AKTUALNO VPRAŠANJI Brž ko je zapadel sne?, so že na vse zgodaj plužili glavne ceste. Tak« so bile kmalu vse glavne gorenjske prometne žile prevozne. Teže je bilo z gorskimi cestami in potmi. Uprava za ceste OLO Kranj ima namreč samo en specialni plug za gorske ceste. Nekatere hribovske ceste so bile zato splu-žene šele po nekaj dneh, ker z enim plusom ni bilo moč zorati vseh cest v enem dnevu. Razen tega je ta plug, kot so nam povedali, zelo slab in bi se lah- ka zgodilo, da bi se sredi dela »zlr«-ma tedaj, ko bi ga najbolj potrebovali, pokvaril. Pri tem bi bila prizadela predvsem gozdna gospodarstva in še posebej Gozdno gospodarstvo Bled. Na Gozdnem gospodarstvu Bled menijo, da bi bilo zato nujno, da bi Uprava za ceste imela na razpolago toliko plugov, da bi bil promet po teh cestah vedno nemoten. Na Upravi za ceste pri OLO Kranj so nam povedali, da sicer nameravajo nabaviti, v kolikor bodo uspeli dobiti devize, še en specialni plug za gorske ceste, ki bi lahko sekal tudi led. Vendar bi bilo to še vedno premalo za vse gorske poti. Menijo, da bi morala gozdna gospodarstva in predvsem še Gozdno gospodarstvo Bled, ki ima največ takih poti, slej ko prej nabaviti svoje pluge, s katerimi bi plužilo vsaj tiste ceste, ki jih sami najbolj uporabljajo. Ker ima Uprava za ceste za ostale ceste dovolj plugov, bi kazalo čimprej poskrbeti, da se zagotovi tudi pluženje gorskih cest. Lj. Darilo VI. kongresu Olj GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ŠT. 7 — CENA DIN 10.- KRANJ, 27. JANUARJA 1958 Danes, v ponedeljek, se je začel v Boegradu VI. kongres Ljudske mladine Jugoslavije. Kongresa se bo udeležilo tudi 10 delegatov gorenjske mladine. V Beograd so te dni prišle nekatere mladinsko delegacije tujih držav. Osnovna organizacija LMS tovarne -UKO« in »»Plamen« v Kropi sta pripravila za VI. kongres jugoslovanske mladine lepo darilo, ki ga vidite na sliki. Konferenca kranjskih komunistov Izdatnejše sodelovanje med podjetji in občino pri urejanju Komunalnih problemov Na zborih volivcev po Gorenjskem KOMUNALNA VPRAŠANJA V OSPREDJU V soboto je bila konferenca komunistov kranjske občine. Iz uvodnega poročila sekretarja Občinskega komiteja ZK Martina Koširja povzemamo samo nekaj ugotovitev. Lani se je proizvodnost v podjetjih v občini bolj povečala kot v prejšnjih letih. Podjetja vedno bolj uveljavljajo načela nagrajevanja po delovnem učinku. Pri razvijanju gospodarstva pa bo odslej treba imeti mnogo bolj pred očmi tudi obrt, trgovino, gostinstvo, kmetijstvo. Te probleme je sekretar-jevo poročilo dokaj poudarilo. Ko pa je tov. Košir govoril o prizadevanjih komunistov za razvoj socialistične demokracije, je dejal, da je delo večine komunistov na tem področju zdaj bolj plodno kot prejšnja leta. So pa primeri, da posamezni komunisti ne pojasnjujejo s stališča socialističnih odnosov nekaterih problemov, katerih razlaga potrebuje ideološko jasnost oziroma politično ostrino. Pri obravnavanju aktivnosti organov delavskega upravljanja je tov. Košir poudaril, da morajo biti ti organi centri, ki so z vsemi nitmi povezani s svojimi kolektivi. Od 2710 državljanov, ki sodelujejo v družbenem upravljanju v občini, je 853 komunistov. Rezultati kažejo, da so se komunisti uveljavili v delu komune, da ne le delajo, marveč s svojim vplivom tudi usmerjajo delo organov upravlj-J-nja. Delegat iz -Save«« je v razpravi sodil, da so nekateri komunisti preveč odmaknjeni od človeka v proizvodnji. Dejal ji< tudi, da se še dogaja, da probleme, ki bi se jih morali lotevati kolektivno, kdaj pa kdaj ureja preozek krog ljudi. Ta delegat je tudi smatral, da bi morala podjetja več prispevati za urejanje problemov v občini, ki žulijo prebivalstvo, zlasti fte člane delovnih kolektivov. Delegat iz -Iskre« je poročal o tem, kako se njihov delavski uvel. pri svojem delu skuša oslanjati na kolektiv. Delegatka Iz -Tiskanine« je govorila o ženi v proizvodnji in družbenem življenju ter o stanovanjskih skupnostih. Predlagala je, naj bi s pomočjo organizacij SZDL priredili v občini razgovor z vsemi zainteresiranimi Činitelji o tem, kaj bi bilo moč konkretno storiti za razbremenitev žena. Tov. Vinko Hafner je raznravljal o trebuje vse, kar ustvarja pogoje za Predvolilna razgibanost je v tem tednu dosegla svoj vrhunec. V vseh gospodarskih organizacijah, na terenih in vaseh so bili zbori volivcev, kjer so volili delegate za kandidacijske konference za Zvezno in Republiško skupščino. Kljub hudi zimi so bili zbori drugih vprašanjih, zlasti o komunalnih ditve. Sami so pripravljeni prispevati k problemih in težavah, ki jih čutijo. ureditvi teh svari, občino pa so zaprosili za pomoč pri dobavi materiala in podobno. normalno komunalno življenje v ob- večidel zelo dobro obiskani. Razen činski skupnosti. Družba naj bi, denimo, po zborih proizvajalcev, ocenila volitvah delegatov so volivci v večini primerov živahno razpravljali tudi o Z zbora volivcev v Tiskanini NA JESENICAH PRIPRAVLJAJO ODGOVORE Zelo živahno je bilo na zborih volivcev v jeseniški občini. Skupno je bilo tu 39 zborov na terenih in v podjetjih. Udeležba je bila zlasti dobra na zborih volivcev - proizvajalcev. Skoraj na , vseh zborih so volivci razpravljali o ko- Stah V.Podnar]U' so razPravljali o tr munalni ureditvi kraja. Navajali so po V PODNARTU: VOLIVCI SI ŽELIJO UREDITI PEKARNO, MESNICO IN TRGOVINO Volivci, ki so se v petek zvečer se- manjkljivo razsvetljavo na ulicah in v okoliških vassh, ugotavljali so potrebo po boljši trgovini in tržnici, naštevali so potrebe po vodovodu ipd. Na mnogih zborih so volivci zahtevali konkretna pojasnila od prisotnih odbornikov, zakaj se namreč nekateri taki nujni komunalni problemi še niso uredili. Hkrati so volivci dajali svoje predloge občinskemu odboru za bodoče delo. Ker volivcem v večini primerov niso mogli takoj pojasniti vseh vprašanj, so že sklicali posebno sejo občinskega odbora za ponedeljek, 27. januarja. Tam bodo obravnavali vse predloge in vprašanja volivcev ter jim skušali na prihodnjih zborih dati čimbolj jasne in stvarne odgovore. V STARI FUŽINI ŽELIJO DVORANO Zbor volivcev, ki je bil v Stari Fužini, je bil morda najbolj živahen v govini in drugih lokalih, ki jih tam zelo potrebujejo. O tem je bilo že govora tudi na občnem zboru SZDL. Tam nimajo niti pekarne niti mesnice, prostor, kjer je trgovina, pa ne ustreza. Volivci v Podnartu so mnenja, da morajo že letos rešiti te probleme svoje vasi. Na zboru so govorili tudi o kandidatih, ki naj bi prišli-v poštev na kandidacijski konferenci. Enotni so bili v tem, naj bi za Zvezni zbor volili Vinka Hafnerja, za republiški zbor pa dr. Miha Potočnika. PREDLOGI NOVEMU KRAJEVNEMU ODBORU V BEGUNJAH Na zboru volivcev v Begunjah so razen priprav na volitve imeli na dnevnem redu tudi volitve novega krajevnega odbora. Njihov novi krajevni odbor ima 9 članov. Hkrati so volivci na zboru dali mnoge predloge in sugestije Tudi volivci prve volilne enote proizvajalcev v tovarni -Tiskanina« v Kranju so se dobro pogovorili o delegatih za Zvezno in Republiško skupščino. Iz svoje sredine so Izvolili tudi delegate za kandidacijske konferem-c. Predsedniku Občinskega ljudskega odbora, tovarišu Vinku Hafnerju, ki je prisostvoval njihovemu zboru, so zastavili nekaj vprašanj iz gospodarske problematike. bohinjskem kotu. Ko so izvolili dele- novo izvoljenemu krajevnemu organu gate za kandidacijske konference in se za bodoče delo in obljubili pri tem pomenili o volitvah, so začeli razgovor polno pomoč in sodelovanje za uresnići- o ureditvi in potrebah v vasi, tako da tev nekaterih važnih komunalnih pro- je zbor trajal dve uri in pol. Govorili blemov. Zahtevali pa so tudi poročilo so o potrebah po mostovih čez Ribni- o delu dosedanjega odbora, kar jim ni co in drugod, o vodovodu, ki je tam bilo ustreženo. Zato so sklenili, naj bi zelo potreben in o drugem, kar so me- na bodočem zboru volivcev dosedanji koliko Je posamezno podjetje dolžno in sposobno prispevati občinski skupnosti za urejanje komunalnih problemov. Pri tem se je treba boriti Zoper sebičnost bodisi podjetij bodisi občinskih organov. Hkrati je treba ugotoviti, kateri problemi v občini so najbolj potrebni ureditve, in v kakšnem času je moč realno računati z njihovo ureditvijo. Tov. Hafner ie pri tem samo kot primer naštel • dograditev Zdravstven "ia domn, Idle, ureditev delavnic za razna drobna popravila, lokale (ki naj bi jih letos skušali nekaj uredlti vsaj na Planini in v Stražišču) ter nekatere drob- nih, da morajo, seveda s pomočjo občine, čimprej urediti. Rekli so, da je zelo nujna ureditev dvorane, v kateri bi imeli zborovanja in kulturne prire- krajevni odbor poročal o svojem delu in nekaterih nerešenih problemih v vasi. K. M. n~iše zadeve, ki bi jih bilo moč ob sovi.v i «,bčine pri urejanju problemov, ki delovanju podjetij in prebivalstva ure-Žulijo prebivalstvo ter o sodelovanju diU g skromniml sredstvi (ureditev na- podjetij z občino pri tem delu. Občinski ljudski odbor je trdno usmerjen na to, dn se v okviru svojih možnosti loteva trm zadev. Njegove možnosti pa so omejene. Veliko pa lahko pripomore Sodelovanje med občino in podjetji s'^ja »Iskre« na Planini in Zlatega polja) Itd. Komunisti mj bi gl^de tega ta Vseli enotno in odločneiše stališče, ki na) bi g« zastopali po tem tudi v organih upravljanja v podjetjih in občini. splošen položaj namr"č kaže, da bodo Ob koncu svoje razprave pa je tovariš Podjetja letos v glavnem razpolagala Hafner govoril še o odnosu komunistov 7- nekaj več sredstvi kot prejšnja leta. Organi delavskega upravljanja bi morali imeti pred očmi ustrezno sorazmerje med gospodarskimi investicijami In Investicijami za družbeni standard. Ni namreč dovolj, da prejema delavec sa-•no plačo ln Ima stanovanje, marveč do urejanja nekaterih problemov. Dejal Je, na) bi vsakdo nakazoval potrebo po ureditvi posameznih problemov z realno presojo možnosti, ki v danih pogojih obstojajo za ureditev nakazanega problema. Tu gre za pravilen odnos Potrebuje tudi druge stvari, kakor šole, posameznika do podjetja ln skupnosti, '■drnvstvene ustanove, menze, urejen podjetja do občine in iirše skupnosti. Promet, vodovode itd., Itd., skratka, po- občine do skupnosti itd. Velik prijatelj Jugoslavije Belgijski radijski in televizijski napovedovalec ter novinar, g. Hubert Van de Vijver je prispel v Slovenijo na povabilo Gorenjske turistične pod-zveze in se že teden dni mudi na Bledu. Z njim so pripotovali tudi trije spremljevalci, ki mu pomagajo pri snemanju filma o turističnih zanimivostih Gorenjske in pri ribolovu. Ugledni gost je namrač navdušen športni ribič. Uspelo nam je pridobiti ga za kratek razgovor. ►»Ali ste letos prvikrat na obisku v Jugoslaviji?« ►•Letos se mudim pri vas že tretjič zaporedoma. Prvikrat sem obiskal Jugoslavijo leta 195S., drugič pa že naslednje leto. Zelo sem se razveselil, ko se mi je ponudila prilika, da sem vas obiskal tudi v tretje.-h -Kaj vas Je vzpodbudilo 1956. leta, da ste se podali v Jugoslavijo?« ►»V nizozemskih časopisih sem brni sestavek o Izredno zanimivem ribolovu v Bosni. Hkrati pa sem obiskal jugoslovansko lovsko in ribiško razstavo v Dilsseldorfu. Takoj sem se začel zanimati za Jugoslavijo in sem jo obiskal Se isto leto. Najdelj časa sem se tedaj mudil v Bosni, v Gacku blizu Plitvic. Na tem popotovanju sem obiskal tudi Split, Dubrovnik, Mostar in druge kraje.« -Kako vam ugaja Gorenjska?« »Zelo lepa je. Doslej smo se mudili teden dni na Bledu in v okolici, največ pa ob čudoviti strugi Save Bohinjke. Uspelo nam je ujeti precej težkega sulca. Lov smo razen drugih zanimivosti Save ludi filmali. Nabralo se je nekaj lepih posnetkov. Vreme je bilo zares lepo.« ►»Katere kraje nameravate še obiskati?« »V nedeljo Gornjesavsko dolino, v ponedeljek in torek se bomo podali proti Ljubljani, v sredo pa nameravamo odpolovati v domovino.« ►»Kakšnih uspehov s potovanja se nadejate doma?« ►►Film, ki smo ga posneli, bomo predvajali v raznih krajih Belgije. Pričakujem, da bo vzbudil prav tako zanimanje kot prvi.« ►►Kaj še lahko poveste bralcem -Glasu Gorenjske?« -Srečen sem, da sem spoznal Gorenjsko in njene gostoljubne prebivalce. Pričakujem, da se bomo poleti spet videli; sklenil sem namreč, da bom poslej vsako leto obiskal Slovenijo.« -Do takrat — na svidenje!« je dejal nazadnje. Jb. 2 Glas Gorenjske KRANJ, 27. JANUARJA 1958 LJUDJE IN DOGODKI UPOR JE USPEL i nima MOHAMED H GORI, ALI... Zadnje čase se plete v zahodnoevropskih časopisih kaj čudna razprava. Časopisi ji posvečajo celo uvodnike. Gre za določitev evropske prestolnice, kjer naj bi imele sedež vse doslej ustanovljene ev-ropske organizacije. Belgijci in še nekateri se ogrevajo za Bruxelles. Tu je trenutno že sedež skupnega evropskega tržišča, Evroatoma in Skupnosti za premog in jeklo. Italijani ponujajo Milano, Francozi pa Departement Oise. Problem je torej dokaj zapleten in kaže, da bo treba razmestiti posamezne evropske ustanove po različnih krajih. V Milano naj bi n. pr. po nekaterih predlogih prišla Evropska investicijska banka. Ta razprava pove, da se interesi Združene Evrope — morda ravno zato, ker je bilo to združevanje tolikanj forsirano predvsem iz vojaških nagibov — t vseh državah - članicah še vedno močno podrejeni interesom nacionalnega prestiža. ZANIMIVI PODATKI Američani so dokaj ponesni na svojo motorizacijo. Pred nedavnim so objavili podatke o stanju motornih vozil v letu 1957. V tem letu je po ameriških cestah vozilo 67,231.000 osebnih avtomobilov, avtobusov in kamionov. Samo osebnih avtomobilov je bilo 56,101.000, kar pomeni en avtomobil na povprečno vsako tretjo do četrto družino. V primerjavi z letom 1947, ko je bilo vsega skupaj 37.841.498 motornih vozil, je bil torej v letu 1957 zabeležen 81% porast. Hkrati pa še tale zanimiv podatek: davki na avtomobile in cestne takse so v letu 1957 znesli 8,200.000.000 dolarjev, oziroma v primerjavi z letom 1947, ko jih je bilo 3,074.813.000 dolarjev, kar za 166% več. Kajti Amerika ni samo dežela z največ avtomobili na svetu, marveč tudi dežela, ki troši vsako leto več sredstev za vojaške namene! SKRITO PRIZNANJE Posebna misija Skrbniškega sveta OZN, je pred kratkim obiskala angleško kolonijo Tanga-njiko. V poročilu, ki ga je izdelala po obisku, je med drugim rečeno, da je misija -prepričana, da Velika Britanija poskuša ostvariti demokratične pogo-goje« v tej svoji posesti. Toda nekaj odstavkov za tem je napisano tudi tole: -Precejšnje število prebivalcev tega področja — in sicer tistih, ki so politično zavedni — dvomi v politično prihodnost tega področja in so negotovi v pogledu vloge, ki naj jo tu ima manjšina belcev. Dvomi so vsekakor upravičeni, vsaj po izkušnjah ii preteklosti sodeč. ARC IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK. / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 f TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-133 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN V prvi polovici tedna jasno in mrzlo vreme, medtem ko je v drugi polovici tedna pričakovati snežnih padavin. Na samega Novega leta dan Je prihitela iz daljnje Venezuele ■ovica, da je tamkaj izbruhnil upor proti vladi. Uprli so se letalci v oporišču Marakej in odrekli polušnost vladi predsednika Jimenezja. Vladne čete pa so v pičlih treh urah zatrle vstajo. Na videz je bilo spet vse mirno, dokler ni te dni vnovič zagrmelo. Po ■lirah Karakase so zadivjali ulič-ni boji, zaslišali so se streli, zagoreli so tramvaji in avtobusi, telefonske žice so pretrgane mrtvo visele ob drogovih . . . Posledica — 145 mrtvih in neka] nad 600 ranjenih po prvih poročilih, vlada strmoglavljena, predsednik Jimenez pa na begu v tujino. Ustanovljen je posebni ci-vilno-vojaški odbor, ki si je nadel ime »domoljubna junta«. Zadnja poročila pravijo, da se položaj počasi urejuje in normalizira. Taki državni prevrati so pravzaprav nekaj vsakdanjega v političnem življenju južnoameriških dežel. Tudi v Venezueli so bili že večkrat na dnevnem redu, pri vseh povojnih državnih udarih pa je bilo z njimi tesno povezano ime polkovnika Jimeneza. Častihlepni Jimenez je imel vselej srečo, da se je postavil na zmagujo- čo stran. In tako je končno leta 1952 pririnil tudi do predsedniškega stolčka. Da pa bi bilo njegovo predsednikovanje čimbolj zakonito Je razpisal predsedniške volitve in dovolil dejavnost celo dvema meščanskima strankama. Toda Jimenez je bil preveč gotov zmage. Volitve so pokazale docela drugačno razpoloženje ljudstva. Opozicijske stranke so dobile 1200 tisoč glasov, Jimenez pa zgolj 100 tisoč. Jimenez pa se ni obotavljal, ko je zvedel za volilni izid. Razveljavil je volitve, glavnega tekmeca, ki je dobil največ glasov, pa preprosto izgnal iz dežele. Nato je sklical kongres — delegate zanj je sam določil — in se pustil izvoliti za predsednika Venezuele. Zavladala je diktatura, nasprotniki so bili preganjani, Jimenez je vladal neomejeno. Lani novembra je iztekel njegov predsedniški mandat. Novih volitev si Jimenez ni upal tvegati. Zato je sklical izredno zasedanje kongresa in dal izglasovati zakon o plebiscitu, ki naj nadomesti presedniške volitve. Na tem plebiscitu so volivci dobili v roke 2 listka: modrega in rdečega. Kdor je oddal modri listek, je vo- lil predsednika Jimeneza, kdor pa rdečega, pa proti. Nasprotnega kandidata ni bilo. Oddati rdečo glasovnico Je pomenilo isto kot »glasovati za komuniste«. V državni službi pa so morali uslužbenci naslednji dan pokazati rdeče listke v dokaz, da niso glasovali »za komuniste«. Jimenez je tako dobil večino in je ostal na oblasti za »nedoločen čas«. Seveda pa je taka plebiscitna burka bila očitna tudi venezuelskemu ljudstvu. Raslo Je nezadovoljstvo prohti Jimenezovi samovolji. Narodu ni bilo po volji tudi, da so deželo, bogato s petrolejem, preplavili tuji kapitalisti in iz nje vlekli mastne dobičke, medtem ko v Venezueli še vedno vlada zaostalost in revščina. Kajti večji del celotne proizvodnje petroleja (44 milijonov ton letno v vrednosti nad 2.200 milijonov dolarjev) požira tuji kapital. In tako je spet izbruhnil upor. Tokrat je uspel. Jimenezu je odzvonilo. Na oblast so prišli drugi ljudje. Toda v Južni Ameriki je ponavadi že tako, da se s tem stanje ne spremeni. Ali bo novo venezuelsko vodstvo znalo tokrat upoštevati resnične koristi ljudstva in dežele. Martin Tomažič v nedeljo smo zab S PLFNUMA ZVEZE RADIOAMATERJEV SLOVENIJE V KRANJU Kranj, 26. januarja. — Danes je bil v "sejni dvorani ObLO Kranj plenum Zveze radio- amaterjev Slovenije, ki so mu prisostvovali delegati iz vse Slovenije, prisoten pa je bil tudi podpredsednik Zveze radio-amaler-jev Jugoslavije Svetozar Ribar in drugi. Plenum je bil sklican v Kranju z namenom, da se poživi radio-amaterska dejavnost na Gorenjskem, saj delujeta tak- šni društvi le v Kranju in v Skofji Loki. Obravnavali so razne probleme, nakazali razne pomanjkljivosti in končno sprejeli več sklepov in koristnih smernic za razvoj radio-amaterstva v Sloveniji, -an STRELIŠČE V OSPREDJU Kranj, 26. januarja. Danes dopoldne je bila v Sindikalnem domu v Kranju I. redna letna skupščina strelskega odbora Kranj, ki ji je prisostvovalo 60 delegatov in več predstavnikov. Skupščina je pregledala delo enoletne man- USTREZNI PROSTORI — USPEŠ NO DELO V soboto, 25. januarja je bila v Stritarjevi ulici v Kranju otvoritev novih prostorov okrapiega Zavoda za napredek gospodinjstva. Tega pomembnega dogodka so se udeležili tudi predsednik OLO Kranj Miran Košmelj, predsednik ObLO Kranj Vinko Hafner, predsednik obč. odbora SZDL Martin Košir in drugi gosti.— Novi prostori, učilnica, kuhinja in obednica, so opremljeni po najsodobnejših načelih, in bodo neddvomno dobro služili Zavodu pri sistematičnemu delu. o uresničevanju zakona o delovnih razmerjih Predsednik sindikalne podružnice Železarne Jesenice, Franc Leben: -Naša sindikalna podružnica bo organizirala predavanja, kjer bomo govorili o novem zakonu o delovnih razmerjih. Čimprej nameravamo urediti vprašanje polurnega odmora, in sicer tako, da ne bo škode pri proizvodnji. Komisijo za sprejemanje in odpuščanje delavcev smo ustanovili. Prizadevali si bomo, da čimbolj omejimo nadurno delo, čeprav ga popolnoma ne bo moč odpraviti.« Predsednik delavskega sveta tovarne -Sava« Kranj, Tine Klemenčlč: -Novi zakon o delovnih razmerjih enotno ureja vprašanja, ki so bila do sedaj obravnavana v vrsti pogostokrat nasprotujočih si predpisov. Novi zakon temelji na delavskem samoupravljanju in ga še bolj utrjuje. To je predvsem razvidno iz predpisov o sprejemanju delavcev, disciplinskem postopku in drugih določbah o delovnih razmerjih. Polurni odmor jo bil nujno potreben, tudi predpisi o nočnem in nadurnem delu, menim, da zelo ustrezajo.« Predsednik upravnega odbora Gozdnega gospo- darstva Bled Matija Pfajfar: -Predpisi 0 disciplinskih odnosih, odmoru in tudi ostali, se mi zdo v novem zakonu zelo pravilni. Drugače je le z 8-ur-nim delavnikom. Za industrijo je sicer 8-urni delavnik zelo ustrezen, v gradbeništvu, kmetijstvu in gozdarstvu pa bo šlo dokaj teže. Gozdni delavec živi v gozdu proč od družine in kulturnega življenja in bo tako moral po 8-urnem delavniku čakati nezaposlen po obronkih gozda, ne da bi ustvaril še kaj več za skupnost in zase. Ker živi ločeno od družine, ima tudi večje izdatke. Tako bo problem zaposlovanja gozdnih delavcev še večji. Se teže bomo dobili v gozdarstvo mlad kader, ki že sedaj raje odhaja v industrijo, kjer so ugodnejši pogoji.« Predsednik sindikalne podružnice Industrije pletenin, rokavic in konfekcije Kranj. Briglta Franči-škin: -Novi zakon o delovnih razmerjih je še posebej zelo ugoden za zaposlene ženske. Zakon še posebej govori o polurnem odmoru, zaščiti porodnic in letnih dopustih, kar je za delavce, predvsem pa še za ženske, zelo velikega pomena. Prav zato bi morali delavski sveti poskrbeti, da se začne novi zakon čimprej uresničevati.« datne dobe in ugotovila, da odbor ni izpolnil vseh nalog kot bi jih moral, zlasti v organizacijskem, instruktorskem in propagandnem pogledu. Nekateri člani odbora so bili vseskozi pasivni, večji uspeh pa je bil dosežen pri dvigu kvalitete strelcev in množičnosti strelskih tekmovanj. Razen finančnega vprašanja odbora in družin je bilo govora tudi o vzdrževanju obstoječih primitivnih strelišč v občini, največ pa o gradnji osrednjega strelišča za Gorenjsko, ki bo v Kranju. Podpredsednik ObLO Kranj Franc Puhar je strelcem obljubil vse-strasnko pomoč v okviru občinskih možnosti, tako v pogledu dotacij gradnji strelišča ipd. Nadalje so govorili še o raznih tekmovanjih, o propagandnem in organizacijskem delu, o orožju itd. 20-LETMCA A^RO-KLUBA JESENICE V soboto je bil v zgornjih prostorih Kazine na Jesenicah redni letni občni zbor Aerokluba Jesenice, ki praznuje letos 20-letni-co obstoja. Mimo članov Aerokluba so prisostvovali občnemu zboru tudi častni predsednik Mirko Zlntner. prvi predsednik univ. prof. in?. Ciril Rekar. prvi predsednik oh ustanovitvi IniJ. Janko Torkar in drugi. Poročilu o delu jeseniškega Aorokloba v minulem in preteklih l"tih, ki po ie podil nrodsednik Gregor Novak, je sledila bocntn razprava, ki je reerictHr-iin velike uspehe in napredek kluba. Ob t*1 nnliki so b'li odlikovani nre*iv"li iistfcnpvitfflll kluba, brata T-^irlor in Tone Ručigai ter Lolze Tratnik. U. NAT»tt PO ZAGRTAVT POTI AMD S"n*nr jo V Soboto Od- pr^o v S.ehčuHu prvo razstavo prometa v tem kraju. Zo prvi dan si io ie oplednlo več sto ljudi. Razstava je zelo dobro in okosno urejena, medtem ko je VOdstVO po THT*t*v\ znnmno nin-niriom v miličnikih uniformah. Zvečer pa je Ml v nabito notni dvornni nro^v^tnefn domT ohf-ni zhor dr>i$tva. ki so mu nnsostvo-vi 1 i Številni Dredstnvntkl. Znnr Je ugotovil. o*n je rlniStvo, M«*ti v zadn'em č.n«?ii zelo Hohro delovalo. Predstavnik AMZ Slovenije na ie pohvdil nilhovo delo in delal, dn se društvo uvr5čn med najuspešnejša v Slovoniii. -an VZCO»"T «=0 VOVE STROJNIKE Kranj, ?r>. KnuortA, — Dnnei ,|r)tHi!dne ie bU v Kranju zakliu-cen enotedenski toča i za pnsi'«:ke Rtroinike, ki pa le priredila Okra ina r»a«ilska zveza zn flo-ren'sko. Tečaia se ie udeležilo 43 članov, od tegn 10 mladincev Iz raznih društev z Gorenjske. Stlfl dni so imeli teoretična nre-davania. dva dni pa praktične vale. Danes so pn polagali izpite. Tečni ie dobro usoel, saj ga S* VeS tečajnikov zaključilo z odličnim mpehom. -an TRIGLAV : IJITRIJANA 2R7R : 2««1 Kranl. 2(1. 7»»niinrja. — Na šti-riste/nem kegljišču Triglava 1e bil d'k1h narodov. 5 Oddaja za šolarje: Ko so Ijj stekli prvi stroji. Pri klnsičnih mojstrih — 17. 'Jack London: Mroiev okel. '^'nn ^°s,an''k oc potih* |i£ Kulturni pregled Pesem slovenske zemlje III. 1|U fantovske p« ■• m 11. ''0 U 1, izgovori mednarodnih 3aft. vPrašanjih. ■i ru_-«-_ . vlasbs na pozna moja: Se- »tanek v Zagrebu. Odlomki iz slovenskih oper. Četrtek. 30. januarja 8.05 -Mi ga žingamo«. 9.00 Slike iz glasbenega koledarja. 11.00 Orkestralni odlomki iz oper. 11.30 Cicibanom - dober dan! (Lojze Maruško: Izgubljena hišica). 11.45 Pesmi za naše male. 12.30 Kmečka univerza — Dr. Janez Batis: Vzrejne bolezni prašičkov. 13.15 Internacionalne koračnice. 13.25 Na obisku pri nordijskih mojstrih. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Humoreska tega tedna — Janez Trdina: Zegnanje. 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji. 18.00 Radijska univerza — Danilo Ružič: Spretnost tajnega pisanja. 18.45 Četrtkova reportaža. 19.50 Tedenski notranje politični pregled. 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Zadovoljni Kranjci (ob 200-le:tnici Vodnikovega rojstva). 21.30 Iz sodobne švicarske komorne glasbe. PETEK. 31. januarja 8.05 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 9.00 Radijski potopis — Zorin: V deželi kraljice Sabe -XVI. 9.20 Prisluhnite in izbirajte. 11.00 Pesmi raznih narodov. 11.30 Za dom in žene. 11.40 Alpski zvoki. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v februarju. 12.40 Poje Slovenski oktet. 13.15 Od arije do arije. 14.05 Oddaja za šolarje: Brzojav skozi Mato Grosso. 15.40 Iz svetovne književnosti — Orrin Ilonrv: Poslednji list. 16.00 Koncert ob štirih. 17.15 Ob četrt na šest. .. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.50 Družinski pogovori. 20.15 Tedenski zunanje - politični pregled. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 1. FEBRUARJA 8.05 Lepe melodije — znani na-pevi. 8.35 Mali koncert zbora Slovenske filharmonije. 9.00 Oddaja /a šolarje: Stari rudnik. 9.30 Instrumenti se predstavlja- ' Jo. 11.00 Pionirski tednik. 12.30 Kmečka univerza — Ing. Vranjo Jurhar: Gozdno-go-spodarstvena dela v letu 1958. 12.40 Radi se jih spominjamo... 13.18 Odprite sprejemnik! 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 S knjižnega trga. 16.00 Glasbene uganke. 18.00 Okno v svet: Preteč« znamenja nove gospodarske krize. 18.45 Prof dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli ver. r 21.00 IYi)etno zabavo! 22.13 Oddaja za nafte izaeljeace. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ V ponedeljek 27. januarja ob 20. uri -VEČER BALETA IN OPERNIH ARIJ«. — Gostovanje članov ljubljanske Opere. Izven. V KRANJU V petek smo na kranjskem trgu zabeležili naslednje cone: je-šprenček 95—100, ajdova moka 70, koruzna moka 40, koruzni zdrob 40, kaša 70—30, ješprenj 60—70, krma za kokoši 35—40, fižol 60—70 din liter: krompir 10, rdeče korenje 50, navadno korenje 15, čebula 50—55, kisla repa 25—28, sladka repa 8, kislo zelje 40, sladko zelje 15, koleraba 15, pesa 40, redkev 20, jabolka 70 do 80; česen 5—10 din kom., šopek peteršilja 10 din, merica radića 25 din. koruza 35—40, proso 35. oves 25 din liter, skuta 90, surovo maslo 480 din kg, mleko 30, smetana 200 din liter, jajca 20 do 24 din kom., piščanci 350 din kom., kokoši 450—550 din kom., hren 10—15 din kom. mam tEBIVALSTVA V KRANJU Poročili so se: Andrej Spilek, elektromonter in Marija Komac, nekv. delavka: Valcntio. Povh, mizarski pomočnik in Vera Ju-hant, tov. delavka; Edmund-Odiin Gorza, delavec in Esma CVrić, delavka; Franc Dežman, delavec in Ana Zajec, tov. delavka: Velemojster Motanović v Kranju r sankačev V četrtek popoldan se je v restavraciji -Iskre« zbralo precejšnje število kranjskih šahistov, ki jih je obiskal velemojster Matanovič in z njimi odigral simultanko na 40 deskah. Kranjčani so nudili velemojstru velik odpor, saj je bila zadnja partija končana šele po štirih urah in pol. Končni rezultat je bil 32,5:7,5 za velemojstra. Malanoviča so premagali Berčič IL, Roblek, Šia-gar in Tasevski; remizirali pa so: Bukovac, Drašler, Kavčič, Kova-čevič, Nadižar, Pečnik in Zavrl. F. B. §§§ S SODIŠČA ENO LETO ZAPORA ZA HUDO POŠKODBO V PREKORAČENEM SILOBRANU Zerjavovodja Ivan Smolej iz Zg. Gori j se je te dni moral zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Ljubljani zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, ker je dne 1. marca 1957 ponoči okoli 23. ure, ko se je vračal z dnine (na Jesenicah), blizu železniške postaje v Podho-mu z bodalom zabodel delavca Antona Kokota v čelo in mu prizadejal smrtnonevarno rano, ker mu je poškodoval tudi možgane. Le takojšnja kirurška pomoč dr. Hafnerja Ivana v jeseniški bolnišnici je Kokotu rešila življenje. Poškodba pa bo imela za posledico delno ohromelost Kokota in trajno nesposobnost za delo. Obravnava je razgalila t jdi ozadje usodnega dogodka. Smolej in Kokot sta s svojima družinama stanovala v isti hiši. Prvi pa je posegel že v zakon drugega in ko je Kokot to zasledil, je Smoleja hudo zasovražil. Zj2 v maju prejšnjega leta, ko je stvar prišla na dan. Je prvič izbruhnilo iz njega. Oborožen s sekiro je vdrl v Smolejevo stanovanje in zahteval od njega priznanje, kakor ga je dosegel že pri ženi. Ob vsakem srečanju ga je potem zmerjal in mu grozil, da bo z njim obračunal. Ko mu je ob neki taki priliki spet huje zavrela kri, se je pololil Gospodinje, pozor! Na času in denarju prihranit« z nakupovanjem v TRGOVINI STRAZlSCE, ki Vam nudi: • POPOLNO IZBIRO ŠPECERIJSKEGA BLAGA % GALANTERIJO VSEH VRST ft) VSE BLAGO V SKRBNO IZBRANIH KVALITETAH • VLJUDNO, HITRO IN STROKOVNO POSTREŽBO O DOSTAVO BLAGA NA DOM % NEPREKINJENO POSLOVANJE OD 7. DO 21. URE OB SOBOTAH VEDNO OD 6. DO 21. URE Poaluiite se teh ugodnosti kulturna postrežb« ▼ TRGOVINI STRAŽIŠČE (PRI OMAHV) Smoleja pred njegovim stanovanjem s kuhinjskim nožem ter se mu je ta komaj še umaknil. Tudi v gostilniškem lokalu v Gorjah ga je večkrat izzival in mu grozil z ubojem. Stopnjevana Kokotova sovražnost je Smoleja seveda ostrašila in si je zato priskrbel bedalo, ki ga je zlasti na vožnji na Jesenice, kjer je bil zaposlen, nosil s seboj. Isto pot je namreč imel tudi Kokot. Na povratku z dnine se je dne 1. marca 1957 okoli polnoči na železniški stezi blizu postaje v Podhomu Smolej naenkrat znašel pred Kokotom. Ta je skočil pre-denj in zamahnil z roko proti njemu z grožnjo, da bo tokrat napravil konec z njim. Smolej je pa brez premiselka segel takoj po bodalu in v naslednjem hipu zviška ramahnil proti Kokotu. Zadel ga je v čelo. Kokot je omahnil na tla in se skotalil po nasipu. Smolej ga je pustil tam brez pomoči, šel pa je dogodek javit postaji LM Bled. Takojšnja intervencija milični • kov je omogočila tudi še pravočasno zdravniško pomoč, ker bi sicer za Kokota ne bilo rešitve. Kokot na obravnavi sicer ni priznal, da bi sam prvi napadel Smoleja, a se je sodišče po ocenitvi vseh okoliščin, posebno pa zaradi prejšnjih sovražnih izpadov proti Smoleju prepričalo, da je bila stvar Ie taka, kakor jo je prikazal Smolej. Tudi pri Kokotu so našli v suknjiču bodalo in ga je Smolej torej le prehitel. OBJAVA Na podlagi 1. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni Ust FLRJ, št. 19-89/52) sklicujem 4. SKUPNO SEJO OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ ki bo v torek, dne 4. februarja 1958 ob pol 9. url v sejni dvorani okrajnega ljudskega odbora Kranj. Za sejo predlagam naslednji Dnevni red: 1. Razprava o problemih trgovine ln sprejetje ustrezajočih načel in smernic za njen razvoj. 2. Razprava o problemih obrti in sprejetje ustreznih načel smernic za njen razvoj. 3. Sklepanje n predlogu odloka • začasnem finansiranju. Predsednik OLO: Miran Košmelj Senat Okrožnega sodišča je pod predsedstvom sodnika Branka Potočnika odmeril obdolžencu ob upoštevanju priznanja, dosedanje neoporečenosti, skrbi za dva otroka in pa, da je storil dejanje v prekoračenju silobra-na, eno leto zapora. Smoleja pa čaka seveda še civilna tožba zaradi odškodnine in plačilo stroškov Kokotovega zdravljenja. Sodišče je štelo Smoleju kot obremenilno to, da je pustil Kokota brez pomoči. Takih zadev, kakor sta jih imela med seboj, pač ne kaže reševati — z bodali. Urejena družba, kakor je naša, ima za to na razpolago druga, primernejša sredstva! NESREČE POVOZIL PEŠCA IN ZBEŽAL Zgodaj zjutraj — v petek ob četrti uri je po Jelenovem klancu, ki je bil močno zasnežen, pripeljal osebni avtomobil. Zaradi zasnežene ceste je vozilo močno zanašalo in pri tem povozilo dva pešca: Jožeta Smigovca in neko žensko. Šofer se za nezgodo ni menil, temveč je pobegnil v smeri proti Ljubljani. Kaj kmalu pa so ga izsledili. Nesrečo je zakrivil Hiacint Pibrovec iz Ljubljane. Kakor pravi jo se je imenovani pred tem zadrževal v Kranju v veseli druščini. 8. in 9. februarja bo na Bledu mednarodno tekmovanje sankačev. To bo I. mednarodno san-kaško tekmovanje za pokal Slovenije, ki ga organizira sankaški odbor pri Smučarski zvezi Slovenije. Za to prireditev se je prijavilo 14 moštev: Avstrija, Švedska, Cehoslovaška, ZDA, Italija, Poljska, Francija, Švica, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Jugoslavija ter nacionalni moštvi Koroške in Slovenije. Tako je pričakovati, da se bo v tistih dnevih na Bledu zbralo okoli 80 tekmovalcev, med katerimi bodo tudi prvaki za leto 1957 kot so Hans Schaller (V. Nemčija), Maria Isser (Avstrija) in tudi prvaki za leto 1958. Namreč svetovno prvenstvo v sankanju bo nekaj dni pred tekmovanjem na Bledu v Krvnici na Poljskem in od tod bodo tekmovalci takoj odpotovali na Bled. Tov. Jelovčan, ki opravlja tehnično delo San-kaškega odbora pri Smučarski zvezi Slovenije, pa nam je rekel, da je pričakovati zanimivih borb na mednarodno priznani progi na Bledu in da so največji favoriti za osvojitev pokala Avstrijci, dodal pa je, da se bo tudi naša reprezentanca lahko borila za prvo mesto in da je njen plasman vsekakor pričakovati med prvimi tremi moštvi. FaBe NAŠI KEGLJACI NA LEDU SO SE VRNILI Z EVROPSKEGA PRVENSTVA Pretekli teden so se vrnili naši reprezentantje v kegljanju na ledu z VIII. evropskega prvenstva, ki je bilo v Davosu v Švici. Razen naših tekmovalcev so se prvenstva udeležile še reprezentance Nemčije, Avstrije, Italije in Švice. Vsaka reprezentanca je nastopila s štirimi moštvi, od katerih je vsako štelo štiri tekmovalce. Našo reprezentanco so sestavljali po dve moštvi z Jesenic in z Bleda. Od nastopajočih moštev sta prvo in drugo mesto zasedli nemški ekipi, tretji pa so bili tekmovalci z Jesenic v postavi Ja-nežič, Gerdelj, Klinar in Koblar z enakim številom zmag kot prvi dve moštvi, vendar s slabšim količnikom dobljenih in izgubljenih točk. Uspeh, ki so ga dosegli Jeseničani, je presenetil vse tekmovalce, zlasti še, ker so po prvem dnevu vodili z 12 točkami naskoka. Prva ekipa Blejčanov je zasedla 10. mesto, druga 14., medtem ko je bilo moštvo Jesenic II. na 12. mestu. V tekmovanju posameznikov v disciplini v bližanju in izbijanju je naš tekmovalec Milan Kokalj z Bleda osvojil odlično 5. mesto, medtem ko so se ostali tekmovalci slabše plasirali. Prav tako so tudi v disciplini posameznikov v metu na daljavo naši tekmovalci zadovoljili. Slavko Vidic z Bleda se je uvrstil na 7. mesto z metom 122,71 m, Alojz Gerdej z Jesenic pa na 8. mesto s 120,64 m. Prihodnje leto bomo najboljše kegljače na ledu lahko gledali tudi pri nas. Določeno je že. da bo IX. evropski šampionat za 1959. leto v februarju mesecu na Bledu ali na Jesenicah. FaBo SANKAŠKE TEKME S ŠMARJETNE GORE Novoustanov. sankaški klub v Kranju je priredil včeraj prve sankaške tekme na 2.100 m dolgi progi s Smarjetne gore. Tekmovalo je nad 50 tekmovalcev, kar je znak, da je tudi za sankaški šport v Kranju mnogo zanimanja. Poleg kranjskih tekmovalcev so nastopili tudi tekmovalci iz Begunj. Zmagovalci so prejeli praktične nagrade, darila kranjskih podjetij. REZULTATI - člani (14 tekmovalcev): 1. Viktor Tišlar 3:51,8 (najboljši čas dneva), 2. Franc Bajželj 4:20,4, 3. Franc Horvat 4:29,8. Članice (3): 1. Adela Tičar 4: 55,00, 2. Ivica Kalan 5:44,2, 3. Božena Tref alt 5:54,8. Mladinci (8): 1. Jože Benedik 4:32.4, 2. Leo Teran 4:47,00, S.Jože Homan 4:52. Mladinke (3): 1. Rebolj 5:08. 2. Magda Pavčič 6:45,8. Tokrat je tekmovalo tudi 18 pionirjev: 1. Janez Levičnik 4:21,2. ». »Ne. Samo prenesti ne morem, da mi trgajo iz rok tisto, kar bi moralo biti moje! Zakaj sem se tako gnal? Glej, vse sem si lepe zamislil. Natanko sem izračunal, koliko bi mogel zaslužiti v nekaj letih. Pet let naj bi mi šlo po sreči, samo pet let, in postal bi bogat! Zdaj pa pol vigencev proč, pol zemlje proč, pol hiše .. .« Zastokal je, kakor bi mu rezali v živo meso. Ana ga je skušala pomiriti. »Kljub temu nama bo ostalo dovolj. Čeprav boš imel pol manj delavcev, boš še zmeraj lahko mnogo zaslužil. Zato pa boš imel manj skrbi...« »Ti ničesar ne razumeš!« je rekel tako glasno, da je prebudil otroka. Ana ga je vzela k sebi in medtem, ko je deček zadovoljno pil na njenih prsih, je Dominik bruhal iz sebe težo, ki je ni mogel več zadrževati zase. »Ničesar ne razumeš,« je rekel trdo. »Zmeraj si poznala' samo denar, ki je pritekel iz očetove obrti, nikoli pa nisi vedela, kaj pomeni biti gospodar! Ne veš, kaj pomeni delati v vigencih in gledati, kako se železo počasi spreminja v tolarje! Tudi zemlje ne poznaš in ne veš, kaj pomeni biti ji gospodar! Vsega tega ne boš nikoli razumela!« »Pohlep te je obsedel!« je prestrašeno rekla Ana. »Ne,« je zastokal, »nič me ni obsedlo. Toda v teh vigencih je moja kri, moj znoj, moje življenje je v njih!« »Pa jih imaš komaj dve leti!« »Vseeno, življenje sem zakopal vanje! Takrat ko sem šel prvič v Gradec, sem si rekel, da morajo biti moji! Noč sem prespal na klopi v umazani kolodvorski čakalnici. Prišli so policaji, me zbudili, rekli, da sem potepuh in toliko da me niso vtaknili v zapor! Drugo jutro sem poiskal družbeno pisarno. Strah me je bilo, ko sem stal pred tisto palačo, komaj sem si upal stopiti čez prag. Bil sem neroden in glavni inženir se mi je smejal, ko mu nisem znal v razumljivi nemščini povedati, zakaj sem prišel. Vprašal me je, ali govorim krokodilski, da me ne razume! Toda končno sem le dobil naročilo! In potem sem prosil očeta, naj mi posodi denar, da si bom kupil železa, ker brez tega nisem mogel začeti, pa me je pognal! Nato sem šel k Hetoriju in sem... Preveč, preveč sem prestal za vigence, za svojo kri in meso bi ne mogel vzeti nase tolikih muk in ponižanja! Zdaj pa naj odpustim polovico delavcev in gledam v hiši Špana ... Tega ne bom zmogel!« »Saj si zmeraj vedel, da ne bo moglo biti vse tvoje,« ga je osorno zavrnil Ana. Premoženje te je opijanilo, kakor vidim! Pijan si postal, ker si dobil več, kot si pričakoval, pijan, ker ti gre pri kupčiji vse po sreči! Pohlep ti je zastrupil kri, zato sovražiš Aleša! A povem ti, da bi imel on več vzroka sovražiti tebe, kot ti njega!« »Misliš, da me ne? Sovraži me od prvega dne! Ko sva si prvič segla v roke, sem vedel, da me ne mara. Med nama teče voda, nikoli se ne bova sporazumela.« »Sporazumel se boš, ko boš videl, da ti nič drugega ne preostane,« je jezno in užaljeno rekla Ana in položila otroka nazaj v zibelko. Dominik je zdaj mirno ležal zraven nje in ona ga ni hotela ogovarjati. Dovolj ji je povedal, več kot dovolj. Skoro zgrozila se je ob misli, da je to njen mož, ta človek, ki leži zraven nje in globoko diha, napol blazen od pohlepa po premoženju, ki ni njegovo in nikoli biti ne more. Odkar ga je poznala, je čutila, da veje od njega surova, neobrzdana sila, zdaj se ji je ta sila raz-odela v novi luči. Bila je tako prvobitna in divja, kakor je divja nevihta ali jesenska povodenj, ki se jima nič ne more upreti. Kam gleda, po čem hlasta! Saj je bolj pohlepen, bolj nenasiten kot zver! Polagoma se je pomirila in si dejala, da je Dominik govoril nepremišljeno, zjutraj, ko bo vse pretehtal, ga bo sram lastnih besedi. Zares se je zdelo, da se je ozračje v hiši spet umirilo. Dominik ni več omenjal tistega, kar ji je pripovedoval ono noč. 2 MILIJARDI kVVh ELEKTRIČNE ENERGIJE Povečana proizvodnja električne energije je prvi pogoj za Industrijski in tehnični napredek sleherne dežele. V letu 1957 je elektroenergetski sistem T1 Slovenije decembra meseca prebil svoji zvočni zid, ko je ustvaril 2 milijard! kVVh električne energije. Na sliki je bremenilni center elektroenergetskega sistema nase republike. le »irske Sedle ? Polet na Luno je z vsakim dnem bliž- že proučujejo in izračunavajo vse kačji uresničitvi. Z drugim sovjetskim je r zvezi s tem poletom. Sputnikom se je človeštvo že tako italijanski astronavti, ki so že-velita* možno približalo temtr.podvigu, da tuhče razpravljali o vprašanju, kako bodo pivec ne dvomi, da je polet na Luno loti bodočih vsemirskih ladij določevali morda le še vprašanje nekaj let ali ce- pot in ugotovili, kje je najprimernejši lo manj. Znanstveniki po vsem svetu za pristanek na Luni, menijo, da bi bila za pristanek na Luni najprimernejša 25 kilometrov široka planota, ki leži severno od kraja, ki. ga znanstveniki imenujejo Cassinjev krajV Podatki, ki jih bodo zbrali znanstveniki š pomočjo sovjetskih umetnih satelitov, bodo r^advomno pripomogli, da bodo lahko z večjo gotovostjo določili pot in pristanek bodočih vsemirskih ladij. Zanimivosti ELEKTRONSKI PREVAJALEC V neki znanstveni ustanovi v Washingtonu so te dni začeli uporabljati pri prevajanju znanstvenih del najsodobnejši elektronski stroj, ki lahko prevede v četrt ure 30.000 besed. Prevajalec-robot prevaja iz ruščine v angleščino. Ker gre izključno za. prevajanje znanstvenih del, se slišijo tudi glasovi, da je bil takšen stroj Amerikancem prav hudo potreben, če sodimo po porazu, ki so ga doživeli na tehničnem, polju v zadnjem času. Stroj, ki naredi tolik© v eni uri kot izkušen prevajalec v mesecu dni, bo aiorda pomagal ameriškim znanstvenikom dohiteti Ruse. . , HLADILNIKI PO SVETU Po najnovejši statistiki pride na sto gospodinjstev v ZDA 92 hladilnikov, na Švedskem 84, v Švici 22, na Danskem 15, v Zahodni Nemčiji 14, v Franciji 13, v An-»liji 10, v Avstriji, 7 irt na Nizozemskem 4. Koliko pri nas, statistika ne pove. KOŽNE BOLEZNI so velika nadloga človeštva, ki ji v nekaterih primerih ne morejo i do živega niti najslavnejši specialisti. Po najnovejših statističnih podatkih je dognarso, da poana zdravstveni svet nad 2100 vrst kožnih nevšečnosti, ki Jirom po svetu mučijo ljudi. NAJNOVEJŠA GRAMOFONSKA PLOŠČA Italijanski inženir Rubb;ani je-izumil gramofonsko ploščo, ki istočasno za*najnu)e zvok i« slikOi Ob odigravanju plošče se pojavi aa slikovnem senčniku aidi njaa. •plačni posnetek. PREIZKUS ATOMSKEGA REAKTORJA Kaj pogosto lahko zasledimo poročita • tehničnem raziskovalnem delo, katerega cilj je konstrukcija atomskega letalskega motorja. Ne edin* se s tem ukvarja ameriška letalska družba Con-vair. Na sliki je prvo letalo, interkontinentalni bombnik Convair NB-36 II, ki je letel opremljen z vgrajenim atomskim reaktorjem. Pri tem poskusnem poletu se je letalo najprej dvig- ZA RAZVEDRILO nilo visoko nad ameriško puščavo s pomočjo običajnih motorjev in šele potem so vključili v posron atomski reaktor. Prvi poleti so bili namenjeni le merjenju in proučevanju delovanja atomskega reaktorja v velikih višinah, predstavljajo pa prvo stopnjo uvajanja atomskega reaktorja v serije letalskih pogonskih strojev. ,„______.. wmw-w».w»»».m..m.u»i.wlw ...«...».ai!u».i*iinw jwr«r4mw»,inin>nrwniT—r r~ -i muma^*r*«mmmuif mmmmpnt* /mmmmmfm. Kr*xvixmmmr ATOMSKA MEDICINA V SOVJETSKI ZVEZI V Sovjetski zvezi že zelo na široko uporabljajo atomsko energijo na vseh področjih gospodarstva, zdravstva in tehnike. Zlasti se okoriščajo z izotopi v diagnostiki in terapiji, torej v spoznavanju bolezni in zdravljenju bolnikov. Rnrvoi iedrske fizike je že omogočil proizvodnjo radioaktivnih elementov domala v neomejenem obsegu. V Sovjetski zvezi razpolagajo že s 700 različnimi radioaktivnimi Izotopi. Se do nedavnega so uporabljali v medicinski praksi samo dragocene radioaktivno ■novi kot sta radij in mest ori), in pa nerodne rentgenske aparate. Najnovej-ie metode pa bolj in bolj izpodrivajo rentgenološke preiskave. Sovjetska medicina se v velikem obsegu okorišča z umetnimi radioaktivnimi elementi, zlasti s kobaltom, fosforjem, jodom in natrijem. Umetne radioaktivne izotope lahko praktično uporabljajo pri ljudeh vseh starosti, od dojenčka do starčka, kar velja predvsem za diagnostiko — spoznavanje bolezni. Za zdravljenje pa uporabljajo izotope samo pri nevarnih obolenjih, hudih oteklin ih in hudih krvnih boleznih. Tako na primer sežejo po radioaktivnem fosforu, če je v krvi preveč rdečih krvnih telesc, kakor tudi pri levkemiji, ki je veljala doslej za smrtno nevarno bolezen, zaradi preobilnega in naglega množenja belih krvnih telesc. Odlično se je obnesel radioaktivni fosfor tudi pri zdravljenju nevarnih oteklin in pri raznih kožnih boleznili. Radioaktivni jod in natrij pa so zač-;li uporabljati pri preiskavah dejavnosti Sčltnih žlez ln pri zdravljenju teh žlez. Oba elementa uporabljajo tudi pri obolenjih drugih sistemov in organov, ki povzročajo motnje v delovanju organizma. Zlasti razveseljivi so uspehi pri zdravljenju Basedove bolezni. Za spoznavanje in zdravljenje možganskih oteklin uspešno uporabljajo radioaktivni jod. Ce hočejo ugotoviti hitrost krvnega obtoka pri ljudeh, kl trp-/i raznimi srčnimi obolenji, pa sežejo k radioaktivnemu natriju. Radioaktivni kobalt uporabljajo med drugim pri pljučnem raku. Pri drugih hudih oteklinah na površini telesa pa uspešno uporabljajo radioaktivni izotopni element cesij. Pri spoznavanju raznih oblik rahitlsa, pri raziskovaniu ali je vzrok izlivov v prsno mreno tuberkuloza ali rak, uporabljajo fosfor, ki ga dajejo odvzeti tekočini. Podobne metode uvajajo tudi v sodni medicini. Zastrupljenja ugotavljajo z intenzivnim vbrizgavanjem seruma z nevtroni. Eelemnll v krvi postanejo radioaktivni, mogoče jih je ločiti in tako spoznati ali je bil pokojnik zastrupil -n aH ne. Dosednnji uspehi sovjetske medicine so veliki, še večji pa se obetajo v bližnji prihodnosti. SLABI UČENCI -SLAVNI MOŽJE V matematiki je padel in zato pobeg-nfl iz Sola. A ko je dorasel, je uteme-lfil relativitetno teorijo. Danes tega ■ i — Alberta Einsteina, slavimo koJt največjega matematika 20. stoletja. Lučka, ki se venomer ugaša, tako so sodili v ameriški vojni ak.»demij,i v Westpointu o mladem častniku, ki mu je bilo vsaka stremuštvo zoprno. V drugi svetovni vojni pa je bil to eden izmed najuspešnejših generalov, po vojni pa že drugič izvoljen aa ameriškega predsednika, to je Dvvight Eisenhowcr. Iz štirih šol so ga spodili, ker nI dosegel niti najmanjše zahtevane mere šolskih uspehov. Vsi profesorji so obupali nad nesposobnostjo tega dijaka. Pozneje pa se je razvil v glavnega prirodoslovaca, ki mu je prisluhnil ves svet. To je bil Aleksander Humboldt. Ze Iz prvega razreda ljudske šole so Izključili šolarčka, o katerem so zapisali v razrodnico: -.Njegova topost ogroža ves pouk.-h V življenju pa se je razvi I v zelo pomembnega izumitelja. Njegovi prvi poskusi so na primer bili v tem, da je dal nekemu kolegu pogoltniti veliko porcijo natrija, ker je hotel doka-zati, da lahko človek, napolnjen s plinom, plava po zraku. Pisal se je Tho-mas Alva Edison. Strah vseh profesorjev je bil tudi neznaten dijak, o katerem so zapisali, da je ^podpovprečno nadarjen«. In ta študent: — Robert Maver, ki je opravil maturo bolj po sreči, kakor s pametjo, je zaslovel kot »Galilej 19. stoletja-. Najslabši učenec na vsem zavodu, nezadosten v latinščini, grščini in ▼ matematiki se je komaj prerinil skozi gimnazijo. In ta študentek — Werner Siemens je postal znamenit pionir moderne tehnike. Kar štirikrat je obsedel, a Se živi in ga pozna ves svet. In prav ta »zaostale!« je izdal ljudem skrivnost svojega uspeha, ko je na stara leta na prizorišču svojih najhujših porazov — v kolegiju v Harrowu stopil na oder in vzkliknil dijakom: -Nikdar ne odjenjaj-te, nikdar! Vztrajnost bo poplačana prej ali slej. Navadno se to zgodi zelo pozno.«« Njegovo Ime? Wlnston Churchill. -To sploh ni lovski pes! Dosedaj i* nI prav ničesar prinesel domov!« ANEKDOTA »NOVINARJA BI RADA...« Pred dnevi je stopila v redakcijo preprosta kmečka ženica. S kolegico — novinarko — sta bile same v pisarni. »Želela bi govoriti z enim izmed novinarjev.« »Kaj pa žoLite?« »Novinarja bi rada.« »Saj se z nama lahko ipome-nnite. Dnrigega sedajle ni tukaj,« sva ji poijainJ.ll. »Z vama?« Začudeno naju j« pogledala. »Z vama? Ne, novinarja bi rada.« »Mar mora biti ravno modlci?« »I seveda, saj Ženske ne morejo biti v tem poklicu.« »In č« so?« »Ne, ne, saj novinarji morajo veliko potovati:.« »Mar mldve ne moreva?« Njen pogled je bil vodno boU Ni i p. len in nezamplj i v. »Torej (udi potujeta? — n». ne — novinarja hočem.« Morali sva jo prepričevatil, d* se tudi midve ukvarjava s t«m delom, da lahko nama zaup». kar jo teži. Se enkrat naju J° premerila od nog do glave. »Mar sta res . . . Ne, »aj bi morale biti starejše.« Kasneje sva jo le pregovoril«, da nama je zaupala svoj« težave Ob koncu pa je še dejala: »No. saj nisem hotela ravno moškega. Prepričana sem bila le, d* se s tem delom ukvarjajo iaft* mo«škI — ln to .sum., »tarej* mož kl.« EJ J H 7P