzbuja vse mogoče domneve in vesti. Sliši se na primer, da bo prigla Avstrija pod dvajsetletno nadzorstvo. Že beseda »kontrola* učinkuje na, politične stranke kot strel z neba. Če smo odkritosrčni, moramo reči, da bi kontrola za Avstrijo še wmW^Tne,časopise, knjige, večban ^^f^vttiiisk hitre in fKrami! TISKARNA MERKUR UUBllANA.GRtGORei«VA!t23 ‘Jd-25-5% (idegram -.Tiskarna lilirkur. TvgovciJ 5Varoča/ic blago pri Ivvdkah, feafere oglašajo v ,Tvgovskem Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek -a- Svoji k svojina! Tovarna motvoza in vrvama J. J- Grosuplje pri Ljubljani Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.