Političen list za slovenski narod.
_ ... , , . ,, ' , .. , . . , . , .. . .	Naro«a£ao in oznanil* (i mer a te) vspreiema upravniltvo ln ekspedlelja »
Za Ml* lato predptaA&s 16 r'*-, »a pol leta 8 fW., a. četrt leta * ffld., u jedem	„ . , '	... „' /	„
meiec1 gld M kr.	I	„Ktto'i. Tiikarni" Kopitarjeve ulice gt. 3.
V administraciji prejemaš velja:	S	Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovaoa pisma ne vsprejemajo.
Za ««lo lato 18 (14^ ta pol leta 6 fld., ia četrt leta S «14., m jeden meiec 1 gld.	f	„ . ..._ . _ ..... „ . „ T ,,
xr r ,_u,„i __ .__ .... .. , ' ' . L •	f	Vredni*,tvo je v Semenilklh olleah It. 2, I., 17.
V Ljubljasu n« dom posiljan v»lja 1 gl4„ 20 kr. več na leto.
Poaamne itevilke po 7 kr.	I	l«fcaja vsak dan, uvcemSi nedelje in praznike, ob pol 6. tiri popoldne.
"Vredniitva teUf 6 n- št ev. 74.
Štev. 205.	V Ljubljani, v četrtek 7.-septembra 1899. Letni!* XXVII
06« in sin.
Liberalizem se je postaral, nadušljiv je ia Ihrom ter hodi ob paliioi, kakor - star dragoletnik, ki >v«gorkem kotu huduje>nad mlajšim rodom. Rodila..ga je francoska revolucija, tekom desetletij si ije podjarmil ves omikani svet, zasužnjil vse delavske^ stanove in nagromadil neštetega imetja. A danes sedi ta trot Je še na trdih vrečah mobilnega kapitala in višjih meetih okoščenele birokracije ter srpo zre na levo* in desno, na dva mo-.gočna «or,ražnika, ki mu • uničujeta svetovno vlada. na dva nasprotna si 'toka ljudskega giba->nja, iki mu izpodjedata itia. Socijalna demokracija in ikrščanakš socijalizem bodeta strla brezvestnega tin nepoboljtljivega starca in -ei delila vladarstvo v bodečem stoletju. To čuti diberalizem, da mu igineva življenjska sila i« ona mamljiva moč, s katero je .etektrizoval evropska narode ter jih -omamljal v »trdo spanje. Ljudstvo se vzdramlja in spoznana svojega najhujšega sovražnika, ki mu je str,igel volno in izsesaval mozeg in kri.
Kaks>r pa oderuški krvoses < še v zadnjih tre-notkih upa živeti pri svojih zakladih, tako se tudi umirajoči liberalizem oklepa vsake rešilne bilke. Vsako po&itično in socijalno gibanje skuša napeljati v svojo izsušeno strugo, na-svoj vegasti mlin. Vsako novo idejo presoja in pospešuje, da njemu koristi ali vsaj nasprotniku škodi, ljudski blagor in koristi države -so mu deveta briga. Vse svoje stremljenje, ves napor obrača na to, da bi zajezil rastoče gibanje in delovanje zdravega in treznega krščanskega sooijalizma. V svoje proso razstavlja razna strašila, na katera pa se dandanes mladi vrabci usedejo.
Ker vse to ne pomaga, išče v obupnem boju za ..obstanek pomoč in zaslombe pri svojem sinu,
L I S J E K.
Parabole.
Spisal J. JSrfjensen.
(Dalje.)
Solnčni j ar 9 m
Celo ipoletje je nekako .čudovito vrelo sned rastlinjem.
Vsekako — rastline ne znajo govoriti. Potemtakem tudi ne morejo prirejati mnogobrojnih shodov in vsprejemati nobenih resolucij. In vendar je vrelo med njimi — po tihem rastlinskem načinu.
Ako je kdo poletne noči na prostem, in se nobena sapa ne gane, in je vse tiho, in ako še Bam obstoji in se ozira krog sebe, pogleda proti nebu in zre tja po temni zemlji — tedaj so lahko pripeti, da čuje nekaj tacega kakor tiho šepetanje. To je glas, ki se vleče prav globoko po zemlji — glas, kakor bi se nekaj na lahko razširjalo — tiho grbančilo — kakor bi pregibale vse ponočne vile svoja svilnata krila.
Toda v resnici povzroča ta glas govorjenje rastlin. In ako pride kdo mimo topola, zasliši že od daleč, kako šepečejo vsi njegovi listi v jeziku,
katerega razumejo samo rastline. & j
socijalnem demokratizmu. Revolucij a ga je rodila, v revoluciji hoče ribariti. •• Libe ralizem hoče in pospešuje poulične izgrede in anarhijo, da bi na razvalinah socijalnega reda zgradi 1 novo trdnjavo. Revolucija pa se vedno, priči inja od spodaj, v nižjih slojevih prebivalstva. Z ato se brati s petrolerji, zato se veseli pouličnih d emonstracij. Ali niso s prikritim veseljem vsi liber alni listi poročali o revoluciji v avstrijski zbornici? Ali Be niso liberalci smejali v pest, ko -so sc icijalni demokratje naskočili predsedniški stol ter razbili parlament? In kdo simpatizuje sedaj z razgrajači po raznih avstrijskih mestih?
Socijalna demokracija se je vpre gla v liberalni voz, ona opravlja posle vseh o pozicijskih strank. In v nedeljo je socijalna demo kracija na Dunaju po svojem voditelju dr. Adlei rju razvila zopet svoj program za bodoče zaseda nje državnega zbora. Preprečiti je treba volitev t ielegacije, to je parola. In s tem računajo nemfik i liberalci raznih barv. Toda varajo se, ako <mislij o, da je * socijalna demokracija prevzela vlogo čr nega zamorca. Oče liberalizem si hoče vzdržati svoje go-spodstvo, toda sin mu nad glavo streh, o zažiga. •Socijalni demokratje se bore za svoje id» ije in na--stopajo le ondi v zvezi z liberalci, -kjer so še v manjšini in potrebujejo pomoči. To vidim o v vseh parlamentih, to bo dokazali nedavno iv Bel 'giji. To je naravno in umevno, a neumevno je, ds i liberalizem od socijalne demokracije pričakuje rešitve in prerojenja. Ta se bojuje za svoje ko risti in pride čas, ko bodo zadnji liberalei same\/ali po parlamentih le kot zanimivi ostanki starih časov. To je usoda umirajočega liberalizma, da sani sebe bije po obrazu, ko maha po sovražniku. Brez vspeha uporablja vse svoje sile, pači javno mnenje iin zastruplja politično sodbo. Tla se xnu rae-■i i i —. i ■ i i ■ ——
Tako šepetanje se čuje v jedni noči jpogosto od jednega konca pokrajine do druzega in od horizonta do horizonta. Sledečo noč pa pričepeče nazaj odgovor, in tako se osnujejo lahko . daleč
razširjene zarote prav na tihem.
* »
*
Bilo je nekaj nad vse čudovitega, o čemer so se rastline posvetovale, nekaj, kar po stvar-jenju sveta še nikoli nobenemu listju ni prišlo na um. Visoki, ponosen, postaven topol je povzročil novo misel. Stal je sredi nenavadno velikega žitnega polja, in vse, kar je rekel, so raznesli takoj jeziki tisočerih žitnih klasov na vse strani.
Topol je rekel:
Sestre in bratje!
»Nepomnjiv« čase biva že klavni rastlinski narod na zemlji. Naša je zemija, in storili smo si jo podložno. Živali, ljudje, vsa druga bitja bo od nas odvisna. Brez nas ne morejo živeti. Mi pre-živimo kravo, ki daje človeku mleka in mesa. Mi preživimo ovco, ki človeka oblači, in konja, ki nosi človeka in vlači vozove. Ptiči žive od naših semen, žuželke od našega cvetnega prahu in našega medu, polži in črvi se nasitujejo od drobtin, ki padajo z naše mize. Mi smo nekako središče — prav dobro moremo reči, da vladamo vesoljni svet in da so vse stvari od nas odvisne. Celo
ljejo pod nogami, ljudstvo se ogiblje hinavca, in krvni njegov sin ga bode zatajil ter yrgel izpod strehe pred prag . ..
Neiitrudljivi ovaduhi.
(Dopis iz Hrvatske.)
Calumniare audacter, semper alicjuid haeret, tega pregovora se drže Mažari v vsej svojej politiki proti Slovanom, posebno pa še proti oger-skim državljanom slovanske narodnosti in proti svojim zaveznikom Hrvatom. Pred nedavnim še jim je bil neprenehoma na jeziku panslavizem, a ko je zunanji svet sprevidel, da tega panslavizma ni bilo in ga ni nikjer na Ogerskem, nego da ogerski Slovani le zahtevajo, da jih Mažari priznajo kot ravnopravne državljane svoje in da se njihova narodnost po ustavi spoštuje, so začeli Mažari z ovaduštvom izvajati svoje osnove. Vsi nemažarski narodi na Ogerskem niso dobri državljani, ker nočejo biti Mažari, nego zahtevajo svoje narodnostne pravice, kar se po mnenju oholega Mažara ne more ujemati z zahtevami velike mažarske države.
Posebno pa peče Mažare to, da se Hrvati na noben način nočejo pokloniti mažarski državni ideji, katerej bi morali radi Jadranskega morja žrtvovati tudi svoje gmotno stanje ter izročiti vse skrbi mažarske vlade. Vse, kar se naredi in odredi v Budimpešti, mora biti veljavno in dobro tudi za Hrvatsko; temu se ne bi smel nobeden upirati, a oni, ki vendar to dela, ni dober ogerski državljan, in ta je zaslužil, da bode kaznovan. S tega stališča se presoja vse delovanje hrvatskih domoljubnih krogov bodisi že pri podjetjih duševnih bodisi pri gmotnih. Te dni je bila zopet lepa priložnost za mažarske ovaduhe, da napadejo hrvatske domoljubne kroge zbrane v trgov-
zemlja, ki nas preživlja, se dela iz našega gnji-jočega listja, iz naših vej in vejic. Sami si gnojimo, sami se preživljamo.«
»Le jedna sila je na svetu, od katere zavi-simo — in ki ni na noben način odvisna od nas. Razume se, da ne govorim o zraku, k čegar tvo-ritvi ravno mi bistveno pripomoremo — s svojim izparivanjem vodenih hlapov, z izdihavanjem kisika in ogljika. Jaz govorim, sestre in bratje moji, o onem nebeškem telesu, ki nam pošilja po dnevi svitlobo — jaz govorim o solncu, od katerega naj bi bila vsa naša eksistenca in naša rast odvisna.«
»Sestre in bratje, ne rabim brez namena izraza »naj bi bila odvisna«. Po mojem prepričanju namreč ni tako gotovo, da nam solnčna luč v resnici koristi, temveč nam bolj gotovo celo škoduje. Ta nauk, da je solnčna svitloba rastlinskemu življenju potrebna in uprav nekak blagoslov zanj, ni brez dvoma nič druzega, kakor stara, neumna pravljica, prazna vera, ki je uprav nedostojna moderne, prosvitljene rastline.«
Tukaj je topol za hip umolknil. Od nekaterih starih hrastov in brestov v sosednjem vrtu so je začelo nevoljno, grajajoče šumenje — žitno polje pa je šepetalo mnogoglasno odobravanje.
Topol je nadaljeval s povzdignjenim glasom:
sko-obrtnih komorah, a posebno še domoljube zagrebške trgovsko-obrtne komore.
Mažarske trgovske obrtne komore so se zbrale v Velikem Varadinu, da sklepajo o važnih gmotnih zadevah Ogerske. Reška trgovsko-obrtna komora je bila zastopana tudi po svojem članu, da zagovarja novo zvezo Reke z Bosno po železnici Bihač - Ogulin, kakor sem pred nedavnim poročal. Ker pa ta železnica ne bi odgovarjala niti najmanje koristim Hrvatske, marveč bi Hrvatskemu Primorju škodila, so se zbrali tajniki hrvatskih trgovsko - obrtnih komor na Reki, ter proti sklepu mažarskih komor v Velikem Varadinu ugovarjali s tehtnimi razlogi proti omenjenej železniškej progi. Razun tega je zagrebška trgovsko obrtna komora poslala hrvatski deželni vladi predstavko glede sprejemanja hrvatskih kandidatov v orijentalno akademijo, v katero imajo pravico biti sprejemanj Hrvati brez znanja mažarskega jezika, ker je hrvatski po ustavi čisto ravnopraven z mažarskim in nemškim jezikom. To je bilo Mažarom že preveč. Udariti je bilo treba na Hrvate. Ali kako, ker Hrvati branijo pravično stvar in stoje na temelju postave? Kaj to Mažarom mar, saj se da tudi ugovarjati in ma-žarsko občinstvo bode tako vse verjelo, kar se mu pove o teh nehvaležnih in nevernih Hrvatih. Zagrebška komora je največ kriva, zato je treba njo najbolje očrniti. In to se je tudi zgodilo. Na Reki se je našel klevetnik, ki je v mažarskih listih opisal seveda brez vsakih dokazov za Mažare tako nevarno delovanje zagrebške trgovsko-obrtne komore.
Tukaj sede po trditvi tega klevetnika sami puntarji, kateri nočejo nič slišati o zajedniškej mažarskej domovini. Iz te komore so se upravljale zadnje volitve na Hrvatskem in od tukaj se je največ delovalo proti mažarskej milenijskej razstavi. Zapisniki te komore kar mrgole napadov na ogersko vlado posebno na ministra trgovine in komunikacij; sploh zastopa ta komora kakor tudi ostali dve mnenje, da se mora Hrvatska popolnoma osloboditi Ogerske in postati samostalna. In vse te klevete so neresnične. Kaj mislite, da bi ogerska vlada, od katere so trgovsko-obrtne komore odvisne, zares trpela le en dan zbrane take komore, katerih zapisniki se morajo pošiljati neposredno ogerskemu ministru na potrjenje? Ko bi bilo to res, kar trobi ta klevetnik in za njim drugi na ves glas po celej Ogerski, ne bi imela Hrvatska nobenih komor, že zdavnaj bi bile razpuščene.
Toda hrvatske komore se drže tako točno postave, da jim ne more nobeden nič oponcsti, tudi ogerski minister ne. Da hrvatske trgovske obrtne komore niso delale proti milenijskej razstavi, marveč so to podjetje, če tudi ni bilo na Hrvatskem popularno, podpirale, se vidi iz tega, da je od vseh komor vštevsi tudi ogerske, edina zagrebška izdala obširno poročilo o tej razstavi v hrvatskem in nemškem jeziku. Posebno smešna pa je trditev, da sede v hrvatskih komorah naj-
»Znano mi je, da se nahaja med rastlinjem trdovratna stranka, ki stoji trdno in svojeglavno na onem popolnoma zastarelem stališču. Jaz pa upam in zaupam na samostojni čut mlajših rastlinskih rodov, da spoznajo z menoj, kako nedostojno bi bilo klanjati se še nadalje tej neumni prazni veri. Rastline si moramo same sebi zadoščati. Uklanjati nečemo svojih prostorojenih glav pod noben jarem — niti pod solnčni ne. Torej, moje sestre in bratje, na boj proti tiranom, stran z nevrednim suženjstvom! Potem bode vzrastel nov in lepši rastlinski rod, in svet se nam bode čudil! Tvoj čas je minul, Tvojemu gospodstvu je konec, Ti stari svetilec v višavah!«
Topol je umolknil vnovič, a zdaj je šumelo pritrjevanje močno in dolgo. Vsa polja so vriskala proti govorniku svoje Boglašanje, vsak gaj je v jednomer šumel, in skoro se niso čuli izrazi ne-volje starih dreves
Potem je končal topol svoj govor: »Kar se tiče praktične strani, izvedemo to prav lahko Pričeli bodemo to, kar imenujejo ljudje stavko ali štrajk. Podnevi odrečemo vse, razven kar je za življenje najpotrebnejše. Nasprotno pa bodemo položili vse svoje življenje na noč — na tamno, skrivnostno noč, iz katero je vse nastalo, in h kateri naj se vse povrne. Po-
huji hrvatski ultraši, ki nočejo o Ogerskej nič slišati, dočim je sploh poznata stvar, da so v vseh treh komorah v večini ravno privrženci današnjega zistema. In ravno ta večina s svojim treznim in pravičnim delovanjem najbolje dokazuje, da se od Ogerske Hrvatom v marsičem dela krivica, če so Qelo oni privrženci današnjega zistema prisiljeni, da morajo braniti hrvatske interese proti ogerskemu nasilju.
Kolikokrat so že hrvatske komore povzdignile svoj glas glede pospeševanja hrvatske industrije in trgovine tudi od zajedniške vlade; kolikokrat so iste komoro dokazovale, kako krivične so tarife na hrvatskih železnicah; kolikokrat so se zavzele, da se pomore hrvatskemu Primorju in da so zveže Hrvatska z Dalmacijo po železnici skoz Liko; vse je bilo zastonj, Ogerska ni uva-žila nobenega predloga. In če te komore vendar vkljub tej mažarskej trdokornosti iznovič branijo interese Hrvatske ter za razprave regnikolarne deputacije glede nove financijalne nagodbe pripravljajo obširni in temeljito sestavljeni memorandum o obrtnih in trgovskih odnošajih Hrvatske, tedaj vpijejo Mažari, da so v teh korporacijah zbrani Hrvati protivniki Ogerske in da jih je treba razgnati. Zakaj ? Zato. ker svetu odkrivajo vse krivice, ki jih mora Hrvatska trpeti ne samo v političnem nego še posebno v gmotnem pogledu, kar ne bi smelo biti, ko bi se Mažari držali sklenjene nagodbe. To jih peče in jezi, ker bode o tem njihovem krivičnem ravnanju zvedel tudi zunanji svet. In tako je prav, da se Mažari pokažejo v popolnej luči tudi zunanjemu svetu, da bode znal pravičneje soditi o Hrvatih in tudi sploh o Slovanih.
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. septembra.
Državni zbor se snide, kakor poroča včerajšnji »Vaterland«, v dneh mej 22. in 29. okt., toraj v zadnjem tednu prih. meseca, in sicer, kakor naglaša ta list, proti prvotni volji zunanjega ministra grofa Goluhovskega, ki je v sporazumu z ministrom Szelloro želel, da se člani v delegacijo čim prej izvolijo in skliče delegacijsko zasedanje. Najbolj gotovo je, da se snide državni zbor dne 24. oktobra. Grof Thun ima baje za poznejši rok več tehtnih razlogov, katere sta morala vpoštevati tudi grof Goluhovski in Szell, akoravno morda nihče bolj ne želi nego grof Thun, da se čim prej prične parlamentarno delo.
O stališču avstrijskih Nemcev se je izrazilo že toliko treznih sodb, ki so morale prepričati količkaj nepristransko sodeče politike tu in inozemlja, kako krivično in bedasto je rogovilje-nje avstrijskih neodrešencev. Sedaj je izrekel nad njimi svojo sodbo tudi jeden najuglednejih nemških listov, »Ktiln. Volkszeitung«. V polemiki z nekim drugim listom pravi »K. Volkszeitg.« mej drugim sledeče: V Avstriji je nemščina jezik osrednjih oblastev, državnega zbora in armade.
noči bodemo rasli, ponoči cveteli, ponoči duhteli, ponoči bodemo pognali sadove in semena za nove, ponočne rodove. Na ta način bodemo prav po svoje živeli 1 Na ta način si bodemo dosegli resnično rastlin vredno eksistenco!«
S temi besedami je končal topol svoj govor, in znova je zadonelo odobravanje — čeprav nekoliko tanjše kot poprej.
Odslej se je nudil ljudem kaj čuden pogled. Najlepše solnčne dni so stale vse cvetice z zaprtimi čašami, kakor bi spale, in vsi vrtovi, vsi gozdovi so zgubili svoje raznobarveno okrasje. Vrtnarji niso tega razumeli, botaniki tudi ne — kajti nikogar ni bilo po noči zunaj, da bi videl, kako so se vse pisane cvetlične čaše odpirale v temnih nočeh pri motnem zvezdnem svitu, pri bledi mesečini.
Toda oh — kako slabo se je izteklo ubogim upornikom! Žito, čegar dolge bilke niso imele več solnca, proti kateremu bi se dvigale, se jo začelo sem pa tja vrteti in obračati, in slednjič je obležalo na zemlji. Žuželke niso več prihajale in obiskovale cvetic ter prenašale plodilni prah z jedne cvetice na drugo. In vse zeleno listje je orumenelo in ovenelo, kakor bi bila jesen, ter viselo ohlapno na tla.
Nobenega nemškega otroka ne silijo v češko šolo; Nemci se bore za ohranenje nemškega značaja v Avstriji. Mi jim tega ne očitamo. Naj si kdo domneva o spretnosti avstrijskih državnikov, po-sebno še pri jezikovnih naredbah, karkoli mu drago, ne more se pa izogniti vprašanju, ali bi mogli po dogodkih leta 1866 drugače postopati, kakor delajo sedaj. Pri vsem našem prizadevanju v varstvo interesov nemške narodnosti pa vendar ne moremo zahtevati od Avstrije, da vsem slovanskim podanikom, ki so mnogo številneji od Nemcev, vsilijo nemščino v glavo. V prejšnjih letih se je vlada ravnala po tem receptu, da bi vzdržala stališče Avstrije kot nemško silo. To pa po letu 1866 ni več mogoče. Vsakemu narodu je priznana popolna svoboda razvoja. Že Bismarck je svetoval Nemcem, naj se čim največ spravijo s Čehi. Mesto tega se pa vsled izdajalske agitacije zaletavajo naravnost ob stebre cesarstva, njih ro-goviijenje postaja čim bolj divje. Ako nekega lepega dne angleški listi objavijo poročilo, da je na severnem Češkem izbuknila vstaja, ne bodo mnogo pretiravali Dogodki v Reichenbergu in Hebu, kjer so voditelji mestne uprave na javni cesti se udeleževali demonstracij, mej »Pereat<'-klici vladi prepevali »Wacht am Rhein« in govorili izdajske govore, morajo prisiliti vlado do odločnih korakov. Taki izgredi, kakor posebno v Celovcu, škodijo neizmerno nemški stvari. Kaj bi neki rekli nemški listi, ko bi se Poljaki na Poznanjskem po-služili takih dejanj ?
Nemški opozicijonalni listi o položaju. Misija barona Chlumeckega in pa zadnje posvetovanje zastopnikov liberalnega nemškega veleposestva dajejo tudi nemškim opozicijonalnim krogom in glasilom priliko, da govore o najnovejšem političnem položaju. S postopanjem barona Chlumeckega tudi ti krogi niso zadovoljni in pravijo, da bo povsem brezvspešno. Posebno zamerijo možu, da se ni poprej nič posvetoval z voditelji raznih opozicijonalnih strank. Ravno tako brezvspešna je bila zadnja konferenca. Pričetek spravne akcije bi se bil moral napraviti z dejanji, ne pa z besedami. Nemški radikalci in drugi njim sorodni elementi naravnost ižjavljajo, da ne vsprejmo nikakih spravnih pogojev, ako se do cela ne ustreže njihovim zahtevam. Ta izjava je pač precej glasna in bi oropala po spravi hrepe-nečim krogom vso nado na kak vspeh, ko bi ne bilo precej treznomislečih in zmernih opozicijonalnih krogov.
Grof Ferdinand Zichy o položaju na Ogerskem. Drugi vodja ogerske katoliške ljudske stranke grof Ferdinand Zichy je imel v nedeljo na nekem volilskem shodu daljši govor o notranjepolitičnem položaju na Ogerskem ter o razmerju njegove stranke do Szellove vlade. Govornik je izjavil pred vsem, da se je soustanovitelj ljudske stranke, grof Moriz Esterhazy, ki se je bil pred pričetkem obstrukcije odtegnil političnemu življenju, zopet pridružil ljudski stranki, ker se je zboljšalo razmerje mej stranko in vlado. Povratek grofa
ser;	-	"aa,-
Zdaj so pričele rastline mrmrati proti topolu. On sam je stal s kanarčastorumenim listjem ter blestel kakor nališpan gizdalin. »Kako ste neumni, sestre in bratje moji!« jo rekel. »Kaj ne vidite, da ste sedaj mnogo lepši, mnogo raznoličnejši, da ste mnogo več Vi sami kakor pod solnčnim gospodstvom, kjer je bilo vse jednakolično, pravilno, meščansko urejeno. Oprostili ste se tega neumnega zdravja — zdaj ste olikana, aristokratska bitja, katerih bolezen je njih zaklad in plemenitaški patent!«
Mnogo izmed nesrečnih rastlin so po tem govoru topolu še dalje verjele, in dokler jim ni odpadla poslednja vlakna, so šepetale: »Olikane smo! Plemenitega rodu! Visoke osebe!«
Ljudje so pisali v svojih časopisih o slabi in nerodovitni letini — tolažili so se pa z nado boljših časov.
In to upanje jih ni prevarilo. Kajti ko je prišla prihodnja pomlad, je opustil topol svoje nove ideje in stal s svojimi golimi vejami kakor strašilo sredi zeleneče setve in nihče ni več vedel o njegovih naukih. Toda k staremu in vendar večno novemu solncu, neizcrpljivemu viru luči in življenja, je puhtela vonjava vseh cvetlic kakor kadilni dar hvaležnosti, in stebla vseh cvetic so bila kakor roke, ki se dvigajo v molitvi k njemu.
Priloga 205. štev.

Slovenca" dn6 7.
septembra 1899.
Esterhazyja je velepomenljiv uspeh za ljudsko stranko, ker se bo njemu pridružilo večje število katoliških aristokratov, njegovih političnih prija jateljev, in ker bo on po svoji mnogostranski preskušeni, neomajljivi zvestobi do cerkve, prestola in monarhije močna opora ne samo katoliški ljudski stranki, marveč tudi Szellovi vladi, ki se bo morala jeseni boriti s Košutovci in še posebno s Tiszovimi pristaši. Program katoliške ljudske stranke, pravi govornik, temelji jedino le na krščanski podlagi, na čisti ljubezni do domovine in zvestobi do dinastije. Govoreč o Szellu in njegovi vladi je izjavil grof Zichy nastopno : Szell postopa lojalno in v zadevi nagodbe se sme zanašati na podporo ljudske stranke. V cerkveno političnih vprašanjih pa zavzema isto stališče, kakor njegova prednika Wekerle in Banf'fy, in v tem vprašanju mu mora stranka brezpogojno oponirati. Vkljub temu, da so katoliki na Ogerskem v veliki večini, so vlada ne ozira na opravičene zahteve katolikov. Katoliško avtonomijo hoče ali popolno onemogočiti, ali jo pa ustvariti tako, da bo vse drugo, le katoliška ne. Vlada in državnozborska večina sta sovražni nam katoličanom in pitajo nas z »Rimci«. »Da, sklepa grof Zichy svoj burno odobravani govor, mi smo Rimci, kajti v zadevah svoje cerkve priznavamo le papeža kot svojega vrhovnega poglavarja in ne liberalne, cerkvi in veri sovražne vlade«. S temi besedami je vodja grof Zichy naj-markantneje označil razmerje svoje stranke do Szellovega kabineta, ob jednem pa tudi pokazal, da stoji stranka na trdnem temelju in da ji je zagotovljena lepa bodočnost.
S spremembo v pruskem ministerstvu, o kateri smo že poročali, prav zaprav nihče ni zadovoljen, najmanj pa liberalci, katerim se čudno zdi, da sta morala svoji ministerski službi dati slovo moža, ki sta ravno najbolj uplivala na neubogljive uradnike, da bi jih pridobila za kanalsko predlogo, mej tem ko ostane na krmilu minister Miquel, ki baje ni storil svoje dolžnosti. Z osebami se v pruski vladi prav nič ni spremenil zistem, ker sta tudi nova moža pristna konservativca, pač pa kaže vse, da se je vpliv konservativne stranke še bolj utrdil pri vladi. Liberalci Bkušajo po svojih listih prepričati svoje verne so-druge, da je vpliv konservativcev postal pri vladi celo tolik, da so dosegli odslovitev mož, ki sta pritiskala na uradnike; da je toraj najnovejša sprememba v ministerstvu nekaka odškodnina za prejšnje vladne korake. Seveda so to samo zlobna zavijanja in izvirajo iz nejevolje, da ni vlada še strožje postopala z neposlušnimi konservativci.
Odprto pismo.
Iz blejskega kota 4. sept.
Nekateri blejski liberalčki imajo posebno veselje napadati duhovščino blejskega kota. Ako dela duhovnik v cerkvi, jim ni prav, ako dela zunaj cerkve, zopet ne. Ako ustanavlja cerkvene družbe, ga smešijo, ako pomaga ustanavljati gospodarska in dobrodelna društva, zopet jo mora slišati: »Kaj te to briga, ti pojdi v cerkev«! Na napade »Narodove« do sedaj nismo odgovarjali, držeč se načela: Vsak duhovnik si mora v čast šteti, ako »Slov. Narod« njegovo delovanje kritikuje ter ga vlači po svojih predalih. Molčali sm<?, ko so nas trgali po »Narodu« radi občinskih volitev, občinskih potov in mostov, kmetijske zadruge, političnih shodov i. t. d. meneč: Prav imajo, da nas kritikujejo, zakaj naj bi molčali, ako čutijo, da jim povsod stopamo na prste; prav je, da tarnajo, ker je v par zadnjih letih liberalnemu gospodstvu na Bledu odklenkalo.
Na podlo obrekovalni dopis »Slov. Nar.» štv. 195 z dne 26. avg. pa ne moremo in ne smemo molčati. Tu se lažnjivo napada naša stanovska čast in naše dobro ime. Ko bi tudi v tem slučaju molčali, bi nas svet po pravici sodil po »Slov. Narodu«.
Spošt. čitatelji »Slovenčevi« naj bero in sami sodijo, s kakimi značaji se nam je boriti na raj skem Bledu.
1. Narodov dopisnik obrekuje blejskega župnika, da je v letošni sezoni ob nedeljah po dvakrat, enkrat doma, drugič na otoku maševal, ter mu očita, da je to storil radi tega, ker je na otoku maša dobro plačana, tedaj iz sebičnega namena-Dopisnik tu naravnost laže in obrekuje. Dokažite
s pričami, da so je to samo jedenkrat letos zgodilo, sicer no zaslužite druzega — nego : Pfuj! — In če bi bil g. župnik kdaj dvakrat maševal, kar je storil lansko leto, ker ni bilo duhovnika v Ribnem, vedite, gospoda »Narodova«, da župnik od nobene sv. maše, ki jo ob nedeljah opravi, za svojo osebo ne sme nikake miloščine vzeti. Ako je tedaj g. Oblak letos maševal na otoku, storil ni to iz sebičnosti, pač da je letovičarjem bral tudi slovenski evangelij, česar mažarska gg. kanonika nista mogla storiti. Na otoku je bral sv. mašo brezplačno za farane, duhovnika pa, ki ga je doma nadomestoval, je oškodoval s svoto, ki je odločena za sv. mašo. — Gosp. dopisnik, vaše sebično oko — sebično vidi, a to ni lepo, ni plemenito, ni olikano, to more le liberalno in napredno biti. Blejski farani pa, ki hodijo v cerkev in ki vedo, kolikokrat njih župnik mašuje, Vaše sumničenje imenujejo podlo in umazano.
2.	Dopisnik pravi, da župnik brani tujim duhovnikom stanovati na otoku v cerkveni hiši. Zopet laž! Povprašujte cerkovnika, kdaj je dobil od župnika tako prepoved, povprašujte vse duhovnike, ki so se mudili letos na Bledu ter so prenočevali na otoku, koliko so mu morali za to plačati.
3.	G. blejski kapelan je s palico poučil bebca Martina . . . čitamo nadalje v »Narodu«. Tu dopisnik ni zapisal laži, to je faktum. A komu so ne gabi značaj dopisnikov glede tega resničnega dogodka. Fantazija dopisnikova pomilovalno gleda v prvem delu dopisa nesrečnega pijanca, na katerega se jc zgrudil farovški plot. — Tu pa smeši kapelana, ker je Martina radi dogodka posvaril, katerega tu ni zapisati. Nedolžnost 10 letnega otroka v nevarnosti in pijanec pod iarovskim plotom — koliko nasprotje! A prvo frivolno smeši, druzega, ki ga pa le v fantaziji gleda, pomiluje. Ali ne poznate g. dopisnik kazenskega zakona, pod katerega spada Martinovo dejanje ? Ako se Vam tudi Martin tako smili, razglasite se za njegovega »jeroba« in zagovornika, pojdita oba skupaj v Radovljico k c. kr. sodišču in tožita ondi zlob nega kapelana. Predno pa to storita, stopita po-preje še k fotografu Lcrgetporerju, naj vaju »gori vzame« za najnovejšo blejsko razglednico. Ne bojte se stroškov, dobro jo boste razpečavali.
4.	O g. oskrbniku, M. Tavčarju piše dopisnik doslovno : Liberalci so že jedenkrat pismeno prosili kneza, naj ga odpusti iz službe, seveda, ker jim ne da miru. Tega Vam, g. dopisnik ne moremo verjeti. Vi pišete : »liberalci so prosili« — tedaj liberalna blejska stranka. Med Vašo stranko poznamo lepo število mož — plemenitega značaja. Dasi smo nasprotni v politiki, vendar jih visoko spoštujemo, ker so značajni, odkriti možje. In ti možje naj bi bili knezu pisali, da M. Tavčarja samo zato iz službe dene, ker je njihov političen nasprotnik. Ne, nikdar, g. dopisnik! To bi bil naravnost revolver na vrat. Moža, druž-binskega očeta več nepreskrbljenih otrok, iz službe pehati, le samo zato, ker je mož pošten naš pristaš, za tako podlo in umazano dejanje elita blejske liberalne stranke ni sposobna, zato je pre-ponosna. Kaj tacega bi mogla storiti le Vaša poulična in obskurna garda, ki pa je vse kaj druzega nego — liberalna.
Pravi blejski liberalni možje Vas morajo zaničevati, ker jim podtikate take nakane in ker jih s tacimi dopisi tako nehvaležno napadate. Oni bi morali očitno izjaviti, da z Vami v bodoče nimajo nikake zveze.
Na druge napade v tem dopisu ne odgovarjamo. Vzrok smo povedali v prvih vrsticah tega pisma.
Kadar boste pa, g. dopisnik, zopet poslali temu podoben dopis v »Narod«, Vam bo pa v ime duhovščine blejskega kota vedno odgovoril belanski župnik
Matija Mrak.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. septembra.
(Osebne vesti.) Profesorju na tukajšnji državni nižji gimnaziji, gospodu dr. L. Po žar ju, je dovolilo naučno ministerstvo celoletni dopust, da bo mogel voditi mestno dekliško višjo šolo. — Dcfinitivni učitelj Fr. Zupančič v lladovici je premeščen v jednaki lastnosti na ljudsko šolo
v Skomarji na Štajerskem. — Blagajnik pri c. kr. deželnem plačilnem uradu v Ljubljani, gosp. vitez Frid. Laschan, je povodom svojega umi-rovljenja dobil naslov in značaj izplačevalca.
(»Slov. Narod« in samomorilec.) Pišejo nam: Človek bi pričakoval, da »Slov. Narod« vsaj samomora ne bode zagovarjal, toda strast proti katoliškemu škofu ga je vzdignila. V torek je namreč »Slov. Narod« razbobnal v svet, da presvetli knezoškof ni dovolil nesrečnemu A. Novaku cerkvenega pogreba, ter dostavil: »Pripomniti je, da je bila obstreljena M. P. ob istem času žo povsem zdrava ter da je bil Novak pred smrtjo dvakrat previden s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb so je vršil res brez duhovnika. Vzlic temu je bil veličasten. In ako bi bil gospod knezoškof navzočen, bi bil slišal, kako sodi o njegovem postopanju ljudstvo«. Da, to vemo, kako »Narod« sodi o g. knezoškolu, a njegova sodba ni še merodajna za pošteno slovensko ljudstvo, katero dobro ve, da mora tudi škof odreči cerkven pogreb prostovoljnemu samomorilcu, ki umrje brez znamenja kesanja. In množica ljudij more pričati, daje bil Novak brez zavesti. Toraj tudi ni res, da je bil celo dvakrat previden, pač pa mu je g. duhovnik v bolnišnici pogojno podelil zakrament sv. poslednjega olja, ker edino to je bilo mogoče v tem slučaju. Glede cerkvenega pogreba pa je odločilo vprašanje, ali je bil samomor premišljen in prostovoljen. In ravno »Slov. Narod« je žalostni dogodek tako naslikal, da nihče ni dvomil o premišljenem zločinu. Veleč. g. župnik šentjakobski je po svoji dobrohotni naravi izprva milo sodil, a ko je bral »Narod«, se je premislil. G. duhovniku iz bolnišnice, ki ga je prišel vprašat za svet, pokazal je dotično notico »Slov. Naroda«, in nihče ni več dvomil, kaj veleva duhovnikova dolžnost. In tudi g. knezoškof ni mogel in ni smel ukreniti drugače, kakor velevajo cerkvena določila. Da se je »Narodu« zdel pogreb veličasten, je to njegova stvar, a trpečo mater Novakovo pa pomilujemo vsi, kajti sina so jej pokvarili drugi Obžalujemo pa, da je »Narod« zagazil že tako globoko v novo strujo, da poveličuje samomore in v tem išče reklame.
(Shod katoliškega političnega društva za kozjanski okraj) se ne bodo vršil prihodnjo nedeljo, kakor je bilo naznanjeno, ampak drugo nedeljo dne 17. t. m. ob 4. uri popoludne z istim programom.
(Duhovnih vaj) pri čč. Uršulinkah se je udeleževalo te dni 45 gg. učiteljic. Vodil jih je č. gosp. P. Karol Fink S. J.; za gg. učitelje, katerih je bilo 30, vodil je duh. vaje P. Hugolin Sattner.
(Celovški župan v zadregi.) Iz Celovca so nam poroča: Dobernikov list je povodom zadnjih izgredov trdil, da je tajnik c. kr. deželne vlade in bodoči okrajni glavar velikovški g. pl. Mayer-hofer tirjal od župana, naj ukaže na ljudi streljati. A stvar je bila neresnična in pl. Mayerhofer jc poslal popravek Dobernikovemu listu ter zahteval od župana pojasnila. A zdaj se oba sklicujeta na mestnega odbornika IlolImayerja, a ta odgovarja, da ima priče za svojo trditev. Župan sedaj več ne ve, kaj je tedaj govoril, in morda tudi ne ve, kaj je delal.
(Abderitje pri delu.) Iz Celovca, 5. sept.: Dolgo se že posvetujejo naši mestni očetje, kako bi napravili elektrarno, in sicer tako dolgo že, da je mej tem tvrdka Ganz & Comp. nakupila najlepšo vodno moč ob Krki. Zdajci je naše mestne očete opozoril nekdo na lepo vodno moč v Rožni dolini, a zamudili so tudi to priliko in okrajno glavar, je dalo koncesijo Voigtu v Borovljah, da uporabi vodno moč za električno tovarno. A prišlo je še lepše. Tukajšnja tovarna za plin je bila lani mestu na ponudbo. Tedaj je bil ropot v mestni dvorani, da hoče plinova družba izkoriščati mesto. Zdaj je pred kratkim nekdo pokupil akcije, in mesto ne dobi plinove tovarne za lansko ceno. Tovarna za plin ima od mesta privilegij, da sme edino lo ona polagati po mestnih tleh cevi za razsvetljavo. V svoji mržnji do tovarne so začoli naši mestni očetje tuhtati, kako bi ji prišli do živega. Tedaj je v mestni hiši sedel tudi še odvetnik dr. Abuja, zastopnik tvrdke Ganz & Comp. Ta je nasvetoval občinskemu odboru, naj pusti razne mestne proBtore, trotoare itd. propisati v zem*
ljiški knjigi na ime erarja, in sicer zato, da bo tvrdka Ganz tekmovala s tovarno za plin. Tako se je zgodilo, cela vrsta občinskih prostorov se je prepisala kot erarna last in Ganz je dobil koncesijo, da sme po erarnih prostorih polagati kabel. A zdaj prišlo je še le na dan, da Ganz nikoli ni mislil delati plinarni konkurence, da pa je bil vodo kupil, ker jo je hotel prodati mestu proti temu, da uzame od njega stroje. Zdaj iščejo mestni očetje svojo izgubljeno pamet, kajti zdaj morajo tovarno za električno moč napraviti sami in za ta slučaj so si popred priskrbeli konkurenta, ki je dobil koncesijo po prostorih, ki so bili nekdaj občinski, polagati kabel. Da se bi tega tekmeca iznebili, sklenili so danes, prositi vlado, da jim da dotične prostore nazaj. Tako je bil n. pr. prostor pred pošto najpopred eraren ; občina si ga je izprosila, potem ga je dala zopet pripisati erarju in zdaj ga hoče zopet nazaj imeti. Potemtakem naj še kdo reče, da ne vlada pamet v nemški mestni hiši.
(Musica sacra.) Jutri 8. sept. je pontilikalna maša v stolni cerkvi ob 10. uri: Cecilij ino mašo v B-dur zl. dr. I. Benz, graduale Jos. Krejči, of-lertorij Ant. Foerster. — V mestni cerkvi sv. Jakoba je velika maša ob 9. uri: Missa in hono-rem Beatae Mariae Virginis zl. J. Schweitzer, graduale »Benedicite et venerabilis« zl. A. Foerster, ofertorij »Beata es Virgo« zl. J. B. Tresch.
(Zlato mašo) praznuje jutri č. g. Julij Brun-ner, frančiškanski vikarij v Pazinu. Porojen je bil v kočevskem mestu ter se preselil v mladih letih v Novo mesto; tu je bil vzgojen, obiskaval ljudsko šolo in dovršil šest razredov gimnazije. Nato je stopil v samostan, v katerem sedaj živi že nad 52 let. Ob njegovi zlati maši pozdravlja v njem tužna Istra svojega zvestega sina, velik broj duhovne in posvetne gospode svojega izbor-nega profesorja botanike in matematike, mnogoštevilni prijatelji ljubeznjivega tovariša. Na široko je znan njegov sonoren glas, s katerim prepeva slavo Božjo. Naj mu mili Bog po preteku desetih let okrasi zlatomašno krono z žarnim diamantom!
(Delavsko podporno društvo v Marnbergu) je imelo, kakor se nam poroča, v nedeljo 3. septembra veliko zborovanje. Prišlo je lepo število delavcev in kmetov, da bi se skupno izobraževali in navduševali za načela krščanskega socializma. Govorili so samo društveniki. Že pri prvem nastopu se je videlo, da imajo nekateri delavci velike govorniške zmožnosti. Razpravljalo se je o društveni organizaciji raznih ameriških in evropskih držav, o važnosti delavske sloge in o vprašanju, zakaj mora duhovnik med ljudstvo, da tudi po društvih deluje za vero, za domovino in ljudsko blagostanje. Delavcem in vsem prijateljem društva se je bralo na obrazih, da so bili veseli drugega delavskega shoda v Marnbergu. Po dolgotrajni hudi borbi smo vendar tudi tukaj prišli do rednega društvenega življenja. Pravica je morala zmagati, krščanska ideja Be kakor rožica razcvita. Bog daj obilnega sadu!
(Shod kornih regentov) se bode vršil na Dunaju dne 12., 13. in 14. t. m. Na dnevnem redu so razna vprašanja, ki se tičejo cerkvene glasbe in zboljšanja gmotnega stanja kornih regentov in organistov. Vsa oglasila vsprejema tvrdka F. Roh-rich, Dunaj I., Kohlmarkt 11. Stanovanja bodo brezplačna ali po znižani ceni.
(Slov. kat. delavsko društvo) je priredilo v nedeljo, dne 3. t. m. v svojih prostorih društveni shod. Dasi za shod ni bilo nobene agitacije in se je društvenikom samo po listih sestanek naznanil, prišlo je precejšnje število delavcev. Govorii je Moškerco bolniških podporah. V tričetrt urnem poljudnem govoru je tolmačil govornik zakon o bolniških podporah, razlagal, kolike da so podpore, in odločno zahteval, naj bi se zakon v toliko pre-menil, da bi delavci ne dobivali samo 60 % mezde, marveč, da bi bile podpore v boleznih vsaj tolike, kolika je mezda. Pojasnjeval je tudi, da imajo svojci delojemalcev, ki so pri bolniških blagajnicah zavarovani, za slučaj, da je bolnik v bolnici oskrbovan, temeljem zakona pravico do pol bolniške podpore, kakor tudi, da blagajne plačajo za oskrbovane člane v bolnicah samo za 28 dnij in da v času daljnega oskrbovanja dobe bolniščino izplačano ; oni pa, ki so si bolezen pridobili v te-pežih ali vsled pijančevanja, nimajo pravice do bolniške podpore. Gostinčar je nadalje pojasnjeval še druge nedostatke zakona in se iz-
javil za ločitev ženskih bolniških blagajen od moških in zahteval, naj bi so tovarniške blagajne priklopile okrajnim bolniškim blagajnam in se tudi zavarovalna dolžnost razširila na vse, tudi kmečke delojemalce, č. g. Evg. L a m p e je kazal na lanatično sovraštvo nemških in italijanskih ra-dikalcev napram vsemu, kar je katoliškega in slovanskega, ter pojasnil dogodke zadnjega časa v Celovcu, Celju in na Tirolskem, kjer si upajo javno sežigati školove liste. Pozival je krščansko misleče delavce, naj vztrajajo in bodejo pripravljeni v vsakem slučaji braniti krščansko socijalne svetinje. Z živio-klici krščanskemu socijalizmu se je zanimivi sostanek zaključil. Izvzemši prihodnjo nedeljo, ko bode obletnica po ranjki cesarici, prirejalo bode društvo vsako nedeljo v društvenih prostorih shode, h katerim se vabijo vsi delavci in njihovi prijatelji.
(Izpred porotnega sodišča) Drugi dan porotnih obravnav se je zagovarjal najprej 181etni ko čarski sin Andrej Nastran s Trate, ker je 14. februvarija letos v nekem prepiru s sekiro ranil Fr. Sekneta iz Velesovega. Sodišče ga je obso dilo v tritedensko ječo. — Drugi zatoženec je bil Fr. Juhant s Klanca pri Kamniku, 16 let Btari krojaški pomočnik, ker je 29. julija zvečer z nožem smrtno ranil Ant. Glavača iz Kapljevasi, da je ta uro pozneje umrl. Sodišče ga je obsodilo v štiriletno ječo, poostreno s postom vsakih 14 dnij in trdim ležiščem 29. julija vsakega leta.
(Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) C. g. Anton R i b a r, župnik v Št. Vidu pri Planini, je imenovan kn. šk. duhovnim svetnikom. — Premeščeni so kaplani čč. gg.: Mat. Eferl iz St. Ruperta nad Laškim na Rečico, Martin Roškar iz Hočja v Leskovec, Lovr. Schlamberger od Sv. Štefana pri Žuzmu v Hočje in Melhior Z o r k o z Rečice v Št. Rupert nad Laškim. — Novonameščeni so gg. novomašniki: Al. K r a -m a r š i č pri Sv. Kunigundi na Pohorju, Fran Lovrenko na Muti, Karol M a 1 a j n e r pri Mariji Snežni in Al. M u s i v Lučah.
(Znak napredne Ljubljane.) Na prostoru, kjer je stal nekdaj knežji dvorec, pasejo se konji, ki imajo baje izvoščike za svoje gospodarje.
(Nezgoda.) V šempeterski vojašnici je v torek padel z lestve delavec kantinerja Goršeta ter si zvil nogo.
(Zdravje v Ljubljani) od 27. avgusta do 2. septembra: Število novorojencev 30, mrtvorojencev 1, umrlih 22: med njimi za jetiko 2, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 19; med njimi je 5 tujcev in 7 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 1, za grižo 5, za vratico 1, za trachom 1.
(Požar.) Pri Beljaku sta zgorela dva kozolca polna sena. Sumi se, da je kdo nalašč zažgal.
(Telefon iz Celovca v Beljak.) C. kr. trgovinsko ministerstvo je dovolilo napravo telefonske zveze med Celovcem in Beljakom in treh govornih postaj med obema mestoma.
(Poskušen samomor.) Komptoarist H. H. pri g. G. poskusil si je 4. t. m. ohladiti prevročo kri s tem, da si je porinil nož v prsa. Ne prehudo ranjenega so odvedli v bolnico. V prihodnje se najbrže ne posluži več tako nevarnega sredstva.
(Rabuka.) Danes zjutraj sporekel se je pleskarski pomočnik Jug z mizarskim mojstrom A,, na kar je ta z veliko pilo Juga po hrbtu udaril in ga večkrat s pestjo v obraz sunil, tako da ima Jug glavo vso oteklo. Jug je A. naznanil sodišču.
(Uboj.) Minuli ponedeljek zjutraj so našli blizu hiše M. Korošca na Rečici pri Bledu nevarno ranjenega Mat. Pavliča z Bleda. Na sumu sta L. Kapus in Jos. Korošec, ki sta z njim popivala v omenjeni hiši. — V nedeljo popoludne so se na potu iz Vidma v Brežice sprli fantje iz Brežic. V tem prepiru je neki Grubič z nožem nevarno ranil brata Zorko. Jeden teh je kmalu na to umrl, drugi pa v brežiški bolnici. Zločinec so je sodišču sam prijavil.
Društva.
(Odbora šentpeterske moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani,) najuljudneje vabita vse častite člane k zadušni sv. maši, katera se bode darovala prihodnjo nedeljo 10. t. m. ob 7,11. uri v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani za pokojno cesarico Elizabeto.
(Vabilo k veselici,) ki se vrši s sodelovanjem kamniških dijakov v »Katol. domu« v
Kamniku dno 8. septembra ob 5. uri popoludne. — Vspored: 1. Ilrabroslav Volarič: »Šlovenca dom«. 2. P. I lugolin Sattner: »Za dom med bojni grom«. 3. Dr. G. Ipavec: »Lastovki v slovo«. 4. Ant. Foerster: »Sokolska«. 5. Ivan pl. Zaje: »V boj«. 6. »Zamujeni vlak«. Veseloigra v petih dejanjih. 7. Srečolov z mnogimi lepimi dobitki. — Vstopnina za neude 30 kr., za ude 20 kr.
Gospodarska organizacija.
Podpisani odbor prosi ponatisniti na podstavi § 19. tiskovnega zakona sledeči popravek izjave »Gosp. zveze« v »Slovencu« štv. 198 z dne 30. avgusta t. 1.:
Ni res, da bi imela „G. z." v roki neovrgljiv dokaz kartela družbe s prodajalnim birojem v Pragi, res je pa, da ima družba z imenovanim birojem kupno pogodbo, v kateri so pogoji dikti rani od prodajalnega biroja v Pragi kot avstrijskega zastopnika karteliranih evropskih tvornic za fosfatno moko.
Ni res, da je družba s svojo prvo ni-res-tr-ditvijo sama potrdila obstoj kartela, res je le, da je najprvo dotični celi stavek zanikala in potem v tretjem zanikanju obstanek kartela sploh zavrnila.
Ni res, da je družba s tem smelo potrdila obstanek kartela, ker je trdila, da „G z." ni imela nobenih ovir pri nabavi Tomasove žlindre, kar ne bi ji bilo mogoče, če ne bi bila imela zvez s prodajalnim birojem v Pragi, res je pa, da je družba že meseca februvarija t. 1. pri sklepanju kupne pogodbe (na podlagi katere je prevzela izključno zalogo za Kranjsko ter se zavezala pro dajati pod kupno ceno le v deželi) lojalno zahtevala od prodajalnega biroja v Pragi, da se „G. z." izvzame in direktno postreza po temeljni ceni, da si se je zastopnik temu protivil, češ, da imajo v celi Avstriji le izključne in rajo-nirane založnike in da bi jim taka izjema delala le sitnoBti; — res je, da je družba zahtevala v Pragi pojasnil, zakaj more »G. z." objavljati, „da vsled ugodnega nakupa prodaja Tomasovo žlindro 26 kr. cenejše nego družba", vsled česar je pro dajalni biro v Pragi z mokrimi kopijami svojih in vsih zavezinih pisem dokazal, da je prodal „G. z." žlindro po tisti ceni, kakor družbi; — res je, da kupčijske zveze s prodajalnim birojem v Pragi, ki jih družba mora imeti, če hoče dobiti žlindro, ne značijo nobenega kartela.
Ni res, da bi obstanek tega kartela, katerega niti ni, podražil našemu kmetu umetna gnojila ter bi delal razvidno, da je imela „G. z." ovire, res pa je, da je „G. z." lahko kupila Tomasove žlindre brez ovir kolikor jo je hotela po tisti ceni kakor družba; — res je, da je „G z." kupila od ravno tiste tvrdke veliko cenejše Tom. žlindro, kar sama potrjuje in kar ne bi bilo mogoče, če bi obstal kak kartel; res je, da družba ne podraži kmetu umetnih gnojil, ker jih prodaja za svojo ceno in ker se da to vsak hip po veščakih dokazati, ne podraži pa tudi posebej ne Tomasove žlindre, temuč mu jo da celo 25 kr. pod temeljno ceno porabivši za znižanje cene 15 kr. rabata, katerega da prodajalni biro vsem izklučnem založnikom v Avstriji v pokritje režije in za dobiček in porabivši za vsak stot 10 kr., katere dobi družba povrnene iz druge zaloge; — res je slednjič ravno nasprotni?, da je postopanje družbe naredilo, da imajo kranjski kmetje med vsemi v naših južnih provincijah že Bkozi vsa leta najcenejšo Tomasovo žlindro.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, 2. septembra 1899.
Predsednik :	Ravnatelj:
M urnik.	G. Pire.
Iz prevelikega nires-anja c. kr. kmet. družbe je vse to razvidno, kar mi trdimo.
Imenovana družba noče imeti kartela s praško tvornico za Tomaževo žlindro, pripozna pa, da ima z isto pogodbo, kar je pri trgovcih toliko kakor kartel, tedaj sama pripozna, da ima pogodbo, mi smo tedaj tudi s tem izrazom zadovoljni.
Slavna c. kr. kmetijska družba pa zopet za-nikuje, da nimamo dokazov v roki. Mi ne z veseljem danes konštatujemo, da smo te dni prejeli zopet jeden dokaz, kateri priča, da ima ista družba „den Alleinverkauf lttr Krain". Vse dokaze priobčimo svoječasno, ko se nam bode zdelo umestno.
Pribiti pa moramo konečno neresnico o. kr. kmetijske družbe, ako trdi, da imajo kranjski kmetje med vsemi v naših južnih provincijah najcenejšo Tomaževo žlindro.
Da to ni res, dokažemo tudi še svoj čas. Po kakih cenah mi prodajamo drugod, n. pr. v Istri, kjer nimamo nobenega konkurenta, kateri bi nas oviral, se vsakdo lahko prepriča, ako se obrne do društva »za štednjo i zajmove u Buzetu«. Iz istih cen bode prvič razvidel, da ni res, da je cena Tomaževi žlindri tako visoka, kakor trdi imenovana družba, in drugič, da ni res, da so cene c. kr. kmetijske družbe najugodneje v vseh južnih provincijah.
V Ljubljani, dne 7. septembra 1899.
,,Gospodarska zveza".
Ravnatelj: Sa jo v i c.
Telefonska ln brsojavna poročila.
Dunaj, 7. septembra. Dr. pl. Fuobs je prišel na Dunaj in se razgovarjal z grofom Thunom. Tudi načelnik poljskega kluba, vitez Jaworski, se mudi na Dunaju.
Plzenj, 7. septembra. Včerajšnji „P1-zenske Listy" pišejo o položaju: „Vznemirjenost vsled potovanj barona Chlumeckega se je kakor na komando polegla. Bil je le bežni vol, ki je zginil brez sledu. Vendar je bila to pripravljena intriga, kajti so dokazi, da je bil to dobro premišljen in razsežen načrt. Jeden dokaz je že to. da so nenadoma obmolknili „Neues Wiener Tagblatt", „Neue Freie Presse" in pa sorodni jim „Slovo Polskie". Pripravljali so premembo vladnega sistema sicer pod napačnim kazalom, a v bistvu odločno proti češkemu narodu. Toda baron Chlumecky je toliko previden in častiželjen, da bi se zadovoljil z momentannim vspehora. Ustavoverni veleposestniki so imeli pravi konklave, a gotovo se niso razgovarjali o vremenu, temveč o konkretnih načrtih. — In po teh načrtih bi bil bodoči ministerski predsednik baron Aehrenthal, veleposlanik v Peterburgu. Ta kandidatura se tudi strinja s stališčem grofa Goluchovvskega, ki jo podpira po načelu: Promoveatur, ut amoveatur. Aranžerji tega načrta so hoteli na led zvoditi sedanjo vlado in pa levičarske klubove načelnike, da bi stoječ pred „fait accompli" hočeš nočeš morali se udati vodstvu ustavovernega veleposestva. To se pripravlja, vprašanje pa je, ali bodo tistega vjeli v mrežo, katerega love."
Heb, 7. septembra. Sinoči se je zbralo več sto' socijalistov mej prepevanjem delavskih pesem pred uredništvom „Egerer Nach-richten" ter demonstrovalo proti poslancema Hofer in Iro. V boju z nemškimi nacijonalci je bil jeden poslednjih nevarno ranjen. Neki socijalist mu je zasadil nož v prsa. Pozneje so se podali demonstrantje pred stanovanje načelnika veteranskega društva ter mu priredili živahne ovacije.
Budimpešta, 7. septembra. Nadvojvoda Franc Ferdinand je dospel včeraj v Taksony, kjer bo nadzoroval vojaške vaje.
Rim, 7. septembra. Kralj Umberto, ministerski predsednik, zunanji in vojni mini-
ster bivajo sedaj v I urinu, kjer se bo v sporazumu z nemško vlado odločilo, ali se zasliši Panizzardi ali ne. Vsekako bo poslednji zaslišan pred sodiščem v Rimu, a le v tem slučaju, da se tudi Nemčija odzove povabilu. Panizzardi bo baje izjavil, da ne pozna Dreyfusa in da je občeval le z Ester-hazjjem.
Pariz, 7. septembra. Listi poročajo, da se je Labori brzojavno obrnil na cesarja Viljema in kralja Umberto, naj v ime človekoljubja dovolita zaprošeno zaslišanje.
Rennes, 7. septembra. Vojno sodišče je sklenilo danes soglasno, da je jedino le predsednik sodišča kompetenten, da se odpošlje sodno komisijo za zaslišanje Panizzar-dija in Schwarzkoppena.
Listnica uredništva:
»Celjskemu duhovniku,« ki pa gotovo ni duhovnik: Vašo zalepko, ki priča, da »Olikanega Slovenca« ali Kniggeja niste še imeli v rokah, smo prejeli ter Vam povemo jasno in odločno, da naš list in splo!i kat. narodna stranka ni odgovorna za dopise, katere objavlja ta ali oni nemški list. Mi ne vemo, kdo je pisal dotični dopis, in tudi brez ovinkov izpovemo, da ga v celoti ne odobrujemo. Ako pa ga Vi poznate, po-šlj;te njemu svoje dobre svete. Sicer pa bodi Vas sram, da se skrivate za celjske duhovnike. Ako ste mož, odprite na-ličnik, m potem dalje govorimo z Vami.
Melusine- ustna in zobna voda
deluje lzborno proti zobobolu in gnjilobl zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.	2 567 11
Jedlna zaloga
lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani,
Rssljcva oesta št. 1, poleg mesarskega mosta.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Razpošilja z obratno pošto.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 736'0 mm.
Cas opazovanju
Stanje barometra v mm.
Temperatura J Vetrovi po Celzija ,
Nebo
ŽS . o g
.s- 6
6| 9. zvečer | .36 8 | 19^0 | sl. jžah
jasno
7| 7 zjutraj I T36-4 I 15 7 I sl svih. I megla I 0 0 | 2 popol. | 735 7 | 28 4 |sr.zahjzah!del. oblač.| Srednja včerajšnja temperatura 19 5 normale: 16'2°.
TivMiPfl tek°ea' v poljubni boji, je najboljše in naj-_£># \Jšl%U,f pripravnejše sredstvo za pozlaoenje in bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši lesk in trajnost.. Tudi bronzni prašek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju.	228 2 12 — 6
Tridesetletna dekle,
popolnoma zdrava, zmožna vsakovrstnega ženskega opravila, bodisi v kuhinji ali v druzih poljskih rečeh, želi stopiti v službo, najrajši pri kakem gosp. župniku.	732 3—1
Več pove upravništvo »Slovenca«.
ffi 8

Šivalnih strojev tovarniška zaloga
Irana Ja\-a
v Ljubljani, Dunajska cesta 13
priporoča svoje pripoznano najboljše
Sf šivalne stroje S
za domačo poraba in obrtniške potrebe.
m
zaradi preselitve na novo posestvo 733 4—1
lepa prodajalnica
mešanega in manufakturnega blaga z zalogo smodnika, in sicer takoj alt pa v decembru. Več pove V. Arko v Vipavi.
Vsestransko jako pohvaljena
.tizgoja in omika aH izvir sreče'
(neobhodno potrebna knjiga, za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po pošti 1 gld 90 kr.. ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenoldu v Ljubljani, Stari trg št. 4, IU. nadstropje.	717 21-1
Založnik, ozir. prodajalec je voljan nerazrezano in čisto knjigo v treh dneh tudi nazaj vzeti in denar povrniti.
V najem se odda za več let, oziroma proda	716 3-2
nova hiša
poleg farne cerkve, v kateri se nahaja gostilna in primerni prostori za p r o daj a 1 n i co.
Natančneje pove upravništvo »Slovenca«.
Vse stroje za poljedelstvo!
Vnovič znižane cene!
Trijeri (čistilni >oji za žito v natarf M izvrSitvi. Sušilnice za sadje »n zelerjavc. — Škropilnice proti peronospeil, zbolišani se.tav Verirole.o.'. — Mlatilnloe, mlini za žito, stiska^loe (prefe) za \ n ln sadja
razli&Dih i-e -;nv (ta s iskaloVe iuiaio skoro o io 'labilno moč, kakor hidravlične Ividovo^rej prr.e). — Slamore7uloe, katere se jako lnhh> pooi<o, po r lo zmerr b cenah. — Stiskalnice 7% seno Ju slamo, ter vse po.rebro. vsakovrstne poljedelske stroge prouaj- v najboljši :",vršitvi
G. HELLER na Dunaju,
II/2 Pralerstras3e 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
Zastopniki se iščejo. 287 20-16
T I 1 1 I	■
Stev. 227.
7*7 3-1
Pričetek šole.
Splošno kreditno društvo y
Vplačani zadružni deleži gld. 46.830-—, Promet od 1. oktobra 1898 do 1. avgusta 1899 gld. 1,661.49022. Skupna aktiva gld. 287.978 03 kr. Sprejema : hranilne vloge po 4'/s %, vloge na tekoči račun po 3'/s % od dneva vložitve do dneva vzdige.
Izposoja se na menice in na personalni kredit proti obrestim po 5 do 6%, brez kakih stroškov.	676 4
Uraduje se vsaki dan ob navadnih urah: Dvorski trg št. 3.
Stavišča,.
Zemljišča komende reda nemških vitezov
„1ia Jllirji" V Ljubljani se bodo na drobno razprodajala.
Kupci naj se oglasijo pri dr. Yok-ll, c. kr. notarju v Ljubljani.	734 3-1
Na c. kr. obrtnih strokovnih šolah v Ljubljani (strokovne šole za lesni obrt, za umetno vezenje in čipkarstvo) se prične šolsko leto
dne IS. septembra
s slovesno službo božjo.
Učenci in učenke, ki vstopajo na novo v zavod, se morajo v spremstvu svojih roditeljev ali njih namestnikov dne 16. septembra od 9. do 12. ure dopoldne ali od 3. do 5. ure popoldne, ali dne 17. septembra od 9. do 11. ure dopoldne zglasiti pri podpisanem ravnateljstvu z lzpust-nico ljudske šole in dokazom o dovršenem 14. letu.
Bivši obiskovalci zavoda se morajo prijaviti dne 17. septembra dopoldne
V	javno risarske šolo se sprejemajo učenci tudi med šolskim letom vsako nedeljo dopoldne.
Pletarski oddelek je pristopen tudi ženskim obiskovalcem.
V	Ljubljani, dn6 6. septembra 1899.
C. kr. ravnateljstvo.
Razglas.
729 3 -2
Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se prične šolsko leto 1899/1900 dne 18. septembra s slovesno službo božjo v stolni cerkvi.
Učenci, ki žele na novo vstopiti v nemški oddelek prvega
razreda, naj se, spremljani od starišev ali njih namestnikov, oglase dne 15. septembra med 9. in 12. uro v ravnateljevi pisarni ter s seboj prineso krstni list in obiskovalno izpričevalo one ljudske šole, katero so v zadnjem času pohajali. — V slovenski oddelek prvega razreda se učenci v tem obroku na novo ne bodo sprejemali.
Sprejemne izkušnje se začnejo 16. septembra ob 9. uri.
V druge razrede na novo vstopajoči učenci se bodo sprejemali dnč 16. septembra od 9. do 12. ure. Oni naj s seboj prineso krstni list, šolski izpričevali zadnjega leta (s potrdilom pravilno naznanjenega odhoda), in ako bi bili oproščeni šolnine ali uživali ustanove, tudi dotične dekrete.
Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, naj se oglase dne 16 ali 17. septembra med 9. in 12. uro dopoldne s šolskim izpričevalom zadnjega polletja.
Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 28. avgusta 1894. 1., štev. 2354, se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Vpisovanje učencev, sprejemne in ponavljalne izkušnje se vrše v starem gimnazijskem poslopju (na Vodnikovem trgu).
Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani,
dne 6. septembra 1899.
St. 676/m. S. sv.
723 1-1
Pričetek tečaja.
Prvi mestni slovenski otroikl vrteo v BLomenskega ulloah se otvori letos
v torek dne 19. septembra t. 1.
s sv. mašo, katera bede v farni cerkvi sv. Petra ob polosmih zjutraj.
Vpisavaii se bodo otroci v ponedeljek dn6 18. septembra t. 1. od devetih do dvanajstih depoldne in od treh do petih popoldne v prostorih zavoda v Komenskega ulicah štev. 10, I. nadstropje.
€. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dni 1. septembra 1899.
Razglas.
725 3-1
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa I. veliki gimnaziji v Kranju vpisavaii se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred,
v soboto dn& 16. septembra
od 8. ure nadalje v ravnateljevi pisarni.
Vsprejemne preskušnje vršile se bodo v ponedeljek, dne 18. septembra, od '/«9. ure zjutraj nadalje.
Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko izspričevalo.
Vsprejemna taksa je določena na 3 gld. 50 kr., ki se bode onim, ki preskušnje ne bi prestali, vrnila.
Učencem, ki so že doslej obiskavali ta zavod, se je javiti dne 18 septembra pri ravnateljstvu s šolskim izspričevalom zadnjega polletja ter plačati 1 gld. 40 kr. prispevka za učila in igrala.
Učenci, ki nameravajo prestopiti z drugih učilišč v II., III., IV., V., VI. ali VII. razred tukajšnjega zavoda, naj si preskrbe na izspri-čevalu zadnjega polletja pripomnjo o pravilno naznanjenem odhodu.
Šolsko leto 1899/1900 se prične dne 19. septembra s slovesno sveto mašo.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa I. velike gimnazije y Kranju,
dne 5. septembra 1899.
St. 676/m. š. sv.
724 2-1
Pričetek šole na mestnih ljudskih šolah.
Na mestnih ljndsklh šolah v ljubljani, in sicer:
Na I. in 11. mestni deški petrazrednici, na mestni nemški defiki petrazrednici, na mestni dekliški osemrazrednici, na vnanjili dekliških šolah pri uršulinkah, na mestni nemški dekliški šestrazrednici in na mestni dvorazrednici na Barji — začne se iolsko leto 18991900
v ponedeljek <lnč 18. septembra t. 1.
s klicanjem sv. Duha.	'
Za vpisavanje bivših in sprejemanje novih učencev in učenk sta določena 16. in 17. september t. 1.
Vpisavalo in sprejemalo se bode: za I. mestno deško petrazrednico v Šolskem poslopji v Komenskega ulicah; za II. mestno deško petrazrednico v šolskem poslopji na Gojzovi cesti; za mestno nemško deško petrazrednico v šolskem poslopji v Erjavčevih ulicah; za mestno dekliško osemrazrednico v šolskem poslopji v Erjavčevih ulicah; za vnanje dekliške šole pri uršulinkah v uršulinskem samostanu; za mestno nemško dekliško šestrazredaico v šolskem poslopji v Erjavčevih ulicah in za mestno dvorazrednico na Barji v šolskem poslopji na Karolinški zemlji.
Otrool, ki ne stanujejo v Ljubljani, smejo se sprejemati v mestne šole le r dovoljenjem c. kr. mestnega šolskega svčta.
€. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dnč 1. septembra 1899.
Cesarja Franca Jožefa L mestna višja dekliška šola v Ljubljani,
__Gospodske vilice št. 8.
Šolsko leto 1899/1900 se prične dnč 19. septembra t. 1.
Vpisovanje bode 15., 16. in 17. septembra vsak dan dopoldne od 11. do 12. ure v ravnateljevi pisarni.
Deklice, katere žele vstopiti v mestno višjo dekliško šolo, morajo se v spremstvu starišev ali njih namestnikov osebno oglasiti ter se izkazati s spričevali o svojem dosedanjem šolanju, za vzprejem v I. letnik pa posebej s spričevalom 8. razreda ljudske ali 3. razreda meščanske šole in z dokazom, da bodo dopolnile 14. leto vsaj v prvem polletju šolskega leta. Imenovana šolska spričevala more nadomestiti tudi vzprejemni izpit.
Vsaka deklica plača pri vpisovanju 2 gld. prispevka za učila, go-jenke I. letnika pa poleg tega še 2 gld. vzprejemnine. — Šolnina znaša 10 gld. na leto.
Obvezni učni predmeti so: veronauk. slovenščina, nemščina, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis, risanje, ročna dela, odgojeslovje, gospodinjstvo, zdravoslovje, — prostovoljni pa: lepo-pisje, laščina, telovadba, petje, stenografija.
Zavod ima značaj srednje šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem poučujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol. Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo.
V Ljubljani, dne 6. septembra 1899.
Ravnateljstvo cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole.	730 3_i
£XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
i X
1 X X
I
ozuAmo. £
Naznanjam, da sem z današnjim dnevom otvoril	jg
rno
nrojo notarsko pl
v Žužemberku	x
t Modičevi hiši, nasproti sodnije. j|
X Uradujem ob delavnikih od 8. do 12. ure dopoldne X K in od 2. do 6. ure popoldne, ob nedeljah pa od 9. do X £	12. ure dopoldne.
y V Žužemberku, dne 1. septembra 1899.
£	©r. dlndroj %XuRar, g
714 3—3	c. kr. notar.	XJ
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzn.
Pri dež. kot trg. sodišču protokellrana
. ItA \ Hit Maks Veršec'
v ljubljani.
Poštni čekovni promet itev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu fGiro • konto),
obresti od dne do dnč po 41/i%. Poitno - hranllnlčne položnloe so na razpolago.
I> u n a j 8 k a borza.
Dni 6. septembra.
Skopni državni dolg v notah.....100	gld.	16 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....100	»	10 »
Avstrijska zlata renta 4%......118	»	05 »
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100	»	35 »
Ogerska zlata renta 4°/0.......117	»	90 »
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	95	»	50 »
arstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	904	»	— »
Kreditne delnice, 160 gld..............376	»	50 »
London vista...........120	»	57",►
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»	87'/«•
20 mark............11	.	77 .
20 frankov (napoleondor)............9	»	60'/»»
Italijanski bankovci........44	»	45 »
C. kr. cekini......................5	.	69 »
Dn6 6. septembra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	171	gld.	25	kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156	»	50	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	»	-	»
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	100	»	35	»
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......140	»	10	»
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 128	»	—	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107	>	—	»
Posojilo goriškega mesta.......—	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—	»	—	»
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	97	»	90	»
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	215	»	25	»
» » južne železnice 3°/0 .	163	»	60	.
» » južne železnice 5°/0 .	116	»	75	»
» > dolenjskih železnic40/„	99	>	60	»
Kreditne srečke, 100 gld......196 gld 75 kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	165
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......28
Salmove srečke, 40 gld........84
St. Gendis srečke, 40 gld. ......	84
Waldsteinove srečke, 20 gld......62
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	161
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3210
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .	436
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	73
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	105
Montanska družba avstr. plan.....288
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	182
Papirnili rubljev 100........127
85 60 25
20
50 60 25 50
jOaT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U K"
I., INollzeile 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelgasse 2.
Sf Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.
mm