geo18 OVITEK.qxd 6.2.2009 8:21 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 ISTRI VENSKI SLOV OCESIRP OZIJSKI ER A ZORN TIJ EROZIJSKI PROCESI MA ISBN 978-961-254-099-9 V SLOVENSKI ISTRI 18 € 34 9 2 1 6 9 8 7 9 9 9 0 4 5 MATIJA ZORN pred_zalist.qxd 6.2.2009 8:21 Page 1 Matija Zorn Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf in profesor zgodovine, znanstveni sodelavec Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 470 63 48 E-po{ta: matija.zorn@zrc-sazu.si Medmrèje: http://giam.zrc-sazu.si Rodil se je leta 1975 v Kranju. Maturiral je leta 1994 v Ljubljani, kjer je leta 2001 diplomiral in leta 2007 doktoriral. Od leta 2001 je zaposlen na Geografskem in{titutu Antona Melika ZRC SAZU.Trenutno se ukvarja s fizi- ~no geografijo, zlasti geomorfologijo, geografijo naravnih nesre~ in geografskimi informacijskimi sistemi. Njegova bibliografija obsega prek 200 enot. Od leta 2005 je upravnik in ~lan uredni{kih odborov znanstvenih revij Geografski vestnik in Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik. Od leta 1997 do leta 2000 je vodil geografske tabore, organizirane v okviru Dru{tva mladih geografov Slovenije. Med letoma 2003 in 2007 je bil ~lan Izvr{ilnega odbora Zveze geografskih dru{tev Slovenije. Leta 2001 je pre- jel Pre{ernovo nagrado za {tudente Univerze v Ljubljani. Od leta 1996 je vodnik Planinske zveze Slovenije. Od leta 2007 je pomo~nik predstojnika in{tituta, od leta 2008 pa vodja Oddelka za fizi~no geografijo. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 EROZIJSKI PROCESI V SLOVENSKI ISTRI Matija Zorn 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 EROZIJSKI PROCESI V SLOVENSKI ISTRI Matija Zorn LJUBLJANA 2008 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 EROZIJSKI PROCESI V SLOVENSKI ISTRI Matija Zorn © 2008, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednika: Drago Perko, Drago Kladnik Recenzenti: Matej Gabrovec, Blà Komac, Matjà Miko{, Karel Natek Fotografi: Primò Ga{peri~, Blà Komac, Matev` Lenar~i~, Andrej Pagon Ogarev, Primò Pipan, Mitja Prelov{ek, Matija Zorn Kartografi: Jerneja Fridl, Mauro Hrvatin, Blà Komac, Miha Staut, Matija Zorn Prevajalec: Wayne J. D. Tuttle Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Littera picta d. o. o. Naklada: 300 izvodov Naslovnica: @lebi~na erozija prsti je pomemben degradacijski dejavnik v pokrajini. Primer je iz slovenske Istre. Erozijskìlebi~i so nastali ob mo~nih padavinah 11. 8. 2005, katerih erozivnost je bila ve~ kot 1000 MJ · mm · ha–1 · h–1. Avtor fotografije na naslovnici je Matija Zorn, na predlistu Marko Zaplatil, na zalistu pa Milan Oroèn Adami~. Izid publikacije je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 551.3.053(497.472) ZORN, Matija Erozijski procesi v slovenski Istri / Matija Zorn ; [fotografi Primò Ga{peri~ … [et al.] ; kartografi Jerneja Fridl … [et al.] ; prevajalec Wayne J. D. Tuttle]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2008. – (Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594 ; 18) ISBN 978-961-254-099-9 242385408 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 EROZIJSKI PROCESI V SLOVENSKI ISTRI Matija Zorn UDK: 911.2:631.459(497.4Istra) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Erozijski procesi v slovenski Istri V uvodnih poglavjih so predstavljeni re~no-denudacijski relief v Sloveniji, erozijsko-denudacijski procesi in njihovi vplivni dejavniki ter obseg erozijskih procesov v Sloveniji, Sredozemlju in Sivi Istri. Najve~ji del knjige je namenjen predstavitvi konkretnih meritev erozijsko-denudacijskih procesov v pore~- ju Dragonje. Meritve so obsegale meritve erozije prsti (zlasti meritve povr{inskega spiranja (med`lebi~ne erozije) na treh razli~nih obmo~jih rabe tal, pa tudi meritvèlebi~ne in vetrne erozije prsti), meritve spro{- ~anja fli{nih kamnin iz strmih golih pobo~ij (meritve umikanja pobo~ij), meritve premikanja spro{~enega fli{nega gradiva po erozijskem jarku in meritve kemi~ne denudacije v pore~ju. Meritve so tedensko oziroma pri ugotavljanju kemi~ne denudacije mese~no potekale od februarja 2005 do maja 2006. Meritve erozije prsti so potekale na 1 m2 velikih zaprtih erozijskih poljih jùno od vasi Marezige. Raz-krile so, da je ve~ino celoletne erozije povzro~ilo le nekaj ve~jih erozijskih dogodkov. Od maja 2005 do aprila 2006 je povr{insko spiranje na goli prsti v olj~niku z naklonom 5,5° zna{alo 9013 g/m2 (90 t/ha), na travniku v zara{~anju z naklonom 9,4° 168 g/m2 (1,68 t/ha), v gozdu z naklonom 7,8° 391 g/m2 (3,91 t/ha) in v gozdu z naklonom 21,4° 415 g/m2 (4,15 t/ha). Koli~ina padavin v referen~nem letu je bila nekoliko manj{a od dolgoletnega povpre~ja. Za erozijska polja je bila s pomo~jo modela RUSLE2 izra~unana tudi letna erozija prsti, pri ~emer se je pokazalo, da model dejansko erozijo prsti mo~no podcenjuje. Spro{~anje fli{a iz strmih golih pobo~ij je potekalo s pomo~jo {tirih polodprtih erozijskih polj velikosti od 1,8 do 4,5 m2, postavljenih na erozijsko àri{~e jùno od vasi Marezige. Spro{~anje fli{nih kamnin v povpre~ju zna{a okrog 80 kg/m2 na leto, kar pomeni, da se pobo~ja umikajo s hitrostjo od 35 do 50 mm letno. Erozijska polja so bila postavljena v spodnjem delu fli{ne stene, ki je bila zaradi razmeroma hitrega izmenjavanja fli{nih sekvenc (debelina sekvenc od nekaj centimetrov pa do najve~ 15 cm), velike pre-trtosti kamnin in prevlade glinavca nad pe{~enjakom izbrana kot dovolj zna~ilen primer fli{ne stene v Istri. Erozijska àri{~a ne predstavljajo le fli{ne stene z naklonom od 70 do 90°, pa~ pa tudi è razjedena pobo~ja z erozijskimìlebi~i in jarki z naklonom od 40 do 60°. Za merjenja premikov gradiva po erozijskem jarku je bila v enemu od jarkov postavljena pregrada. Za pregrado s prispevno povr{ino 0,1 ha se je v ~asu od 24. 2. 2005 do 26. 4. 2006 ujelo 20 t gradiva. Vse meritve so predstavljene po tednih, izra~unana pa so tudi mese~na povpre~ja in povpre~ja po letnih ~asih. Predstavljene so {e linearne statisti~ne povezave med obravnavanimi erozijskimi procesi in vremenskimi vplivi. V pore~ju Dragonje so potekale tudi meritve kemi~ne denudacije in pokazale, da se zaradi njih povr{je zniùje za 66 mm na 1000 let. KLJU^NE BESEDE geografija, fizi~na geografija, geomorfologija, pedogeografija, geomorfni procesi, erozijski procesi, erozija prsti, spro{~anje gradiva, umikanje pobo~ij, erozijska àri{~a, Dragonja, Istra, Slovenija 5 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 EROZIJSKI PROCESI V SLOVENSKI ISTRI Matija Zorn UDC: 911.2:631.459(497.4Istra) COBISS: 2.01 ABSTRACT Erosion processes in Slovene Istria The opening chapters present the so-called fluvial-denudation relief of Slovenia and erosion-denuda-tional processes and their influencing factors, and the extent of erosion processes in Slovenia, the Mediterranean, and the so-called »Grey« Istria (the flysch part of Istria). The largest part of the book is devoted to presenting concrete measurements of erosion-denudation-al processes in the Dragonja River basin. The measurements included measurements of soil erosion (specifically, interrill soil erosion on three different land use areas as well as rill erosion and wind erosion), measurements of the sediment production of flysch rocks from steep bare cliffs (measurements of rock-wall retreat), measurements of the movement of released flysch material along an erosion gully, and measurements of chemical denudation in the river basin region. Measurements were done week-ly or, in the case of determining chemical denudation, monthly between February 2005 and May 2006. The measurement of soil erosion on one-meter-square »closed erosion plots« made south of the village of Marezige revealed that the greater part of the annual soil erosion was caused by only a few larger erosion events. Between May 2005 and April 2006, interrill soil erosion amounted to 9,013 g/m2 (90 t/ha) on bare soil in olive orchards with an inclination of 5.5°, 168 g/m2 (1.68 t/ha) on overgrown meadows with an inclination of 9.4°, 391 g/m2 (3.91 t/ha) in forests with an inclination of 7.8°, and 415 g/m2 (4.15 t/ha) in forests with an inclination of 21.4°. The amount of precipitation during the reference year was some-what less than the long-term average. For the erosion plots, the RUSLE2 model was used to calculate the annual soil erosion; however, this model proved to greatly underestimate the actual erosion of soil. Measurement of the sediment production of flysch rocks from steep slopes was made using four »half-open« erosion plots (bounded on top and open on the sides) from 1.8 to 4.5 m2 in size in a small badlands south of the village of Marezige. The sediment production of flysch rocks on average amounts to around 89 kg/m2 annually, which means that the rock walls are retreating at a rate of 3.5 cm to almost 5 cm per year. The erosion plots were situated in the lower part of a flysch rock face that was chosen as a suitably characteristic example of flysch rock faces in Istria due to its relatively rapidly alternating flysch sequences (sequential thicknesses from a few centimeters to as much as 15 centimeters), great brokenness of the rock, and dominance of claystone over sandstone. The badlands presented not only flysch rock faces with inclinations from 70° to 90° but also eroded slopes with erosion rills and gullies with inclinations from 40° to 60°. For measuring the movement of material along erosion gullies, a dam was built in one of the gullies. From a contributing surface area of 0.1 hectares, twenty tons of material was captured behind the dam between February 24, 2005 and April 26, 2006. All measurements are presented according to weeks, and monthly and seasonal averages are calculated as well. Linear statistical links between the studied erosion processes and weather influences are also presented. Measurements of chemical denudation were also made in the Dragonja River basin, showing that chemical denudation is lowering the surface at a rate of 66 mm per 1,000 years. KEY WORDS geography, physical geography, geomorphology, pedogeography, geomorphic processes, erosion processes, soil erosion, sediment production, rockwall retreat, badlands, Dragonja river basin, Istra Peninsula, Slovenia 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 VSEBINA PREDGOVOR .......................................................................................................................................................................................................................................................... 9 1 UVOD ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 11 2 RE^NO-DENUDACIJSKI RELIEF V SLOVENIJI .......................................................................................................................................... 13 2.1 RELIEFNE ZNA^ILNOSTI PORE^JA DRAGONJE KOT PRIMER RE^NO-DENUDACIJSKEGA RELIEFA V SLOVENSKI ISTRI .................................................................................... 17 2.1.1 O IMENU REKE ........................................................................................................................................................................................................ 23 3 EROZIJSKO-DENUDACIJSKI PROCESI ................................................................................................................................................................ 25 3.1 FLI[ IN EROZIJSKI PROCESI ................................................................................................................................................................................ 27 3.1.1 FLI[ IN ^LOVEK ...................................................................................................................................................................................................... 38 3.2 EROZIJSKI PROCESI IN NAKLON POVR[JA .................................................................................................................................. 39 3.3 EROZIJSKI PROCESI IN VREMENSKE RAZMERE ................................................................................................................ 40 3.3.1 VREMENSKE RAZMERE V ^ASU MERITEV ................................................................................................................ 41 3.3.1.1 SPLO[NO O PODNEBJU OBMO^JA MERITEV .............................................................................. 41 3.3.1.2 TEMPERATURE .............................................................................................................................................................................. 43 3.3.1.3 PADAVINE ................................................................................................................................................................................................ 46 3.3.1.4 VETER .......................................................................................................................................................................................................... 53 3.4 EROZIJSKI PROCESI IN RASTLINSTVO ................................................................................................................................................ 55 3.4.1 EROZIJSKI PROCESI, GOZD IN ^LOVEK ........................................................................................................................ 58 3.4.1.1 SPREMEMBE RASTLINSTVA V ZGODOVINSKEM OBDOBJU V SLOVENSKI ISTRI .............................................................................................................................. 62 3.5 METODE PREU^EVANJA EROZIJSKIH PROCESOV .......................................................................................................... 65 4 EROZIJA (PRSTI) V SLOVENIJI ........................................................................................................................................................................................ 72 4.1 MERJENJE IN MODELIRANJE EROZIJE PRSTI V SLOVENIJI .............................................................................. 76 5 EROZIJSKI PROCESI V SREDOZEMLJU ............................................................................................................................................................ 83 6 EROZIJSKI PROCESI V FLI[NEM DELU ISTRE ...................................................................................................................................... 88 6.1 AKUMULACIJSKA JEZERA V ISTRI .............................................................................................................................................................. 93 6.2 ODLAGANJE GRADIVA V SPODNJIH DELIH DOLIN IN NA USTJIH REK .............................................. 97 6.3 POPLAVE IN HUDOURNI[KI ZNA^AJ VODOTOKOV ...................................................................................................... 101 6.4 BORBA PROTI EROZIJI V FLI[NI ISTRI .............................................................................................................................................. 105 7 VE^JI GEOMORFNI PROCESI V FLI[U .......................................................................................................................................................... 107 8 PREU^EVANJE EROZIJSKIH PROCESOV V SLOVENSKI ISTRI ................................................................................ 111 8.1 PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV ........................................................................................................................................................ 111 8.2 NA[E MERITVE EROZIJSKIH PROCESOV .................................................................................................................................... 120 9 EROZIJA PRSTI .................................................................................................................................................................................................................................... 121 9.1 PRSTI NA FLI[U .................................................................................................................................................................................................................... 121 9.2 POVR[INSKO SPIRANJE (MED@LEBI^NA EROZIJA) .................................................................................................... 124 9.2.1 METODOLOGIJA PREU^EVANJA POVR[INSKEGA SPIRANJA (MED@LEBI^NE EROZIJE) .................................................................................................................................................................. 125 9.2.2 MERITVE PO TEDNIH ................................................................................................................................................................................ 136 9.2.3 MERITVE PO MESECIH IN LETNIH ^ASIH ................................................................................................................ 202 9.2.4 KORELACIJE MED POVR[INSKIM SPIRANJEM IN VREMENSKIMI VPLIVI .............. 220 9.3 MERITVE @LEBI^NE EROZIJE ........................................................................................................................................................................ 267 9.4 VETRNA EROZIJA PRSTI ........................................................................................................................................................................................ 272 7 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 10 EROZIJSKI PROCESI NA EROZIJSKIH @ARI[^IH ........................................................................................................................ 275 10.1 SPRO[^ANJE FLI[NIH KAMNIN S STRMIH GOLIH POBO^IJ .................................................................. 277 10.1.1 DOSEDANJE RAZISKAVE .......................................................................................................................................................... 278 10.1.2 MERITVE PO TEDNIH ...................................................................................................................................................................... 282 10.1.3 MERITVE PO MESECIH IN LETNIH ^ASIH ........................................................................................................ 308 10.1.4 KORELACIJE MED SPRO[^ANJEM FLI[NIH KAMNIN IN VREMENSKIMI VPLIVI ............................................................................................................................................................ 316 10.2 »DVOJNO @IVLJENJE MELI[^« ................................................................................................................................................................ 330 10.3 PREMIKANJE SPRO[^ENIH FLI[NIH KAMNIN PO EROZIJSKIH JARKIH ................................ 335 10.3.1 MERITVE PO TEDNIH ...................................................................................................................................................................... 336 10.3.2 MERITVE PO MESECIH IN LETNIH ^ASIH ........................................................................................................ 346 10.3.3 KORELACIJE MED PREMIKANJEM GRADIVA PO EROZIJSKEM JARKU IN VREMENSKIMI VPLIVI ............................................................................................................................................................ 349 11 KEMI^NA DENUDACIJA V PORE^JU DRAGONJE ...................................................................................................................... 364 12 PRIMERJAVA MERITEV IN EKSTRAPOLACIJA NA PORE^JE DRAGONJE ............................................ 369 13 SKLEP ............................................................................................................................................................................................................................................................ 379 14 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ............................................................................................................................................................................ 383 15 SEZNAM SLIK ...................................................................................................................................................................................................................................... 401 16 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................................................................................................................................ 414 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 PREDGOVOR Opazovanje narave in iskanje vzro~no-posledi~nih povezav znotraj zapletenih sistemov naravnega dogajanja je è od nekdaj ena od pomembnej{ih nalog slehernega ~loveka in ~love{ke drùbe nas-ploh. To je potrebno è iz povsem prakti~nih ìvljenjskih razlogov, lahko pa je tudi izjemen raziskovalni izziv, pot do novih spoznanj, ki bogatijo tako posameznika kot celotno drùbo. Ko se je neko~, verjetno skozi {olski sistem, v na{o zavest vsidrala delitev narave na ìvo in neìvo, ljudje {e niso veliko vedeli o orja{kih tektonskih premikih, o »po~asnih«, a izjemno u~inkovitih procesih preoblikovanja povr{ja, zato so za~eli tako imenovano neìvo naravo pojmovati kot nekaj stalnega, nespremenljivega, v popolnem nasprotju z ìvo naravo, ki se nenehoma spreminja pred njihovimi o~mi, v ritmih menjavanja dneva in no~i ali letnih ~asov. K tak{nemu pojmovanju neìve narave je svoje prispevalo tudi dejstvo, da je ~lo-ve{ko ìvljenje enostavno prekratko, da bi navidezno neznatne spremembe v svojem okolju zmogli povezati z globalnimi procesi preoblikovanja povr{ja. Avtor knjige se je è v okviru podiplomskega {tudija lotil preu~evanja enega od segmentov obsè- nega kompleksa geomorfnih procesov, ki pred na{imi o~mi ustvarjajo in preoblikujejo oblike zemeljskega povr{ja. Izbral si je denudacijske in erozijske procese na pobo~jih, o katerih smo doslej sicer nekaj vedeli, o njih prebirali v znanstveni literaturi, nismo pa podrobneje poznali njihove dinamike in jakosti v na{ih geografskih danostih. Neposredna aplikacija ugotovitev iz drugih okolij, brez lastnih spoznanj oziroma lastnih opornih to~k, je zelo tvegana, saj ravno na pobo~ne procese mo~no vplivajo zunanji dejavniki, predvsem kamninska zgradba, podnebje in ~lovek. Ugotavljanje jakosti in dinamike denudacijskih ter erozijskih procesov na pobo~jih pa ni zgolj aka-demsko raziskovanje nekega pojava, temve~ je zelo potrebno tudi v vsakdanjem ìvljenju oziroma za na{e ravnanje v povsem konkretnem prostoru. Po eni strani veliko govorimo in se bojimo prihajajo~ih podnebnih sprememb, po drugi pa se niti ne spra{ujemo niti ne opazimo, koliko bogastva (rodovitne prsti) nam eno samo deèvje ali mo~an naliv è zdaj odnese z njive ali iz vinograda. Tudi gozd je samo »z drevjem strnjeno porasel svet«, njegove klju~ne varovalne vloge kot blaìlca denudacijskih in erozijskih procesov na pobo~jih pa kot da ne zmoremo prepoznati, dokler nas »kruta« narava ne udari po prstih. Sicer imamo sre~o, da ìvimo v humidnem delu zmerno toplega pasu, kjer rastlinska odeja razmeroma dobro zadrùje pobo~ne procese, zato ti navadno ne dosegajo tak{nega uni~ujo~ega obsega kot na primer na semiaridnih ali monsunskih obmo~jih, pa vendar bi nas moralo skrbeti, da ob neprimer-nem ravnanju s prstjo na pobo~jih zaradi teh procesov izgubljamo veliko ve~ kot uspemo vra~ati rodovitni zemlji. Da ti procesi tudi v na{em geografskem okolju niso povsem nedol`ni, zelo jasno kaèjo v tej knjigi predstavljeni rezultati petnajstmese~nega avtorjevega spremljanja teh procesov na njivi, travniku in v gozdu na pobo~ju v dolini Dragonje. Zelo po~asi se za~enjamo zavedati, da sta prst in voda izjemno pomembna naravna vira, brez katerih ne moremo preìveti, pogoj za njuno ohranitev pa je uvedba trajnostnega na~ina njune rabe, ta pa ni mogo~a, dokler ne poznamo, kaj se z obema klju~nima naravnima viroma dogaja. V preteklosti si je ~lovek pridobival izku{nje z metodo poskusov in napak ter preìvel, toda neko~ je bilo ljudi malo, raba naravnih virov pa ekstenzivna in prostorsko omejena. Tak{nega pristopa si danes ne moremo ve~ privo{- ~iti, zato nujno potrebujemo znanstvena spoznanja o procesih v okolju, do njih pa lahko pridemo samo z lastnim poglobljenim znanstvenim preu~evanjem. To {e posebej velja za pobo~ne geomorfne procese, ki jih lahko ~lovek z napa~nim, na prvi pogled povsem nedol`nim poseganjem, zelo hitro »spusti z verige«, da se naenkrat spremenijo v groze~e zemeljske plazove ali blatne tokove. Poglobljeno poznavanje teh procesov in dejavnikov, ki nanje vplivajo, è pred poseganjem v prostor je tako reko~ edina mònost, da se tak{nim grònjam uspe{no izognemo, saj se tudi najhuj{e nesre~e lahko za~nejo z nez-natnim povodom, ki je pogosto napa~en oziroma nepremi{ljen poseg v labilno ravnovesje v naravi. Drug, ni~ manj pomemben vidik preu~evanja recentnih geomorfnih procesov, je morda nekoliko bolj akademski: procesi, ki jih lahko neposredno opazujemo v pokrajini, so samo trenuten izsek veli~astnega 9 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn dogajanja, s katerim se skozi milijonletja preoblikuje celotno zemeljsko povr{je. @e samo za vsakega posameznika, ki te veli~astnosti ne more ali ne zna videti, je {koda, da je prikraj{an za mònost ob~u-dovanja narave, {e bolj {koda pa je ~love{kih skupnosti, ki se, ujete v za~arani krog vsakdanjega ìvljenja, s tak{nimi spoznanji ne utegnejo bogatiti. Pot do njih pa vodi samo prek trdega dela in rezultatov poglob-ljenega znanstvenega preu~evanja, kakr{ne prina{a tudi pri~ujo~a knjiga. Karel Natek 10 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 1 UVOD V Sloveniji razlikujemo {tiri temeljne genetske tipe reliefa: re~no-denudacijskega, ledeni{kega, kra{- kega in obalnega (Gabrovec in Hrvatin 1998, 80). Slovenski geomorfologi so v preteklosti preu~evali predvsem ledeni{ki in apneni{ki kra{ki relief, manj pozornosti pa so namenjali obalnemu, dolomitne-mu kra{kemu in re~no-denudacijskemu reliefu. V zvezi s tem je Natek (1983, 54) pred ~etrt stoletja zapisal: »… Posledica specifi~ne usmerjenosti slovenske geomorfologije v prou~evanje nekaterih skupnih oblik (sledovi poledenitev, predkvartarne in kvartarne uravnave ter terase, kra{ki pojavi) je, da se nekaterim oblikam ni posve~alo nobene pozornosti. Predvsem to velja za fluvio-denudacijske oblike, {e zlasti pa za oblike ploskovnega in linearnega odna{anja na pobo~jih …«. Od takrat se stanje ni kaj bistveno spremenilo. Na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (GIAM ZRC SAZU) je med letoma 1999 in 2003 potekal temeljni raziskovalni projekt Geomorfolo{ke oblike in procesi v Sloveniji, katerega namen je bil poglobiti znanje o geomorfnih procesih in reliefnih oblikah na dolomitno-kra{kem in re~no-denudacijskem reliefu. Nosilec projekta je bil dr. Matej Gabrovec, pri projektu pa je sodeloval {e Mauro Hrvatin. Leta 2000 se je projektu s preu~evanjem dolomitnega kra{kega reliefa pridruìl dr. Blà Komac (na primer Komac 2003a; 2003b; 2005; 2006), leta 2001 pa s preu~evanjem re~nega denudacijskega reliefa {e avtor te knjige. Raziskovalni projekt je bil sestavni del raziskovalnega programa Regionalna geografija Slovenije, ki je potekal od leta 1999 do leta 2003 in se od leta 2004 nadaljuje kot raziskovalni program Geografija Slovenije. Poudariti je treba, da so v Sloveniji izredno slabo preu~eni zlasti geomorfni procesi. Ve~je pozornosti je bilo delèno le kemi~no raztapljanje karbonatnih kamnin ter posamezni procesi, ki se kaèjo v obliki naravnih nesre~ (na primer drobirski tokovi, usadi, zemeljski plazovi, skalni podori). S preu~evanjem geomorfnih procesov se oddaljujemo od »klasi~ne« slovenske »geografske geomorfologije«, ki se je ukvarjala zlasti z razlagami razvoja povr{ja in se pribliùjemo geomorfolo{kemu trendu, ki se je na primer z deli Strahlerja (1950; 1952) v svetu za~el v petdesetih letih 20. stoletja in poudarja kvan-tifikacijo ter uporabo statisti~nih metod, preu~evanje pa usmerja v geomorfne procese in reliefne oblike (Burt 2003, 581). Vejo geomorfologije, ki preu~uje predvsem geomorfne procese, imenujemo dinami~- na geomorfologija in jo ena~imo s procesno geomorfologijo (Slaymaker 2004, 307–308). Projekt Geomorfolo{ke oblike in procesi v Sloveniji je bil nadaljevanje geomorfolo{kih {tudij kot ene temeljnih usmeritev GIAM-a, na katerem so v ve~ kot petdesetletnem obdobju opravili {tevilne morfogenetske {tudije. Med letoma 1959 in 1972 so bili na primer ena od osrednjih tem »kvartarni sedimenti in njihova izraba na Slovenskem« (Natek in Perko 1999, 68), med letoma 1973 in 1978 pa je bila ena glavnih raziskovalnih usmeritev in{tituta »Geografija poplavnih podro~ij na Slovenskem« (Natek in Perko 1999, 73). Nenazadnje je bila in{titutska raziskovalna naloga tudi geomorfolo{ko kartiranje Slovenije (Natek in Perko 1999, 85), katerega rezultat je pregledna geomorfolo{ka karta Slovenije v merilu 1 : 500.000 kot del geomorfolo{ke karte Jugoslavije (Andonovski in ostali 1992) in geomorfolo{ke karte posameznih obmo~ij v ve~jih merilih (na primer Natek 1993). Kot strokovne podlage pri na~rtovanju narodnih in krajinskih parkov je in{titut pripravil tudi inventarje geomorfolo{ke dedi{~ine za Kra{ki rob (1994; Natek in Perko 1999, 97), Kra{ki regijski park (1996; Natek in Perko 1999, 124–125) in Kamni{ko-Savinjski regijski park (1995; Natek in Perko 1999, 111). Podrobnej{i seznam geomorfolo{kih monografskih del in{tituta je objavljen v knjigi 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU (Natek in Perko 1999). Pri~ujo~e delo preu~uje geomorfne procese na re~no-denudacijskem genetskem tipu reliefa. Tak relief zavzema dobro polovico Slovenije, zato smo se omejili na manj{e testno obmo~je pore~ja Dragonje oziroma njenega podpore~ja Rokave. Razlog za izbiro tega obmo~ja je v intenzivnih predhodnih geomorfolo{kih in hidrolo{kih raziskavah, ki so v pore~ju Dragonje potekale od konca devetdesetih let 20. stoletja. Od leta 1999 je v tem okviru potekalo strokovno sodelovanje med Katedro za splo{no hidrotehniko Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Vrije Universiteit iz Amsterdama, skupni projekt pa je imel naslov Impacts of land use change on hydrological, ecological and river 11 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn morphology in the Dragonja catchment, Slovenia šVpliv spremembe namembnosti prostorske izrabe na hidrolo{ke, ekolo{ke in geomorfolo{ke procese v pore~ju Dragonje, Slovenija’. Eden od ciljev raziskav je bilo tudi »… zaznavanje in spremljanje … spro{~anja zemljin … [gradiva, opomba avtorja]« (Brilly in ostali 2005, 48). V okviru raziskav v pore~ju Dragonje so na Katedri za splo{no hidrotehniko Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani do zdaj nastala {tiri doktorska dela (Globevnik 2001; Petkov{ek 2002a; Bizjak 2003; [raj 2003) in ve~ diplomskih del (na primer Miko 2006), eno diplomsko (Staut 2004) ter eno doktorsko delo (Zorn 2007a) tudi v sodelovanju z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med ve~ podiplomskimi deli {tudentov Vrije Universiteit iz Amsterdama omenimo doktorski deli Keesstre (2006a) in Tola (2006). Z na{im delom se èlimo navezati na te raziskave. Ve~ji del besedila knjige temelji na doktorskem delu avtorja (Zorn 2007a), ki je nastalo pod mentorstvom dr. Karla Natka (Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) in somentorstvom dr. Matjaà Miko{a (Katedra za splo{no hidrotehniko Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani) ter in{titutskim mentorstvom dr. Mateja Gabrovca (GIAM ZRC SAZU). Pri terenskem delu so sodelovali Primò Ga{peri~, dr. Blà Komac in Primò Pipan (vsi GIAM ZRC SAZU) ter Sa{o Petan (Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani). Laboratorijske analize sta izvajala Rena-to Babi~ (Kemijski laboratorij In{tituta za zdravstveno hidrotehniko Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani) in Simona Luki~ (Fizi~nogeografski laboratorij Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Zahvalili bi se radi druìni Lovre~i~ iz Marezig, ki nam je omogo~ila izvajanje meritev na njihovem zemlji{~u, in Joètu [kufci iz Grosuplja, ki je izdelal kovinska ogrodja za erozijska polja za merjenje povr{inskega spiranja. 12 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 2 RE^NO-DENUDACIJSKI RELIEF V SLOVENIJI Slovenija leì na stiku {tirih velikih reliefnih enot: Alp, Dinarskega gorovja, kotanje Jadranskega morja in Panonske kotline. Zato je njeno povr{je (relief) izredno razgibano in pestro (Perko 2007). Mnogi tektonski in geomorfni procesi so v geolo{ki preteklosti izoblikovali pokrajino, ki jo sestavljajo razno-vrstni genetski (glede na nastanek) in morfolo{ki (glede na raz~lenjenost) tipi reliefa (Gabrovec in Hrvatin 1998, 80). Pri razlikovanju genetskih (razvojnih) tipov reliefa v Sloveniji smo se oprli na zemljevid Gabrovca in Hrvatina (1998, 81) Tipi reliefa (merilo: 1 : 750.000) v Geografskem atlasu Slovenije, ki sta ga avtorja prvi~ objavila v Enciklopediji Slovenije (Gabrovec in Hrvatin 1997, 318) z naslovom Razvojni tipi reliefa v Sloveniji, a v veliko manj{em merilu (1 : 1.750.000) (preglednica 1, slika 1). Genetski tipi reliefa so bili v Sloveniji prvi~ predstavljeni leta 1992 na Geomorfolo{ki karti Jugoslavije 1 : 500.000 (Andonovski in ostali 1992; od slovenskih geomorfologov je med avtorji Karel Natek) (preglednica 2, slika 2). Na sliki 3 primerjamo deleè genetskih tipov reliefa na obeh zemljevidih. Pri deleù re~no-denudacijskega reliefa se zemljevida skoraj ne razlikujeta, manj{e razlike pa so pri kra{kem in ledeni{kem reliefu. Preglednica 1: Genetski tipi reliefa v Sloveniji po Gabrovcu in Hrvatinu (1998, 80–82; na citiranem zemljevidu je ozna~en {e antropogeni relief (ve~ja mesta), ki pa ni podrobneje obravnavan). genetski tipi reliefa delitev znotraj tipa reliefa definicija povr{ina (km2) delè (%) re~no-denudacijski Relief, ki je razvit na slabo 10.692,51 53 (fluvio-denudacijski) prepustnih kamninah, kjer je razvita re~na mreà. 1. destrukcijski re~no- 1. Zna~ilen za vzpeta obmo~ja, 1.7097,86 1,35 denudacijski kjer se prepletajo doline in slemena; 2. akumulacijski re~no- 2. pojavlja se na ravninah. 2.3594,65 2,18 denudacijski ledeni{ki (glacialni) Relief, ki je nastal zaradi ledeni{ke 1829,90 9 erozije in akumulacije v hladnej{ih obdobjih pleistocena. kra{ki Relief za katerega je zna~ilno 7747,55 38 intenzivno kemi~no raztapljanje 1. apneni{ki karbonatnih kamnin (apnencev 1.4884,24 1,24 in dolomitov). Pod povr{jem 2. dolomitni poteka podzemno kra{ko 2.2863,31 2,14 pretakanje vode. obalni Relief, ki je omejen na ozek pas 2,02 0,0001 slovenske Jadranske obale. 1. abrazijski 1. Abrazijski tip se pojavlja, kjer morski valovi spodkopavajo obalo, 2. akumulacijski 2. akumulacijski pa tam, kjer se reke izlivajo v morje. Slika 1: Genetski tipi reliefa v Sloveniji po Gabrovcu in Hrvatinu (1998, 81). p str. 14 Slika 2: Genetski tipi reliefa v Sloveniji po Andonovskem in ostalih (1992). Legenda (za obmo~je Slovenije): (1) rjavi odtenki: re~no-denudacijske oblike, (2) zeleni odtenki: re~no-akumulacijske oblike, (3) temnomodri odtenki: fluviokra{ke oblike, (4) vijoli~asti odtenki: kra{ke oblike, (5) svetlomodri odtenki: ledeni{ko-snène oblike. p str. 15 13 14 Erozijski procesi v slo 404 1522 Mura v Dra enski Istr va 352 2143 2125 1699 ^rni vrh 1543 2679 2740 Stol 2133 2547 i 2236 1577 2062 Triglav 1272 2864 Grintovec 2558 2587 2350 2132 Sav 1557 in 1012 j Dravinja a 979 2244 882 1922 1642 So~a 1678 ja Porezen 1204 in 1122 1630 v 1025 1562 a S Sa 686 va 1021 Kum 1029 Sa 1220 812 va 948 anica Sotla Ljublj 1495 Krim 1107 Razvojni tipi destrukcijski 643 ka Kr re~no-denudacijski relief akumulacijski 1114 1262 Trdinov vrh re~no-denudacijski relief 1178 1268 ledeni{ki relief 1027 1099 apneni{ki kra{ki relief J A D R A N S K O dolomitni kra{ki relief 1047 Veliki Snènik abrazijski relief M O R J E 1796 1289 Slavnik 1028 0 10 20 30 40 50 Matija Zor km Kolpa Avtorja: Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin © GIAM ZRC SAZU n GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 15 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 2: Genetski tipi reliefa v Sloveniji po Andonovskem in ostalih (1992) (*Za »fluviokras« je zna~ilen »dolinast relief«, ~eprav je korozija intenzivna. Pogosto je razvit na dolomitih, ne~istih apnencih in laporovcih (Gams in ostali 1985, 74).) genetski tipi reliefa povr{ina (km2) delè (%) re~no-denudacijske (fluvio-denudacijske) oblike 6684,78 33 re~no-akumulacijske (fluvio-akumulacijske) oblike 3845,73 19 fluviokra{ke oblike* 4463,09 22 kra{ke oblike 3911,10 19,3 ledeni{ko-snène (glacio-nivacijske) oblike 1368,22 6,7 Re~no-denudacijski ali fluvio-denudacijski (latinsko fluvius šreka’ in denudare šrazgaliti, odkriti’) relief se je razvil na obmo~jih s slabo prepustnimi kamninami, kjer padavinska voda odteka povr{insko. Gabrovec in Hrvatin (1998, 80) razlikujeta destrukcijski (latinsko destruere šrazdiranje, ru{enje’) in akumulacijski (latinsko accumulare šnakopi~iti’) re~no-denudacijski relief (Perko 2001, 59). Prvi obsega dobro tretjino, drugi slabo petino, skupaj pa zavzemata dobro polovico povr{ja Slovenije. »Za destrukcijski re~no-denudacijski relief je zna~ilno prepletanje dolin in vmesnih slemen. … Na pobo~jih, ki jih prekriva debelej{i sloj prepereline in prsti, so pogosti manj{i zdrsi oziroma usadi. Najve~ jih je na Kozjanskem in v Halozah, kjer se proìjo predvsem ob mo~nih deèvjih. … Zaradi mehanskega preperevanja in drugih razdiralnih procesov se z vsakega kvadratnega kilometra povr{ja v gorskem svetu 60 50 40 30 delè (%) 20 10 0 re~no-denudacijski kra{ki ledeni{ki po Gabrovcu in Hrvatinu (1998) po Andonovskem in ostalih (1992) Slika 3: Primerjava deleèv genetskih tipov reliefa v Sloveniji med zemljevidoma Andonovskega in ostalih (1992) ter Gabrovca in Hrvatina (1998, 81). 16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 na leto sprosti ve~ kot 1000 m3 kamninskega gradiva, v hribovitem in gri~evnatem svetu pa okrog 500 ali 300 m3 gradiva« (Gabrovec in Hrvatin 1998, 80). »Akumulacijski re~no-denudacijski relief se pojavlja na ravninah, v kotlinah ter na dnu {ir{ih dolin in kra{kih polj. Izoblikovale so ga reke, ki so v tektonske udorine odloìle ve~ deset metrov debele nano-se proda, peska ali gline. Reke, ki so imele v pleistocenu povirje na poledenelih obmo~jih, so v hladnih obdobjih nasipale velike koli~ine gradiva, v toplej{ih pa vanj zarezovale svoje struge. Posledica ve~- kratnega menjavanja hladnih in toplih obdobij in s tem re~nega nasipanja in vrezovanja so {tevilne re~no-ledeni{ke terase. … Debelina kvartarnih nanosov se na obmo~jih akumulacijskega re~no-denudacijskega reliefa precej razlikuje: od 5 do 200 m. Na prehodih iz ozkih dolin v {ir{e doline ali ravnine so reke nasule vr{aje stò~aste oblike. Med ve~je vr{aje spadata [entjernejski vr{aj, ki so ga nasuli potoki z Gorjancev, ob prehodu na Kr{ko ravan, in vr{aj I{ke ob prehodu iz I{kega vintgarja na Ljub-ljansko barje. Akumulacijski relief se pojavlja tudi ob vznòju nekaterih strmih pobo~ij, kjer leìjo obsèna fosilna in recentna meli{~a. Fosilna meli{~a so nastala ve~inoma kot posledica kru{enja in soliflukcije … Recentna meli{~a so posledica sedanjega kru{enja strmih skalnatih sten zaradi zmrzali« (Gabrovec in Hrvatin 1998, 80). Na kra{kem reliefu je prevladujo~ oblikotvoren proces korozija, na ledeni{kem prevladujeta ledeni{ka abrazija in akumulacija, na re~no-denudacijski reliefu pa prevladujejo procesi vodne erozije in akumulacije. Preglednica 3: Poglavitne zna~ilnosti re~no-denudacijskega geomorfnega sistema po Komacu (2004, 56). temeljni gradnik Temeljni gradniki so linearno zasnovani vodotoki prvega reda. velikost reliefnih oblik Velikost oblik ni strogo omejena. Najve~ja dimenzija re~no-denudacijske oblike je pore~je, najmanj{a dimenzija re~no-denudacijske oblike pa je na primer erozijskìlebi~. pogoji za delovanje Potrebni pogoji za nastanek povr{ja so dvig nad erozijsko raven, humidnost podnebja in manj{a prepustnost povr{ja. transport gradiva Transportni sistem je vzporeden s povr{jem. akumulacija Poteka klasti~na akumulacija, redkeje tudi kemi~na akumulacija. presek (transport, povr{je) Presek je linija, skladna s sistemom odvodnjavanja. na~in delovanja Nastaja hipsografsko urejeno povr{je. vpliv na reliefne oblike Aktivno spreminjanje reliefnih oblik, napredovanje erozije. podzemno delovanje Podzemne reliefne oblike so zelo redke, pomemben je vpliv nekra{kih procesov na kra{ke. 2.1 RELIEFNE ZNA^ILNOSTI PORE^JA DRAGONJE KOT PRIMER RE^NO-DENUDACIJSKEGA RELIEFA V SLOVENSKI ISTRI Za povr{je fli{ne Istre je zna~ilna gosta re~na mreà. Ve~je doline so zaradi bo~ne erozije in akumulacije razmeroma {iroke, njihova pobo~ja pa raz~lenjena s pritoki in mlaj{o globinsko erozijo. Na podlagi koli~in odloènega gradiva v dolinah »… kar tèko verjamemo …«, da so ga nasuli majhni vodotoki, ki danes meandrirajo po njem (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 58). Po Gamsu (1967/68, 194) je Istra »… klasi~en primer, kako oblika povr{ja zavisi od geolo{ke podlage. Izrazito se namre~ izdvajata dva tipa reliefa, t. i. fli{na in kra{ka Istra. Za fli{ni gri~evnati do gorati relief so zna~ilne re~ne oblike, slemena in vmesne doline«. Ve~ino pore~ja Dragonje je v slabo prepustnih fli{nih kamninah, tako da je relief oblikovala povr- {insko teko~a voda. Pore~je se razteza v smeri vzhod–zahod. Glede na morfolo{ki tip reliefa bi ve~ino pore~ja lahko uvrstili med gri~evja, akumulacijsko ravnico ob spodnjem toku pa med ravnine (Gabrovec in Hrvatin 1998, 83). 17 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Dragonja je dolga priblìno 29 km. Povpre~ni naklon doline je gorvodno od soto~ja z Rokavo 25 ‰, dolvodno od soto~ja do ^ingarele 7,5 ‰, v spodnjem delu pa 2 ‰ (Oroèn Adami~ 1979/80, 166). Pore~je Dragonje je veliko priblìno 96 km2, njeno hidrogeolo{ko zaledje pa je ob upo{tevanju kra{kih izvirov Bujskega krasa veliko okrog 126 km2 (Blaèvi} 1984, 231). Preglednica 4: Temeljni podatki o pore~ju Dragonje po sliki 4, na podlagi digitalnega modela vi{in z osnovno celico 12,5 krat 12,5 m (2005, © Geodetska uprava Republike Slovenije). velikost (km2) 93,78 povpre~ni naklon (°) 14,54 maksimalni naklon (°) 58,16 minimalni naklon (°) 0 povpre~na nadmorska vi{ina (m) 232,25 maksimalna vi{ina (m) 487 minimalna vi{ina (m) 0 hipsometri~ni integral* pore~ja 0,4820 (*Hipsometri~ni integral je »… plo{~ina pod hipsometri~no krivuljo … (glej sliko 5), ki »… naj bi pokazal stopnjo razvoja povr{ja oziroma koliko gradiva bi morala erozija {e odnesti do popolne uravnanosti …« po Davisovi teoriji (Hrvatin in Perko 2006, 45). Severne ekspozicije so strmej{e od jùnih. To ni le zna~ilnost pore~ja Dragonje, pa~ pa celotne slovenske Istre, »… kjer ve~ina glavnih slemen poteka v smeri vzhod–zahod. Od tod tudi prevlada jùnih in severnih ekspozicij nad vzhodnimi in zahodnimi …«. Severne ekspozicije so nadpovpre~no zasto-pane tudi zaradi spodnjega dela pore~ja, ki je proti »… severu šodprto’, na jugu pa se zaklju~uje z ravnikom Legenda vode obmo~je meritev 0 nadmorska vi{ina (m) 100 200 300 400 487 0 0,5 1 2 km 0 0,5 1 2 km Avtor vsebine: Matija Zorn Avtor zemljevida: Matija Zorn © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Slika 4: Relief pore~ja Dragonje (digitalni model vi{in z osnovno celico 12,5 × 12,5 m; 2005, © Geodetska uprava Republike Slovenije). 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Slika 5: Konkavno-konveksna hipsometri~na hipsometri~ni integral = 0,4820 krivulja pore~ja Dragonje. Po Strahlerju (1952) 1 oziroma Davisovi teoriji (Davis 1899) naj bi konkavno-konveksna hipsometri~na krivulja 0,8 pomenila »… zrelo stopnjo razvoja z mo~no raz~lenjenim povr{jem …« (Hrvatin in Perko 0,6 2006, 45). Po Hrvatinu in Perku (2006, 45) je konkavno-konveksna hipsometri~na krivulja vi{inski delè s hipsometri~nim integralom med 0,4 in 0,6 0,4 »… zna~ilna za kamninsko neenotno povr{je, kjer je ponekod pomembnej{a denudacija 0,2 pobo~ij, drugod pa je pomembnej{e erozijsko vrezovanje vodnih tokov. Konveksno-konkavna 0 krivulja je najblìja krivulji normalne razporeditve, 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 povr{inski delè ki je zna~ilna za razporeditev ve~ine pojavov v naravi …«. Bujskega krasa …« (Staut 2004, 28). Ob strmej{ih severnih bregovih ob Dragonji in Rokavi so na mnogih mestih nastale »brìne« (Kodarin 1998, 5) oziroma erozijska àri{~a; na enem izmed njih smo merili spro{~anje fli{a (poglavje 10.1) in premikanje gradiva po erozijskem jarku (poglavje 10.3). Glede na litolo{ko sestavo ima pore~je »… tipi~ni relief hudourni{kih obmo~ij …« (po Juraku in Fabi}u 2000, 607), za katera so zna~ilni globoko vrezani hudourniki, strma pobo~ja (stene) z razkrito kamninsko podlago, ozki hrbti med vzporednimi vodotoki in uravnave v nivojskem razporedu. Splo{no Legenda obmo~je meritev vode re~ni, pobo~ni in morski sedimenti ( ) Q muljevci in pe{~enjaki (E ) 3 muljevci, pe{~enjaki in bre~e (E ) 2 skladoviti apnenec (Pc ) , E skladoviti apnenec ( ) Pc tanko plastoviti apnenec in dolomit (K ) 2 plo{~asti apnenci (K ) 1 0 0,5 1 2 km 0 0,5 1 2 km Avtor zemljevida: Miha Staut © ZRS Koper Slika 6: Litolo{ki zemljevid pore~ja Dragonje z re~no mreò (Staut 2004, 34; po Pleni~arju, Polj{ku in [iki}u 1969) in obmo~jem na{ih meritev. 19 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Legenda obmo~je meritev vode nepomembna erozija {ibka erozija zmerna erozija mo~na erozija 0 0,5 1 2 km 0 0,5 1 2 km Avtor vsebine: Matija Zorn Avtor zemljevida: Matija Zorn © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Slika 7: Zemljevid erozijske intenzivnosti v pore~ju Dragonje, izra~unane na podlagi indeksa mo~i vodnega toka (angle{ko relative stream pover index; Lindsay 2005) z ozna~enim obmo~jem na{ih meritev. Kategorije erozijske intenzivnosti so privzete po Hrvatinu, Perku in Petku (2006, 60). (po Juraku in Fabi}u 2000, 607) prevladujo~i litofaciji in poloàj slojev »… narekujejo …« razvoj re~ne mre- è in usmerjajo razvoj erozijskih oblik. Med zadnjimi je razvoj reliefa v pore~ju sku{al razloìti Placer (2005a; 2005b), ki pri razvoju re~ne mreè daje prednost prelomom. Zato ga lahko {tejemo k predstavnikom tektonske geomorfologije, ki se je pri nas od konca sedemdesetih let 20. stoletja uveljavila z Uro{em Premrujem (1939–; Premru 1976; 1980; 1982; 2005). Tudi nekateri geografi, zlasti Ivan Gams (1923–) in Peter Habi~ (1934–1998), so bili podobnega mnenja, namre~, da je glavni oblikovalec ve~jih reliefnih oblik tektonika (Gams 1998a, 30) V spodnjem toku Rokave in srednjem toku Dragonje (od soto~ja z Rokavo do pod Ka{tela) potekata dolini obeh vodotokov in nekaterih njunih pritokov v smeri zahod-jugozahod–vzhod-severovzhod oziroma v smeri 60°. Placer (2005a, 91; 2005b, 246) pi{e, da predstavlja »… inicialno strukturo za nastanek dolin v srednjem in spodnjem toku Rokave in doline srednjega toka Dragonje …« prelom (tako imenovani Rokavin prelom), za katerega sklepajo, da poteka od severo-severovzhodne meje savudrijskega antiklinalnega hrbta pod Ka{telom po Dragonji in Rokavi do izliva potoka Starca v Rokavo, po dolini Starca, prek sedla med vasema Bor{t in Glem, nazaj v dolino Rokave in naprej po dolini pritoka Rokave jugovzhodno od vasi Lopar. Placer (2005a, 91; 2005b, 246) tako sklepa, da so se doline srednje in spodnje Rokave, njenih pritokov in srednjega toka Dragonje »… izoblikovale po strukturnem predrisu Rokavinega preloma …«, skrajni zgornji tok Rokave in njenega pritoka pod Loparjem pa po narivni coni, ki poteka nad narivno cono Buzetskega narivnega preloma (glej Placer in ostali 2004). Spodnji tok Dragonje je vezan na litolo{ko mejo med apnencem savudrijskega krasa na jugu in fli{em na severu (Placer 2005a, 92). Placer (2005a, 91; 2005b, 246) pi{e tudi, da je »… nemalo dolin vzporednih Rokavinemu prelomu …«, predvsem jugovzhodno od Rokave in srednje Dragonje do Buzeta (ve~je so doline Bra~ane, Mlake, 20 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Pregona, Dra{kega potoka, Mikinice, Jugovskega potoka, Vale, Rusika, delno Malinske, [tulovca, Der-narika …), manj pa jih je severozahodno, na primer delno doline Fenade, Moèlje. Zato meni, da »… bi ta [re~na, opomba avtorja] mreà bila lahko zasnovana po prelomih, vzporednih Rokavinemu prelomu …« (Placer 2005a, 92). Rokavin normalni prelom kaè na ponarivno ekstenzijo v smeri od SZ do JV oziroma od SSZ do JJV, zato Placer (2005a, 92) postavlja hipotezo o povezavi med ekstenzijsko tektoniko in genezo re~- ne mreè v severni Istri, med Kra{kim robom in savudrijskim antiklinalnim hrbtom. Navaja {e, da so podlaga za razvoj hidrografske mreè tudi ostale ugotovljene narivne cone, po katerih so se izoblikovale doline zgornje Glin{~ice, Osapske reke, zgornje in spodnje Riàne, Bada{evice, zgornje Rokave itd. Pred Placerjem so razvoj reliefa v slovenski Istri sku{ali razloìti tako z denudacijsko kronologijo kot s klimatsko geomorfologijo. Prva se je pri nas uveljavila med svetovnima vojnama in tudi {e pozneje, zlasti pod vplivom Antona Melika (1890–1966; Melik 1935; 1963; Gams 2001). Denudacijsko kronologijo poznamo tudi kot teorijo o cikli~nem razvoju reliefa (Natek 2001, 159) Williama Morrisa Davisa (1899) oziroma kot teorijo o geomorfolo{kih ciklusih (Bognar 2001, 195), teorijo o erozijskem ciklu (Gams 2001, 205) ali teorijo o geografskem ciklu (Gams 2001, 206). Pod vplivom te teorije je v omenjenem ~asu nastala cela vrsta razprav, ki so dale precej zaklju~en pregled nivojev, ravnikov in teras na Slovenskem. Prevladovalo je prepri~anje, da je treba na »… trdnih osnovah …« Davisove teorije »… podobo geomorfolo{kega razvoja na{e zemlje z lokalnimi {tudijami samo izpopolniti …« (Gams 1964, 46). Namen teh razprav je bilo iskanje »slemenskih nivojev« (Gams 2001, 208); hkrati pa so to prve geomorfolo{ke {tudije, ki se sistemati~no ukvarjajo z re~no-denudacijskim reliefom. V [avrinskem gri~evju je slemenske nivoje preu~eval Kokole (1956). Po Kokoletu (1956, 206) je dolina Dragonje »… izrazito asimetri~na. Z izjemo enega samega pritoka in nekaj hudourni{kih grap dobiva dolina Rokave [Dragonje, opomba avtorja] pritoke le z desne strani. Asimetrija se {e pove~a, ~e Legenda vode nepomembna erozija {ibka erozija Lopar Marezige zmerna erozija mo~na erozija obmo~je meritev erozije prsti meritve na erozijskem àri{~u 0 1 2 km Rokava Avtor vsebine: Mauro Hrvatin Popetre Avtorja zemljevida: Mauro Hrvatin, Matija Zorn © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Bo~aji Kozlovi~i Tru{ke Bor{t Trsek Slika 8: Erozijska intenzivnost v povirju Dragonje, jùno in jugovzhodno od Marezig (Hrvatin, Perko in Petek 2006, 75), izra~unana na podlagi indeksa mo~i vodnega toka. 21 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn TEV@ LENAR^I^ (ARHIV GIAM ZRC SAZU) MA Slika 9: Okolica Marezig. upo{tevamo, da je bilo pore~je Rokave [Dragonje, opomba avtorja] v pliocenu {ir{e. Glavni vzrok asi-metrije je prav gotovo dejstvo, da je spodnji del doline … vrezan na meji med fli{nimi skladi … in apni{kimi skladi … Prvotno povr{je, v katerega se je vrezala dolina Rokave [Dragonje, opomba avtorja], moremo zaslediti v nivojih, ki jih najdemo po najvi{jih zaobljenih vrhovih in slemenih …« (Kokole 1956, 208). »… Dolina Pinjovca [»Pinjevec (Rokava)« po Atlasu Slovenije (1992, 210); opomba avtorja], pritoka Rokave [Dragonje, opomba avtorja], ki te~e v isto smer kot srednja Rokava [Dragonja, opomba avtorja], je ob izlivu vanjo {ir{a in ima terasne nivoje prav dobro ohranjene. To prepri~ljivo govori, da je dolina zgornje Rokave [Dragonje, opomba avtorja] {e mlada, v fazi intenzivne globinske erozije…« (Kokole 1956, 208). Po Meliku (1960, 156–157) je »… re~no vrezovanje …« mo~no pospe{ilo preto~itev zgornjega toka Dragonje, ki je »… sprva tekla pod Krkav~ami {e dlje proti JZ ter se iztekala najbr` samostojno v morje nekje pri Umagu …«. Razlago Melik (1960, 156) podkrepi {e z zavoji (»koleni«) v poteku dolin Drnice (pod Ka{telom) in Argile (pri Kremenju). Dragonja »… je bila sprva le kratka re~ica, s povirjem med Se~ovljami in Ka{telom. [ele kasneje je s krepkim zadenjskim vrezovanjem preto~ila nase Drnico ter Zgornjo Rokavo …« (Melik 1960, 154). Z Milanom [ifrerjem (1928–; [ifrer 1990; 1997) se je od sredine 20. stoletja pri nas za~ela uveljav-ljati klimatska geomorfologija. Sedanji makrorelief naj bi nastal v posebnih razmerah preperevanja kamnin v vro~em tropskem podnebju v obdobju terciarja. Dolinaste in kotlinaste depresije naj bi se bolj poglabljale tam, kjer je bila preperina globlja in obenem vlànej{a, kajti v njej je »… hidrokemi~no preperevanje hitrej{e … V hladnem pleistocenu so reke z okrepljeno globinsko erozijo razbrazdale povr{je z dolina-mi in dana{nje neenake {irine in globine dolin naj bi bile posledica selektivne erozije …« (Gams 1998, 29). [ifrer (1965) je na podlagi te teorije sku{al razloìti predvsem obalni relief in akumulacijski relief (terase) ob srednjem in spodnjem toku rek Koprskega primorja, tudi Dragonje ([ifrer 1965, 16–23). Dana{njo izoblikovanost fli{ne slovenske Istre razlaga s pomo~jo preteklih obdobij, ki so bila podnebno druga~na. Na dana{njo izoblikovanost dolin naj bi imelo pomemben vpliv kolebanje morske gladine. V ledenih dobah 22 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 je bila gladina morja precej nìja od dana{nje, najniè naj bi segla v zadnji ledeni dobi (od 80 do 90 m pod dana{njo raven; [ifrer 1965, 5). V medledenih dobah je bila gladina tudi precej vi{ja, tudi do 250 m nad dana{njo. [ifrer (1997, 75; 1965, 5) od te vi{ine navzdol sledi seriji »abrazijskih teras«. Ostanke dalj{ega zadrèvanja gladine morja na neki vi{ini je [ifrer sku{al povezati z uravnanimi deli reliefa v slovenski Istri. Ostanki obdobij z nizko morsko gladino pa se kaèjo v na debelo zasuti dolini spodnje Dragonje, ki se pri vasi Dragonja nenadoma zelo raz{iri (Staut 2004, 27). Pod njo so s pomo~jo vrtin v globini 100 m odkrili re~ni relief. To kaè, da je neko~ Dragonja tudi tako nizko (100 m pod dana{njo gladino) {e vedno imela erozivno mo~. Danes je znano, da obstaja re~ni relief pod celotno nasutino Trà{kega zaliva, v globini tudi do 300 m pod gladino morja (Staut 2004, 27). Po Stautu (2004, 27) bi to dejstvo »… [ifrer tèko pojasnil zgolj z glacioevstati~nimi nihanji …«. Z reliefom hrva{ke fli{ne Istre se je podrobneje ukvarjal Mihljevi} (1995a, 272–326; 1995b), zlasti s faktorsko analizo morfometri~nih elementov v pokrajini. Re~no mreò podobno kot Placer (2005a, 91; 2005b, 246) povezuje s prevladujo~imi prelomi in za obmo~je Momjana v hrva{kem delu pore~ja Dragonje navaja smer severovzhod–jugozahod (Mihljevi} 1995a, 272–273; 1996, 191). Po Mihljevi}u (1996, 191) je navpi~na raz~lenjenost povr{ja 200 m/km2, povpre~en naklon pa 18°. Podobno kot [ifrer tudi Mihljevi} (1995b, 18–19) pove~ano odlaganje gradiva v spodnjih delih dolin povezuje s transgresijo morja. Zato so po njem dna dolin vi{jega reda »… v glavnem ravna …«. Mihljevi} (1995a, 280–281) tudi navaja, da je zelo veliko dolin prvega in drugega reda, kar je lahko posledica dviganja ali spu{~anja erozijske baze, zlasti slednje pa pomeni pove~anje retrogradnega delovanja vodotokov. Drugi razlog je lahko v veliki razpokanosti, ki slabi mehansko odpornost fli{a. Mihljevi} (1995a, 282) navaja, da je povpre~na dolìna dolin prvega reda 0,83 km, drugega reda pa 0,96 km. Doline tretjega reda so povpre~- no dolge le 0,77 km in globoke 201 m. Gostota re~ne mreè je 6,1 km/km2 (Mihljevi~ 1995a, 282, 286–287). 2.1.1 O IMENU REKE Pietro Coppo je v delu Del sito de Listria (Opis Istre, natisnjeno leta 1540; @itko 1999, 43) zapisal: »… Reka Dragonja je dobila ime po svojem vijugastem toku ob izlivu v morje, ki spominja na ka~astega zmaja …« (@itko 1999, 51). V Coppovem besedilu je napisano ime Dragogna (italijansko drago v pomenu šzmaj’), pod imenom Argaone pa jo omenja è Anonymus iz Ravene (7. ali 8. stoletje) v delu Cosmografia (@itko 1999, 59). Tudi Leandro Alberti v delu Descrittione di tutta Italia (Opis Italije) iz leta 1550 pi{e (Darovec 1999a, 91–92), da je reka Dragonja dobila ime »…po svojem vijugastem toku, ki spominja na zmaja…« (Darovec 1999a, 96). Nicolò Manzuoli pa je v delu Nova descrittione dell'Istria (Novi opis Istre) iz leta 1611 (Darovec 1999b, 107) zapisal, da »… je v Istri {e velik hudournik Dragonja, ki je v~asih stra{nej{i od zmaja …«. Tako »zmaja« povezuje s hudourni{kim zna~ajem reke in ne z vijugavostjo (Darovec 1999b, 111). Titl (2000, 233) pi{e o keltskem izvoru imena, to je iz besede Earg-aon v pomenu šmala voda’. Savnik (1951, 138) pi{e, da »… obe izvirnici [Dragonja in Rokava pred soto~jem, opomba avtorja] imenujejo doma~ini Rokava. To ime je izklju~no v rabi med slovenskimi prebivalci Ko{tabone in okolice tudi za skupno reko [torej tudi po soto~ju, opomba avtorja]. V Krkav~ah jo tudi nazivajo kratko »reka«, nìje doli pa Dragonja, dasi je doma~inom poznana tudi Rokava. Hrva{ko prebivalstvo na Bujskem pozna samo Dragonjo. O njenem postanku je spletlo legendo, ki je na{la pot v hrva{ko leposlovje …« (glej Nazor 1950, 11–12). Italijani po Savniku uporabljajo isto ime kot Hrvati, le »… solarji [solinarji, opomba avtorja] ita-lijanske narodnosti poznajo le svojo šfiume grande’ …«. O »hudourniku« Dragonja pred soto~jem z Rokavo je Engelsberg (1951, 3) zapisal: »… Okoli{ki ljudje ga imenujejo »Rokava«. Celo oni iz blìnjih hrva{kih vasi vedo za to ime …«. Pribac (1999, 11) pi{e: »… Pravzaprav se mi zdi, da v na{i vasi niti lo~ili nismo med Rokavo in Dragonjo. Za nas je bilo vse, kar je teklo od Mlinov izpod Ka{tela gor proti Momjanu, Rokava …«. »Obe Rokavi« kot izvirnici Dragonje omenja tudi Bohinec (1956, 103), Kodarin pa o tem pi{e (1998, 5): »… Reka Dragonja se … pri [krlinah oblikuje iz dveh Rokavov. Desni, gledano proti toku reke, nosi ime po glavni reki Dragonja, levi pa Pinjevec. Doma~ini imenujejo oba rokava enako, preprosto Rokava. … Pinjevec ali šmala’ Rokava 23 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn se za~ne nekje pod Kocjan~i~i in Zabavsko vardo, švelika’ Rokava ali Dragonja pa nastane z zdruì- tvijo ve~ potokov pod Popetrami, Belim kamnom, Poleti~i, Galanti~i, Butari in Trebe{ami. Na zemljevidih se pojavlja prva ozna~ba vodotoka z imenom Dragonja pod naseljem [ukljani pri Butarih. … Levi in desni rokav (od tod najbrìme Rokava) …«. Puc (1987, 219) pi{e: »… starej{i slovenski avtorji [za Dragonjo, opomba avtorja] radi uporabljajo ime Rokava, kar naj bi bilo {e vedno ìvo ime za reko ob zgornjem toku. Sam sem sli{al doma~ine okoli Ko{tabone, da naj bi ime Dragonja veljalo le do soto~ja pri [krlinah, navzgor pa naj bi bil jùni pritok Topolov{~ica (po naselju Topolovec), severni pa Brinjevec (ne pa Pinjevec, ki ga nih~e ne pozna) …«. 24 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 3 EROZIJSKO-DENUDACIJSKI PROCESI Za nastanek ve~jih (makro-) reliefnih oblik je pomembna tektonika, njihov trenutni videz pa je povezan z delovanjem geomorfnih procesov. Preperevanje, erozija in denudacija za~nejo delovati takoj, ko se na primer povr{je dvigne iz morja oziroma se znià erozijska baza. Razpadanje in razkrajanje kamnine na mestu samem je preperevanje. Pomembno je, ker trdno kamnino razdeli na manj{e delce in s tem omogo~i njihovo odna{anje (Ho~evar in ostali 2000, 13). Na njegovo intenzivnost poleg kamninske zgradbe vplivajo zlasti koli~ina in razporeditev padavin ter temperaturne razmere, predvsem {tevilo letnih prehodov temperature nad in pod ledi{~e. Preglednica 5: Vrste preperevanja (Ho~evar in ostali 2000, 13; Geografija 2001, 435). vrsta preperevanja definicija nekateri primeri 1. Zmrzalno preperevanje: Pojavlja se, ko voda v razpokah pri temperaturi 0 °C zmrzne, nastali led pa preperevanje ima okrog 9 % ve~jo prostornino od vode in zato {iri razpoke. Zna~ilno je za zaradi visokogorska obmo~ja in obmo~ja s hladnej{im podnebjem (vi{je zemljepisne mehanskih {irine), kjer je dosti vlage in so pogosta temperaturna nihajna nad in pod ledi{~e. mehansko procesov, Posledica tak{nega preperevanja so na primer meli{~a. (fizikalno) pri katerem kemijsko 2. Temperaturno preperevanje: nespremenjena Pojavlja se na obmo~jih z velikim dnevnim nihanjem temperature (pu{~ave). kamnina Kamnina se podnevi segreje in razteza, pono~i pa ohlaja in kr~i, pri ~emer razpada na prihaja do lu{~enja kamnine. manj{e oglate kose 3. Razbremenilno preperevanje: Pojavlja se zaradi odna{anja zgornjih plasti kamnine, kar razbremeni spodnje plasti, ki razpokajo vzporedno s povr{jem. Podoben u~inek ima tudi odstranitev kak{ne druge velike mase, na primer ledenika. kemijsko preperevanje Korozija: zaradi kemijskih Pojavlja se v kamninah, ki vsebujejo kalcijev karbonat (CaCO3), na primer procesov, apnencu in dolomitu. Voda raztaplja kamnino in ustvarja povr{inske ter pri katerem podzemne kra{ke oblike. Pri nas najpogostej{a vrsta kemijskega preperevanja, prihaja ki poteka na okrog 44 % povr{ja. do sprememb v kemi~ni sestavi kamnine biogeno Preperevanje, ki ga povzro~ajo rastline in ìvali. Ima deloma zna~aj mehanskega preperevanja, na primer pri {iritvenih pritiskih korenin ali ob kopanju in ritju organizmov, pa tudi kemi~nega preperevanja zaradi delovanja koreninskih sokov oziroma organskih kislin. Delci, ki jih preperevanje lo~i od kamninske podlage, so izpostavljeni delovanju razli~nih procesov in se ve~inoma premikajo v smeri navzdol. Njihovo premikanje poteka neposredno zaradi tènosti ali pa jih prena{a premikajo~a snov (voda, zrak, led) (Ho~evar in ostali 2000, 14). Razgaljanje povr{ja kot posledico vzajemnega delovanja preperevanja in odna{anja gradiva na nagnjeni povr{ini imenujemo denudacija. Gradivo se po pobo~jih navzdol premika s pomo~jo tako imenovanih pobo~nih procesov (geomorfni procesi na pobo~jih) (glej Zorn 2002, 152; Zorn in Komac 2002, 14–15; Komac in Zorn 2007, 14–15). Denudacija deluje ploskovno, erozija pa v nasprotju z njo linijsko. Erozija je dolbenje, razjedanje in odna{anje kamnine in preperine zaradi delovanja ledenikov, vetra in zlasti vode. Glede na premikajo~o snov erozijo tudi delimo (preglednica 6). Ker se erozija in denudacija prepletata, je v~asih tèko potegniti lo~nico med obema, zato zanju uporabljamo sestavljen izraz erozijsko-denudacijski procesi. 25 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Tudi v pri~ujo~em delu smo nenehno na meji med obema procesoma. Pri eroziji prsti na eni strani preu~ujemo povr{insko spiranje (poglavje 9.2), ki procesno spada k denudaciji, na drugi strani pàlebi~no erozijo (poglavje 9.3), tipi~en primer globinske erozije. Nadalje na strmih golih fli{nih pobo~jih preu~ujemo spro{~anje fli{a (lahko bi rekli, da gre za mikroskalne podore/odlome; poglavje 10.1), kar {tejemo k denudaciji, na teh pobo~jih pa preu~ujemo tudi premikanje spro{~enega gradiva po erozijskih jarkih (poglavje 10.3), kar uvr{~amo v med globinsko erozijo. Ker namen knjige ni iskanje lo~nice med erozijo in denudacijo, pa~ pa kvantifikacija geomorfnih procesov, smo za vse preu~evane procese uporabili skupen izraz erozijski procesi. Preglednica 6: Vrste erozije (prirejeno po Komac in Zorn 2005, 75 ter po Zorn in Komac 2005, 164). agens vrsta procesa delovanje voda re~na (fluvialna) linijsko dolbenje povr{ja 1. Globinska erozija, ki deluje v glavnem navpi~no. erozija in odna{anje gradiva s teko~o vodo 2. Bo~na erozija, ki deluje v glavnem bo~no. sneg snèna (nivalna) odna{anje gradiva zaradi erozijskega delovanja snega erozija led ledeni{ka odna{anje gradiva zaradi erozijskega delovanja ledenikov (glacialna) erozija veter vetrna (eolska) odna{anje gradiva zaradi erozijskega delovanja vetra erozija morje/ morska/jezerska odna{anje gradiva zaradi erozijskega delovanja valov jezero erozija ali abrazija 1. Povr{insko spiranje (med`lebi~na erozija) je posledica dène erozije* in ploskovne erozije povr{inskega vodnega toka, ki poteka, preden se voda zdruì v curke in deluje globinsko. ^eprav gre procesno {e za denudacijo, ga è {tejemo k eroziji prsti. Proces brez stalnega merjenja tèko opazimo in kvantificiramo, zato njegove u~inke pogosto podcenjujemo. (*Dène kapljice lahko preme{~ajo gradivo v vse smeri, ~eprav prevladuje premikanje v smeri navzdol. Pona- vadi se premikajo delci velikosti do finega peska (okrog 0,125 mm), ~eprav so opazovali tudi è premike delcev s premerom okrog 12 mm. Ko se vzpostavi povr{inski odtok, se dèna erozija zmanj{a, saj kapljice zgoraj vsako odstranjevanje delcev prsti ne padejo ve~ neposredno na prst. Na kmetijskih omenjeni in preperine z naravnimi agensi, zemlji{~ih brez rastlinskega pokrova se pri ekstremnih naravni marsikje pospe{eno zaradi padavinah okrog 100 mm/h vrednosti dène erozije dejavniki erozija prsti delovanja ~loveka (goloseki, gibljejo med 0,4–76,3 g/m2/minuto, popre~no okrog in ~lovek ~ezmerna pa{a, nadelava, 25 g/m2/minuto, na kmetijskih zemlji{~ih z rastlinskim ter ìvali gradnja poti) in ìvali, ki je pokrovom pa je povpre~na vrednost okrog 5 g/m2/minuto intenzivnej{e od nastajanja prsti (Wainwright in Thornes 2004, 175–176).) 2. @lebi~na erozija je globinska erozija, pri kateri voda, zdruèna v curke, vrezuje erozijskèlebi~e, majhne, najve~ do 30 cm globoke in ve~ metrov dolge vdolbine v pobo~ju. 3. Jarkovna erozija je globinska erozija, pri kateri z zdruèvanjem erozijskih `lebi~ev nastajajo ve~ metrov globoki in ve~ deset metrov dolgi erozijski jarki. 4. Cev~enje nastane zaradi tokov vode v preperini, ki so vzporedni s pobo~jem. Pri tem voda odna{a delce, v preperini nastajajo vedno ve~ji kanali oziroma »cevi«. Ponavadi nastajajo v manj odpornem spodnjem sloju preperine pod bolj stabilnim zgornjim slojem. 26 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Razli~ni avtorji razlikujejo razli~ne vrste erozije. Miko{ (1994, 6; 1995, 346; 2000a, 103) glede na dejavnik preme{~anja razlikuje naslednje vrste erozijskih pojavov: preperevanje (kemi~no, biolo{ko in fizikalno), vodno, vetrno, plazno, podorno (tudi tènostno), ledeni{ko in snèno erozijo. Vodno erozijo nadalje deli na hudourni{ko erozijo in re~no erozijo v strugah vodotokov. Glede na smer delovanja vodnih tokov v strugah razlikuje globinsko in bo~no erozijo. Horvat (1999, 187) razlikuje vodno, plazno, poru{itveno in snèno erozijo. Petra{ in Ba{i} (1993, 100) glede na obliko delovanja vode lo~ita pluvialno (dèno) erozijo, fluvialno erozijo (erozijo teko~ih voda), abrazijo (delovanje valov) in glacialno (ledeni{ko) erozijo. Glede na na~in odna{anja gradiva in glede na morfolo{ke oblike, ki jih erozija ustvarja na povr{ini, razlikujeta: • dèno erozijo, ki nastane zaradi »bombardiranja« dènih kapljic ob mo~nih padavinah, • povr{insko erozijo (med`lebi~no erozijo), ki nastane zaradi povr{inskega odtoka vode, • `lebi~no erozijo, ki nastane zaradi koncentracije povr{inskega toka v smeri najmanj{ega hidravli~nega odpora, pri ~emer nastajajo kanal~ki ali erozijskìlebi~i, • jarkovno erozijo s pove~anjem `lebi~ev v erozijske jarke. V Enciklopediji geomorfologije je Lupia-Palmieri (2004, 331) zapisal, da v naj{ir{em pomenu erozija vklju~uje vse eksogene procese, vklju~no s preperevanjem in pobo~nimi procesi. 3.1 FLI[ IN EROZIJSKI PROCESI Na erozijo so ob~utljiva zlasti obmo~ja z velikimi nakloni na manj sprijetih in manj odpornih kamninah, med katere spada tudi fli{. Po Geolo{kem terminolo{kem slovarju je fli{ (Pav{i~ 2006, 82): »… zaporedje konglomerata, pe{- ~enjaka in laporovca, ki je nastalo pri turbiditni sedimentaciji …«, po Kamnarsko geolo{kem leksikonu (Vesel in ostali 1992, 26) pa je fli{: »… Usedlina, ki zdruùje menjavajo~e se plasti laporja in pe{~enjaka, ponekod z vlòki bre~e, konglomerata in kalkarenita. Nastajala je iz vrtin~astih kalnih tokov in velikih podmorskih plazov …«. V Malem leksikonu geologije (Gregora~ 1995, 76–77) pi{e, da je fli{ »… po-sebna skupina prosto zrnatih, tenkoslojevitih sedimentov, sestavljena iz menjavajo~ih se plasti laporjev ali glinovcev, meljevcev s pe{~enjaki, ponekod s konglomerati; fosilov je malo. Nastajali so v globokem geosinklinalnem morju ali ob vznòjih in obrènih delih, ko so se dvigovale gorske verige alpske oro-geneze in je bila sedimentacija hitra. V Sloveniji so fli{ni sedimenti kamnine eocenske starosti in jih je najve~ na Primorskem. … Ti sedimenti, nastali pred glavnimi gorotvornimi gubanji alpske orogeneza ustrezajo fli{ni faciji; skladovnica debelozrnatih sedimentov nastala v predgorjih med orogenezo, pa Slika 10: Zna~ilnosti fli{a malo druga~e (Calligaris, Dolce in Bressi 1999, 50). 27 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn ustreza faciji molase …«. Po hrva{kem geolo{kem slovarju (Benac 2005) pa je fli{ »… kompleks klasti~nih sedimentnih kamnin, nastalih s turbiditnimi tokovi oziroma s podmorskim drsenjem sedimentov. … Za fli{ je zna~ilno sukcesivno izmenjavanje drobnozrnatih sedimentov kot sta … lapor in pe{~enjak. Fli{ lahko vsebuje tudi bre~e, konglomerate in apnence. … Na teh obmo~jih je mo~no razpadanje in erozija, kot tudi pojavi nestabilnosti; na pobo~jih so pogosti plazovi …«. Janeìn ostali (1997, 113) navajajo, da »… šfli{’ ni ime za eno kamnino, pa~ pa izraz za ponavljanje nizov zna~ilnih, genetsko povezanih kamnin [po Pav{i~u (2006, 82) je fli{na kamnina »… vsaka od kamnin v fli{u, na primer konglomerat, pe{~enjak, laporovec …«, opomba avtorja] … Po avtorju, ki je zaporedje kamnin v fli{u prvi opisal in genetsko razloìl, imenujemo tak niz šBaumova sekvenca’. Popolna Baumova sekvenca [slika 18, opomba avtorja], ki je debela od nekaj pa do ve~ deset metrov, se za~ne z apnen~evim konglomeratom ali apnen~evo bre~o. Kamnini postopno prehajata v debelo- in nato drobnozrnati apnen~ev ali kremenov pe{~enjak z zelo zapleteno notranjo zgradbo. Sledijo meljev-ci in muljevci (me{anica meljevca in glinavca), ki prehajajo postopno v zna~ilen fli{ni laporovec ali glinavec (opoka) [po Pavlovcu (1965/66, 98) »… z opoko ozna~ujejo ljudje razli~ne laporje …«, opomba avtorja] … Nato sledi niz, ki se ponovno za~ne s konglomeratom ali bre~o. Zaradi genetskih razlogov pogosto niso nastali popolni Baumovi nizi. V sekvenci lahko ta ali ona kamnina manjka ali pa gre za monotono ponavljanje le dveh kamnin, na primer kremenovega pe{~enjaka in laporovca ali glinavca …« (Janeìn ostali 1997, 113). Besedo fli{ (nem{ko Flysch) je iz nare~ne besede v dolini Simmental ([vica) leta 1827 v strokovno literaturo vpeljal {vicarski geolog Bernhard Studer (1827). »… V dolini Simmertal pomeni Flysch kamninsko skladovnico, pri kateri se trdnej{e kamnine – ponavadi pe{~enjak – izmenjujejo z glinenimi in lapornatimi plastmi. Zaradi vodne neprepustnosti teh mehkej{ih plasti je kamnina pri navlaènem stanju nagnjena k drsenju (»Rutschen«) in polzenju/te~enju (»Fliessen«). Na to polzenje se verjetno nana{a ZORN Slika 11: »Megaplast« pe{~enjaka – Supotski A TIJ slap pri Ko{taboni. MA 28 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 ZORNA TIJ MA Slika 12: »Megaplast« pe{~enjaka – slap na Stranici pod Trebe{ami. nare~na beseda šFlysch’ (ali Fliisch) …« (Schaub 1961, 333). Beseda torej izhaja iz nem{kega glagola fliessen šte~i’ (Pavlovec 1965/66, 97; Pavlovec 1977a, 213; Pavlovec 1998, 36). V fli{u so odloèni sedimenti turbiditnih tokov, podmorskih plazov in v manj{i meri odkladnine glo-bokomorskega bazena. Na robu fli{nega bazena je bilo odloèno nesprijeto gradivo, ki se je ob spremembi ravnotèja za~elo premikati zaradi potresa, prevelike teè sedimentov ali zaradi dospele ve~je koli~i-ne gradiva velikih rek. Ko so se turbiditni tokovi ustavili, se je najprej odloìlo ve~je gradivo, nato pa ~edalje bolj drobnozrnato. Tako se je z vsakim tokom oblikovala enota (sekvenca, ciklotema) od pe{~enjaka do laporja. Zato moramo vsako sekvenco obravnavati kot samostojno enoto, ki jo je ustvaril turbiditni tok oziroma tokovi, ki so se sproìli isto~asno, ob istem dogodku. Gradivo se je odloìlo v razmeroma kratkem ~asu, ve~je gradivo è v nekaj urah, najbolj drobno gradivo pa v nekaj tednih ali mesecih. Med odlaganjem dveh sekvenc je lahko minilo dalj ~asa. Ta ~as so posku{ali izra~unati tako, da so ~as nastajanja celotne serije delili s {tevilom sekvenc. Tako imenovani schlierenflysch je nastajal od 12 do 18 milijonov let, od zgornje krede do spodnjega eocena, in ima med 1500 in 3000 enot, kar pomeni, da zna{a povpre~ni ~as med enotami od 4000 do 12.000 let. Za fli{ na Kavkazu obstaja podatek, da so se sekvence odlagale vsakih nekajsto do nekajtiso~ let (Schaub 1961, 339–340). Fli{na sedimentacija je nastajala v sorazmerno globokem morju (Schaub 1961, 340; Magdale- ni} 1972, 91). Gohrbandt (1962, 232) je na podlagi preu~evanj majhnih foramenifer v fli{u Istre ugotovil, da so se laporji v Istri odlagali na globini ve~ kot 1000 m, Kollmann (1962, 195) pa je na podlagi favne, zna~ilne za odprto morje, navedel globino ve~ sto metrov. Njihove izsledke povzema tudi Pavlovec (1980, 98), ki navaja globino od 700 do 1200 m. Marin~i} in ostali (1996, 141) pi{ejo, da je bila globina lahko manj{a od 700 m, pa tudi ve~ja od 1200 m. Magdaleni}eva (1972, 73) navaja, da imajo kamnine ve~ zna~ilnosti fli{a distalnega tipa (distalen pomeni oddaljen od izvornega obmo~ja, nasproten od prok-simalen) in so se kontinuirano odlagale v razmeroma globokem morskem bazenu. 29 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn ZORN Slika 13: Plast pe{~enjaka, debela nekaj 10 cm A TIJ ([krline). MA Fli{ paleogenske starosti je na obmo~ju Zunanjih Dinaridov, od Slovenskega primorja, Istre, Hrva{- kega primorja in otokov Krka, Raba, Paga, srednje Dalmacije in Hercegovine, do jùne Dalmacije in ^rnogorskega primorja (Magdaleni} 1972, 93). Sedimentacijski bazen se je raztezal od severozahoda proti jugovzhodu, vzporedno s smerjo Dinarskega gorovja. Pri eocenskem fli{u med Koprskim zalivom in dolino Dragonje gre za menjavanje plasti »silicikla-stitov in karbonatnih-siliciklastitnih turbiditov pe{~enjaka, laporja ter meter in ve~ debelih (megaplasti) kalciturbiditov« (Placer in ostali 2004, 194–196). V zaledju Kopra so kalciturbiditne »megaplasti« za red velikosti debelej{e kot »povpre~ne« turbiditne plasti. Zaradi sorazmerno velike odpornosti na preperevanje so te megaplasti v reliefu lepo izraène (sliki 11 in 12; Placer in ostali 2004, 194–196). Prve prispevke k poznavanju sedimentologije fli{a v Istri sta dala avstrijska sedimentologa Wieseneder (1962) in Woletz (1962), ki sta ugotovila, da se fli{ne kamnine v Istri razlikujejo od fli{a v Vzhodnih Alpah in jih je zato treba obravnavati kot »… fli{u podobne [fli{oidne, opomba avtorja] kamnine …«. Tudi Pavlovec (1965/66, 101) pi{e, da fli{a ob slovenski obali ne moremo »… {teti za pravi fli{ …«. Nasprotno pa Premru (2005, 51) trdi, da »… fli{na skladovnica sedimentov pripada glede na zna~ilne turbiditne sekvence in sedimentne oblike pravemu fli{u …«. O fli{oidni paleogenski seriji pi{e Magdaleni}eva (1972, 72). Tudi Pol{ak in [iki} (1973, 25) navajata, da kamnine paleogenske starosti Pazinskega bazena po svojih lastnostih ne odgovarjajo povsem fli{nim kamninam v Alpah. »… Te odkladnine imajo neke zna~ilnosti fli{a, kot so ritmi~no izmenjavanje psamitskih [srednjezrnato gradivo (od 2 do 0,06 mm): pesek, katerega vezana sedimentna kamnina je pe{~enjak; Skaberne 1980, 30; Gregora~ 1995, 355], psefitskih [debe-lozrnato gradivo (ve~ kot 2 mm): gru{~ in prod, katerih vezani sedimentni kamnini sta bre~a in konglomerat (Skaberne 1980, 30; Gregora~ 1995, 355)] in pelitnih [drobnozrnato gradivo (manj kot 0,06 mm): mulj (< 0,06 mm), melj (0,06–0,04 mm) in glina (< 0,04 mm), katerih vezani sedimenti so muljevec, meljevec, lapor, glinavec … (Skaberne 1980, 30; Gregora~ 1995, 355)] sedimentov, postopna zrnavost, mo~an kontakt apnen~astih pe{~enjakov z laporji v podlagi, orientirana sedimentna tekstura in bioglifi [po Pav- {i~u (2006, 40, 83, 198) je fosilna sled oziroma organska tekstura: »… sled delovanja organizma v kamnini …«, opomba avtorja] … Toda glede na izklju~no apneni zna~aj sedimentacije, mnogih fosilov, lateralnih sprememb v debelini slojev in ve~inoma vodoravnih slojev, te odkladnine ne odgovarjajo fli{u v pravem pomenu besede, zato smo za njih uporabili ime šfli{u podobne kamnine’ …«. Pred njimi je te paleogenske kamnine Salopek (1954) imel za fli{. Za kamnine v Gori{kih brdih in Vipavski dolini je izraz fli{ uporabil è Seidl (1913; po Pavlovcu 1973, 55–56). Njihovega nastanka {e ni mogel poznati, vendar jih je pravilno datiral v terciar. Fli{ je tudi opisal: »… Opoka, to je skrilav lapor, na zraku prav hitro razpada ter tvori plodno prst, ki ugaja zlasti vinski trti, sli~no pe{~enec. Opoka da glinasto in apneno 30 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Furlanija-Julijska krajina SLOVENIJA HRVA[KA Legenda Istrski bazen Brkinski bazen Vipavski bazen Julijski bazen fli{ v okolici Clauta in Clauzetta 0 40 km Avtor zemljevida: Blà Komac © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Slika 14: Fli{ v Furlaniji-Julijski krajini, zahodni Sloveniji, Istri in Kvarnerju (Calligaris, Dolce in Bressi 1999, 51). zemljo, pe{~enec pa razpada na pe{~ena zrna in z njimi zrahlja glino ter jo napravi ugodnej{o za rastlinstvo …«. ^eprav smo nakazali, da izraz fli{ sedimetolo{ko ni primeren, ga bomo v nadaljevanju besedila zaradi prevladujo~e splo{ne rabe vseeno uporabljali, tako kot tudi izraz fli{ne kamnine. 31 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Pol{ak in [iki} (1973, 26) pi{eta, da je debelina fli{nih kamnin od 400 do 450 m. Njuno pisanje je vezano na obdobje izdelave Osnovne geolo{ke karte SFRJ 1 : 100.000 (listi in tolma~i Trst, Ilirska Bistri-ca, Rovinj, Labin), ko je potekalo najbolj intenzivno preu~evanje fli{a na obmo~ju Istre. Marin~i} in ostali (1996, 141) povzemajo podatek, da je debelina plasti okrog 600 m, a pravijo da je to lahko pretirano, Pav{i~ in Peckmann (1996, 137) pa pi{eta, da je »… fli{no zaporedje, debelo ve~ kot 500 m …«. Laporji v fli{u Istre so v glavnem zelenkaste, sivkaste in rumenkaste barve ter so njegov dominanten ~len. Debele plasti pomenijo, da je bila sedimentacija dolgotrajna (Pol{ak in [iki} 1973, 26–27). Neprepereli pe{~enjaki so modrikasti, prepereli pa sivkasti do rumenkasti. Na pe{~enjakih so opazni sledovi tokov in sledi premikanja organizmov, na primer ~rvov, rakov (Pol{ak in [iki} 1973, 26; Magdaleni} 1972, 90; Pavlovec 1977a, 214). Poglavitne zna~ilnosti fli{a v srednji Istri so (Magdaleni} 1972, 88): • navpi~no izmenjavanje debelozrnatih in drobnozrnatih sedimentov (forameniferskih mikrobre~, pe{- ~enjakov in laporjev), • pe{~enjaki so srednje sortirani, gradivo v njih pa je identi~no gradivu v laporjih, • pe{~enjaki imajo dobro izraèno spodnjo mejo, medtem ko je zgornja meja nejasna in obstaja postopni prehod iz pe{~enjaka v lapor, • na spodnjih delih pe{~enjakov so mnoge sedimentne in organske teksture, • pe{~enjaki imajo dobro izraèn interval gradacije (to je »manj{anje velikosti zrn v plasti od spodaj navzgor« (Pav{i~ 2006, 96), sinonim je špostopna zrnavost’), paralelno laminacijo (to je »nastajanje lamin« oziroma »krojitev kamnine v tanke plo{~ice« (Pav{i~ 2006, 151)) in laminacijo te~enja (manj{e medslojne deformacije lamin v sloju (Magdaleni} 1972, 86)), • ni naglih sprememb v sestavi sedimentov (navpi~nih ali lateralnih), razen izmenjavanja bre~, pe{~enjakov in laporjev; spremembe v sestavi sedimentov so izraène pravokotno na smer turbiditnih tokov, • linearne sedimentne teksture kaèjo smer turbiditnih tokov {ir{ega obmo~ja, • v seriji so tudi odkladnine, nastale s podmorskim drsenjem, • v seriji ni avtohtone favne, razen mikrofavne v zgornjih delih laporjev; debelozrnati sedimenti vsebujejo pretransportirano favno, • ni ve~jih sprememb nagiba skladov na {ir{em obmo~ju, • niso izraèni pojavi, ki bi kazali na subarealne razmere. Fli{ ob slovenski obali sestavljajo menjajo~e plasti rjavih do sivih pe{~enjakov in sivih do zelenor-javih laporjev. Plasti so debele od nekaj centimetrov do nekaj decimetrov. Pe{~enjaki so trdni in vsebujejo mnogo kremenovih zrnc (Pavlovec 1977b, 402), vezivo med delci pa je najve~krat karbonatno (Pavlovec 1980, 120). Svè pe{~enjak reagira s solno kislino, preperel pa manj izrazito ali sploh ne. Pri preperelem pe{~enjaku je karbonatna primes pogosto izlu{~ena. Ob zunanjem robu so pe{~enjaki skoraj vedno prepereli (slika 16), kar spoznamo po rjavi barvi in slab{i sprijetosti pe{~enih zrn (Pavlovec 1980, 120). Ob razpokah sega prepereli del tudi ve~ decimetrov pod povr{ino. Pe{~enjaki ponavadi razpadajo v kose Slika 15: Pe{~enjaki se lomijo v kose z roboidalno osnovno ploskvijo in so na meli{~u obrnjeni ZORN z dalj{o osjo navzdol. Vidimo tudi obmo~ja A TIJ preperevanja rjavkaste barve. MA 32 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 ZORNA Slika 16: Preperelost zunanjega roba pe{~enjakov TIJ MA prepoznamo po rjavkasti barvi. z romboidalno osnovno ploskvijo (slika 15). Laporji so mehkej{i in se drobijo v nepravilne, dokaj ostre delce. V~asih se krojijo le~asto, tako da imajo razpadli delci konkavne oziroma konveksne ploskve (slika 17). Tudi laporji reagirajo s solno kislino, kar pomeni, da je v njih dosti CaCO (Pavlovec 1977b, 402). 3 Laporji so v notranjosti sive barve, na povr{ini pa zaradi preperevanja rjavkaste (Pavlovec 1977a, 210). Preperevanje je hitrej{e v drobnozrnatih fli{nih kamninah, medtem ko so fli{ni pe{~enjaki in bre~e bolj odporni. Po Arbanasu, Bencu in Jardasu (1999, 83) je relief vzpet tam, kjer sta prisotna pe{~enjak in bre~a. Radinja (1973, 78) pi{e, da je za »… proces razpadanja in preperevanja fli{a …« pomembno, da se »… menjavajo plasti, ki so razli~no higroskopi~ne in imajo razli~en raztezni koeficient. Stopnjo preperelosti pa kaè è barva ene in druge kamnine, prav tako pa tudi razvoj leptoklaz [po Pav{i~u (2006, 155) manj{ih razpok v kamnini, opomba avtorja] … [e zna~ilnej{a je nepravilna poliedri~na krojitev …«. Pe{~enjaki v srednji Istri vsebujejo od 31 do 75 % kalcita, srednja velikost zrn je med 0,12 in 0,21 mm (Magdaleni} 1972, 78–79). Po podatkih iz slovenskega dela Istre je vsebnost CaO med 26 in 30 % v kamnolomu Jelarji oziroma med 25 in 35 % v kamnolomu Poljane-Pu~e (Mirti~ in ostali 1999, 76, 80). Slika 17: Lapor je mo~no preperel/razpokan do globine med 5 in 10 cm (pre~ni prerez pobo~ja, ZORNA povr{je je na desni), potem pa se razpokanost TIJ MA mo~no zmanj{a. 33 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn popolno zaporedje fli{nih kamnin nepopolno zaporedje fli{nih kamnin laporovec laporovec s planktonskimi pe{~enjak forameniferami laminiran laporovec naguban laporovec laminiran laporovec pe{~enjak konglomerat ali bre~a Slika 18: Popolno in nepopolno zaporedje fli{nih kamnin po Pav{i~u (1998, 5). Magdaleni}eva (1972, 80–84) navaja podobno vsebnost kalcita tudi v laporjih, ki je bila pri nekaterih vzorcih manj{a od 35 %, pri vzorcih iz debelej{ih sekvenc pa med 35 in 75 %. Na Primorskem je doma~e ime za fli{ šsovdan’ (Pavlovec 1965/66, 98; Pavlovec 1974, 146; Pavlovec 1975, 159; Pavlovec 1977a, 213), ki v strokovni literaturi pomeni eno od oblik fli{a, in sicer »… hitro menjavanje tankih plasti laporjev in pe{~enjakov …«, drugih kamnin pa je zelo malo (Pavlovec 1977a, 213). Posamezne plasti so debele komaj nekaj centimetrov oziroma najve~ do pol metra (Pavlovec 1974, 146). Pavlovec (1980, 120) navaja, da je »… najpogostej{a debelina pe{~enjakove plasti …« od 10 do 20 cm, laporji pa »… navadno ne doseèjo tak{ne debeline …« (Pavlovec 1965/66, 98). Pavlovec (1977a, 213) je opisal tudi nastajanje fli{nih kamnin: »… Reke so v takratno morje nana- {ale velike mnoìne razli~nega materiala. Tudi obalne stene so se ru{ile in drobci teh sten so se kopi~ili ob obali. Od ~asa do ~asa se je nabralo toliko materiala, da se je za~el vsipati proti globljim delom morja. Za~el se je vrtin~iti v mogo~nih blatnih tokovih, ki so odna{ali material lahko tudi desetine kilometrov dale~ od obale. Ko so tokovi izgubili svojo mo~, so za~eli odlagati material, ki so ga nosili s seboj. Razumljivo je, da so padli na tla najprej najdebelej{i kosci in pozneje vse drobnej{i. Zaradi tega je ena od osnovnih zna~ilnosti fli{nih kamnin razporejenost delcev po velikosti: vsaka fli{na plast ima spodaj najdebelej- {e delce, zgoraj najfinej{e. Tudi v sovdanu pomeni plast pe{~enjaka tisti del z debelej{imi delci, nad 1 – debelej{a (t. i. megaplast) 2 kalciturbiditov 2 – menjavanje laporovca 1 in pe{~enjaka 3 – pobo~no gradivo (meli{~e) 2 3 Slika 19: Tipi~no strmo in golo fli{no pobo~je vodotok v Istri (po Mihljevi~u 1995a, 312). 34 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 1 – menjavanje laporovca in pe{~enjaka 4 (skupno ve~ laporovca) 2 – debelej{a (t. i. megaplast) kalciturbiditov 3 – masivni laporovci 4 – menjavanje laporovca in pe{~enjaka (podobno koli~insko razmerje) 3 2 1 Slika 20: Zgornji del litolo{kega stolpca v fli{u Istre po Mihljevi}u (1995a, 312) ter Juraku in Fabi}u (2000, 607). pe{~enjakom leè~ lapor pa del fli{a s finej{imi delci. Ko se je material takole vsul v morje, se je tam odloìl, da je pri{lo do prekinitve in ~ez nekaj ~asa se je ponovno vsul in odloìla se je nova fli{na plast. Ker je fli{ nastajal v obdobjih, ko so se na obrobju morja dvigala gorovja, je iz teh nastajajo~ih gorovij prihajalo ogromno gradiva v morje in zato so fli{ne plasti debele tudi po ve~ sto metrov …«. »… Fli{ je mo~no preperel, zato je bilo na podlagi vzorcev iz vrtin mogo~e ugotoviti ve~ preperelih con, od popolnoma, mo~no, zmerno in neznatno preperele, do sveè oziroma nepo{kodovane kamnine …«, debelina preperele cone pa se razlikuje glede na litolo{ke zna~ilnosti (Arbanas, Benac in Jardas 1999, 85). Fli{ne kamnine »… niso posebno odporne proti eroziji (izpiranju, izjedanju, glodanju vode na zemelj-skem povr{ju) in preperevanju … Hitro razpadajo …« (Pavlovec 1998, 36), v njih pa so »… {tevilne doline in plazovi …« (Pavlovec 1977a, 213). Na sliki 20 je prikazan del fli{nega litolo{kega stolpca, ki po Magdaleni}evi (1972) spada v zgornji del tega stolpca. Vidna je raz~lemba na siliklastitne turbidite (arenitski (šarenit’ je »klasti~na kamnina iz terigenih zrn velikosti od 0,063 mm do 2 mm« (Pav{i~ 2006, 30)) in pelitski (špelit’ je »sedimentna kamnina, v kateri so drobci, manj{i od 0,063 mm« (Pav{i~ 2006, 207)) interval) ter karbonatne turbidite (mikrobre~a). Vsak od teh litolo{kih delov ima lastne geomorfne zna~ilnosti, ki izhajajo iz erodibilnosti posameznih slojev. Tako na primer homogeni sloj laporja, brez vidnih teksturnih prvin, po geomehan-skih merilih uvr{~ajo med mehke oziroma malo odporne kamnine, ki so najbolj erodibilne in na katerih so povr{insko spiranje ter `lebi~na in jarkovna erozija najintenzivnej{i (Jurak in Fabi}, 2000, 606). V najvi{ji del litolo{kega stolpca lahko uvrstimo tudi na{a erozijska polja v fli{u (poglavje 10.1) ter erozijsko polje 1 iz Abramov v hrva{ki Istri (Jurak in Fabi} 2000, 608). O erodibilnosti fli{a govori tudi dejstvo, da so useki v njem neobstojni (Magdaleni} in ostali 1980). Po Mi{~evi}u (1994) je to {e posebno zna~ilno za pelitske intervale v fli{u. Po Mi~eti}evi (1993, 22) so v fli{nem delu Istre razmere za nastanek pospe{ene erozije zaradi rela-tivnih vi{inskih razlik, precej{njih naklonov, precej{njih temperaturnih razlik in sorazmerno obilnih padavin ugodne. Po Lazarevi}u in Mili~evi}u (1983, 56) litolo{ka zgradba ni glavni pogoj za intenzivnost erozije, je pa zanjo pomemben predpogoj. Za fli{ sta zna~ilni velika litolo{ka heterogenost s pogostim menjavanjem litolo{kih ~lenov in slaba infiltracija. Zaradi slednje velik del padavin odte~e povr{insko, zato so ob neza{~itenosti z rastlinskim pokrovom pogosti erozijski jarki in erozijska àri{~a (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 56, 58). Bakota, [tajduhar in Mi~eti} (1983, 67) pi{ejo, da je zaradi ~ezmernega in nepravilnega sekanja gozda, obdelovanja zemlji{~ v smeri pobo~ij, poàrov, nadelave poti in ~ezmerne pa{e glavni krivec 35 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn za erozijo na fli{u ~lovek. ^lovekov vpliv se po Mi~eti}evi (1993, 22) vidi, ker skorajda ni normalno raz-vitega gozda, pa~ pa je gozd le v razli~nih degradacijskih stadijih. Ko pride do odstranitve rastlinskega pokrova, se prst hitro izgublja, po odstranitvi prsti pa se erodira tudi sam fli{. Bakota, [tajduhar in Mi~eti} (1983, 67) pi{ejo tudi, da je fli{ popolnoma neprepusten oziroma vododr- èn. Prst (ve~ o prsti na fli{u v poglavju 9.1) je razmeroma plitva in zato {e ob~utljivej{a na erozijo. »… Fli{ne kamnine ne prepu{~ajo vode, zato te ob hudem deèvju hitro narastejo in drvijo po pobo~jih. S seboj prinesejo mnogo fli{ne preperine pa tudi manj{ih kosov laporja in pe{~enjaka …« (Pavlovec 1977b, 405). Preglednica 7: Nekatere geomehanske lastnosti fli{a (Dular 2000, 7–8). lapor pe{~enjak »fli{na hribina« zgo{~eno fli{no gradivo (»nasipni material«) enoosna tla~na 5 do 30 (zelo mehka 40 do 150 (srednje – – trdnost (MN/m2) in mehka kamnina) trdna in trdna kamnina) prostorninska – – 26 – teà (kN/m3) strìna trdnost 30° do 40° 35° do 45° – 25° (moker) (prevladuje lapor) (enaka zastopanost do 35° (suh) laporja in pe{~enjaka) Lapor je prakti~no neprepusten za vodo, ~e pa prevladujejo plasti pe{~enjaka, se lahko v njem skladi{~ijo manj{e koli~ine podtalne vode, ki se pretaka po razpokah. Razpoke (ne upo{tevajo~ medplastne razpoke) segajo do globine od 2 do 6 m. Gladina podtalnice je v globini od 4 do 8 m, lahko tudi globlje. Na stiku pobo~nega gradiva in fli{ne podlage se pretaka »precedna pobo~na voda« (Dular 2000, 7–8). Ob slovenski obali je ljudski izraz za fli{ni lapor »ta{elo«. Podoben ljudski izraz »te{elj« za svetlo siv lapor, ki se pojavlja na bazi fli{a in predstavlja prehod med numulitnim apnencem in fli{em, poznajo tudi v Brkinih. Podobnega izvora je tudi ljudski izraz »kro{tel« oziroma »kro{telo«, kot fli{ni lapor imenujejo v okolici Trsta (Pavlovec 1961, 161–162). Lorenz von Liburnau (1891, 24) za tassello pi{e, da »… lahko prepereva in razpada in ne dopu{~a ostrih ter strmih poglobitev, pa~ pa le zaobljene vi{inske oblike …«. Prst je »… globoka in rumene do rumeno-rjave barve, zaradi ~esar se imenuje obmo~je, kjer prevladuje ta kamnina, rumena [po Meliku (1960, 152) Siva, opomba avtorja] Istra«. Na podlagi prevladujo~e barve v pokrajini avtor deli Istro na Istrio bianco, Istrio giallo in Istrio rosso (Belo, Rumeno [Sivo, po Meliku 1960, 152] in Rde~o Istro). Bela ozna~uje apnen~asto obmo~je ^i~arije, Rumena fli{ni del in Rde~a apnen~asto obmo~je, ki ga prekriva terra rossa. Avtor poudari, da Istrie biance ne gre zame-njevati s terro bianco (bela prst), kot lokalno prebivalstvo imenuje svetlej{o prst na fli{u v nasprotju z rde~o prstjo (terro rosso) na apnencu (Lorenz 1891, 23–24). O dveh razli~nih prsteh v slovenski Istri è leta 1700 pi{e koprski {kof Paolo Naldini (2001, 227–228): »… Ena je manj oziroma skorajda ni kamnita in je zato ugodnej{a za obdelovanje pa tudi plodnej{a … Druga je popolnoma ali pa zelo kamnita in zato ni obdelana, saj je s plugom ponavadi ni mogo~e orati … Zemlja, ki smo jo najprej opisali, je zelo raz{irjena v razli~nih predelih pokrajine, {e posebej pa na obmo~ju Kopra. Zanjo se uporabljajo splo{na imena kot so gora, gri~ ali dolina … Toda zemlja slab{e kakovosti, ki je pogostej{a v smeri proti Kra{kemu robu, se ne imenuje ve~ gora, gri~ ali dolina, ampak brez razlike samo Kras …«. Lorenz von Liburnau (1891, 24) v nadaljevanju pi{e, da se zelo o~itno »… kaè, kako ima lahko isti vzrok, denimo vandalska deforestacija, na razli~ni kamninski podlagi razli~ne u~inke. Tako reko~ nepre-pereli apnenec na ^i~ariji je svoje toge reliefne oblike obdràl tudi po razgalitvi, nasprotno pa je lahko prepereli »tassello« podvrèn neprestanemu preoblikovanju, kru{enju in odplavljanju. Na tem obmo~ju neko stalnost oblik kaèjo le ravnine, na katerih ne prihaja do odplavljanja, pa tudi oblike v tr{em pe{~enjaku ali na izdankih apnenca …«. Po Lorenzu von Liburnau (1891, 24) so zato ponavadi »… sklenjena 36 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Trieste/Trst ITALIJA Koper Izola Riàna SLOVENIJA Piran Dragonja Um meja Istre a{ki potok Buzet HRVA[KA Rijeka/ Mirna Reka zajezitev Butoniga zajezitev Letaj (Boljun}ica) Pazin Ra{a Plomin Rovinj Pula/Pulj Legenda Bela Istra Siva Istra Avtor zemljevida: Matija Zorn Rde~a Istra © Geografski in{titut Antona Melika Slika 21: Pokrajinska delitev Istre ZRC SAZU (Lon~ar 2005, 249). naselja le na tak{nih stabilnej{ih vi{inah, nasprotno pa so strmej{a, stalno kru{ljiva pobo~ja gola. Manj strma pobo~ja imajo obilna ilovnata tla … in zato v rumeni Istri pogosto najdemo travnike, polja in gozdove …«. Skoraj identi~en zapis najdemo nekaj let pozneje pri Rutarju (1896, 12), ki fli{ni del Istre imenu @ol-ta [Rumena, opomba avtorja] Istra, »… ker so tla sestavljena iz rumenega pe{~enca (»tassello«). Tudi zemlja, ki se iz njega rada naredi in ki v~asi prav na globokem leì, je òlta ali pa òltorujava. Tu ni ni~ strmih oblik, ampak samo okrogli gri~i, le vodoto~ine so globoko izdolbene …«. Opis nadaljuje: »… @ol-ta Istra se vzdiga med 285 pa 380 m. Tam, kjer se nahaja kra{ki vapnenec kot temelj zemlji{~a, so tla popolnoma gola, ker po nespametnem uni~enju gozdov ta kamen ni skoro ni~ sperel [preperel, opomba avtorja]. Pe{~enec pa se vedno preobrazuje, razpada, drobi in voda ga odna{a, izvzem{i bolj ravne kraje. Samo tr{a pe{~en~eva zrna in ostanki vapnen~evih skal {trle izmed rodovitne zemlje, ker je mehkej{i pe{~enec è razpadel. Na teh vzvi{kih se nahajajo bivali{~a è od starodavnosti. Bolj strmi obronki, s katerih se zemlja vedno useda, so goli, a polònej{i in ilnati, pa precej zeleni ter z gozdom poraste-ni. Zato najdemo sredi òlte Istre ve~krat obsène travnike, polja, gaje in celo gozdove … Med globokimi jarugami [erozijski jarki, opomba avtorja] se vijo ka~asto potóki, polònej{i obronki pa nosijo travnike, njive, vinograde in tu pa tam celo listavce …«. Za Lorenza von Liburnaua (1891) je tipi~na tovrstna pokrajina v okolici Buzeta in Pazina. Buzet stoji na gri~u, ki »… ga s treh strani zaobljajo globoki jarki, ki se navzdol proti plitvej{im gri~em zdruìjo. Na pobo~jih teh gri~ev se v manj{em merilu ponovi omenjena tvorba jarkov … na polònej{ih, z jarki manj prepredenih pobo~jih, so travniki in polja na ve~jih parcelah kot …« v Beli ali Rde~i Istri, kar »… velja tudi za vinsko trto …« in listavce. Pri Pazinu je med drugim zapisal, da se v njegovi okolici izmenjujejo gozd in obdelovalna zemlji{~a, na katerih pa so »divje razpoke« [erozijski jarki, opomba avtorja]. Na obmo~ju »… med Rokavama …« imenujejo »… lapor preprosto pesek; od tod ledinska imena Peskovlje in Pesek …« (Kodarin 1998, 20). 37 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 20053. ZORN, 10.A TIJ MA Slika 22: Med Kremenjem in Maru{i}i na Hrva{kem je na jùnem robu pore~ja Dragonje meja med Sivo Istro (zgoraj; rumenkasta prst na fli{u) in Rde~o Istro (spodaj; rde~kasta prst (terra rosa) na apnencu). 3.1.1 FLI[ IN ^LOVEK Kot smo videli, je ~lovek fli{ poimenoval po pobo~nih procesih (Schaub 1961, 333), ki so zna~ilni zanj. Plazenje je po navedbah Schauba (1961, 334) pogostej{e na obmo~jih, kjer je fli{ prekrit z moren-skim (na primer plaz nad Kose~em; Komac in Zorn 2002, 59) ali pobo~nim gradivom (plazovi v severnem delu Vipavske doline; najve~jega znanega omenja è Seidl (1913; po Pavlovcu 1973, 55) in pokriva 12 km2; glej tudi Popit in Ko{ir 2003; ve~ o plazovih v poglavju 7). Tudi drugod so za fli{ zna~ilni {tevilni zemeljski plazovi, na primer v Zahodnih Beskidih (Karpati, ^e{ka) (Hradecký in Pánek 2004, 54–58). @e Schaub (1961, 334) omenja, da stro{ki, povezani z odpravo posledic naravnih nesre~ na fli{u, niso majhni. Niso pa pobo~ni procesi edini, s katerimi ~lovek povezuje fli{. Zaradi slabe prepustnosti fli{a je ob nalivih velik povr{inski odtok in ljudje ob Dragonji poznajo »hude ure« oziroma poplave, ki so v preteklosti pogosto prizadele dolino. Po drugi strani pa slaba prepustnost fli{nih kamnin pomeni, da »… niso tako redki majhni izviri …«, kar omogo~a hitro izdelavo kalov (Pavlovec 1975, 160). V hrva{ki Istri zaradi izgleda fli{ne pokrajine, to obmo~je imenujejo Siva Istra, v nasprotju z Belo Istro, kjer prevladuje apnenec, in Rde~o Istro, kjer je prst polna rde~ega boksita (Pavlovec 1975, 160). Med fli{nimi plastmi ni redek tudi premog, ki je nastal iz nekdaj naplavljenega lesa (Schaub 1961, 336). Kot primer naj navedemo rudnik pri Se~ovljah, ki je è ve~ desetletij opu{~en, ponekod pa fli{ne kamnine {e vedno izkori{~ajo v ve~jem obsegu, na primer cementarna Anhovo. Za gradnjo in posipa-nje cest so pridobivali pe{~enjake v kamnolomih, na primer pri Dobravljah v Vipavski dolini in na Miljskem polotoku, ob italijanski meji (Pavlovec 1975, 160–161). Kme~ki domovi v Gori{kih brdih so skoraj brez izjeme »… zgrajeni iz fli{nih pe{~enjakov, ki se dajo lepo oblikovati in nakladati drug na drugega …«, 38 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 pa tudi »… precej gosta naseljenost in {tevilni vinogradi imajo svoj vzrok prav v fli{nih, sovdanovih kamninah …«. Fli{ne kamnine so tudi slabo prepustne za vodo in rastline na tak{nih tleh »… ne trpijo prevelike su{e …« (Pavlovec 1977a, 215). »… Fli{ni pe{~enjak je slab za natan~nej{o obdelavo, pa tudi neod-poren proti preperevanju. Nakoliko làje je oklesati kalkarenit, ~eprav tudi ta ne prenese posebno natan~ne obdelave. Prednost fli{nih kamnin pred apnenci je v enostavnem pridobivanju, zakaj fli{ne kamnine nasto-pajo v tanj{ih plasteh in jih je zelo lahko razbiti na precej pravilne kose …« (Klemen~i~ in ostali 1987, 83). Fli{ne kamnine so uporabne za zidove, podboje vrat, obrobe oken ali pohodne plo{~e: iz njih sta na primer tlak Tartinijevega trga v Piranu in vila Marija v Portoroù. V srednji Istri so izkori{~ali fli{no bre~o (tako imenovano mandolato) zlasti okrog Pazina, pri Gra~i{}u (Vesel in ostali 1992, 26, 50–51). ^lovek je fli{ne pe{~enjake uporabljal tudi za gradnjo kulturnih teras (Pavlovec 1975, 158). Fli{ne kamnine razpadajo in tvorijo rodovitno prst, na kateri dobro uspevajo vinogradi (Pavlovec 1975, 159). Zna~ilna vrsta vina na slovenski obali je refo{k. Za kopalce ob slovenski obali je zanimivo, da je tu manj morskih jèkov, razlog pa so prav fli{ne plasti. Zaradi njih je namre~ morje bolj blatno kot ob apnen~asti obali, kar mnogim morskih ìvalim ne ustreza (Pavlovec 1977b, 404). 3.2 EROZIJSKI PROCESI IN NAKLON POVR[JA Z ve~anjem naklona se stopnja erozije pobo~ij pove~uje, saj se na strmej{ih pobo~jih pove~ata koli- ~ina in hitrost povr{inskega odtoka (Goudie 1995, 133). [tevilne meritve po svetu potrjujejo, da z naklonom erozija nara{~a. Na obmo~ju Taranaki na Novi Zelandiji je bila na primer erozija na pobo~jih z naklonom 28° okrog 2,4 mm/leto ±0,06 mm/leto, na pobo~jih z naklonom 32° pa je narasla na 2,7 mm/leto ±0,8 mm/leto (Allison 1994, 432). Payton in ostali (1992) so na severovzhodu gorovja Irangi Hills v Tanzaniji na podlagi procesov erozije in denudacije pobo~ja razdelili v razrede. Na pobo~jih z naklonom nad 15° se na povr{ju pojavlja mati~na kamnina, saj je bila preperina zaradi odplakovanja in polzenja odnesena. Na pobo~jih z naklonom od 5 do 15° nastajata mo~na ploskovna (angle{ko sheet erosion) in jarkovna (angle{ko gully erosion) erozija, pobo~ja z naklonom od 2 do 3° pa so konkavna in prekrita s sedimenti. Za pobo~ja z nakloni manj kot 2° so zna~ilni pe{~eni vr{aji. Procesi na teh pobo~jih naj bi potekali ve~ kot 1000 let (Allison 1994, 432). Preglednica 8: Zna~ilni geomorfni procesi po naklonskih razredih (po Demeku in ostalih 1972, 57; Natek 1983, 50, 67) ter njihova zastopanost v pore~ju Dragonje. naklonski razred (°) prevladujo~i geomorfni procesi delè v pore~ju Dragonje (%) do 2,0 razmeroma {ibko, ve~inoma ploskovno odna{anje gradiva; pogosto zastajanje 3,19 vode zaradi po~asnega odtekanja (poplave) od 2,0 do 5,9 zmerno odna{anje gradiva; na njivah je mòna erozija prsti; iz ploskovnega 14,35 odna{anja krajevno nastajajo erozijskìlebi~i; polzenje preperine v gozdu od 6,0 do 11,9 mo~no odna{anje gradiva; erozija prsti na njivah in travnikih; naklon 12° je kriti~en nagib, nad katerim se prst ne more razviti v celoti; mònost proènja 26,24 manj{ih zemeljskih plazov od 12,0 do 19,9 zelo mo~no ploskovno odna{anje, ki prehaja v linijsko erozijo (erozijski jarki); 30,23 zemeljski plazovi od 20,0 do 31,9 zelo mo~no odna{anje, ve~inoma linijska erozija; zemeljski plazovi 22,30 od 32,0 do 54,9 32° je naravni posipni kot; nesprijeti ali odtrgani delci kamnine so v labilnem 3,69 poloàju in se pod vplivom gravitacije valijo navzdol; ni ve~ sklenjene odeje prsti, na povr{ju je pogosto ìva skala; padajo~e kamenje, skalni podori nad 55,0 stena; ìva skala; vsak odlu{~en delec kamnine pod vplivom gravitacije pade 0,001 navzdol; padajo~e kamenje, skalni podori; pod steno so meli{~a 39 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Legenda obmo~je meritev vode do 2 naklonski razredi (°) 2–5,9 6–11,9 12–19,9 20–31,9 32–54,9 55 in ve~ 0 0,5 1 2 km 0 0,5 1 2 km Avtor vsebine: Matija Zorn Avtor zemljevida: Matija Zorn © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Slika 23: Naklonski razredi v pore~ju Dragonje po preglednici 8. Preglednica 8 prikazuje delovanje geomorfnih procesov pri razli~nih naklonih. Podrobno je naklon-ske razrede in geomorfne procese v njih opisal tudi Komac (2006, 60–64). Chaplot in Le Bissonnais (2000, 152) sta ugotovila, da se erozija in povr{inski odtok z ve~anjem naklona pove~ujeta, toda (kar je pomembno za na{e raziskave; poglavje 9.2), koncentracije suspendiranega gradiva se pri erozijskih poljih velikosti 1 m2 z naklonom niso spreminjale. To razlagata s spoznanjem, da je dolìna majhnih erozijskih polj tako kratka, da se hitrost povr{inskega toka pri razli~nih naklonih bistveno ne razlikuje. Do na{ih meritev je v Sloveniji obstajala le ena raziskava erozije prsti na razli~nih naklonih (velikost erozijskih polj 1 m2), ki pa v nasprotju z zgoraj napisanim ni ugotovila razlik v koli~ini spranega gradiva pri razli~nih naklonih (Repov` 2005, 47). 3.3 EROZIJSKI PROCESI IN VREMENSKE RAZMERE V Sloveniji je pomembna zlasti erozivnost padavin, manj pa erozivnost vetra (poglavje 9.4). Ta je pomembnej{a v su{nih predelih, pri nas pa zlasti na obmo~jih z burjo. Vpliv padavin se kaè v ener-giji dènih kapljic (lo~ujejo delce prsti med seboj) ter pri povr{inskem spiranju in povr{inskem odtoku. Za erozijo so pomembne intenzivne kratke padavine, ki povzro~ijo prekora~itev infiltracijske kapacitete prsti, pa tudi manj intenzivne padavine, ki trajajo dlje, a popolnoma nasi~ijo prst z vodo. Pomembna je tudi vlànost prsti pred erozivnim vremenskim dogodkom (Goudie 1995, 131–132). Po Goudieju (1995, 132) je erozivnost padavin funkcija intenzitete in dolìne padavin, koli~ine padavin ter premera in hitrosti dènih kapljic. Odgovor na vpra{anje, kje je prag, ko padavine za~nejo intenzivneje erodirati pobo~ja, ostaja nedo-re~en. Nedvomno je povezan z lastnostmi prsti, pa tudi z naravo erozivnih procesov (Goudie 1995, 132). 40 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 9: Razmerje med erozijo prsti in intenzivnimi padavinami v kraju Zanesville (Ohio, ZDA) v letih 1934–1942 (Goudie 1995, 132). maksimalne petminutne {tevilo dènih dogodkov povpre~na erozija ob deèvnem padavine (mm) dogodku (kg/m2) od 0,0 do 25,4 40 0,37 od 25,5 do 50,8 61 0,60 od 50,9 do 76,2 40 1,18 od 76,3 do 101,6 19 1,14 od 101,7 do 127,0 13 3,42 od 127,1 do 152,4 4 3,63 od 152,5 do 177,8 5 3,87 od 177,9 do 254,0 1 4,79 Husnjak in ostali (2001) pi{ejo, da se padavine v srednji Istri uvr{~ajo v kategorijo visoke erozivnosti (Jurak, Petra{ in Gajski 2002, 55). V Istri se koli~ina padavin pove~uje od zahoda oziroma od zahodne obale z okrog 700 mm proti vzhodu; v notranjosti jih je 1200 mm in na U~ki kar 2900 mm (Tomi} 1983, 35). Razporeditev padavin ustreza sredozemskemu dènemu reìmu z izrazitim jesenskim maksimumom (Blaèvi} 1994, 228). Velika koli~ina padavin, vi{ek padavin jeseni in njihove mo~ne intenzitete ustvarjajo ugodne razmere za vodno erozijo. V kombinaciji z neodpornimi in slabo prepustnimi kamninami, velikimi nakloni in delovanjem ~loveka ima lahko voda veliko ru{ilno mo~ (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 59). 3.3.1 VREMENSKE RAZMERE V ^ASU MERITEV Erozijsko-denudacijski procesi so tesno povezani z vremenskimi razmerami, zato v nadaljevanju predstavljamo temperaturne, padavinske in vetrne razmere v ~asu na{ih meritev, primerjamo pa jih tudi z dolgoletnimi povpre~ji. 3.3.1.1 Splo{no o podnebju obmo~ja meritev Za podnebje slovenske Istre se je uveljavil izraz »submediteransko« oziroma »omiljeno mediteransko (sredozemsko) podnebje«, toda klasifikacije podnebja na makro ravni podnebja krajev ob Trà{kem zalivu ne uvr{~ajo med mediteranska podnebja. Po Köppnovi podnebni klasifikaciji je obmo~je uvr{~eno v zmerno tople, vlàne klime (Cf) (Ogrin 1995, 263), mediteransko podnebje pa ima ob vzhodnem Jadranu {ele obalni pas jùno od Kvarnerskega zaliva (Csa) (The Times … 2003, 36–37). Natan~neje so po Köppnovi podnebni klasifikaciji priobalna obmo~ja slovenske Istre uvr{~ena med pokrajine s Cfa klimo (zmerno toplo, vlàno podnebje z vro~im poletjem), kraji v notranjosti, kjer so è mo~nej{i celinski podnebni vplivi, pa med Cfb klimo (zmerno toplo, vlàno podnebje s toplim poletjem). »… V ta klimatski razred spada ve~ina Slovenije in Evrope …« (Ogrin 1995, 266). Na podlagi klimatolo{kega zemljevida Istre (Ogrin 2005, 391) ima sredozemsko podnebje (Cs) obalni pas med Novigradom in Rabcem na Hrva{kem. Glavne zna~ilnosti submediteranskega podnebja v Sloveniji so: »… povpre~ne januarske temperature med 0 in 4 °C, julijske med 19 in 22 °C in povpre~ne letne temperature nad 10 °C. Pri padavinskem reìmu pa primarni maksimum padavin jeseni, sekundarni pa na prehodu pomladi v poletje, primarni minimum pozimi in sekundarni poleti …« (Ogrin 1995, 269). Ogrin (1995, 277) v klimatski ~lenitvi slovenske Istre lo~i {est klimatskih pasov, med katerimi sta dva, »klima osrednjega dela fli{nega gri~evja« in »klima zgornjega dela dolin in fluviokra{kih podolij«, 41 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn klima priobalnega pasu I T A L I J A klima osrednjega dela fli{nega gri~evja RODIK klima Podgorske in Pregarske planote KOZINA klima Slavnika in ^i~arije klima spodnjega dela dolin SOCERB klima zg. dela dolin in fluviokra{kih podolij HRVATINI ANKARAN SP. [KOFIJE OSP PRE[NICA J A D R A N S K O M O R J E TINJAN ZG. [KOFIJE ^RNOTI^E KOPER DEKANI BERTOKI RI@ANA^RNI KAL IZOLA [KOCJAN POBEGI ^E@ARJI STRUNJAN Slavnik [ALARA BEZOVICA JAGODJE PIRAN PODGORJE SV. ANTON KUBED PORTORO@ VANGANEL GA@ON [ARED HRASTOVLJE LUCIJA MAREZIGE MALIJA GRA^I[^E [MARJE BABI^I Kojnik SE^A PADNA POMJAN Se~oveljske KORTE BOR[T 1000 NOVA VAS KO[TABONA soline SE^OVLJE mm PU^E MOVRA@ TREBE[E RAKITOVEC KRKAV^E SO^ERGA 1700 1100 SV. PETER DRAGONJA mm 1500 1600 mm 1300 1400 mm mm mm mm 1200 PREGARA m m Avtor vsebine: Darko Ogrin Avtorja zemljevida: Jerneja Fridl, Matija Zorn © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU H R V A [ K A Slika 24: Podnebna ~lenitev slovenske Istre z letno koli~ino padavin (Ogrin 1995, 176, 277). pomembna za na{e meritve. Prvi zaradi obmo~ja meritev erozije prsti (poglavje 9), drugi pa zaradi obmo~ja meritev spro{~anja fli{a in meritev premikanja gradiva po erozijskem jarku (poglavje 10). Obmo~je klime osrednjega dela fli{nega gri~evja obsega hrbte in pobo~ja med Dragonjo, Drnico, Riàno in Osapsko reko, v nadmorskih vi{inah med 200 (250) in 400 m, brez dna dolin. Zaradi velike reliefne razgibanosti lahko ta podnebni pas {e podrobneje raz~lenimo na prisojna in osojna pobo~ja ter na temena fli{nih hrbtov. Prisoje nad desnim bregom Dragonje in Rokave dobijo letno od 5040 do 5400 MJ/m2 energije, osoje nad levim bregom pa le okrog 3240 MJ/m2 (Ogrin 1995, 278). Na{a merilna polja spro{~anja fli{a in premikanja gradiva po erozijskem jarku (poglavje 10) nad levim bregom Rokave so bila dobra dva zimska meseca pod horizontom sonca. Obsijanost vpliva na temperature, ki so na prisojah, kljub vi{ji nadmorski vi{ini in bolj celinski legi, v povpre~ju le za 0,5 do 1 °C nìje od temperatur obalnega pasu. Enkratne temperaturne razlike med prisojami in osojami lahko zna{ajo do 10 °C (Ogrin 1995, 278). Ekspozicija vpliva tako na rastlinstvo kot na kmetijsko rabo. Prisojna in pred burjo za{~itena pobo~ja so bila terasirana in zasajena z vinsko trto, sadnim drevjem in oljkami, osojna pa so v preteklosti izkori{~ali zlasti za pa{o, po opustitvi pa so se zarasla. Naravno rastlinje na prisojnih pobo~jih je toploljubni puhasti hrast, pa tudi mali jesen in ostrolistni belu{, osojna in zato nekoliko bolj vlàna pobo~ja pa ve~inoma pora{~a zdrùba hrasta gradna (Ogrin 1995, 279). V tem podnebnem pasu letna koli~ina padavin nara{~a od zahoda, kjer jih povpre~no pade od 1050 do 1100 mm, proti vzhodu, kjer povpre~no pade od 1100 do 1300 mm padavin (Ogrin 1995, 279). Ogrin (1995, 281) lo~i kot poseben podnebni pas doline, zlasti »… zaradi mo~nih no~nih temperaturnih inverzij, ki se ob anticiklonalnem vremenu pojavljajo v vseh letnih ~asih in njihovega pomena za 42 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 naravno in kulturno rastje …«. Temperaturne razlike med kraji pod inverzno plastjo in kraji nad njo so do 8 °C (v priobalnem pasu med 3,5 in 5 °C – »klima spodnjega dela dolin«). Tudi zaradi tak{nih temperaturnih razmer so bili na dnu dolin zlasti njive in travniki, olj~ni nasadi in vinogradi pa so bili urejeni na pobo~jih (Ogrin 1995, 281). 3.3.1.2 Temperature Poznavanje temperaturnih razmer v obdobju meritev je pomembno zlasti zaradi preu~evanja dinamike spro{~anja fli{a s strmega fli{nega pobo~ja in posledi~no premikanja gradiva po erozijskem jarku (poglavje 10), za preu~evanje erozije prsti (poglavje 9) pa so temperature manj pomembne. Pregrade za merjenje spro{~anja fli{a smo postavili nad levim bregom srednjega toka Rokave, na osojno pobo~je nekaj 10 m nad dnom doline (nadmorska vi{ina dna doline je 149 m, pregrad pa okrog 200 m), ki ima na Osnovni dràvni karti 1 : 5000 Buje-9 zemljepisno ime Strane. Del pobo~ja, na katerem smo izvajali meritve, ve~inoma sega v inverzijsko plast dna dolin. Temperature vplivajo na dinamiko spro{~anja fli{a zlasti v hladnem delu leta (slika 248) s prehodi iz negativnih v pozitivne temperature. Za ugotavljanje {tevila tovrstnih prehodov v ~asu od ene do druge meritve smo uporabili podatke o dnevnih temperaturnih ekstremih za temperaturno postajo v Kopru. Zavedamo se, da te temperature ne ustrezajo povsem razmeram v zaledju priobalnega pasu, a so najbolj{i mòni priblièk, saj nismo imeli na razpolago termometra, ki bi stalno meril temperaturo ob na{ih pregradah ali celo v kamnini sami (glej Gruber, Hoelzle in Haeberli 2004; Minor in Funk 2005). Izvajali smo le ob~asne meritve razlik minimalnih temperatur med obalo (Koper), dnom doline (Vanganel) in prisojnim pobo~jem pod slemenom (Marezige) (preglednica 10). Preglednica 10: Razlike v minimalnih dnevnih temperaturah (v °C) med obalo (Koper), dnom doline (Vanganel) in prisojnim pobo~jem pod slemenom (Marezige). Temperature so bile merjene na vi{ini 1 m med 7.00 in 8.00, v Kopru na kriì{~u Istrske in Ljubljanske ceste, v Vanganelu pri avtobusni postaji, kjer se cesta za~ne dvigati proti vasi Babi~i, in v Marezigah jùno od hi{e Marezige 13a, na pobo~ju pod vrhom slemena ( * Agencija Republike Slovenije za okolje 2006). datum Koper – Koper Vanganel razlika Marezige razlika med uradni podatek* med Koprom Marezigami in Vanganelom in Vanganelom 12. 1. 2006 +3,1 –1,5 –4,5 –3,0 –0,5 –4,0 19. 1. 2006 –1,8 –1,0 –3,0 –2,0 –1,5 –1,5 26. 1. 2006 –3,9 –2,0 –4,0 –2,0 –2,5 –1,5 2. 2. 2006 +1,2 –0,5 –1,0 –0,5 +2,5 –3,5 8. 2. 2006 –4,9 –2,5 –3,0 –0,5 –2,0 –1,0 15. 2. 2006 –2,8 –1,5 –1,0 –0,5 +1,0 –2,0 23. 2. 2006 +4,7 +3,5 +1,5 –2,0 +2,5 –1,0 1. 3. 2006 –4,3 –3,5 –5,0 –1,5 –3,5 –1,5 15. 3. 2006 +2,2 –0,5 –1,5 –1,0 –1,0 –0,5 Na podlagi podatkov iz preglednice 10 so bile povpre~ne razlike minimalnih temperatur med oba-lo (Koper) in dnom doline (Vanganel) –1,3 °C, med dnom doline in slemenom (Marezige) pa –1,8 °C. Za prilagoditev (oziroma korekcijo) temperatur priobalnega pasu na temperaturne razmere v dolinah v zaledju smo uporabili delo Ogrina (1995), ki je primerjal podatke za priobalna Koper oziroma Portorò s podatki za Kubed v zaledju. Temperaturna postaja v Kubedu je delovala v klimatolo{kem obdobju 1961–1990 (Ogrin 1995, 97), po letu 1991 pa v »…zaledju ne deluje ve~ nobena meteorolo{ka postaja…« (Ogrin 2002, 162). 43 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 11: Povpre~ne minimalne mese~ne temperaturne zraka v Kopru glede na dolgoletno povpre~je (1961–1990; Klimatografija … 1995b, 274) in povpre~ne minimalne mese~ne temperaturne zraka v ~asu meritev (Agencija Republike Slovenije za okolje 2006; *povpre~je 2005 in 2006, **za posamezne mesece upo{tevani dnevi so prilagojeni merilnim dnem (za merilne dni glej preglednico 94)). mesec povpre~na minimalna povpre~na minimalna odstopanje {tevilo dni z negativnimi povpre~na minimalna {tevilo dni z negativnimi temperatura zraka temperatura zraka od dolgoletnega temperaturami temperatura zraka temperaturami v Kopru (1961–1990) v Kopru povpre~ja na dnu dolin fli{nega (februar 2005–april 2006)** gri~evja (februar 2005–april 2006) januar 2,1 0,5 –1,6 17,0 –2,5 26,0 februar 3,0 –0,2* –3,2 13,0* –3,2* 17,5* marec 5,3 3,6* –1,7 5,5* 0,6* 14,0* april 8,8 7,1* –1,7 0,0* 4,1* 4,0* maj 12,7 12,0 –0,7 0,0 9,0 0,0 junij 16,0 15,9 –0,1 0,0 12,9 0,0 julij 18,2 17,5 –0,7 0,0 14,5 0,0 avgust 18,1 16,6 –1,5 0,0 13,6 0,0 september 15,3 14,7 –0,6 0,0 11,7 0,0 oktober 11,5 11,2 –0,3 0,0 8,2 0,0 november 6,9 4,8 –2,1 3,0 1,8 11,0 december 3,4 1,2 –2,2 13,0 –1,8 18,0 povpre~je/ 10,1 8,8 –1,4 5,8 se{tevek 51,5 90,5 V slovenski Istri je prostorska razporeditev temperatur odvisna zlasti od treh dejavnikov: morja, reliefa in tipa vremena, poleg teh pa nanjo vplivata {e razli~na sestava tal in razli~na pora{~enost (Ogrin 1995, 166). V letnem povpre~ju je temperatura morja za 2,4 °C vi{ja od letne temperature zraka, zato imajo kraji ob morju od 2 do 3 °C vi{je letne temperature od krajev v zaledju, na nadmorski vi{ini od 200 do 400 m. »… Relativno topla morska voda v zimski polovici leta blaì minimume v krajih ob morju. Tako so povpre~ni minimumi v krajih ob morju izven obmo~ja inverzije za 2,5 do 4 °C vi{ji od minimumov v krajih z dolinsko lego oziroma od krajev z vi{jo lego v fli{nem zaledju. Portoroìma tako povpre~no le 12 mrz-lih dni (minimalna temperatura pod 0 °C) na leto, Kubed … (nadmorska vi{ina 262 m) pa kar 63 …« (Ogrin 1995, 166). Relief vpliva na temperature z ve~ dejavniki, ki se med seboj prepletajo: nadmorska vi{ina, oblikovanost povr{ja in ekspozicija pobo~ij. Povr{je se z oddaljenostjo od morja dviga in v tej smeri se niàjo tudi temperature. Zaradi inverzije imajo doline v povpre~ju za okrog 1,5 °C nìjo temperaturo od prisojnih pobo~ij. Na reliefno razgibanih obmo~jih je vpliv ekspozicije zlasti izrazit pozimi, ko je sonce nizko nad obzorjem. »… Takrat lahko trenutne razlike med prisojnimi in osojnimi pobo~ji zna{ajo do 10 °C …« (Ogrin 1995, 167). Tak{no razliko smo ugotovili 21. 12. 2005, ko je bilo ob son~nem vremenu na prisoj-nem pobo~ju pod Marezigami ob 10.45 6 °C, na osojnem pobo~ju v dolini Rokave na [krlinah, kjer je spro{~anje fli{a preu~eval Petkov{ek (2002, 57–63, 65–67), pa je bilo le 15 minut pozneje –3 °C. Ob anticiklonalnem tipu vremena se pono~i v dolinah v vseh letnih ~asih pojavlja temperaturna inverzija. »… Kraji ob morju, kjer se pojavlja inverzija, imajo zato od 1 do 1,5 °C nìjo povpre~no letno temperaturo od krajev ob morju izven obmo~ja inverzije. Ob inverziji so pobo~ja in temena fli{nih hrbtov, ki leìjo izven inverzne plasti zraka, toplej{a za 4 do 8 °C, ne glede na letni ~as. Ob takih razmerah zna{a pozitivni temperaturni gradient med 3 in 5 °C/100 m. Inverzijska plast je razli~no visoka, obi~ajno sega 30 do 50 m nad dolinsko dno …« (Ogrin 1995, 167). 44 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 »… Iz podatkov o povpre~nih minimalnih temperaturah je razvidno, da imajo kraji, ki leìjo izven dna dolin v priobalnem pasu, v letnem povpre~ju za 2,5–5,5 °C vi{je minimume od krajev z dolinsko lego in od krajev z vi{jo nadmorsko vi{ino … v fli{nem zaledju. Razlika je priblìno konstantna vse leto. Nìje minimalne temperature v dolinah so posledica inverzije, na Krasu in fli{nem zaledju pa padca temperature zaradi ve~je nadmorske vi{ine in inverzije, v primerih, ko leì postaja v dolini ali kra{ki depresiji (na primer Kubed) …« (Ogrin 1995, 102). V na{em primeru so bolj kot temperature 2 m nad tlemi pomembne temperature ob oziroma v sami kamnini. Za obe temperaturni postaji ob morju in za Kubed obstajajo podatki za temperature 5 cm nad tlemi. Koper in Portoroìmata v povpre~ju za 1,2–1,5 °C vi{je minimume od Kubeda. »… V Kubedu so minimalne temperature zraka pri tleh vso zimo negativne (zimsko povpre~je je –1,6 °C), v Portoroù so po podatkih za obdobje 1976–1990 negativne januarja in februarja, v Kopru (1961–1975) pa decembra in januarja. V povpre~ju so tudi ob morju zimske minimalne temperature 5 cm nad tlemi negativne (Koper –0,1 °C, Portorò –0,2 °C) …« (Ogrin 1995, 102). Na podlagi trditve Ogrina (1995, 166), da »… so povpre~ni minimumi v krajih ob morju izven obmo~ja inverzije za 2,5 do 4 °C vi{ji od minimumov v krajih z dolinsko lego oziroma od krajev z vi{jo lego v fli{nem zaledju …«, smo podatke o minimalnih dnevnih temperaturah za Koper zniàli za 3 °C, da bi tako dobili realnej{e {tevilo prehodov iz negativnih v pozitivne temperature v ~asu od ene do druge meritve. Preglednica 12: Povpre~ne minimalne temperaturne zraka po letnih ~asih v Kopru glede na dolgoletno povpre~je (1961–1990; Klimatografija … 1995b, 274) in povpre~ne minimalne temperaturne zraka po letnih ~asih v ~asu meritev (Agencija Republike Slovenije za okolje 2006; *meteorolo{ki letni ~asi so vezani na tri cele mesece: zima (december–februar), pomlad (marec–maj), poletje (junij–avgust) in jesen (september–november) (glej Petkov{ek in Leder 1990, 50). »… V obdobju pred uvedbo ra~unalnikov so na ta na~in làje statisti~no obdelovali podatke …« (Meteorologische … 2007), **astronomski letni ~as je »… obdobje med enakono~jem in Son~evim obratom ali Son~evim obratom in enakono~jem …« (Kladnik, Lovren~ak in Oroèn Adami~ 2005, 39; glej tudi Lovren~ak 1992, 102)). povpre~na minimalna povpre~na minimalna odstopanje {tevilo dni z negativnimi povpre~na minimalna {tevilo dni z negativnimi temperatura zraka temperatura zraka od dolgoletnega temperaturami temperatura zraka temperaturami v Kopru (1961–1990) v Kopru povpre~ja na dnu dolin fli{nega (februar 2005–april 2006) gri~evja (februar 2005–april 2006) meteorolo{ki letni ~as* zima 2,9 0,5 –2,4 43,0 –2,5 61,5 pomlad 9,0 7,6 –1,4 5,5 4,6 18,0 poletje 17,4 16,6 –0,8 0,0 13,6 0,0 jesen 11,2 10,3 –0,9 3,0 7,3 11,0 povpre~je/ 10,1 8,8 –1,4 5,8 se{tevek 51,5 90,5 astronomski (maj 2005–april 2006) (maj 2005–april 2006) letni ~as** zima 0,9 39,0 –2,1 65,0 pomlad 10,7 0,0 7,7 7,0 poletje 17,2 0,0 14,2 0,0 jesen 9,6 12,0 6,6 22,0 povpre~je/ 9,6 6,6 se{tevek 51,0 94,0 45 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn V obdobju meritev je bila povpre~na letna minimalna temperatura zraka v Kopru za 1,4 °C nìja, povpre~na zimska minimalna temperatura pa kar za 2,4 °C nìja od dolgoletnega povpre~ja (1961–1990), dni z negativno minimalno temperaturo je bilo v ~asu meritev 51,5 (se{tevek ni celo {tevilo, ker smo za obdobje od februarja do aprila upo{tevali povpre~je med letoma 2005 in 2006; preglednica 11). V naslednjih poglavjih smo erozijsko-denudacijske procese preu~evali po tednih, mesecih in letnih ~asih. Pri slednjih smo dali prednost astronomskim letnim ~asom pred meteorolo{kimi, saj prvi odra- àjo dejansko pot Zemlje okrog Sonca in niso »dogovorni« tako kot slednji. Po izra~unih ima referen~no leto (maj 2005–april 2006) za 0,5 °C nìjo temperaturo od dolgoletnega povpre~ja, dni z negativno minimalno temperaturo pa je bilo v tem obdobju 51 oziroma 94 v dolini v fli{nem zaledju (preglednica 11). Da so meritve potekale v obdobju z nìjimi temperaturami od dolgoletnega povpre~ja, kaè tudi primerjava povpre~nih minimalnih temperatur v Portoroù. Tu je bila povpre~na minimalna letna temperatura nìja od ve~letnega povpre~ja (1991–2005) za 0,6 °C, povpre~na zimska minimalna temperatura pa za 1,3 °C. Bolj kot to pa na ekstremne temperaturne razmere v ~asu meritev kaè podatek, da je bilo kar za 18 dni (skupaj 64,5 dni) ve~ dni z negativnimi minimalnimi temperaturami kot v ve~letnem povpre~ju (Ogrin 1995, 104; Agencija Republike Slovenije za okolje 2006; Povzetki … 2007). Zaradi manj{e oddaljenosti temperaturne postaje od obmo~ja meritev smo za izra~unavanje tem- peraturnih razmer na obmo~ju meritev dali prednost temperaturni postaji v Kopru pred temperaturno postajo v Portoroù. 3.3.1.3 Padavine Padavine v slovenski Istri imajo poteze submediteranskega padavinskega reìma brez izrazite sezonske razporeditve padavin s su{no dobo poleti in mokro dobo pozimi, saj so vsi meseci in letni ~asi priblìno enakomerno namo~eni. Ogrin (1995, 177) pi{e, da pade najve~ padavin jeseni, okrog 30 % letne koli- ~ine, v ostalih letnih ~asih pa nekaj nad 20 %. Jeseni je tudi primarni vi{ek padavin. Podatki s padavinske postaje v Portoroù kaèjo za obdobje 1991–2005 pove~anje deleà jesenskih padavin na okrog 40 % ter zmanj{anje deleà zimskih in pomladanskih padavin pod 20 % (Povzetki … 2007; preglednica 14) Koli~ina padavin nara{~a od obale (zahoda) proti notranjosti (vzhodu). V tej smeri se dviguje tudi relief. Mikroreliefne razmere na koli~ino padavin nimajo pomembnej{e vloge (Ogrin 1995, 171). Obmo~je na{ih meritev na podlagi padavinskega zemljevida Istre spada v pas od 1100 do 1200 mm padavin letno (slika 24). Zna~ilna je variabilnost padavin, kar lahko povzro~i odstopanja od padavinskega reìma dolgoletnega povpre~ja. Padavine so najbolj variabilne od septembra do marca, najmanj pa med marcem in Slika 25: Deèmer tipa ONSET RG2-M, postav-ZORN ljen 21. 4. 2005. V ozadju je erozijsko polje 2 za A TIJ preu~evanje erozije prsti. MA 46 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 junijem. Maksimalna koli~ina padavin lahko v vseh mesecih presega dolgoletna povpre~ja za 100 %; izstopajo zlasti jesenski meseci (Ogrin 1995, 178, 181). Za primerjavo padavin v obdobju meritev z dolgoletnim povpre~jem smo uporabili podatke o padavinah na portoro{kem letali{~u. V preglednicah 13 in 14 navajamo tudi starej{e podatke iz okolice letali{~a in podatke za portoro{ko padavinsko postajo na Belem Kriù. Petkov{ek (2002b, 72) je primerjal padavinska niza podatkov iz Belega Krià in letali{~a ter ugotovil, da ju »… ne moremo obravnavati kot enaka …«, zato podatkov z Belega Krià tudi ne bomo primerjali s padavinami v ~asu na{ih meritev. Preglednica 13: Povpre~na mese~na vi{ina padavin v Portoroù in Marezigah (v mm; *povpre~je 2005 in 2006, **do postavitve deèmera v Marezigah 21. 4. 2005 smo za Marezige uporabili podatke deèmera na Bor{tu; viri: 1 Ogrin 1995, 173; 2 Ogrin 1995, 172; 3 Klimatografija … 1995a, 225; 4 Klimatografija … 1995a, 226; 5 Povzetki … 2007; 6 Agencija Republike Slovenije za okolje 2007). padavinska Se~ovlje1 Se~a2 Portorò – Portorò – Portorò – Portorò – Marezige** Portorò – Marezige postaja Beli Krì3 letali{~e4 letali{~e5 letali{~e6 letali{~e6 obdobje 1925–1940 1958–1987 1961–1990 1981–1990 1991–2005 februar 2005– februar 2005– maj 2005– maj 2005– meritev april 2006 april 2006 april 2006 april 2006 januar 68 76 71 71 55,2 85,4 66,2 85,4 66,2 februar 38 63 63 58 40,1 36,6* 40,2* 49,9 62,6 marec 84 72 76 69 47,5 87,1* 83,5* 111,3 115,8 april 72 81 81 82 72,6 63,4* 71,3* 49,8 19,6 maj 117 77 84 75 67,3 62,8 82,8 62,8 82,8 junij 81 87 95 90 84,4 56,8 42,8 56,8 42,8 julij 60 71 79 74 55,4 62,6 53,8 62,6 53,8 avgust 58 95 101 102 60,7 152,1 195,0 152,1 195,0 september 111 111 112 105 128,4 71,2 59,6 71,2 59,6 oktober 120 97 98 91 132,8 87,9 83,6 87,9 83,6 november 129 110 107 106 121,0 152,9 155,0 152,9 155,0 december 77 91 81 76 76,4 83,2 104,0 83,2 104,0 leto 1015 1031 1048 999 941,7 1001,9 1037,8 1025,9 1040,8 Vi{ina padavin je bila v ~asu meritev ve~ja od ve~letnega povpre~ja (1991–2005) na portoro{kem letali{~u za skoraj 60 mm (oziroma 6 %) v obdobju februar 2005–april 2006 in za slabih 85 mm (oziroma 8,2 %) v referen~nem letu maj 2005–april 2006. Glede na ve~letno povpre~je (1991–2005) je bila v ~asu meritev druga~na tudi sezonska razporeditev padavin in je bila bolj podobna navedbam Ogrina (1995, 177) z okrog 30 % padavinami jeseni. Nadpovpre~no so bili namo~eni zlasti januar, marec, avgust in november, podpovpre~no pa junij, september in oktober. Nadpovpre~nemu januarju pripisujemo nadpovpre~ne zimske padavine, nadpovpre~nemu avgustu nadpovpre~ne poletne padavine, podpovpre~nima septembru in novembru pa pripisujemo podpovpre~ne jesenske padavine. Glede na ve~letno povpre~- je je bilo tako ve~ padavin v obdobju brez rastlinja, pa tudi v obdobju z najbolj bujno vegetacijo. Za ugotavljanje, kak{no je bilo padavinsko leto v ~asu na{ih meritev, so podatki za Portorò primerni, saj zanj obstajajo ve~letni nizi podatkov. Za neposredno preu~evanje erozije v Marezigah pa zaradi oddaljenosti in s tem povezane prostorske spremenljivosti padavin padavinska postaja ni primerna. Pri preu~evanju erozije je zato nujno postaviti deèmer ~im blìje obmo~ju preu~evanja. Zato smo za preu- ~evanje erozije prsti ob erozijska polja 21. 4. 2005 postavili avtomatski deèmer tipa ONSET RG2-M. Deèmer je del lokalne mreè padavinskih postaj v pore~ju Dragonje, ki jo je vzpostavila Katedra za splo{no hidrotehniko Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. V ~asu na{ih meritev je v pore~ju delovalo {est deèmerov. [tirje (v Bor{tu, Laborju, [krlinah in Stari vali) so bili postavljeni oktobra 2004, {esti pa je bil postavljen v Kocjan~i~ih oktobra 2005 (Miko 2006, 36–37). 47 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 14: Padavine (v mm) po meteorolo{kih letnih ~asih v Portoroù in Marezigah ( * do postavitve deèmera v Marezigah 21. 4. 2005 smo za Marezige uporabili podatke deèmera na Bor{tu; viri: 1 Ogrin 1995, 173; 2 Ogrin 1995, 172; 3 Klimatografija … 1995a, 225; 4 Klimatografija … 1995a, 226; 5 Povzetki … 2007; 6 Agencija republike Slovenije za okolje 2007. padavinska postaja Se~ovlje1 delè (%) Se~a2 delè (%) Portorò – Beli Krì3 delè (%) obdobje meritev 1925–1940 1958–1987 1961–1990 zima 183 18,0 230 22,3 215 20,5 pomlad 273 26,9 230 22,3 241 23,0 poletje 199 19,6 253 24,6 275 26,2 jesen 360 35,5 318 30,8 317 30,3 leto 1015 100,0 1031 100,0 1048 100,0 padavinska postaja Portorò – letali{~e4 delè (%) Portorò – letali{~e5 delè (%) Portorò – letali{~e6 delè (%) obdobje meritev 1981–1990 1991–2005 februar 2005–april 2006 zima 205 20,5 171,7 18,2 205,2 20,5 pomlad 226 22,6 187,3 19,9 213,2 21,3 poletje 266 26,6 200,5 21,3 271,5 27,1 jesen 302 30,3 382,2 40,6 312,0 31,1 leto 999 100,0 941,7 100,0 1001,9 100,0 padavinska postaja Marezige* delè (%) Portorò – letali{~e6 delè (%) Marezige delè (%) obdobje meritev februar 2005–april 2006 maj 2005–april 2006 maj 2005–april 2006 zima 210,4 20,3 246,6 24,0 232,8 22,4 pomlad 237,6 22,9 169,4 16,5 218,2 20,9 poletje 291,6 28,1 285,9 27,9 291,6 28,0 jesen 298,2 28,7 324 31,6 298,2 28,7 leto 1037,8 100,0 1025,9 100,0 1040,8 100,0 Ker smo z nekaterimi meritvami za~eli, preden smo postavili deèmer v Marezigah, smo za obdobje od 10. 2. 2005 do 21. 4. 2005 uporabili podatke blìnjega deèmera v Bor{tu (Gauss-Krügerjeve koordinate: x 5407324, y 5038481; nadmorska vi{ina 333 m; Miko 2006, 37). Deèmer je meril 10-minutne padavine. Poleg koli~ine padavin vpliva na erozijsko-denudacijske procese tudi njihova intenzivnost/erozivnost (celo bolj kot bomo videli v naslednjih poglavjih (9.2.4, 10.1.4, 10.3.3) in kot pi{e literaturi, na primer Hastings, Breshears in Smith (2005)). Sezonske spremembe intenzivnosti padavin so {e ve~je kot sezonske spremembe koli~ine padavin, saj je intenzivnost padavin poleti in jeseni ve~ja kot pozimi in spomladi (Petkov{ek 2002b, 69). Za pore~je Dragonje sta intenzivnost padavin na podlagi izra~una erozivnosti nalivov preu~evala Petkov{ek (2002a; 2002b) in Mikova (2006). Erozivnost padavin sta izra~unavala na podlagi dejavnika R pri modelu za preu~evanje erozije RUSLE (Revided Universal Soil Loss Equation šPopravljena splo{na ena~ba izgub prsti’). Erozivni dogodki (vselej, ko v besedilu govorimo o {tevilu erozivnih dogodkov, so ti dolo~eni po definiciji za erozijski model RUSLE; Renard in ostali 1997, 23; Petkov{ek 2002a, 32) so po tem izra~unu definirani kot dogodki, ko pade skupaj najmanj 12 mm padavin, oziroma, ko najve~ja skupna koli~ina padavin v pol ure preseè 12 mm padavin, pa tudi ko najve~ja skupna koli~ina padavin v pol ure preseè 6 mm. Erozivna dogodka sta lo~ena, ~e med njima obstaja {esturni interval, v katerem pade manj kot 1,2 mm padavin (Renard in ostali 1997, 23; Petkov{ek 2002a, 32). Pri na{ih 48 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 meritvah se je pokazalo, da erozijski procesi potekajo tudi pod padavinskim pragom, ki je po metodi RUSLE definiran kot erozivni dogodek. Petkov{ek (2002a, 47–49) je obdelal podatke o erozivnosti padavin v obdobju od oktobra 2000 do februarja 2002 za pet deèmerov, postavljenih v pore~ju Dragonje (tudi v Marezigah; v primerjavi z deèmerom, ki smo ga postavili mi ob erozijska polja, je ta deèmer stal na temenu slemena, blì- je sredi{~u vasi (Gauss-Krügerjeve koordinate: x 5406350, y 5040875), na nadmorski vi{ini 270 m; Petkov{ek 2002a, 24–25). V tem obdobju so se padavine z »veliko erozivnostjo« pojavljale pozno poleti in jeseni, med julijem in sredino novembra. Opaziti pa je bilo tudi prostorsko omejenost erozivnih dogodkov. Ti so bili leta 2001 pogosti tudi v hladnem delu leta (januar in marec), a med njimi ni bilo intenzivnej{ih dogodkov. Petkov{ek (2002b, 73) je preu~il tudi erozivnost padavin za padavinsko postajo Portorò – Beli Krì za obdobje 1975–1992 in postajo Portorò – letali{~e za obdobje 1992–2000, za slednjo pa je Mikova (2006, 54) preu~ila tudi obdobje 2001–2005. Preglednica 15 prikazuje, da se velika koli~ina padavin »… ne ujema z letom z najve~jo erozivnostjo padavin. Nasploh sicer velja, da je v mokrih letih letna erozivnost ve~ja kot v suhih…« (Petkov{ek 2002a, 75). Podatki za Portorò kaèjo, da erozivnost padavin nara{~a od konca zime, ko zna{a le dobro dese-tino povpre~ja, proti poletju z vi{kom septembra, ko je skoraj trikrat ve~ja ob povpre~ja, proti koncu leta se spet zmanj{uje. Nadpovpre~na je med junijem in oktobrom. Zimski in zgodnje spomladanski meseci imajo glede na koli~ino padavin majhno erozivnost (Petkov{ek 2002a, 78). Petkov{ek (2002a, 102) {e navaja, da je v pore~ju Dragonje opaziti upadanje erozivnosti padavin poleti, »… v nekaterih mesecih z visoko stopnjo izgube tal pa [erozivnost, opomba avtorja] nara{~a (oktobra) …«. V slovenski Istri je bila v obdobju 1961–1990 srednja letna erozivnost padavin v Strunjanu 2997 MJ · mm · ha–1 · h–1, Se~i 2959 MJ · mm · ha–1 · h–1, Ko{taboni 2871 MJ · mm · ha–1 · h–1, Kubedu 3862 MJ · mm · ha–1 · h–1 in v Movraù 3940 MJ · mm · ha–1 · h–1 (Petkov{ek 2002a, 94). Petkov{ek (2002a, 94) pi{e, da je opazen »… trend zvi{evanja v smeri proti notranjosti, pri ~emer pa je najnìja vrednost v osrednjem delu povodja [pore~ja, opomba avtorja]. Tako lahko sklepamo, da so visoke vrednosti v zgornjem delu povodja [pore~ja, opomba avtorja] posledica ve~je koli~ine padavin, v spodnjem delu pa ve~je koncentriranosti padavin …«. Povpre~no je v Portoroù dobrih 40 erozivnih dogodkov letno (preglednica 15), v Marezigah pa smo med majem 2005 in aprilom 2006 zabeleìli 51 erozivnih dogodkov (Miko 2006, 47). Leta 2005 je bilo v Portoroù 40 erozivnih dogodkov, v Marezigah pa jih je bilo toliko v obdobju od maja do decembra. AN Slika 26: Naliv 4. 8. 2006 z ve~ kot 250-letno povratno dobo je piranske ulice spremenil PRIMO@ PIP v struge. 49 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn AN Slika 27: Erozivne padavine 4. 8. 2006 z ve~ kot 250-letno povratno dobo v Piranu. PRIMO@ PIP ^e za prve {tiri mesece leta 2005 uporabimo podatke za deèmer v Bor{tu, je bilo leta 2005 v Marezigah 51 erozivnih dogodkov (preglednica 18; Miko 2006, 65). V Marezigah po erozivnosti padavin v ~asu meritev izstopajo padavine 11. 8. 2005, ko je bila erozivnost padavin 1100 MJ · mm · ha–1 · h–1 ali 40 % celotne letne erozivnosti (padavine so imele okrog petletno povratno dobo), na goli prsti v olj~niku pa se je sproìlo kar okrog 30 % celoletne erozije prsti (poglavje 9.2.2). Do podobnih erozivnih padavin je pri{lo tudi skoraj leto zatem (4. 8. 2006), ko je v Portoroù nastal naliv z ve~ kot 250-letno povratno dobo (Povratne … 2004, 42) in maksimalno polurno intenziteto 65 mm padavin. Takrat je v Marezigah v celem dnevu padlo okrog 72 mm padavin (glede na podatke za Portoroìmajo tak{ne celodnevne padavine ve~ kot dvoletno povratno dobo; Povratne … 2004, 42). Preglednica 16 kaè prostorsko spremenljivost intenzivnih padavin, saj je bila zaradi padavin 11. 8. 2005 avgustovska erozivnost padavin leta 2005 v Marezigah skoraj 1400 MJ · mm · ha–1 · h–1, v Portoroù pa takrat ni bilo intenzivnej{ih padavin in je bila zato avgustovska erozivnost kar za okrog 4,5-krat nìja. Velika razlika je zato tudi pri primerjavi poletne erozivnosti padavin med Marezigami in Portoroèm (preglednica 17). V Portoroù so med letoma 1975 in 2005 vsako leto (to je 31-krat) zabeleìli padavinski dogodek z erozivnostjo ve~ kot 200 MJ · mm · ha–1 · h–1 oziroma kar 29-krat padavinski dogodek z erozivnostjo ve~ kot 300MJ·mm·ha–1 ·h–1, 22-krat ve~ kot 500MJ·mm·ha–1 ·h–1 in 8-krat ve~ kot 1000MJ·mm·ha–1 ·h–1. Dvakrat je bila erozivnost ~ez 2000 in enkrat ~ez 3000 MJ · mm · ha–1 · h–1 (Petkov{ek 2002a, 76; Miko 2006, 59). Po Mikovi (2006, 60) kaèjo meritve padavin na portoro{kem letali{~u v obdobju 1992–2005 tè- nje zmanj{evanja koli~ine padavin, pa tudi tridesetminutnih intenzitet ekstremnih letnih dogodkov. V obdobju med letoma 1975 in 2005 so tènje nazadovanja manj izrazite, opazen pa je ve~ji trend zmanj{evanja koli~ine padavin v primerjavi z zmanj{evanjem intenzivnosti padavin. Globevnikova (2001, 94) na podlagi nagiba regresijske krivulje letnih padavin v Portoroù v obdobju 1991–1995 ugotavlja zmanj{evanje padavin za –6,6 mm/leto oziroma za –1,2 mm/leto v obdobju 1971–1995. Trst ima za obdobje 1851–1995 nagib regresijske premice –1,08 mm/leto (Ljubljana za isto obdobje –0,34 mm/leto). [e ve~jo negativno tènjo letne vi{ine padavin (–10,1 oziroma –7,1 mm/leto) Globevnikova (2001, 96) ugotavlja za notranjost slovenske Istre (postaja Kubed). 50 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 15: Letne vi{ine padavin, letne erozivnosti padavin in {tevilo erozivnih dogodkov za padavinsko postajo Portorò v letih 1975–2005 (po Petkov{ku 2002a, 73 in Mikovi 2006, 54; *podatki v Klimatografiji Slovenije (1995a, 225) za Beli Krì (1975–1990) in v Povzetku klimatolo{kih analiz (2007) za letali{~e (1991–2005) so zaokroèni na cela {tevila in se zato za kak{en mm padavin razlikujejo od navedb v preglednici; **podatki od vrednosti v Povzetku klimatolo{kih analiz (2007) za letali{~e (1991–2005) odstopajo za ve~ deset mm). leto letna vi{ina letna erozivnost {tevilo erozivnih padavin* (mm) padavin (MJ · mm · ha–1 · h–1) dogodkov 1975 1150,1 4779,4 52 1976 967,9 1678,1 26 1977 992,6 2989,3 37 1978 1177,9 4617,1 45 1979 1159,2 2094,5 54 1980 1096,6 4423,7 45 1981 1211,7 3263,1 46 1982 1004,8 3286,4 43 1983 713,5 2844,6 33 1984 1029,2 2676,3 50 1985 753,7 1523,0 35 1986 971,9 3502,7 40 1987 1121,1 3323,2 47 1988 804,1 3126,7 35 1989 944,9 3285,0 38 1990 1287,6 4993,3 48 1991** 1043,9 2654,9 30 1992** 932,4 3008,1 42 1993 783,2 2737,8 37 1994 801,3 1998,6 38 1995 1128,6 3262,9 61 1996 1126,6 4901,0 46 1997 841,7 1998,9 41 1998 891,1 3233,2 39 1999 794,2 1420,1 41 2000 1103,2 2576,1 46 2001** 794,6 2335,2 35 2002** 1018,4 4163,5 41 2003** 688,7 1770,4 27 2004** 842,1 1997,1 39 2005** 790,9 1643,1 40 povpre~je 966,7 2971,2 41,2 51 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 16: Povpre~na mese~na erozivnost padavin v Portoroù v letih 1975–2000 (Beli Kriìn letali{~e) in 2001–2005 (letali{~e) ter povpre~na mese~na erozivnost padavin v Portoroù leta 2005, v Marezigah leta 2001 in leta 2005 ter v referen~nem letu od maja 2005 do aprila 2006 (*leto 2006, **podatki za deèmer v Bor{tu (Miko 2006, 64); viri: 1 Petkov{ek 2002a, 77; 2 Miko 2006, 57; 3 Miko 2006, 64; 4 Petkov{ek 2002a, 49; 5 Miko 2006, 46, 64; 6 Miko 2006, 46). padavinska postaja Portorò Portorò Portorò Marezige4 Marezige5 Marezige6 (Beli Kriìn letali{~e)1 (letali{~e)2 (letali{~e)3 obdobje meritev 1975–2000 2001–2005 2005 2001 2005 maj 2005–april 2006 mesec/enota MJ · mm · ha–1 · h–1 MJ · mm · ha–1 · h–1 MJ · mm · ha–1 · h–1 MJ · mm · ha–1 · h–1 MJ · mm · ha–1 · h–1 MJ · mm · ha–1 · h–1 januar 34,1 112,9 4,8 127,4 11,7** 24,0* februar 29,2 25,1 4,6 19,7 0,0** 16,2* marec 69,0 50,8 136,3 96,1 72,2** 186,5* april 74,2 61,2 77,3 38,1 287,4** 128,6* maj 178,1 88,8 31,8 211,2 131,0 131,0 junij 357,6 458,9 361,2 0,0 153,7 153,7 julij 375,2 210,9 286,7 36,6 170,5 170,5 avgust 523,1 182,9 298,7 1561,0 1397,8 1397,8 september 712,0 666,4 240,0 1505,0 200,8 200,8 oktober 451,3 357,4 99,2 100,9 97,4 97,4 november 210,1 121,4 22,9 15,7 200,0 200,0 december 70,6 50,4 79,9 22,9 148,2 148,2 povpre~je 257,0 198,9 137,0 311,2 239,2 237,9 skupaj 3084,5 2387,1 1643,4 3734,6 2870,7 2854,7 skupaj (maj–december) 2878,0 2137,1 1420,4 3453,3 2499,4 2499,4 Preglednica 17: Erozivnost padavin po meteorolo{kih letnih ~asih v Portoroù v letih 1975–2000 (Beli Kriìn letali{~e) in 2001–2005 (letali{~e) ter v Portoroù leta 2005, v Marezigah leta 2001 in leta 2005 ter v referen~nem letu od maja 2005 do aprila 2006 ( *leto 2006 – zima: januar, februar; pomlad: marec, april; **podatki za deèmer v Bor{tu (Miko 2006, 64) – zima: januar, februar; pomlad: marec, april; viri: 1 Petkov{ek 2002, 77; 2 Miko 2006, 57; 3 Miko 2006, 64; 4 Petkov{ek 2002, 49; 5 Miko 2006, 46, 64; 6 Miko 2006, 46). padavinska postaja Portorò Portorò Portorò Marezige4 Marezige5 Marezige6 (Beli Kriìn letali{~e)1 (letali{~e)2 (letali{~e)3 obdobje meritev 1975–2000 2001–2005 2005 2001 2005 maj 2005–april 2006 letni ~as/enota MJ · mm · ha–1 · h–1 MJ · mm · ha–1 · h–1 MJ · mm · ha–1 · h–1 MJ · mm · ha–1 · h–1 MJ · mm · ha–1 · h–1 MJ · mm · ha–1 · h–1 zima 133,9 188,4 89,3 170,0 159,9** 188,4* pomlad 321,3 200,9 245,4 345,4 490,6** 446,1* poletje 1255,9 852,7 946,6 1597,6 1722,0 1722,0 jesen 1373,4 1145,2 362,1 1621,6 498,2 498,2 povpre~je 771,1 596,8 410,9 933,7 717,7 713,7 skupaj 3084,5 2387,1 1643,4 3734,6 2870,7 2854,7 52 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 18: [tevilo erozivnih dogodkov po mesecih v letu 2005 v Portoroù (letali{~e) in Marezigah (Miko 2006, 65; *podatki za deèmer v Bor{tu (Miko 2006, 64)). mesec Portorò Marezige januar 1 1* februar 1 0* marec 3 5* april 5 5* maj 2 7 junij 3 3 julij 3 2 avgust 7 7 september 3 4 oktober 3 5 november 3 5 december 6 7 skupaj 40 51 skupaj (maj–december) 30 40 Preglednica 19: [tevilo erozivnih dogodkov po meteorolo{kih letnih ~asih v letu 2005 v Portoroù (letali{~e) in Marezigah (Miko 2006, 65; *podatki za deèmer v Bor{tu (Miko 2006, 64) – zima: december, januar, februar; pomlad: marec, april, maj; poletje: junij, julij, avgust; jesen: september, oktober, november). letni ~as Portorò Marezige zima 8 8* pomlad 10 17* poletje 13 12 jesen 9 14 skupaj 40 51 3.3.1.4 Veter Vloga vetra za erozijo prsti je v Sloveniji sicer znana, a slabo preu~ena. Ponavadi se omenja le v Vipavski dolini, a brez konkretnih meritev. Njegova vloga pri drugih erozijsko-denudacijskih procesih je {e manj znana. Pri na{em delu se je vloga vetra pokazala zlasti pri premikanju gradiva po erozijskem jarku (poglavje 10.3), njegov vpliv pa smo ugotavljali tudi pri spro{~anju fli{a (poglavje 10.1.4). Bolj po naklju~ju smo na goli prsti v olj~niku izvedli eno redkih meritev vetrne erozije prsti v Sloveniji (poglavje 9.4). V slovenski Istri sta najpogostej{a vetrova burja in jugo. Prvi prina{a hladno in jasno vreme ter poti-ska celinske podnebne zna~ilnosti proti jugu, drugi pa je znanilec toplega in vlànega (deèvnega) vremena (Ogrin 1995, 209). Ob severnem Jadranu ima burja splo{no severovzhodno smer, jugo pa jugovzhodno. Krajevna odstopanja so zlasti posledica orografskih razmer. Na Belem Kriù nad Portoroèm je burja najpogostej{i veter, saj ve~ kot tretjina od vseh vetrov piha iz severovzhodne smeri (slika 30). Burja je zlasti pogosta od novembra do marca, ko je njen delè do 45 %, v poletnih mesecih pa okrog 30 %. Po pogostosti 53 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn S S 40 25 20 SZ 30 SV SZ SV 15 20 13,2 % 10 8,2 % 10 5 0 % 3,1 % 0 % 0,3 % 0,2 % Z 0 V Z 4,8 % 0 12,9 % V 28,4 % 5,1 % 7,3 % 2,4 % 21,4 % 22,2 % JZ JV JZ JV 39,6 % J J Slika 28: Delè povpre~ne dnevne smeri Slika 29: Smer vetra v Kopru (Semedela) vetra v Kopru (Luka Koper) v ~asu meritev v ve~letnem povpre~ju (1961–1975) (februar 2005–april 2006) (Agencija Republike (Ogrin 1995, 213; *brezvetrje: 30,9 %). Slovenije za okolje 2006; *brezvetrje: 0,1 %). S 40 SZ 30 SV 35,5 % 20 7,1 % 10 5,1 % Z 5,7 % 0 5,1 % V 7,1 % 16,8 % 12,6 % JZ JV Slika 30: Smer vetra v Portoroù (Beli Krì) J v ve~letnem povpre~ju (1961–1990) (Ogrin 1995, 211; *brezvetrje: 5 %). ji sledi jugovzhodnik (jugo) z letnim deleèm 16,8 %. V Kopru (Semedela) je delè burje manj{i in zna{a okrog 20 %, v Trstu pa 21 % (Ogrin 1995, 211, 213, 215). Za na{e meritve je pomembna zlasti burja, saj je olj~nik proti jugovzhodu bolj zavarovan z gozdom, strmo fli{no pobo~je, kjer smo merili spro{~anje fli{a in premike gradiva po erozijskem jarku, pa ima severovzhodno do severno ekspozicijo. Kot pri temperaturah, tudi za veter nismo imeli lastne merilne postaje neposredno ob merilnih mestih, pa~ pa smo uporabili podatke za vetrno postajo v Kopru. Vetrni podatki za Koper ne ustrezajo povsem razmeram ob na{ih merilnih mestih, saj »… so zabeleène 54 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 smeri [vetrov v slovenski Istri, opomba avtorja] mo~no odvisne od lege merilnega mesta v reliefu …« (Ogrin 1995, 215). Pri uporabi vetrovnih podatkov z obalnih postaj je treba biti pazljiv, saj je po Zupan~i~u (2006; osebna korespondenca) »… pri majhni hitrosti vetra povpre~na smer po pravilu neuporaben podatek. [e posebno to velja za kraje na obali, kjer prevladujejo lokalni vetrovi, ki so posledica temperaturnih razlik med kopnim in morjem. Za take primere je zna~ilno, da priblìno polovico dneva pihajo vetrovi s kopnega na morje, drugo polovico pa v nasprotni smeri. V vseh takih primerih povpre~na smer ni smiseln podatek …«. Ker smo bili vezani na tedenske meritve, smo za analize kljub pomanjkljivostim uporabili povpre~ne dnevne hitrosti vetra. Povpre~ne hitrosti burje so v slovenski Istri od 3,8 do 6 m/s, maksimalne urne hitrosti pa na Belem Kriù dosegajo 25 m/s z najmo~nej{imi sunki ~ez 40 m/s (Ogrin 1995, 216–217). V ~asu na{ih meritev (februar 2005–april 2006) je bila po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje povpre~na dnevna hitrost vetra v Kopru 9 m/s, maksimalna hitrost pa 28,1 m/s (11. 4. 2005). Slika 29 prikazuje, kot pi{e Ogrin (1995, 213), da je »… veter [njegova smer, opomba avtorja] zelo modificiran zaradi reliefa. Pri obeh prevladujo~ih vetrovih je smer vzporedna s pobo~jem Markovca, na katerem leì Semedela …«. Bolj{o sliko prevladujo~ih vetrov nam da vetrovna roà (slika 30) za Beli Krì nad Portoroèm (Ogrin 1995, 211), kjer je bila »dobro prevetrena« postaja na slemenu. Za obdobje na{ih meritev smo uporabili podatke za veter v Luki Koper (slika 28), ki ima odprto lego. 3.4 EROZIJSKI PROCESI IN RASTLINSTVO Rainer (1950, 3) pi{e, da gozdovi niso le zeleni okras in surovina za lesno industrijo, pa~ pa so pomemben regulator lokalne klime in nenadomestljiv regulator vodnih zalog. Poleg tega imajo varovalno vlogo proti pobo~nim procesom, saj (Anko, Golob in Smolej 1985, 22; ^ampa 1994, 56): • zmanj{ujejo in uravnavajo povr{inski odtok padavinske vode in slabijo njeno erozijsko mo~, • zadrùjejo padajo~e kamenje in utrjujejo pobo~ja, • s koreninskim sistemom mehansko veèjo in utrjujejo preperino, • drevesa, ki globlje koreninijo, prepre~ujejo usade in plitvej{e zemeljske plazove, • zmanj{ujejo mo~ vetra in slabijo vetrno erozijo prsti, • varujejo humusne horizonte pred razkrojem in izpiranjem, • prepre~ujejo in zadrùjejo snène plazove, • varujejo bregove vodotokov pred spodjedanjem in ru{enjem ob visokih vodah ter zadrùjejo erodirano gradivo. Po Pintarju in Zemlji~u (1990, 10–11) rastlinstvo vpliva na obmo~je rasti s: • tvorbo, obnovo in ohranjanjem rodovitnih prsti; • uravnavanjem lokalne klime: – obnavljanje in ~i{~enje zraka, – blaènje temperaturnih nihanj, – blaènje vetrov, – zasen~enje; • vezanjem in uravnavanjem snène odeje: – nalet snega po vetru, – prestrezanje snega, – mehanska opora; • vplivom na vodne razmere: – prestrezanje padavin z nadzemnim delom, – mehansko zaviranje odtekanja v pritalnem sloju, 55 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn – plemenitenje sprejemne in vododr`ne zmogljivosti prsti, – uravnavanje izhlapevanja, – vpliv na odtekanje visokih voda; • za{~ita pred odpihovanjem, spiranjem in plazenjem. Zra~ne tokove dobro blaì zlasti gozdno rastlinje. Blaènje vetrov zmanj{uje izsu{evanje prsti, saj izpostavljenost vetru povzro~a mo~nej{e izhlapevanje in transpiracijo rastlin. Vlàne prsti se bolje upirajo odpihovanju, medtem ko so suhe, kakr{ne so na odprtem, lahek plen vetrne erozije (Rainer 1950, 14; Pintar in Zemlji~ 1990, 13). V Sloveniji je odsotnost varovalnega u~inka gozdov najbolj vidna na »… gorskih robovih in na pro-stranih kra{kih goljavah, kjer veter nemoteno pometa in odpihuje zemljo do mati~ne kamnine …« (Pintar in Zemlji~ 1990, 13). Rastlinstvo regulira gibanje vode s svojim nadzemnim, pritalnim in podzemnim delom ter z biolo{- kim ritmom. Pomembno vlogo ima gozd, katerega vplivi zaradi slojevite sestave segajo najvi{je nad povr{ino in najgloblje v preperino. Vloga gozda se odraà v zadrèvanju vode v kro{njah in v mehanskem zaviranju povr{inskega odtekanja s pritalnim delom. U~inkovanje gozdne vegetacije sega do 3 m v globino, povpre~no letno odtekanje z gozdnih zemlji{~ pa je po Pintarju in Zemlji~u (1990) za okrog 20 % manj{e kot s planega povr{ja. Gozd tudi ~asovno zavira odtekanje vode in s tem ublaì maksimalne pretoke in kolebanje vod (Pintar in Zemlji~ 1990, 17–18). Z nadzemnimi deli rastline zavarujejo prst pred neugodnimi in neposrednimi u~inki nalivov. Manj{i del prestreènih padavin izhlapi, ostale pa enakomerneje odtekajo na tla. Z enakomernej{o razporeditvijo dotoka vode je bolje izkori{~ena sprejemna zmogljivost prsti. Tako imenovana intercepcija je ve~ja pri kratkotrajnih nalivih z velikimi intenzitetami in manj{a pri dolgotrajnih padavinah. Padavine najbolje prestrezajo me{ani gozdovi z enakomerno razvitimi kro{njami (Pintar in Zemlji~ 1990, 18–19). V list-natem gozdu do tal ne pride okrog 10 % padavin, v smrekovih in jelovih gozdovih pa okrog 33 %. Od preostanka, ki pade na tla, izhlapi okrog 10 %, okrog 25 % se infiltrira. Gozdovi v celoti zadrìjo okrog 60 do 65 % padavin (Tomi} 1983, 36). Zgornje vrednosti na drevju izhlapelih padavin zna{ajo med 120 in 450 mm/leto. Pri povpre~nih letnih padavinah od 1000 do 1200 mm izhlapi v kro{njah topola 10 %, bukve 12 %, rde~ega bora 21 in jelke kar 37 % letnih padavin (Pintar in Zemlji~ 1990, 18). Na hrapavost gozdnih tal poleg nadzemnih delov dreves vplivajo {e stelja, dra~je, odpadlo vejevje, panji in iz tal {trle~e korenine. Vse te mehanske ovire sestavljajo mikrorelief, ki razpr{uje in upo~as-njuje povr{inski odtok voda. Delè v preperino vsrkanih voda se pove~a, povr{inski odtok pa se zmanj{a, kar ugodno vpliva na enakomernej{e namakanje prsti in odtok voda (Pintar in Zemlji~ 1990, 19). Najbolj{e sprejemne in vododr`ne zmogljivosti prsti imajo naravna gozdna tla z bogatimi primesmi humusa, ki jih prepreda veliko luknjic, rè, rovov in votlinic, ki nastanejo z gostim pleteèm aktivnega in odmrlega koreninja (Pintar in Zemlji~ 1990, 20). Manj ugodni vplivi kot v razvitih tleh me{anih gozdov so v ~istih iglastih in listnatih sestojih, {e slab{e pa na travi{~ih in obdelovalnih zemlji{~ih. Razmerje med sprejemno zmogljivostjo dobrih gozdnih tal in zbitih, s pa{o preobremenjenih tal, je kar 50 (45) : 1 (Pintar in Zemlji~ 1990, 20). Povr{insko najve~ padavin odte~e po zamuljenem, nepropustnem sloju ogolelih zemlji{~, najmanj pa na grobozrnatih tleh, kjer padavinske vode hitro pronicajo v globino. Oba skrajna primera negativno vplivata na vodni reìm in na biosfero (Pintar in Zemlji~ 1990, 19). Rastlinstvo uravnava tudi izhlapevanje, zlasti s pove~anim izhlapevanjem v kro{njah prestreènih padavin (z intercepcijo), z zmanj{anim neposrednim izhlapevanjem ali evaporacijo zaradi zasen~evanja in z zadrèvanjem vlage v tleh, kar omogo~a ve~jo porabo vode za rast (transpiracija) (Pintar in Zemlji~ 1990, 22). Robi~ (1994, 69) povzema podatke Larcherja v knjigi Ökologie der Pflanzen (1976), kjer so navedeni podatki, da listnati in me{ani gozdovi zmernega pasu transpirirajo od 500 do 860 mm oziroma med 50 in 54 % padavin, iglasti gozdovi 580 mm oziroma 55 %, gojeni travniki 320 mm oziroma 38 % in ìtno polje 400 mm oziroma 50 %. 56 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Po nekaterih podatkih potrebuje borov sestoj 2,4 mm, bukov 3,8 mm in brezov 4,7 mm vode dnevno, po drugih pa se dnevna poraba vode v raznih gozdnih sestojih giblje med 2 in 5,5 mm. Doma~a opazovanja so pokazala, da se skupno izhlapevanje v ~asu rasti na obmo~ju 40 do 50-letnih sestojev giblje od 120 do 300 mm/leto v sestojih bora in hrasta, od 250 do 300 mm/leto v sestojih bukve, od 300 do 320 mm/leto v sestojih smreke in do 680 mm/leto v sestojih macesna. ^im globlje segajo korenine dreves, tem enakomernej{e je ~rpanje vode (Pintar in Zemlji~ 1990, 22). V prvih nekaj minutah naliva kro{nje dreves zadrìjo prakti~no vse padavine. Zatem prevzameta zadrèvalno vlogo pritalni sloj in prst, katerih zadrèvalna zmogljivost se z dolìno padavin zmanj{uje. Po okrog 12-urnem deèvju je srednje razvita gozdna prst è napojena. S tak{ne prsti lahko odte~e celo ve~ vode kot s planega. Iz navedenega sledi, da je zadrèvalna vloga rastlinja pomembna predvsem za kratkotrajnej{e padavine, a tega ne gre podcenjevati, saj velik delè padavin odpade na kratkotrajnej{e nalive (Pintar in Zemlji~ 1990, 23). Zadrèvalna zmogljivost rastlinske odeje je odvisna zlasti od gostote in slojevitosti rastlinstva, njegove starosti in vrste ter od razvitosti in debeline prsti. Dobro sklenjeni sestoji povsem zadrìjo nekajminutne nalive, po okrog enournem deèvju zadrìjo {e priblìno 40 % ve~ padavin kot goli~ave, po 12-urnem deèvju pa je zadrèvalna zmogljivost komaj {e zaznavna. Najugodnej{i u~inek na vodne razmere imajo raznodobni me{ani gozdovi z dobro zarastjo v vseh slojih. Slab{e u~inkujejo stari oziroma prered~eni sestoji brez podrasti, {e slab{e pa enodobni oziroma ~isti smrekovi gozdovi, v katerih nesprstenele odpad-le iglice onemogo~ajo ponikanje vode v prst. Pomembno je tudi pritalno rastlinje, saj lahko na primer kilogram mahu veè 8 l vode, dober prestreznik padavin pa je tudi spomladanska resa (Pintar in Zemlji~ 1990, 24–25). Rastlinje z vezanjem preperine s koreninskim sistemom ter z uravnavanjem vetra in vodnega odtoka neposredno varuje tla tudi pred odpihovanjem, spiranjem in odplavljanjem. Pomembni so tudi posredni vplivi, saj pod rastlinsko odejo skoraj ni termi~nega in mehanskega preperevanja, na gosto poraslih prsteh pa redkokatera dèna kaplja pade na tla neposredno (Pintar in Zemlji~ 1990, 26). Najbolj{o za{~ito predstavljajo raznodobni me{ani gozdovi z dobro travno podrastjo ali gostim pritalnim slojem jesenske rese, borovni~evja, brusni~evja ipd. Pri tak{ni za{~iti prakti~no nobena kapljica ne udari ob tla, spiranje pa je komaj zaznavno. Nasprotje temu so gosta listnata grmi{~a, ki v vegeta-tivnem obdobju zadu{ijo vso podrast, sama pa, ko odpade listje, ne morejo u~inkovito prepre~evati spiranja. Problemati~ne so zlasti neprehodne pu{~e (robidovje, trnje, {~avje …). Neugodne za stekanje vode po strmih pobo~jih so tudi stare smrekove monokulture, kjer so tla prekrita le s slojem igli~evja, ki deluje kot slamnata streha. Ugodnej{a od slab{ih gozdnih sestojev in grmi{~ so negovana travi{~a, nasprotno pa se opu{~ena, nekdaj umetno izoblikovana travi{~a postopno spremenijo v goli~ave (Pintar in Zemlji~ 1990, 28). Poleg varovanja pred spiranjem in odpihovanjem rastlinska odeja tudi stabilizira zemlji{~a in ome-juje plazenje. Ugodne stabilizacijske lastnosti imajo zlasti tiste drevesne vrste, ki koreninijo globoko ter prostrano in za rast potrebujejo sorazmerno veliko vode (hrast, jesen, bor, macesen, bukev …). V splo- {nem delujejo rastline stabilizacijsko, ker (Pintar in Zemlji~ 1990, 30): • zmanj{ujejo ~ezomerno mo~enje tal, • pospe{ujejo navpi~no gibanje vode na {kodo vodoravnega, • omogo~ajo enakomernej{e ~rpanje vode in prehranjevanje iz globljih plasti. Raziskave v ZDA so pokazale, da odteka z gozdnatih obmo~ij povpre~no 5 % manj vode kot s planega povr{ja, saj ima gozd ve~je izgube pri evaporaciji in transpiraciji. Dober me{an gozd porabi za transpiracijo od 200 do 300 mm letnih padavin, poleg tega del padavin zadrìjo tudi kro{nje. Po {vicar-skih podatkih zadrìjo kro{nje smrekovih gozdov 19 %, borovih gozdov 27 %, bukovih gozdov pa le 5 % letnih padavin, kar je v povpre~ju 15 % oziroma 240 mm padavin. Vsa ta voda ne pride do tal, pa~ pa je nekaj izhlapi è na drevju (Rainer 1950, 7). Po novej{ih podatkih iglasta drevesa prestreèjo od 20 do 45 % padavin, listnata pa od (15) 20 do 25 %. S starostjo vegetacije delè prestreènih padavin nara{~a (Geiger, Aron in Todhunter 1995; Bruijnzeel 2000; [raj 2003, 2). Robi~ (1994, 66) navaja, da »… v splo-57 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn {nem velja …«, da drevesa zadrìjo od 30 do 35 % letne koli~ine padavin; listnati gozdovi od 15 do 25 % in iglasti gozdovi od 25 do 40 %. Koli~ina prestreène, zadràne in izhlapele vode v kro{njah je odvisna od povr{ine kro{enj (ve~ja kot so, ve~ padavin ostane v njih), hrapavosti listnate povr{ine (hrapavi listi imajo ve~jo povr{insko nape-tost in zadrìjo ve~ vode), velikosti listov (manj{i listi bolje zadrùjejo vodo), {tevila in razporeditve listov (ve~je je {tevilo in gostota listov, bolje zadrùjejo vodo), temperature padavin (ob nìjih temperaturah je ve~je zadrèvanje), vetra itd. V gozdu je prestrezanje veliko pri kratkotrajnej{ih in ve~krat prekinje-nih padavinah. Pri dolgotrajnih deèvjih in plohah je prestrezanje sorazmerno majhno. Ugotovili so, da so ob 50-urnem deèvju (70,5 mm padavin) kro{nje prepustile 75 %, v 3,5-urni nevihti (74,6 mm) pa kar 98 % dèja (Smolej 1988, 194–195). Slovenske meritve kaèjo, da gozdovi v pore~ju Dragonje v povpre~ju prestreèjo ve~ kot 60 % padavin, od tega jih okrog polovica {e prite~e do tal. Ostanek izhlapi v ozra~je in predstavlja izhlapele prestreène padavine. Njihov delè na severnih pobo~jih pore~ja zna{a 25,5 %, na jùnih pobo~jih pa 28,4 %. To pomeni, da na gozdnem obmo~ju ve~ kot ~etrtina padavin izhlapi nazaj v ozra~je è med ali neposredno po padavinah. Iste izgube na obdelovalnih zemlji{~ih so na primer pri koruzi 8 %. V obdobju med letoma 1948 in 1988 so se zaradi pove~anja deleà gozda v pore~ju Dragonje in posledi~no zaradi ve~jega izhlapevanja prestreènih padavin, pretoki v pore~ju zmanj{ali za 137 l/s. Glede na dolgoletno povpre~je (1961–1990), ki za Dragonjo zna{a 1070 l/s, to pomeni zmanj{anje povpre~nih pretokov za 13 % ([raj 2003, 134). Zmanj{evanje srednjih letnih pretokov je zna~ilno tudi za druge slovenske reke. Bat in Uhan (2004, 126) sta opravila analizo pretokov na nekaj pomembnej{ih slovenskih rekah (Sava, So~a, Vipava, [~avnica, Pesnica, Sotla, Kolpa in Drava) ter ugotovila, da se je med letoma 1961 in 1998 ~rta linearnega trenda od vrednosti skoraj 600 m3/s spustila na vsega 400 m3/s. Frantar in Hrvatin (2005, 124) spremembe pretokov povezujeta s podnebnimi spremembami. 3.4.1 EROZIJSKI PROCESI, GOZD IN ^LOVEK Rastlinje (njegova vi{ina, struktura in razporeditev) deluje kot pomemben filter med padavinami in tlemi. Zmanj{uje mo~ dènih kapljic, zmanj{uje tudi koli~ino padavin, ki doseèjo tla, vpliva na tvorbo humusa in s koreninskim sistemom povezuje prst in preperino. S spreminjanjem rabe tal ~lovek vpliva na vse na{tete funkcije rastlinstva, zato je pomemben dejavnik pri spreminjanju stopenj erozije (Goudie 1995, 133). Poglavitna ~lovekova razloga za pove~ano erozijo sta izsekavanje gozda in kmetijstvo, ~eprav so pomembni tudi gradnja, urbanizacija, vojne, rudarjenje in {e nekateri. Erozija je najve~ja tam, kjer je prst ostala brez rastlinja, kjer so bile zasajene kulturne rastline, pa je nekoliko manj{a. Na kmetijskih zemlji{~ih vplivajo na erozijo na~in uporabe pluga, ~as sejanja oziroma sajenja, vrste rastlin in velikost zemlji{kih kosov (Goudie 1995, 135). Raziskovalci v ameri{ki zvezni dràvi Kolorado so ugotovili, da je bila stopnja erozije v zadnjih stotih letih okrog 1800 mm/1000 let, 300 let pred tem pa je zna{ala vsega med 200 in 500 mm/1000 let. Rast pripisujejo pove~anju {tevila govedi v obdobju pred okrog stotimi leti (Goudie 1995, 135). Z goloseki se mo~no zmanj{a transpiracija, nekoliko pove~a izhlapevanje, pove~a se koli~ina padavin, ki neposredno padejo na tla, pove~a povr{inski odtok in spremeni mikroklima zaradi pove~anega obsevanja (Smolej 1988, 212). Preglednica 20 nazorno pokaè povezavo med pove~anim povr{inskim odtokom, ki nastane z odstranitvijo rastlinja, in erozijo. Na splo{no bi lahko rekli, da z ve~anjem deforestacije v pore~ju nara{~a erozija. Za ZDA obstaja podatek, da se sedimentacija erodiranega gradiva podvoji pri vsakih 20 % izsekanega gozda (Goudie 1995, 137). Eden prvih vplivov ~loveka na pove~anje erozije je bila uporaba ognja. S poìgalni{tvom je ~lovek odstranil rastlinstvo in spremenil strukturo ter sestavo prsti (Goudie 1995, 138). Pove~ala se je erozijska ogroènost. Stopnja erozivnosti v gozdu mo~no naraste zlasti prva leta po poìgu. 58 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 20: Povr{inski odtok in erozija pri razli~ni vegetacijski odeji v razli~nih delih Afrike (Goudie 1995, 136). kraj (dràva) povpre~ne naklon povr{inski letni odtok (%) erozija (t/km2/leto) letne pobo~ja (°) gozd kmetijsko prst brez gozd kmetijsko prst brez padavine (mm) zemlji{~e rastlinja zemlji{~e rastlinja Oagadougou 850 0,3 2,5 2,0 do 32,0 40,0 do 10,0 60 do 80 1000 do (Burkina Faso) 60,0 2000 Sefa (Senegal) 1300 0,7 1,0 21,2 39,5 20,0 730 2130 Bouake (Slonoko{~ena 1200 2,3 0,3 0,1 do 2,6 15,0 do 10,0 126 1800 do obala) 30,0 3000 Abidjan (Slonoko{~ena 2100 4,0 0,1 0,5 do 20,0 38,0 3,0 10 do 9000 10.800 do obala) 7.000 Mpwapwa (Tanzanija) 570 3,4 0,4 26,0 50,4 0,0 7800 14.600 V eksperimentalnih pore~jih v avstralskih Alpah so izmerili, da se po poàru skupna koli~ina premaknjenega gradiva na pobo~jih in v vodotokih pove~a za tiso~krat. V eksperimentalnih pore~jih v Arizoni (ZDA) pa so se po poàru koli~ine premaknjenega gradiva s 43 t/km2/leto pove~ale na kar od 50.000 do 150.000 t/km2/leto (Goudie 1995, 139). Poleg pove~ane vodne erozije lahko nastanejo tudi drobirski tokovi, kot na primer v eksperimentalnem pore~ju v [vici (Ronco sopra Ascona, Riale Buffaga). Na pò- ganem pobo~ju je 28. 8. 1997 ob 78,8 mm padavinah nastal drobirski tok z od 4000 do 5000 m3 gradiva, isto~asno pa na nepòganem pobo~ju 6 km stran, kjer je padlo kar 142,4 mm padavin, niso opazili ve~- jih pobo~nih procesov (Marxer 2003, 149). Po svetu so znani poskusi v eksperimentalnih pore~jih, v katerih so popolnoma izsekali gozd, pri-dobljene podatke pa primerjali s primerljivimi gozdnatimi pore~ji. Z enim takih poskusov so za~eli jeseni 1965 na 15,6 ha velikem obmo~ju v dolini Hubbard Brook v ameri{ki zvezni dràvi New Hamshire (Bormann in Likens 1994). Posekali so vsa drevesa in tri leta niso dopustili vnovi~nega zara{~anja. Poletni povr{inski odtok se je mo~no pove~al. Pove~anje je bilo opazno zlasti v ~asu vegetacijske dobe. Na obmo~ju pade povpre~no 115 mm padavin na mesec, potencialna evapotranspiracija gozdnatega 300 izsekano pore~je pore~je pod gozdom 200 ~as izsekanja gozda erozija (kg/ha) 100 Slika 31: Erozija na izsekanem in gozdnatem 0 obmo~ju v dolini Hubbard Brook v ameri{ki –100 0 (1. 1. 1966) 500 1000 1500 dnevi zvezni dràvi New Hamshire (Bormann in Likens 1994, 95). 59 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn obmo~ja pa to koli~ino presega, tako da v prsti pogosto primanjkuje vode. Na izsekanem obmo~ju je bila zaradi zmanj{ane evapotranspiracije prst bolj navlaèna, na vlànih prsteh pa je ob poletnih padavinah vodni odtok hitrej{i. Letni povr{inski odtok se je v treh letih pove~al za 40 % (346 mm) prvo leto, za 28 % (173 mm) drugo in za 26 % (240 mm) tretje leto (Bormann in Likens 1994, 84–85). Poleg odto~nih koli~in je bil spremenjen tudi ~as njihovih vi{kov. Na izsekanem obmo~ju je bilo na primer topljenje snega hitrej{e za nekaj dni. Razlike so bile tudi v zmrznjenosti prsti, saj je bila prst na izsekanem obmo~ju mo~no zmrznjena, z njo pa tudi vodni tokovi v njej, prst na gozdnatem obmo~ju pa je bila le rahlo zmrznjena (Bormann in Likens 1994, 86). Zanimivo je, da se na izsekanem obmo~- ju erozija ni pove~ala takoj, pa~ pa se ji je prst uspe{no upirala kar 22 mesecev; {ele potem je sledilo mo~no pove~anje erozije (slika 31). Raziskave so pokazale, da odstranitev gozda {e ne pomeni takoj{njega mo~nega pove~anja ero- diranega gradiva. Na erodibilnost namre~ mo~no vpliva mrtvo organsko gradivo (na primer posekana drevesa), ki je ostalo na obravnavanem obmo~ju. Erodibilnost se je mo~no pove~ala {ele, ko se je v prst izgubila manj kot ~etrtina organskega gradiva in ko so razpadle korenine, ki veèjo prst (Bormann in Likens 1994, 97–98). Meritve so potekale tudi v gorovju Blue Mountains na Jamajki (McDonald, Healey in Stevens 2002). Erozijo so merili v sekundarnem tropskem gozdu, na planem, na obdelovalnih zemlji{~ih in obdelovalnih zemlji{~ih z vmesnimi drevesnimi pasovi. Meritve so potekale med letoma 1993 in 1997 na pobo~jih z naklonom od 24 do 32°. Povr{inski odtok na obdelovalnih zemlji{~ih z vmesnimi drevesnimi pasovi se je v primerjavi z gozdom pove~al za 360 %, na planem za 460 % in na obdelovalnih zemlji{~ih za kar 740 %. [e bolj pa se je pove~ala erozija glede na gozdnata obmo~ja. na obdelovalnih zemlji{~ih z vmesnimi drevesnimi pasovi se je pove~ala za faktor 13,4, na planem za faktor 13,6 in na obdelovalnih zemlji{~ih kar za faktor 21. Spro{~anje gradiva je bilo {e mnogo ve~je pri delcih, manj{ih od 2 mm. Na planem se je iznos pove~al za faktor 53, na na obdelovalnih zemlji{~ih z vmesnimi drevesnimi pasovi za faktor 97 in na obdelovalnih zemlji{~ih za faktor 143 (McDonald, Healey in Stevens 2002, 6). Spremembe rabe tal pa ne pospe{ujejo le erozije, povezane s povr{inskim spiranjem in odtokom, pa~ pa vplivajo tudi na ve~je pobo~ne procese, na primer zemeljske plazove, kot kaèjo primeri iz Nove Zelandije (Glade 2003), ki je zelo primerna za tovrstna preu~evanja, saj je doìvela ve~ji vpliv ~loveka {ele sredi 19. stoletja. Tamkaj{nja otoka so prvi naselili Maori okrog leta 1250, vendar se njihovega Preglednica 21: Pove~ana sedimentacija na Novi Zelandiji zaradi izsekavanja gozda (Glade 2003, 309). obmo~je meritev spro{~anje sedimentov (mm/leto) stopnja pove~anja pred naselitvijo Maorov (gozd) po naselitvi Evropejcev oziroma v maorskem ~asu (pa{niki) estuarijski zaliv (pristani{~e Whangape, Severni otok) 0,1 do 0,5 1,0 do 4,6 9,2 do 17,0 mo~virje (Repongaere, Severni otok) 0,3 3,6 12,0 celinska polica (zaliv Poverty, Severni otok) 0,3 3,7 12,3 jezero (jezero Tutira, Severni otok) 2,1 14,0 6,7 bliìna obal (pristani{~e Wellington, Severni otok) 2,1 38,2 18,2 obalno mokri{~e (Abel Tasman, Jùni otok) 0,5 do 1,7 1,6 do 2,7 1,6 do 3,2 60 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 vpliva na nastajanje plazov ne da jasno ugotoviti. S prihodom Evropejcev so se razmere mo~no spre-menile, saj so priseljenci veliko gozdnih zemlji{~ spremenili v pa{nike. Glade (2003, 300–303) navaja jezero Tutira na Severnem otoku, kjer je bila sedimentacija gradiva pred naselitvijo ~loveka med 1,5 in 2,4 mm/leto. S prihodom Maorov se je hitrost sedimentacije pove~ala za 60 %, od leta 1880 pa sedimentacija zna{a priblìno 13 mm/leto. Leta 1991 je bilo na Novi Zelandiji le {e 6,2 milijona ha gozda (pred prihodom Evropejcev je bilo gozda 16,2 milijona ha). Spremembe v stopnji erozivnosti, ki so ob tem nastale, so merili v mo~virjih, jezerih, na obalah in na celinski polici. Faktor, za katerega se je pove~ala erozija, se giblje med 1,6 in 18,2 in ga pripisujejo zlasti pove~anju {tevila zemeljskih plazov (Glade 2003, 309). V [paniji so pri preu~evanjih prazgodovinskih, zgodovinskih in recentnih zemeljskih plazov ugotovili, da se je hitrost plazenja mo~no pove~ala pred okrog 5500 leti in nato pred okrog 200 leti. Prvi podatek sovpada z obdobjem neolitika, drugi pa s ~asom industrijske revolucije. V obeh obdobjih je pri{lo do velikih sprememb v rabi tal. Pri recentnih plazovih ugotavljajo korelacijo med pogostostjo zemeljskih plazov in drùbenogospodarsko aktivnostjo ~loveka, ki pospe{uje geomorfne procese (González- -Díez inostali 1999, 111; Cendrero in Remondo 2002, 15–16). V Sloveniji so zvezo med plazenjem in rabo tal preu~evali Komac (2005) ter Komac in Zorn (2006), povezave med erozijo in spremembami rabe tal pa na primer Globevnikova (2001), Staut (2004), Zorn in Komac (2008) ter Zorn, Komac in Gabrovec (2008). Dokaze, da erozijo pospe{uje deforestacija je med drugimi podal è Lyell (1853), njegove naved-be pa potrjuje mnogo sodobnih razprav, na primer Montgomery in ostali (2000, 314). Povezavo med ~lovekom in erozijo poznamo tudi v Sloveniji. V povirju potoka Belca v Zgornjesav-ski dolini so v letih 1925–1930 posekali veliko gozda, ponekod celo na golo. Zato so se pojavila {tevilna erozijska àri{~a, s katerih je Belca letno odnesla od 20.000 do 50.000 m3 gradiva. Med letoma 1945 in 1952 je gradivo dvakrat zasulo cesto Jesenice–Kranjska Gora, skoraj zasulo èlezni{ki most in leta 1951 povzro~ilo èlezni{ko nesre~o (Na praksi 1952, 122). Zaradi mònosti zaslùka so ljudje pozabili na ljudski rek »kdor varuje goré – obvlada vodé«, saj v hribovitem svetu le gozd lahko prepre~i ~ezmeren dotok pobo~nega gradiva v vodotoke (Rainer in Zemlji~ 1975, 97). O splo{ni neurejenosti vodozbirne-ga obmo~ja Save Dolinke je pisal Rainer (1952, 131–132), ki opozarja, da bo, ~e se razmere ne bodo uredile, »… nastopila popolna zaproditev zaplavnega prostora HC Moste prej kot v petnajstih letih …«. Poro~al je, da je prodonosnost Save nad Mostami od 160.000 do 200.000 m3. Obstaja podatek, da »… se je v enem samem letu obratovanja te elektrarne nabralo è okrog 80.000 kubikov naplavin …« (Erozija … 1956, 435). Da so se razmere zaradi gradnje pregrad v povirju vendarle izbolj{ale, kaè 20 let mlaj{i podatek, da Sava nad Mostami letno prenese do 90.000 m3 gradiva (Zemlji~, Blaì~ in Pirnat 1970, 13–14). Miko{ (2000b, 211) poro~a o letni prodonosnosti Save Dolinke nad HE Moste priblìno 20.000 m3, navaja (Miko{ 2000c, 225) pa tudi podatek, da se je prostornina akumulacijskega jezera HE Moste med letoma 1985 in 1995 letno zmanj{evala za povpre~no 55.000 m3. Velika gozdnatost Slovenije (ve~ kot 60 %) do neke mere ugodno (zaviralno) vpliva na pobo~ne procese. Negativno pa na pobo~ne procese vplivajo odprtost gozdov s cestami in vlakami, ki koncentrirajo padavinsko vodo in pospe{ujejo njeno povr{insko odtekanje. Negativno vpliva tudi zamenjava naravnih gozdnih zdrùb s smrekovimi monokulturami ali gospodarsko donosnej{imi drevesnimi vrstami, ki so na zunanje vplive manj odporne. Zamenjava drevesnih vrst spremeni tudi vodni reìm v tleh (Horvat 1995, 223). V Sloveniji so dalj{e meritve erozije pod razli~no vegetacijo potekale le v vasi Smast pri Kobaridu (Horvat in Zemlji~ 1998, 422). Meritve so se zaklju~ile leta 1989 (Jesenovec 1995, 221). Rezultati potrjujejo varovalno vlogo vegetacije pred erozijo in problem erozije prsti na kmetijskih zemlji{~ih z velikim naklonom (preglednica 22). Erozijo prsti na razli~nih rabah tal so v Sloveniji ugotavljali tudi s pomo~jo nekaterih erozijskih modelov. Preglednica 23 kaè primerjavo med prirejeno Gavrilovi}evo metodo in metodo RUSLE. Rezultati obeh metod se precej razlikujejo, a potrjujejo ugoden vpliv vegetacije na prepre~evanje erozije prsti. 61 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 22: Meritve erozije prsti na poskusni postaji Smast pri Kobaridu v obdobju med 1. 10. 1972 in 27. 7. 1977. Meritve so bile izvedene na rjavih pokarbonatnih prsteh, na erozijskih poljih velikosti 50 m2 (Horvat in Zemlji~ 1998, 422). Povpre~na letna koli~ina padavin v Kobaridu je 2699 mm (Klimatografija Slovenije 1995a, 99). raba tal naklon (%) povr{inski odtok letni povr{inski indeks spiranje prsti spiranje prsti spiranje prsti indeks padavin (l) odtok (l/m2) odtoka (skupaj, g) (g/l) (t/ha) spiranja neporasla, rahljana ornica 55,7 10.383 239,79 61 97.022 9,344 22,40 3556 krompiri{~e po plastnicah 55,7 4609 106,44 27 15.049 3,265 3,47 551 ko{enica 55,7 1033 23,85 6 169 0,164 0,039 6 sklenjen me{ani gozd 54,7 173 3,93 1 28 0,161 0,0063 1 Preglednica 23: Primerjava rezultatov po prirejeni Gavrilovi}evi ena~bi in metodi RUSLE za razli~no rabo tal na delu pore~ja Rokave (Petkov{ek 2002a, 133–141), kjer na fli{no podlago letno pade okrog 1017 mm padavin (Klimatologija Slovenije 1995a, 47). raba tal/model letno spro{~anje (t) specifi~no letno spro{~anje (t/ha) povpre~ni povr{ina RUSLE Gavrilovi} RUSLE Gavrilovi} naklon (%) zemlji{~ (ha) njiva 6322 3205 21,60 10,94 19 293,1 sadovnjak 309 69 20,88 4,77 33 14,4 vinograd 2208 952 51,31 22,12 21 43,0 travnik 627 610 4,80 4,67 28 130,7 pa{nik 764 427 3,39 1,89 36 225,5 gozd 298 54 2,55 0,46 52 116,9 nerodovitno 80 72 4,92 4,43 30 16,3 3.4.1.1 Spremembe rastlinstva v zgodovinskem obdobju v slovenski Istri V Opisih k Joèfinskemu voja{kemu zemljevidu s konca 18. stoletja (Zorn 2007c) je o pora{~enosti pore~ja Dragonje zapisano (Raj{p in Trpin 1997, 200): »… Znaten del vzpetin [v pore~ju Drnice in Dragonje, opomba avtorja] je ~isto gol in pokrit s kamenjem; ostali del je poln hrastovega grmovja, tu in tam pome{anega z visokim hrastovim drevjem. ^esto se najdejo tudi polònej{a pobo~ja, pokrita s travniki in pa{niki; polja so ve~inoma le v bliìni vasi, raztresenih po grebenih in ozkih dolinah. Vzrok je v tem, da je s pobo~ij ob mo~nih nalivih odplavilo rodovitno prst in polj{~ine ne morejo uspevati …«. Iz istega obdobja so tudi zapisi o tem, da ima gozd varovalno vlogo pred pobo~nimi procesi. Balthazar Hacquet (1784, 96) je zapisal, da je »… varovanje gozdov … sredstvo proti podiranju gora …«, saj so gozdovi njihovo »… glavno vezivo …«. Pore~je Dragonje je bilo pred posegi ~loveka zve~ine pora{~eno z gozdom. O izsekavanju gozdov je Rutar (1896, 83) zapisal: »… Zlasti odkar se je pokazala trtna bolezen in odkar so nastopile slabe letine, so za~eli obuboàni kmetje drva izvaàti v Trst in Benetke, da so mogli za skupljeno ceno ìto ali moko kupovati ter davke pla~evati. Vsled tega so gozde skoro povsod posekali, a za nove nasade niso skrbeli …«. Navaja tudi, da so ob kranjski meji {e »… precej{nji bukovi gozdi …«. Rutar (1896, 84) tudi pi{e, da so bili istrski gozdovi »… od nekdaj domenjeni, da se iz njih dobiva gradiva za ladje …«. 62 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Bene{ka oblast je ve~krat v 15. stoletju zapovedala, da »… so vsi ob~inski gozdi in ve~ina tudi privat-nih gozdov nerazdeljivi in neprodajni »narodni imetek« … Bene{ka vlada je strogo vzdrèvala rezervat isterskih gozdov za pomorstvo …«. Leta 1777 so napravili kataster in gozdove razdelili na dva razre-da »… in sicer so vpisali v prvi razred one gozde, kateri so dajali dobro gradivo za ladje, in te so pridràli izklju~no za pomorstvo ter jih postavili pod strogo dràvno nadzorstvo. Drugi razred pa so pustili njim tedanjim uìtnikom …«. Valen~i~ (1956, 245) pi{e, da »… je pretirana trditev, da je bil glavni razlog pokon~anja gozdov [le, opomba avtorja] prehudo izsekavanje in prodaja lesa v Benetke …«. Tudi »… kr~enje gozdov z namenom, da bi se spremenili v druge kulture, ni odlo~ilneje spremenilo gozdne povr{ine. Sode~ po virih, se je to sicer tudi dogajalo … toda gozdna povr{ina je bila s takim kr~enjem prizadeta sorazmerno le v manj{i meri …«. Valen~i~ (1956, 248–249) je za kra{ka obmo~ja zapisal, da je do popolne degradacije gozda pri{lo {ele, ko se je izsekavanju pridruìla pa{a, kar je »… postopoma povzro~ilo posledice, ki so se pokazale v nastajanju kamnitih, golih kra{kih zemlji{~, deloma uporabnih za pa{nike, deloma popolnoma nerodovitnih … Ve~je ~rede ovac so zahtevale ve~je povr{ine pa{nikov, ki jih je bilo mogo- ~e raz{irjati le na ra~un gozdne povr{ine. V prvi fazi se je pa{a raz{irila verjetno na gozdove. Ker so dozorelo drevje izsekali, paso~a se drobnica pa je prepre~evala rast mladega drevja in s tem naravno obnavljanje, je bil s~asoma gozd na takih tleh popolnoma iztrebljen …«. Postavlja se vpra{anje, kdaj je v pore~ju Dragonje pri{lo do tak{ne degradacije gozda, da je nastopila pospe{ena erozija oziroma je »… s pobo~ij ob mo~nih nalivih odplavilo rodovitno prst …« (Raj{p in Trpin 1997, 200), kot so zapisali konec 18. stoletja. V rimskih ~asih do tak{ne degradacije gozda verjetno {e ni pri{lo, ~eprav so Keesstra in ostali (2005, 205) zapisali, da naj bi prav v rimskih ~asih deforestacija povzro~ila »… veliko erozijo drobnozrnatih sedimentov s pobo~ij …«. Bolj verjetno je, da je do degradacije gozda pri{lo v ~asu Bene{ke dràve, ki je s svojim uveljavljanjem imela vse ve~je potrebe po lesu za graditev mesta, varovanje lagune in gradnjo mornarice. Bonin domneva, da je bil gozd na Savudrijskem krasu in ob spodnjem toku Dragonje posekan okrog sredine 15. stoletja, saj so se takrat mo~no zmanj{ali dohodki Pirana od gozda (Bonin, v pripravi). Izsekana zemlji{~a so uporabljali za pa{o drobnice in ko{njo. V Bene{ki republiki so zaradi potreb po lesu sprejeli vrsto ukrepov, ogromno {kode pa je naredil zakon iz leta 1452, s katerim so dràvne gozdove odstopili ob~inam, »… da so jih lahko izkori{~ali vsi, kot prej ob~inske gozdove …«. Da bi pove~ali koli~ine lesa, so è leta 1438 naro~ili ob~inam, naj dajo gozdove v najem. Potrebe po lesu so mo~no narasle tudi leta 1504 zaradi vojne z Bizancem in poà- ra, ki je uni~il ladjedelnico. Sredi 17. stoletja je bila bene{ka dràva v bojih s Turki in gozd je pomagal polniti dràvno blagajno. Tako je zakon iz leta 1649 celo predpisoval prodajo odve~nih ob~inskih sredstev. Obsène gozdne komplekse so prikazali kot nerentabilne in zato neuporabne ter jih prodali. Pozneje so bili izdani {tevilni ukrepi za izbolj{anje slabega stanja gozdov, na primer razveljavitev pogodb, obvez-no pogozdovanje, zatiranje zlorab, a mnogo làje je bilo najprej napolniti dràvno blagajno, kot pozneje popravljati posledice pretirane se~nje lesa in nepravilnega izkori{~anja gozdov. Prepovedana je bila pa{a v gozdovih, predpisana je bila celo smrtna kazen za povzro~itelje {kode v njih. V 18. stoletju je bila se~nja omejena na dolo~en letni ~as, les pa se je smel podajati le s potrdilom o izvoru. Toda vsi ti ukrepi so le malo zavrli {tevilne zlorabe in prevare (Kiauta 1957, 227–229, 233). Bene{ka dràva si je po zelo {kodljivih ukrepih o upravljanju in izkori{~anju gozdov, ki so imeli kata-strofalne posledice in so povzro~ili devastacijo zlasti hrastovih gozdov, prizadevala, da bi ohranila vsaj preostale gozdove (Kiauta 1957, 232). O poslab{anju vegetacijskih razmer »… ob morju in na Krasu … {ele …« pred 400 ali 300 leti zaradi pretirane se~nje in prevelikega {tevila ovac pi{e Culibergova (1997, 139), saj je na primer »… na Krasu pri{lo do tako mo~ne degradacije, da je nastala prava kamnita pu{~ava …«. Pelodne analize profilov iz vrtin v Koprskem primorju so namre~ pokazale, da »… holocenska vegetacija v tem obmo~ju vse do novej{ih ~asov ni doìvela ve~jih pretresov …« (Culiberg 1997, 138). Pelodna slika tega obmo~ja v ve-getaciji iz rimskega ~asa ne kaè bistvenih sprememb, razen tega, da se je v obmorskih predelih okrepila 63 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn prisotnost kulturnih rastlin. Tudi srednjeve{ki in novove{ki prebivalci niso bistveno »poslab{ali« razmer (Culiberg 1997, 139). Podatke o gospodarjenju z gozdovi v rimski dràvi je zbral Hughes (1994). Takrat so bili gozdovi dràv-na last in pod nadzorom gozdarjev, ki so odrejali in dajali dovoljenja za posek. Posebno strog reìm je veljal za »verske« gozdove, kjer so morali za vsako posekano drevo posaditi novo. Za storjeno {kodo v gozdovih so bile predpisane visoke kazni. Omejena je bila celo pa{a na gozdnih posekah (Culiberg 1997, 139). Palinolo{ke analize so bile narejene na vzorcih iz vrtin v [kocjanskem zatoku (Culiberg 1995, 201–204), ob izlivu Riàne (Ogorelec in ostali 1984, 178–180), ob vznòju Sermina (Culiberg 1997, 135), v Se- ~oveljskih solinah (Ogorelec in ostali 1981, 196–197) in v Zajezeri (Culiberg 1995, 204–205). Pelodna slika [kocjanskega zatoka kaè vegetacijo v ~asovnem obdobju z za~etkom pred okrog 7000 leti in s koncem pred okrog 300 do 500 leti in ne sega v ~as, ko je pri{lo do »… popolne dezertifikacije Krasa v za~etku [pred, opomba avtorja] prej{njega stoletja …« (Culiberg 1995, 204). Do te je pri{lo pred 200 leti kot posledica pretirane pa{e in se~nje ([ercelj 1996, 45). Od 15. ali od 16. stoletja dalje naj bi propad vegetacije dokon~no pospe{ila transhumanca s pregonom ov~jih ~red iz notranjosti Slovenije ~ez Kras v Furlanijo na zimsko pa{o in spomladi nazaj ter iz obmorskih krajev na poletno pa{o v hribe. To je mo~no obremenilo pa{ni{ko vegetacijo, ki si ~ez poletje ni ve~ opomogla. Ob koncu 18. in na za~etku 19. stoletja je bilo razgaljanje è tako katastrofalno, da je na Krasu ostalo le {e golo skalovje (Culiberg 1995, 206). Spodnja ~asovna meja pelodnega diagrama v [kocjanskem zatoku je bila opredeljena na podlagi dejstva, da je è bila prisotna jelka (Abies). Ta je skupaj z bukvijo (Fagus), ki je bila tu è pred 9000 leti (Ogorelec in ostali 1981, 196), sestavljala bukovo-jelov gozd (Abieti-Fagetum; to zdrùbo danes imenujejo dinarski gozd bukve in jelke (Omphalodo-Fagetum); Zupan~i~, Seli{kar in @agar 1998, 117). Visoke pelodne vrednosti leske (Corylus) od neolitika dalje pomenijo red~enje gozda za pa{nike. Kmetijstvo se je, sode~ po prvem pojavljanju peloda ìt, za~elo pojavljati v rimski dobi. Takrat so se za~eli uve-ljavljati tudi kostanj (Castanea), oreh (Juglans), oljka (Olea) in vinska trta (Vitis). Divja trta je bila precej raz{irjena è v neolitiku (Culiberg 1995, 204). Prve sledi vinske trte in ìt se pojavijo 4725 ±120 let pred sedanjostjo (Culiberg 1995, 202; [ercelj 1996, 44; Culiberg 1997, 136). Za obdobje okrog 3480 ±140 let pred sedanjostjo je zna~ilno mo~no kolebanje pelodne vrednosti hrasta (Quercus), kar je »… morda posledica sekanja mladih hrastovih vej za zimsko krmo …« (Culiberg 1995, 202). [ercelj (1996, 44) pi{e, da je to obdobje v znamenju »… pa{ni{tva, iz ~esar lahko sklepamo, da se je domestifikacija ìvi-ne è dobro razmahnila. Ker pa pozimi ni bilo dovolj pa{e, so ljudje verjetno obsekavali hrastove veje in jih su{ili za zimsko krmo …«. Visoka frekvenca trav (Gramineae) po letu 1000 kaè na mo~no defo-restacijo in pa{ni{tvo. »… Takrat se je torej za~elo mo~nej{e razgaljanje pokrajine …« (Culiberg 1995, 204). V letih 990 ±90 se prvi~ pojavi brin (Juniperus), ki je »… znak popolnoma degradiranih ov~jih pa{nikov …«, kar dodatno potrjuje nara{~anje peloda krhlinovke (Rhamnaceae) (Culiberg 1995, 203). Na podlagi datacije 4725 ±120 let na globini 425 cm (Culiberg 1995, 202) lahko sklepamo, da je povpre~na sedimentacija v [kocjanskem zatoku okrog 1 mm/leto oziroma 1 m/1000 let. Na podlagi radiokarbonske analize organskega gradiva iz globine 26,5 m v Se~oveljskih solinah, datiranega 9160 ±120 let pred sedanjost (Ogorelec in ostali 1981, 196), je bilo ugotovljeno, da je bila morska gladina na za~etku holocena 30 m nìja od zdaj{nje. V globini 36,5 m so namre~ ugotovili pelod bukve, lipe, hrasta, javorja in leske. Na globini 11,6 m so bile vi{je vrednosti leske in gabra, kar povezujejo z razvojem ìvinoreje, {e v neolitiku ali è v hal{tatskem obdobju (Culiberg 1997, 138). Tako kot v ostali Sloveniji lahko prvi val antropozoogenega vpliva na vegetacijo v Istri pripi{emo ~asu in kulturi ka{telirjev, istrskim ekvivalentom gradi{~ v hal{tatski dobi. Drug mo~an val antropogenega vpliva na vegetacijo, ki se je po Beugu (1977) za~el {ele z rimsko poselitvijo Istre pred malo ve~ kot 2000 leti, v preiskanem profilu ni ve~ zastopan, saj je sedimentacijsko okolje mo~no spremenila solinarska dejavnost (Ogorelec in ostali 1981, 196). Glede na starost se~oveljskega sedimenta v globini 26,5 m (9160 ±120 let), so izra~unali, da je bila hitrost sedimentacije od postglacialnega holocenskega obdobja (preboreala) 2,9 mm/leto oziroma 2,9 m/1000 let. 64 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Glede na podatke iz [kocjanskega zatoka in Bene{ke lagune, kjer sedimentacija zna{a od 0,8 do 1 mm/1000 let, gre torej za dokaj hitro sedimentacijo. Med razlogi zanjo Ogorelec in ostali (1981, 211) navajajo ugotovitve Pahorja in Poberajeve (1963), da je bila Dragonja v~asih bolj dero~a in je lahko v kratkih obdobjih poplav nanesla precej sedimenta. Zapisali so tudi, da hitrost sedimentacije ni bila odvisna le od fli{nega zaledja, »… ki je bilo tedaj dobro pokrito z vegetacijo in zato zavarovano pred erozijo …«, pa~ pa je moral delovati {e drug dejavnik, »… najverjetneje mlada tektonika …«. Zniànje gladine ustreza podatkom o zniànju gladine svetovnih morij, ki je v zadnjem glacialu zna- {alo 100 m. Jadransko morje se je takrat pomaknilo proti jugu do zdaj{nje izobate 100 m, ki poteka od Zadra proti Anconi. S transgresijo v poznem glacialu se je gladina za~ela dvigati in je bila ob zdaj{- njem ustju Dragonje pred 9160 ±120 leti {e okrog 30 m pod sedanjo gladino. V rimskem ~asu je bila gladina morja {e za okrog 2 m pod sedanjo ([ercelj 1996, 47). [ifrer (1965) je ob slovenski obali na globini od 2 do 3 m ugotovil teraso, ki »… naj bi jo morje doseglo po gr{ko-rimski dobi …« ([ercelj 1996, 47–48). Okrog 13 km vzhodno od [kocjanskega zatoka je ob vznòju vzpetine Zajezeri na nadmorski vi{i- ni 470 m kotanja Vodenjak, kjer so prav tako izvedli pelodno analizo. Vegetacijo so lahko ocenili za del profila od globine 160 cm navzgor, ki je mlaj{i od 525 ±135 let. Vegetacija je bila mo~no izpostavljena antropogenim vplivom. Pa{ne razmere dokazujeta dva vi{ka leske (Corylus) v globini od 160 do 130 cm in od 60 do 20 cm ter bora (Pinus) med 100 in 30 cm. Zelo malo je ìtnega peloda, dokaj visoke vrednosti pa so dosegala zeli{~a pa{ni{ke vegetacije (Culiberg 1995, 205). 3.5 METODE PREU^EVANJA EROZIJSKIH PROCESOV Razlogov za preu~evanje erozijskih procesov je ve~, na primer (Stroosnijder 2005, 162–163): • za ugotavljanje okoljskih vplivov erozije in razvoj ukrepov zoper njo, • za znanstvene raziskave, • za razvoj modelov napovedovanja erozije, • za pripravo potrebnih predpisov in zakonov. Za preu~evanje erozije lahko uporabimo neposredne meritve ali pa se zanesemo na modele za napovedovanje erozije (Stroosnijder 2005, 162–163). Pri~ujo~e delo spada v sklop znanstvenih raziskav, z dalj{im nizom meritev pa bodo rezultati lahko namenjeni aplikativnim potrebam, zlasti umirjanju erozijskih modelov in borbi proti eroziji. Znanstvene raziskave sku{ajo preu~iti vzroke in u~inke erozije. V teh vzro~no-posledi~nih raziskavah se sku{a ugotoviti odnose med erozijskimi procesi in dolo~enimi spremenljivkami oziroma vplivnimi dejavniki, na primer vremenskimi. Meritve lahko opravljamo v laboratoriju ali na terenu. Prednosti laboratorijskih raziskav so, da omogo~ajo bolj{i nadzor nad »odvisnimi« spremenljivkami, kot tudi uporabo bolj{ih merilnih naprav in mònost ponavljanja meritev ob enakih pogojih. Prednosti terenskih meritev pa so v mònostih opravljanja meritev v pravem merilu, na »pravi« prsti in v pravih vegetacijskih razmerah, s pravimi ~asovnimi spremembami in okoljskimi spremenljivkami (Stroosnijder 2005, 163). Meritve zagotavljajo empiri~en dokaz o erozijskih procesih, ki pa ga je tèko ekstrapolirati na dalj- {a ~asovna obdobja in ve~je prostorske enote. Pri tem nam pomagajo modeli za napovedovanje erozije. Ti so odvisni od meritev, saj jih lahko preverimo in umerimo le z meritvami. Ve~ina sodobnih meritev je namenjena prav temu (Stroosnijder 2005, 163). V Sloveniji so doslej uporabljali razli~ne modele za napovedovanje erozije (poglavje 4.1), vendar noben ni bil preverjen in umerjen z meritvami. Iz literature je znan vpliv dolìne opazovanja na rezultate. Zaradi ve~je razpr{enosti velikih pojavov je erozija prsti, izra~unana na podlagi kratkotrajnih meritev ob velikih dogodkih, skladno s podalj{evanjem ~asa opazovanja ~edalje manj{a. Geomorfne spremembe so namre~ v veliki meri posledica ob~asnih dogodkov, dalj{i ~asovni nizi meritev pa vsebujejo dolga obdobja, v katerih geomorfni procesi {e zdale~ niso tako intenzivni (Phillips 2003, 7). 65 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Pri meritvah je treba opredeliti primerne metode, saj se te razlikujejo glede na merilo, dolìno meritev, finan~na sredstva itd. V nasprotnem primeru pride do nepotrebnih stro{kov, potrate ~asa in izpada meritev. Za preu~evanje vodne erozije Stroosnijder (2005, 164) razlikuje pet velikostnih kategorij: • »to~kovno« merilo (1 m2) za preu~evanje med`lebi~ne erozije, • merilo erozijskih polj (< 100 m2) za preu~evanjèlebi~ne erozije, • pobo~je (< 500 m) za preu~evanje erodiranja in odlaganja gradiva, • merilo »polja« (< 1 ha) za preu~evanje erozijskih jarkov/kanalov in • merilo majhnih pore~ij (< 50 ha). Stroosnijder (2005, 164) razlikuje tudi dve ~asovni merili: en deèvni dogodek in letno povpre~je. Tudi Loughran (1989, 216) razlikuje merilo deèvnega dogodka, kot drugo merilo pa navaja mònost kakr- {negakoli »… drugega primernega ~asovnega intervala …«. Meritve delimo na eksperimente, kjer raziskovalec nadzoruje vsaj en dejavnik, ki vpliva na erozijo (na primer rabo tal), in na opazovanja, ki potekajo v povsem naravnih razmerah (Loughran 1989, 216). Terenske metode so sestavljene iz terenske opreme in ustrezne metodologije, ki omogo~a njeno uporabo. Nekaj prednosti terenskih meritev smo è na{teli, dodamo pa jim lahko {e »naravne« zna- ~ilnosti proìlcev erozije (padavine, voda, veter), vendar so ti proìlci nepredvidljivi in neobvladljivi. Tu je v prednosti laboratorij, v katerem lahko ustvarjamo na primer umetni dè, pri ~emer dolo~amo intenziteto in velikost dènih kapljic ter prostorsko in ~asovno spremenljivost po erozijskem polju (Stroosnijder 2005, 165). Po Stroosnijderju (2005, 165) lahko erozijo merimo na ve~ na~inov: • z merjenjem sprememb teè, • z merjenjem sprememb vi{ine preu~evanega povr{ja, • z merjenjem sprememb {irine jarkov/kanalov in • z zbiranjem ali vzor~enjem gradiva iz ve~jih erozijskih polj oziroma pore~ij. ZORN Slika 32: Zaprto erozijsko polje za merjenje A TIJ erozije prsti. MA 66 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 ZORN ZORN A A TIJ TIJ MA MA Slika 33: Polodprto polje (zaprto zgoraj) Slika 34: Zaprto erozijsko polje za merjenje za merjenje spro{~anja fli{a. premikanja gradiva po erozijskem jarku – s pregrado je zaprta celotna prispevna povr{ina. Prvi na~in je primeren za »to~kovno« merilo, najbolj uporabno za meritve med`lebi~ne erozije. Paziti je treba, da se vse gradivo steka v lovilne posode in da so te dovolj velike, da lahko sprejmejo ves odtok. Po okrog 1 do 5 m se povr{inski odtok za~ne zbirati v kanal~ke in nastopìlebi~na erozija, zato je velikost erozijskih polj za merjenje med`lebi~ne erozije omejena. Zbrano gradivo v lovilnih posodah se posu{i in stehta. To metodo smo uporabili pri na{ih meritvah med`lebi~ne erozije (poglavje 9.2), njeno razli- ~ico pa tudi pri spro{~anju fli{a (poglavje 10.1). Razli~ico zato, ker pri spro{~anju fli{a ne gre le za vodno erozijo, merili pa tudi nismo odtoka. Pri postavitvi erozijskih polj se je treba odlo~iti tudi med odprtimi ali zaprtimi polji. Pri meritvah erozije prsti (poglavje 9.2) smo uporabili zaprta erozijska polja. ^eprav Hudson (1957; po Morganu 1996, 87) trdi, da meritve na »… zaprtih erozijskih poljih dajo verjetno najbolj zanesljive podatke o eroziji prsti na prostorsko enoto …«, imajo tudi slabosti. Ena glavnih je, da vanje ne dotekajo vode in erodirano gradivo iznad erozijskega polja (Stroosnijder 2005, 167), zato tudi ni pravih naravnih razmer (Loughran 1989, 217), {e zlasti zaradi tako imenovanih robnih razmer (Cooper 2006, 51). Plo~evinaste plo{~e, s katerimi smo zaprli erozijska polja za preu~evanje erozije prsti (poglavje 9.2.1), lahko na primer v svoji neposredni bliìni povzro~ajo ve~je navpi~no pretakanje vode in s tem slabijo povr{inski odtok. Hudson (1995; po Cooperjevi 2006, 51) trdi, da robne razmere mo~no zmanj{amo, ~e so erozijska polja {iroka najmanj 5 in dolga 20 m. Druge slabosti zaprtih polj so zamuljevanje odto~nih cevi in lovilnih posod, ~e jih ne ~istimo redno, nezadostna za{~ita odto~nih cevi in lovilnih posod pred padavinami, nezadostno vzdrèvanje pragu med prstjo in odto~nim sistemom, mònost koncentracije povr{inskega toka ob robovih polj in nastanek erozijskih `lebi~ev, ki druga~e tam ne bi nastali, in nezadostna velikost lovilnih posod (Morgan 1996, 87; Cooper 2006, 50). 67 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Raziskave morajo biti »dolgotrajne«, zaradi ve~je zanesljivost rezultatov pa morajo meritve pote-kati hkrati na ~im ve~ erozijskih poljih. Treba se je zavedati tudi, da zaprta polja ponavadi precenjujejo dejansko erozijo ob ekstrapolaciji na ve~je prostorske enote, saj ne upo{tevajo sedimentacije znotraj ve~jih prostorskih enot (Collins in Walling 2004, 171–172). Velikost tak{nih polj je znana, zato erozijo lahko izrazimo v kg/m2 v dolo~enem ~asu ob predpostavki, da je »… erozija po vsem polju enakomer-na …« (Loughran 1989, 217). Pri meritvah spro{~anja fli{a (poglavje 10.1) smo uporabili polodprta polja. Polodprta zato, ker so bila omejena z robom pobo~ja na vrhu polja (torej zaprta od zgoraj), odprta pa so bila ob straneh. Glavna slabost odprtih polj je, da tèko dolo~imo prispevno obmo~je (Stroosnijder 2005, 167). Odprta polja so ponavadi »vrste Gerlach« (Gerlach 1967, 173; Leopold in Emmet 1967, 172; Morgan 1996, 87–88), kjer je korito (oziroma lovilna posoda) postavljeno pravokotno na pobo~je, da se vanj stekata vodni odtok in odneseno gradivo iz zaledja. Zaledje dolo~imo s topografsko analizo ali s sledenjem odtoka. Erozijo izraàmo v ve~jih prostorskih enotah (Loughran 1989, 217). Meritve sprememb vi{in povr{ja so primerne za meritve na pobo~jih (Stroosnijder 2005, 167). Pri tak{nih meritvah so zelo uporabni »erozijski èblji~i« (angle{ko erosion pins; glej Haigh 1977), kot jih je imenoval Petkov{ek (2002a, 13–14), ki je z njihovo pomo~jo meril premikanje gradiva na meli{~u v po-re~ju Rokave (poglavje 10.2). Spremembe povr{ja merimo z ugotavljanjem razdalje med vrhom èblji~a in povr{jem. Zmanj{anje te razdalje pomeni sedimentacijo, pove~anje pa erozijo (Stroosnijder 2005, 167). Erozijski èblji~i so zelo uporabni tudi za meritve bo~ne erozije v vodotokih (Couper, Stott in Maddock 2002). Merilo »polja« je primerno za preu~evanjèlebi~ne/jarkovne erozije. Na dolo~enih mestih v dolo~enih ~asovnih razmikih merimo presek erozijskegàlebi~a ali jarka in primerjamo spremembe prostornine (Stroosnijder 2005, 167). Merimo s pomo~jo podrobnega geomorfolo{kega kartiranja ali z natan~nim laserskim skeniranjem (Stroosnijder 2005, 167). Metodo podrobnega geomorfolo{kega kartiranja smo uporabili pri meritvah `lebi~ne erozije v olj~niku (poglavje 9.3) in na meli{~u (poglavje 10.2). Koli~ine odtoka in odplavljenega gradiva v manj{ih pore~jih ne omogo~ajo, da bi lahko zadràli ves odtok ali vso odplavljeno gradivo (razen, ~e zgradimo pregrado, kot smo naredili pri meritvah spro{~anja gradiva v erozijskem jarku, poglavje 10.3), zato meritve izvajamo s pomo~jo avtomatskih vzor~evalnikov. Ti merijo spremembe vodostaja, s katerim lahko izra~unamo pretok. Poleg tega ob dovolj velikih spremembah vodostaja jemljejo tudi vzorce vode za ugotavljanje koli~ine suspendiranega gradiva (Stroosnijder 2005, 167). Agencija Republike Slovenije za okolje ima mreò tak{nih postaj na enajstih slovenskih vodotokih. Na {estih potekajo dnevne meritve, na sedmih pa se izvajajo le ob izrednih dogodkih. @al v slovenski Istri ni postavljene nobene postaje, med vodotoki na fli{u pa dnevne meritve potekajo le na Vipavi v Mirnu, meritve ob izrednih dogodkih pa {e na Reki pri Cervenikovem mlinu (Ulaga 2006, 145). Pri interpretaciji podatkov Agencije moramo biti previdni, saj dajejo pravi vpogled v odplavljanje gradiva le postaje, ki gorvodno nimajo nobene pregrade. Pri meritvah sta pomembni tako frekvenca ({tevilo) meritev v merilnem obdobju kot tudi dolìna merilnega obdobja. Ker so meritve drage, je njihovo trajanje omejeno. To pa lahko odlo~ilno vpliva na rezultate, saj se erozija sezonsko in letno spreminja zaradi na primer razli~ne erodibilnosti prsti, razli~nega vegetacijskega pokrova ali razli~ne erozivnosti padavin (Stroosnijder 2005, 171). Ollesch in Vacca (2002, 38) pi{eta, da lahko z meritvami, dalj{imi od treh let, è »… pridobimo zanesljive podatke …«. Potrebna je tudi standardizacija meritev. Ve~ina opreme, potrebne za izgradnjo erozijskih polj, ni v komercialni prodaji, ampak jo za svoje potrebe pripravijo raziskovalci sami, zato tudi ne obstaja priro~nik, ki bi podajal standarde za izdelavo, postavitev, umiritev, delovanje, vzdrèvanje in uporabo erozijskih polj (Stroosnijder 2005, 171). [e najbolj »standardna« so erozijska polja velikosti okrog 22 × 2 m (Boardman 2006, 76) za potrebe modela USLE. Loughran (1989, 217) je v osemdesetih letih 20. stoletja pregledal 56 {tudij, ki so uporabile erozijska polja, in ugotovil kar 59 razli~nih modelov erozijskih polj, {tevilo polj na {tudijo pa se je gibalo med 1 in 120. 68 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 24: Nestandardizirane raziskave erozije prsti med letoma 1978 in 1988 (Loughran 1989, 217). eksperimentalna erozijska polja opazovalna erozijska polja {tevilo {tudij 29 27 {tevilo {tudij z zaprtimi polji 28 13 {tevilo {tudij z odprtimi polji 1 14 {irina polj (m) 1 do 9,14 0,1 do 26,9 dolìna polj (m) 1 do 41,5 1,4 do 85,0 ~as trajanja meritev (leto) 0,4 do 30 0,3 do 10 Nestandardizirana oblika erozijskih polj, njihova razli~na velikost in {tevilo ter razli~na dolìna preu- ~evanja prispevajo k oteèni interpretaciji erozijskih procesov (Loughran 1989, 218). Collins in Walling (2004, 171) trdita celo, da je zaradi nestandardiziranosti »… nemogo~a smiselna primerjava rezultatov razli~nih {tudij …«. Metodolo{ke teàve se nana{ajo {e na razlike v koli~ini erozije med odprtimi in zaprtimi erozijskimi polji, razlike v eroziji med dvojniki erozijskih polj in razlike v eroziji med erozijskimi polji razli~nih velikosti (Boix-Fayos in ostali 2007, 87). Glede prvega so Boix-Fayos in ostali (2007, 92, 98–99) na podlagi ve~- letnih raziskav erozije prsti v pokrajini Murcia na jugovzhodu [panije ugotovili, da na zaprtih erozijskih poljih po dolo~enem ~asu pride do »iz~rpanja« razpolòljivega gradiva za erozijo (na povr{ju se ustvari skorja, ni dotoka gradiva iz okolice erozijskega polja, hitrost nastajanja nove prsti je majhna). Kdaj se pojavi ta prag, je odvisno od lastnosti prsti, podnebnih razmer in velikosti erozijskih polj; Boix-Fayos in ostali (2007, 99) navajajo podatka 4 oziroma 7 let. Do podobnega sklepa, da je vzrok za zmanj{anje 2003 12. ZORN, 4.A TIJ MA Slika 35: Za merjenje suspendiranega gradiva v vodi je bil na Dragonji postavljen avtomatski vzor~evalnik ISCO 3700; desno je postavljen deèmer. 69 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn erozije na zaprtih poljih po dolo~enem ~asu posledica »… zmanj{ane razpolòljivosti gradiva …«, sta pri{la tudi Ollesch in Vacca (2002, 23). Boix-Fayos in ostali (2007, 92, 99) pi{ejo tudi o razli~ni eroziji na dvojnikih erozijskih polj. Predla-gajo, da ob njihovi postavitvi (mi smo na primer za erozijo prsti postavljali po dve erozijski polji za vsako rabo tal (poglavje 9.2.2), pri meritvah spro{~anja fli{a pa {tiri erozijska polja (poglavje 10.1.2)) pazimo, da imajo polja enake temeljne zna~ilnosti (na primer glede teksture prsti, rastlinstva, mikroreliefa). To doseèmo, ~e jih postavimo blizu skupaj. Ugotovili so, da se lahko erozija med erozijskimi polji razlikuje tudi za faktor devet, navajajo pa tudi ugotovitve drugih (glej citate v Boix-Fayos in ostali 2007, 92), da se razlike med polji pove~ujejo z ve~anjem erozivnega dogodka. Pragovi hidrolo{kih (na primer povr{niki odtok) in geomorfnih procesov se spreminjajo glede na prostorsko merilo. Ve~je kot je erozijsko polje, bolj so rezultati blizu naravnim razmeram. Z ve~jimi erozijskimi polji odpravimo nekaj pomanjkljivosti majhnih polj, kot sta na primer prekinitev hidrolo{kega sistema in majhna mo~ »energijskih« tokov zaradi kratkih razdalj. Po drugi strani pa so majhna erozijska polja primerna za ugotavljanje razlik med razli~nimi mikrookolji in za {tudij vplivov razli~nih pokrajinskih prvin na erozijo. So tudi cenej{a, làja za upravljanje in se jih »zlahka« podvaja (Boix-Fayos in ostali 2007, 99). Po Boix-Fayosu in ostalih (2007, 96) je povr{inski odtok v merilu pore~ja (deleòdtoka 2,34 %) za okrog petkrat do {estkrat manj{i kot na erozijskih poljih velikosti 1 m2 (13,18 %), na erozijskih poljih velikosti 30 m2 pa je odtok manj{i za 1,4-krat (9,8 %). Razlike so odvisne tudi od predhodne namo~enosti prsti. ^e je prst predhodno suha, so razlike manj{e, ~e pa je navlaèna, je na manj{ih erozijskih poljih zaradi bolj homogene navlaènosti prsti odtok ve~ji. Boix-Fayos in ostali (2007, 97) ugotavljajo tudi, da je erozivni prag padavin »podoben« ne glede na velikost erozijskih polj in sklenejo, da je za razlike v eroziji med razli~nimi prostorskimi merili erozijskih polj odgovoren nek drug mehanizem in ne padavine. Po mnenju Stroosnijdera (2005, 172) so glavne pomanjkljivosti sodobnega erozijskega preu~evanja: • pomanjkanje kakovostnih empiri~nih podatkov, • pomanjkanje finan~nih sredstev, • pomanjkanje novih tehnolo{kih re{itev in opreme ter • pomanjkanje za erozijska preu~evanja usposobljenih ljudi. Pregled erozijskega preu~evanja v zadnjih letih je podal Boardman (2006, 73) in ugotovil, da »… {e nismo dobili obljubljenega švse opevajo~ega in ple{o~ega’ erozijskega modela, da {e vedno primanjkuje terenskih meritev in da so politi~ni, drùbeni ter gospodarski vzroki erozije {e zmeraj zanemarjeni …«. Boardman (2006, 76) nadaljuje, da je predvsem vsesplo{na uporaba modela USLE (oziroma pri nas uporaba Gavrilovi}eve ena~be) »… povzro~ila pomanjkanje zanimanja …« za posamezne dogodke. Upo-rabnike zanima le neka povpre~na erozija, ne pa na~in izra~una povpre~ja oziroma, kateri dejavniki nanjo vplivajo. O modelih Boardman (2006, 77) pi{e, da so »… šdobra stvar’, ki pa potrebuje stalen razvoj …«. Erozijo na obmo~jih brez erozijskih podatkov lahko kvantificiramo ali napovedujemo v lu~i podnebnih sprememb ali sprememb rabe tal le z uporabo modelov. Boardman (2006, 77) tudi pi{e, da »… zaradi nezadovo-ljivih rezultatov ne smemo biti preve~ razo~arani, saj so modeli {e vedno v fazi razvoja in tudi nezadovoljivi rezultati lahko pokaèjo v katero smer mora iti njihov razvoj. Od modelov pa ne smemo pri~akovati, da bodo [popolnoma, opomba avtorja] posnemali naravo. Mi{ljeni so, da stvarnost poenostavijo …«. V pri~ujo~em delu je teì{~e na meritvah, tako da nismo uporabljali uveljavljenih erozijskih modelov (za ve~ o erozijskih modelih glej Nearing, Lane in Lopes 1994; Petkov{ek 2000; Jetten in Favis-Mortlock 2006), smo pa na{e (merjene) rezultate primerjali z rezultati nekaterih modelov (prirejena Garilovi}eva ena~ba, RUSLE), s pomo~jo katerih so predhodniki kvantificirali erozijo v pore~ju Dragonje (poglavje 8.1). Za potrebe ekstrapolacije na{ih podatkov na celotno pore~je smo izdelali dva lastna modela (poglavje 12). V pore~ju Dragonje sta v prvi polovici prvega desetletja 21. stoletja delovala dva avtomatska vzor- ~evalnika vrste ISCO 3700, ki so ju postavili sodelavci Vrije Universiteit iz Amsterdama. Enega so postavili na [krlinah v pore~je Rokave, drugega pa v pore~je Dragonje, nekaj 100 m gorvodno od soto~ja z Rokavo. 70 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Nekaj rezultatov teh meritev za obdobje v letih 2000–2002 podajata Keesstra (2002, 188) in Petkov- {ek (2002a, 39–41; 2002b, 32–33; Petkov{ek in Miko{ 2003, 45–47). Za ugotavljanje erozijskih procesov v dalj{ih ~asovnih obdobjih uporabljamo tudi razli~ne datacijske metode (Stroosnijder 2005, 169). V pore~ju Dragonje so bile pri datiranju starosti re~nih teras uporabljene tako lihonometri~ne in dendrokronolo{ke metode, kot tudi datiranje s pomo~jo ogljika-14 (14C) in cezija-137 (137Cs) (Keesstra 2002, 187–192; Keesstra in ostali 2005, 193–194, 200–201; Keesstra 2006b, 52–58). Nekaj o temeljnih na~inih geografskega preu~evanja spro{~anja gradiva pi{e Zorn (2007a; 2008a), o geografskem preu~evanju odplavljanja gradiva pa poro~ajo Gams (1967b), Kunaver (1989) in Zorn (2007a; 2008a). 71 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 4 EROZIJA (PRSTI) V SLOVENIJI »… Pri Radmanu so imeli vsega {tiri njive, a vse tako strme, da so jih v starih ~asih, ko je bilo {e dovolj rok na razpolago, kopali, a ne orali. Zdaj so jih è dolgo orali, dasiravno za oranje niso mogli uporabljati jarma, temve~ posebne telege za brèno delo. Za ora~em je moral iti zmeraj {e tretji, ki je z nogami in rokami krotil sveò brazdo k tlom, da se ni skotalila po strmini in se zgubila v globa~i. Radman je zoral, posejal, ve~ se pa za njive ni brigal; Radmanco pa je ~akalo {e veliko delo. Imela je na skrbi, da na vsaki njivi spravi prvo zorano brazdo z roba na odor vrhu njive. To je delo vseh strmincev è od davnih ~asov, kajti ~e ne bi tega delali, bi bila vsa zemlja kmalu odorana v niàvo, za njo bi pa ostali le suhi, kamniti odori. Ker je bilo to odve~no, posebno delo strmincev, ki ga dolinci in kmetje na zlònej{ih poloàjih niso poznali, se je imenovalo: robota. Radmanca je vstala zjutraj, ko {e pridno svitalo ni, vzela svitek in jerbas in se lotila prve, najve~je njive. Tako zgodaj zato, ker je robota morala biti opravljena poleg drugega, vsakdanjega dela. Ko je pri{la na rob njive, je pokleknila na ral ter vzdihnila: »Bog in ta sveti krì, menda ja ne bo greha!« Po starem izro~ilu je greh prena{ati zemljo; ta greh se je pa moral odkupiti s posebno pro{njo. Nato je z rokama za~ela grebsti vlàno brazdo v jerbas, ga napolnila, zadela na glavo in po~asi odnesla po strmini na vrh njive, kjer je spet po~enila ter kle~e izsula zemljo v odor zadnje brazde, reko~: »Menda bo ja gratalo!« Preden je sonce razgrnilo svojo svetlobo izza pobo~ja, je Radmanca è petdesetkrat prehodila njivo; petdeset jerbasov ali ve~ kakor dva tiso~ kilogramov zemlje je è znosila na odor njive. Ve~ kot dva tiso~ kilogramov zemlje! Toda zemlja je prekleta, kadar jo mora nositi siromak, ki je ima premalo, zemlja je hudi~, kadar se je loti{ golorok. Odkoplje{ je en jerbas, nosi{ jo, glavo ti ho~e raznesti in boki ti pokajo, a brazdi se niti ne pozna; znosi{ je deset, dvajset jerbasov, a komaj za spoznanje se je skr~ila brazda, ki leì tu na robu kakor ~rna, tolsta ubita ka~a …«, je zapisal Preìhov Voranc (1893–1950) v povesti Ljubezen na odoru (1969). Podobno so morali na slemenih in zgornjih delih pobo~ij v Gabrov{kem hribovju in [entjan{kem hribovju v Mirnski dolini zaradi mo~ne erozije na njivah ob~asno dovaàti prst (Topole 1998, 25, 29) ali jo v ko{ih prena{ati s spodnjih delov njiv. Nana{anje zemlje na strmem in golem svetu je znano tudi iz Karavank in Rezije. Ljudje so se zoper erozijo borili {e z zavarovanjem pred hudourniki ali gradnjo suho-zidov na kra{kih obmo~jih (Grafenauer 1970, 223). Kljub terasam je bila vodna erozija v obalnem gri~evju slovenske Istre vedno prisotna, zato so »… odneseno prst mnogi kmetje vsako leto znova nosili nazaj navzgor …« (Titl 1965, 54). V ta namen pri »… modernih terasah … na vrhu vsake terase napravijo manj{i jarek …« (Titl 1965, 55). Podobno je znano tudi iz Gori{ki brd (Vri{er 1954, 58): »… V šKamunu’ [po Vri{erju (1954, 67) dolina Kòbanj{~ka do Peternela z naselji Nozno, Breg, Britof, Gluho in Slepo Vrhovlje, opomba avtorja] niso redki primeri, da so doma~ini na spodnjem robu njiv izkopali jame, v katere je deèvnica naplav-ljala zemljo, ki so jo potem v ko{ih odna{ali nazaj na njive ali pa k posameznim trtam. Ponekod se šplaze’ [erodirajo, opomba avtorja] cela pobo~ja (Slapnik) [erozijsko àri{~e, opomba avtorja] drugod pa se … opu{~ajo vinogradi in zlasti njive (Kòbana, [martno, Vi{njevik) …«. Tudi tu so gradili kulturne terase (Vri{er 1954, 58). Vri{er (1954, 57) med poglavitnimi vzroki, ki so »… poru{ili nekdanje naravno ravnotèje …« in povzro~ili erozijo, navaja »… strma pobo~ja, dè, ki pada v mo~nih nalivih, su{nost prsti, ki sega {e v globlje horizonte, in intenzivna obdelava zemlje … Ravno poseka gozda, kajti Brda so bila razen jùnega obrobja dale~ v srednji vek gozdnata, je uni~ujo~e vplivala na novo nastalo kulturno pokrajino … Jùni obronki slemen, od Dobrovega do Cerovega na jug, globinske erozije ne poznajo razen na strmej{ih legah. Bolj ko gremo na sever, mlaj{a je pokrajina po svoji kolonizacijski zgodovini, bolj mo~na je erozija. Na jùnem obrobju je proces dosegel neke vrste ravnotèje. Tu so vsa pobo~ja obdelana … medtem ko je kultivacija v Zgornjih Brdih omejena zgolj na zgornji del slemen in njihovih pobo~ij. 72 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 V grapah zasledimo le gozd [opis mo~no spominja na sodobni videz doline Dragonje, opomba avtorja] … Veliko je doprinesla k eroziji pretirana obdelava v preteklem stoletju [19. stoletje, opomba avtorja] … Ugodna gospodarska konjunktura za vino pod Avstroogrsko je pripravila {tevilne kmete, da so zora-li ledino ali skr~ili gozd in zasadili vinograde. Pod Italijo so morali {tevilne vinograde opustiti zaradi male donosnosti. Erozija prsti je iz teh nasadov odnesla v razmeroma kratkem ~asu najrodovitnej{o prst. Danes [petdeseta leta 20 stoletja, opomba avtorja] so opu{~ene brajde prekrite s tanko plastjo ru{e, ki ne more nuditi erozijskemu procesu dovolj odpora …« (Vri{er 1954, 56–57). Po mnenju Vri{erja (1953) so zaradi erozije prsti najbolj prizadeta obmo~ja, ki jih sestavljajo mladi in slabo sprijeti lapornati in pe{~eni sedimenti v panonskih gri~evjih ter fli{ v sredozemskih gri~evjih. Prepri~an je, da je bila v preteklih stoletjih zaradi erozije prsti opu{~ena marsikatera kmetija, nastala ob vi{ku srednjeve{ke kolonizacije v 14. in 15. stoletju. Nekaj podatkov o eroziji v preteklosti najdemo v arheolo{ki literaturi; Mason (1995, 198–199) na primer pi{e, da je na obmo~ju Gradca v Beli krajini pri{lo na prehodu iz atlantika (obdobje holocena od priblìno 6000 let do 3000 pred na{im {tetjem; Pav{i~ 2006, 33) v subboreal (obdobje holocena od priblìno 3000 let do 800 let pred na{im {tetjem; Pav{i~ 2006, 270) do mo~ne erozije, za katero domneva, da je posledica »… poseka gozda, do katerega je pri{lo zaradi intenzivne ìvinoreje …«. Pri preu~evanju Haloz je Bra~i~ (1967) ugotovil, da mo~na erozija na pobo~nih vinogradih odna{a v doline è tako skromno prst. Da bi jo kar se da dobro za{~itili, so med vinskimi trtami za~eli gojiti razli~ne podsevke, drugod pa so prst zastrli s poko{eno travo. Menil je, da bi {kodljivost erozije bistveno zmanj{ala uvedba vinogradni{kih teras. Potencialno erozijsko ogroènost zemlji{~ glede na izoblikovanost povr{ja in njeno povezanost z razporeditvijo posameznih vrst rabe tal so za Haloze, pa tudi za Slovenske Gorice, Gori~ko, Koprska brda, Brkine in Gori{ka brda, preu~evali Hrvatin, Perko in Petek (2006, 80). Kulturne terase è dolgo poznajo ob slovenski obali in v njenem neposrednem zaledju. Titl (1965) ugotavlja, da sicer ni neposrednih dokazov, ki bi kazali na urejanje obdelovalnih teras è v rimski dobi. GON OGAREVA ANDREJ P Slika 36: Prena{anje prsti pri Brezovici (Brkini) tik po drugi svetovni vojni (arhiv Pokrajinskega muzeja v Kopru – etnolo{ki oddelek). 73 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Se mu pa to zdi zelo verjetno, ker si druga~e tèko predstavlja gojenje vinske trte in oljke, ki sta bili tod è takrat glavni kmetijski kulturi. V poznej{ih zgodovinskih obdobjih se je urejanje teras tem bolj {irilo, ~im ve~je so postajale potrebe nara{~ajo~ega {tevila prebivalcev. Gradnja kulturnih teras je prina{ala ve~ pozitivnih posledic. Voda, ki se ob deèvju preliva po pobo~jih, se na terasah umirja in v glavnem ne odna{a ve~ rodovitne prsti. V tleh teras pa se hkrati akumulira precej vlage, ki v rastni dobi pogosto blaì vplive su{e. Poznamo tudi primere, ko so bile njive na terasah opu{~ene zaradi erozije (Valen- ~i~ 1970, 145). Hrovat (1953), ki je podrobno opisoval erozijo na njivah in v vinogradih jugovzhodne Slovenije, je ugotovil, da se povr{je zaradi odna{anja prsti zniùje v povpre~ju za 1 cm na leto. Hrvatin in ostali (2006, 302) ugotavljajo, da je Hrovatova ocena intenzivnosti erozije prsti pretirana in verjetno drì le za erozijsko najbolj ranljiva obmo~ja (primerjaj s poglavji 9.2, 9.3, 10.1). Svojevrstna je erozija prsti na krasu, kjer se intenzivnega spiranja v podzemlje zavedajo le redki kmetje, ~eprav ve~ina ve, da kamenje na kra{kih tleh »raste«. Na strminah deluje {e povr{insko spiranje ob nalivih, zato so opu{~eni vinogradi ponekod prave kamnite pu{~ave. Erozijo prsti na krasu ugotavljamo posredno. Na {tevilnih skalah, ki molijo na povr{je, se {e pozna, da so bile na vrhu odbite. ^e so bile odbite na travniku, pomeni vi{ina skale nad zemljo obseg erozije prsti, ~e pa je bilo kamenje odbito na njivi, je treba pridati {e toliko centimetrov, kolikor globoko je bil kamen odbit pod povr{jem. Poleg tega ima kompakten apnenec zaradi subkutane korozije na stiku s prstjo gladko povr{ino, od nekdaj ven {trle~e kamenje pa je {pranjasto, z robato povr{ino. Ve{~e oko razpozna, ali je povr{ina kamna nastala v prsti ali nad njo, ~etudi je od zniànja prsti preteklo è ve~ desetletij. Na ravnih travnikih moli kamenje obi~ajno iz zemlje od 20 do 30 cm; tolik{en je torej u~inek erozije. V vinogradih je erozija obi- ~ajno mnogo ve~ja (Gams 1974; Hrvatin in ostali 2006, 301). Gams (1974) domneva, da je bila erozija prsti po poseku gozda in po prvem oranju hitra, pozneje pa se je postopoma upo~asnila. Podatkov o intenzivnosti erozije na kmetijskih zemlji{~ih je v Sloveniji malo (pregled obstoje~ih podatkov so naredili Komac in Zorn 2005, Zorn in Komac 2005 ter Hrvatin in ostali 2006). To je najverjetneje posledica majhnega zavedanja tega pojava in razdrobljenosti zemlji{~, saj je imela povpre~na slovenska kmetija {e leta 1991 le 5,9 ha zemlje (Kladnik 1998, 197), leta 2000 pa je bilo 61 % druìnskih kmetij manj{ih od 5 ha (Popis … 2000). Poleg tega je v Sloveniji v drugi polovici 20. stoletja, do leta 1989 (Jesenovec 1995, 221), delovala le ena postaja za merjenje erozije, in sicer v vasi Smast pri Kobaridu. Posredne podatke o eroziji so dale meritve prodonosnosti oziroma suspenzije v akumulacijskih jezerih hidroelektrarn (ne sicer o samem spro{~anju gradiva, pa~ pa o njegovem odplavljanju) na ve~jih slovenskih rekah So~i, Savi in Dravi, nekaj pa je bilo tudi izra~unavanja z modeli. Domnevamo, da je imela nekdaj erozija na kmetijskih zemlji{~ih pomembnej{o vlogo kot v sodobnosti, saj je bil delè njivskih zemlji{~ bistveno ve~ji, delè gozda pa manj{i. Leta 1896 so njive obsegale 18,1 % od vseh zemlji{~, leta 2000 pa le {e 10,3 %, gozd pa je leta 1896 obsegal 41,6 %, leta 2000 pa è 60,3 % slovenskega ozemlja (Gabrovec in Kladnik 1997, 34; Petek 2004, 107). Intenzivna kmetijska pridelava z zbijanjem tal in zmanj{evanjem infiltracijske sposobnosti pospe- {uje erozijo, ki jo prepre~ujejo s pokrivanjem zemlji{~ z rastlinami ali njihovimi ostanki (mul~enje). Mul~enje je najbolj{i na~in varovanja, saj za dobro za{~ito zado{~a è od 30 do 50 % pokritost. Pri visokih rastli-nah, na primer do 2,5 m visoki koruzi, je za{~ita manj{a, pri {e vi{jih, kot je do 6 m visok hmelj, pa za{~ite skoraj ni. Na obdelovalnih zemlji{~ih obi~ajno ve~ mesecev ni rastlinske odeje, zato je pomembno, da rastline poènejo {e pred erozivnimi padavinami. Jeseni prst pred erozijo varujejo korenine odmrlih rastlin in ostanki stebel, ki so dobra hrana za deèvnike. Ti se v tak{nih razmerah hitro razmnoùjejo in z izdelovanjem kanal~kov v prsti pove~ajo infiltracijsko sposobnost prsti, kar zmanj{a njeno erodibilnost (Auerswald 1998, 39–42). Zakon o kmetijskih zemlji{~ih (1996), ki dolo~a ukrepe za varovanje kmetijskih zemlji{~, omenja le agromelioracije, hidromelioracije in komasacije. ^eprav sredstva za varovanje pred erozijo v dràvnem prora~unu niso predvidena, morajo lastniki zemlji{~ kmetijsko pridelavo prilagajati krajevnim razmeram 74 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 in uporabljati primerne metode za prepre~evanje erozije. Zakon ne predpisuje protierozijskih metod, ki jih kmetje sicer è uporabljajo. Med tradicionalnimi metodami so na primer izbira ustreznih polj{~in, kolo-barjenje in zasajanje vmesnih posevkov. Erodibilnost prsti v Sloveniji zmanj{ujejo {e z manj intenzivno obdelavo tal ter zatravljanjem, mul~enjem in takoj{njo setvijo po ètvi. V obalnem gri~evju zatravljajo pasove med posameznimi vrstami polj{~in, v vzhodni Sloveniji kopljejo odto~ne jarke za preusmerja-nje vode. Zaradi razdrobljenosti zemlji{~ so pogosti omejki in vmesni pasovi iz travinja ali grmovja, ki zmanj{ujejo hitrost povr{insko odtekajo~e vode. Natek (1989a, 45) pi{e, da so omejki na spodnjih robovih njiv visoki do 4 m. V sadjarstvu in vinogradni{tvu je v navadi terasiranje in obdelovanje vzporedno s plastnicami, s ~imer se erozijo zmanj{a za ve~ kot tretjino. Ponekod so zgradili vodne zadrèvalnike, ki so namenjeni tudi usedanju erodiranega gradiva. Erodibilnost zmanj{ujejo tudi s pravilno uporabo ustrezne mehanizacije (Lovren~ak 1994, 165; Zupanc, Pintar in Miko{ 2000, 110; Zupanc in Miko{ 2000, 490–493). V slovenski literaturi se o skupni povr{ini erozijskih obmo~ij pojavljajo razli~ni podatki. Najve~krat navajajo vrednosti od 42 do 44 % slovenskega ozemlja oziroma med 880.000 in 900.000 ha zemlji{~ (Zemlji~ 1972, 234; Kolbezen 1979, 73; Horvat 2002, 268). Pojavlja se tudi podatek, da se erozija dogaja na 95 % slovenskega ozemlja (Lazarevi} 1981, 9). V Sloveniji vsako leto izgubimo priblìno 13 km2 rodovitne prsti debeline 20 cm (Rainer in Zemlji~ 1975). Hudourni{ka erozija na 370 erozijskih àri{~ih in ob 700 hudournikih ogroà skoraj petino ali 4000 km2 Slovenije (Rainer in Pintar 1972, 23; Zemlji~ 1972, 234). Posebno ob~utljiva so dolomitna obmo~ja alp-skih gorovij (Kunaver 1990) in hribovij (Komac 2003b) ter hribovita in gri~evnata obmo~ja v manj odpornih nekarbonatnih kamninah. V erozijskem àri{~u v Polhograjskem hribovju je bilo na dolomitnem povr{- ju z naklonom 42° (Komac 2003a, 75) izmerjeno spro{~anje gradiva 175 t/ha/leto (Komac 2003b, 31; Komac in Gabrovec 2004, 196). V antropogeno degradirani pokrajini v dolini Meè v vzhodnih Karavankah je bilo zaradi onesna- ènja s svincem popolnoma uni~eno rastlinstvo. Med delovanjem rudni{ke separacije je bilo specifi~no spro{~anje erodiranega gradiva na 0,5 km2 velikem dolomitnem obmo~ju povpre~no 83 t/ha letno. V go-ratem svetu zahodnih Karavank je specifi~no spro{~anje 48 t/ha letno, na so{ki strani Julijskih Alp pa 45 t/ha letno. Povpre~no se na erozijskih obmo~jih gorskega sveta sprosti 2,5 milijona m3 gradiva oziroma priblìno 10 t/ha letno (Zemlji~ 1972, 234). Ocene spro{~anja gradiva za celo Slovenijo so okrog 5.000.000 m3 letno (Miko{ 1995, 342) oziroma od 5.200.000 do 5.300.000 m3 letno (Zemlji~ 1972, 234; Rainer in Zemlji~ 1975, 98; Horvat 1987, 36; Horvat in Zemlji~ 1991, 3; Horvat 2002, 268), pa tudi med 5.000.000 in 6.000.000 m3 letno (Rainer in Pintar 1972, 23; Kolbezen 1979, 73). Specifi~no spro{~anje je povpre~no okrog 4,2 t/ha letno. Nekateri navajajo tudi nìje ocene spro{~anja gradiva, na primer Lazarevi} (1981, 9) s 3.960.200 m3 letno oziroma priblìno 3,1 t/ha letno. Na podlagi enostavnega modela, ki temelji na objavljenih podatkih (preglednica 25) o eroziji po kategorijah rabe tal, sta Komac in Zorn (2005, 78; tudi Zorn in Komac 2005, 165) izra~unala, da je v Sloveniji letna koli~ina spro{~enega gradiva od 3.924.002 do 5.722.895 m3 (preglednica 26). Polovica do tri petine spro{~enega gradiva zastaja na pobo~jih, v meli{~ih in vr{ajih ter v erozijskih in hudourni{kih grapah. Preostalo gradivo pride v vodotoke, vendar se ga priblìno ~etrtina zaustavlja è v povirjih. Zaradi zastajanja gradiva se dna strug stalno dvigajo, prodi{~a se {irijo na ra~un drugih zemlji{~, pove~uje se tudi nevarnost poplav (Zemlji~ 1972, 234–236; Horvat 1987, 37; Natek 1989b, 58). Podatki o odlaganju gradiva po pore~jih kaèjo, da vodotoki v Poso~ju odna{ajo priblìno 15,2 t/ha gradiva letno, v Posavju priblìno 6,3 t/ha letno, v Podravju priblìno 5,6 t/ha letno in v Pokolpju priblìno 2,6 t/ha letno. V obalnem gri~evju vodotoki odnesejo priblìno 6,4 t/ha gradiva letno (Zemlji~, Blaì~ in Pirnat 1970). Za primerjavo navedimo podatek, da je po Myersu (1991, 41) na Zemlji erodirano povpre~no 5 t/ha prsti letno. Po Wallingu (2006, 193) se v oceanih in morjih letno odloì od 15.000.000.000 do 20.000.000.000 t gradiva (od 1 do 1,35 t/ha) oziroma med 20 in 27 %. 75 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 4.1 MERJENJE IN MODELIRANJE EROZIJE PRSTI V SLOVENIJI V Sloveniji so dolgotrajnej{e meritve erozije prsti izvajali le na merilnem polju v Smastu pri Kobaridu, drugje (Straà ob Krki, Limbu{ pri Mariboru, Ljubljana) pa so potekala le kraj{a opazovanja in izra~unavanja ter modeliranje na podlagi empiri~nih ena~b, na primer v Latkovi vasi v Savinjski dolini, dolini Dragonje, Mirnski dolini. Pri vasi Smast, kjer je povpre~na letna koli~ina padavin priblìno 1700 mm (Klimatografija 1995a, 99), je bila pri naklonu povr{ja 29° v me{anem gozdu izmerjena erozija komaj 6,3 kg/ha letno, na travniku 39 kg/ha letno, na krompirjevi njivi 3,5 t/ha letno, na zorani njivi pa 22,4 t/ha letno (Horvat in Zemlji~ 1998, 422; preglednica 22). Ravbar (1975, 15) je izvedel dve meritvi erozije na kra{ki ilovici v bliìni Straè pri Novem mestu. Naklon povr{ja je bil od 16 do 18°. Opazoval je odna{anje prsti ob 36 mm padavin in ob 107 mm padavin. Ob prvem dogodku se je sprostilo 290 g gradiva (0,56 t/ha), ob drugem pa 1160 g gradiva (2,5 t/ha). Iz podatkov o eroziji prsti in podatka o 1138 mm povpre~nih letnih padavin na tem obmo~ju (Klimatografija 1995a, 186), smo izra~unali povpre~no letno erozijo prsti 22 t/ha. Pri~akovane ekstremne dnevne padavine s povratno dobo eno leto so na tem obmo~ju 47 mm (Povratne … 2004, 36). Meritve erozije prsti so potekale na posestvu Meranovo jùno od Limbu{a, v vinogradu z naklonom povr{ja 14,9°. Na stalno zatravljenem povr{ju je bila letna erozija 156 kg/ha, na ob~asno zatravljenem povr{ju pa 10,76 t/ha (Vr{i~ in ostali 2000, 113). Povpre~na letna vi{ina padavin na tem obmo~ju je 1046 mm, pri~akovane ekstremne dnevne padavine s povratno dobo eno leto pa so 45 mm (Povratne … 2004, 29). Izra~uni z matemati~nim modelom GLEAMS 2.1 v Latkovi vasi kaèjo, da je na hmelji{~u z naklo- nom 0,18° erozija do 5 t/ha/leto (Zupanc, Pintar in Miko{ 2000, 109). Povpre~na letna vi{ina padavin na tem obmo~ju je priblìno 1300 mm (Klimatografija 1995a, 60), pri~akovane ekstremne dnevne padavine s povratno dobo eno leto pa 49 mm (Povratne … 2004, 5). Pridelava hmelja, ki je zna~ilna za Celjsko kotlino, povzro~a mo~no erozijo. Za na{e delo je pomembno, da so erozijo modelirali tudi v pore~jih Dragonje oziroma Rokave (na primer Pauli~ 1971; Globevnik 2001; Petkov{ek 2002a; Keesstra in van Dam 2003; Staut 2004), kjer so na padavinski postaji Dragonja namerili povpre~no 1017 mm padavin letno (Klimatografija 1995a, 47). Po prirejeni Gavrilovi}evi metodi so v vinogradih izra~unali erozijo 22 t/ha in na njivah 11 t/ha letno, po metodi RUSLE pa v vinogradih 51 t/ha letno in na njivah 22 t/ha letno (Petkov{ek 2002a, 141–142; preglednica 23). Pri~akovane ekstremne dnevne padavine s povratno dobo eno leto so na tem obmo~ju 44 mm (Povratne … 2004, 41). Kolbezen (1979, 81) je na podlagi podatkov o letnem transportu gradiva na potokih vzhodnega in jugovzhodnega Pohorja ugotovil, da je povpre~na erozija 2,4 t/ha. Na tem obmo~ju je povpre~no 1100 mm padavin letno (Klimatografija 1995a, 53). Izra~uni na podlagi metode USLE (Universal Soil Loss Equation šSplo{na ena~ba izgub prsti’) za Mirnsko dolino kaèjo, da je bila erozija na ve~ kot polovici obravnavanega ozemlja manj{a od 35 t/ha letno, na slabi petini pa ve~ja kot 75 t/ha letno. Povpre~na erozija v pore~ju Mirne je priblìno 6,4 t/ha/leto. Gri~evje v Mirnski dolini je kljub manj{im vi{inskim razlikam zaradi manj odpornih kamnin za erozijo bolj ob~utljivo kot hribovje (Topole 1998, 83–84). Povpre~na letna koli~ina padavin na tem obmo~ju je priblìno 1190 mm (Klimatografija 1995a, 92). Miko{ in Zupanc (2000, 419) sta ugotovila, da v Sloveniji zaradi erozije povpre~no letno izgubimo od 5 do 10 mm »… plodnih tal, v izredno neugodnih razmerah tudi ve~ …«. Specifi~no spro{~anje, izra~unano iz tega podatka, zna{a med 80 in 100 t/ha/leto. Glede na ostale podatke o eroziji prsti (preglednica 25) je ta vrednost dokaj visoka, glede na na{e meritve povr{inskega spiranja (poglavje 9.2) pa ne. »… Ogroènost slovenskih pokrajin zaradi vodne erozije prsti …« je s pomo~jo metode GLASOD (Global Assessment of Soil Degradation) preu~eval Repe (2002, 111, 119) in ugotovil »… veliko odvisnost ogroènosti prsti od povr{ja …« (naklona in reliefne energije). 76 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 25: Erozija v Sloveniji po kategorijah rabe tal in erozija v izbranih pore~jih (Komac in Zorn 2005, 79). Povr{ine kategorij rabe tal so povzete po karti rabe kmetijskih zemlji{~ (Raba … 2002) ter Hrvatinu in Perku (2003, 84) ( *zaradi odstopanja od ostalih podatkov vrednost pri slikah 37 in 38 ter 39 in 40 ni upo{tevana). oznaka zemlji{~ (metoda, obmo~je) povr{ina glede specifi~no erozijsko vir na celotno spro{~anje znièvanje Slovenijo (%) gradiva (t/ha/leto) povr{ja (mm) Slovenija 100,00 3,13 0,20 Lazarevi} 1981, 9 Slovenija 100,00 4,18 0,26 Zemlji~ 1972, 234; Rainer in Zemlji~ 1975, 98; Horvat 1987, 36; Horvat in Zemlji~ 1991, 3; Horvat 2002, 268 Slovenija 100,00 od 3,70 do od 0,23 do Komac in Zorn 2005, 79; Zorn 4,52 0,28 in Komac 2005, 165 vinograd (RUSLE, del pore~ja Rokave) 0,002 51,31 3,21 Petkov{ek 2002a, 134, 141 vinograd (prirejena Gavrilovi}eva 0,002 22,12 1,38 Petkov{ek 2002a, 134, 141 ena~ba, del pore~ja Rokave) vinograd (meritev, Straà 0,00001 22,00 1,38 Ravbar 1975, 15 pri Novem mestu) vinograd (meritev, Limbu{ pri Mariboru) 0,00001 od 0,16 do od 0,01 do Vr{i~ in ostali 2000, 113 10,76 0,67 travnik, (RUSLE, del pore~ja Rokave) 0,006 4,80 0,30 Petkov{ek 2002a, 134, 141 travnik (prirejena Gavrilovi}eva 0,006 4,67 0,29 Petkov{ek 2002a, 134, 141 ena~ba, del pore~ja Rokave) travnik (meritev, Smast pri Kobaridu) 0,00001 0,04 0,03 Horvat in Zemlji~ 1998, 422 sadovnjak (RUSLE, del pore~ja Rokave) 0,0007 20,88 1,31 Petkov{ek 2002a, 134, 141 sadovnjak (prirejena Gavrilovi}eva 0,0007 4,77 0,30 Petkov{ek 2002a, 134, 141 ena~ba, del pore~ja Rokave) pa{nik (RUSLE, del pore~ja Rokave) 0,01 3,39 0,21 Petkov{ek 2002a, 134, 141 pa{nik (prirejena Gavrilovi}eva 0,01 1,89 0,12 Petkov{ek 2002a, 134, 141 ena~ba, del pore~ja Rokave) njiva, zorana in strni{~e 0,00000005 36,00 2,25 Komac in Zorn 2005, 79; Zorn (meritev, Zgornja Besnica) in Komac 2005, 171 njiva, zorana (meritev, Smast 0,00001 22,40 1,40 Horvat in Zemlji~ 1998, 422 pri Kobaridu) njiva, porasla s krompirjem 0,00001 3,47 0,22 Horvat in Zemlji~ 1998, 422 (meritev, Smast pri Kobaridu) njiva (RUSLE, del pore~ja Rokave) 0,01 21,60 1,35 Petkov{ek 2002a, 134, 141 njiva (prirejena Gavrilovi}eva ena~ba, 0,01 10,94 0,68 Petkov{ek 2002a, 134, 141 del pore~ja Rokave) hmelji{~e (GLEAMS 2.1; K = 0,2; 0,00001 4,22 0,26 Zupanc, Pintar in Miko{ 2000, 10 Latkova vas; 1997)9 hmelji{~e (GLEAMS 2.1; K = 0,2; 0,00001 1,16 0,07 Zupanc, Pintar in Miko{ 2000, 109 Latkova vas; 1998) kmetijska zemlji{~a (izra~un, Slovenija)* 10,56 od 80 do 160 od 5 do 10 Miko{ in Zupanc 2000, 419 gozd (RUSLE, del pore~ja Rokave) 0,006 2,55 0,16 Petkov{ek 2002a, 134, 141 gozd (prirejena Gavrilovi}eva ena~ba, 0,006 0,46 0,03 Petkov{ek 2002a, 134, 141 del pore~ja Rokave) 77 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn gozd, me{ani (meritev, Smast 0,00001 0,006 0,0004 Horvat in Zemlji~ 1998, 422 pri Kobaridu) erozijska obmo~ja, dolomit 0,0003 175,00 10,94 Komac 2003b, 31; Komac (meritev, Polhograjsko hribovje) in Gabrovec 2004; 196 erozijska obmo~ja, dolomit (Meà) 0,002 83,20 5,20 Horvat in Zemlji~ 1998, 414 erozijska obmo~ja (Zahodne Karavanke) 0,01 48,00 3,00 Zemlji~ 1972, 234; Rainer in Zemlji~ 1975, 98 erozijska obmo~ja 0,36 44,80 2,80 Zemlji~ 1972, 234; Rainer in Zemlji~ 1975, 98 (Poso~je nad Tolminom) erozijska obmo~ja (izra~un, gorska 1,88 9,92 0,62 Zemlji~ 1972, 234; Rainer in Pintar 1972, in visokogorska obmo~ja Slovenije) 23; Rainer in Zemlji~ 1975, 98; Horvat 1987, 36; Horvat in Zemlji~ 1991, 3; Kolbezen 1979, 73; Horvat 2002, 268 pore~je Dragonje (prirejena 0,44 2,96 0,19 Staut 2004, 112 Gavrilovi}eva ena~ba, 1955) pore~je Dragonje (prirejena 0,44 4,53 0,28 Globevnik 2001, 114 (PUH 1971) Gavrilovi}eva ena~ba, 1971) pore~je Dragonje (prirejena 0,44 4,79 0,30 Globevnik in ostali 2003, 5 Gavrilovi}eva ena~ba, 1971) pore~je Dragonje (prirejena 0,44 4,54 0,28 Staut 2004, 112 Gavrilovi}eva ena~ba, 1971) pore~je Dragonje (prirejena 0,44 1,85 0,12 Globevnik 2001, 115 Gavrilovi}eva ena~ba, 1995) pore~je Dragonje (prirejena 0,44 1,89 0,12 Globevnik in ostali 2003, 5 Gavrilovi}eva ena~ba, 1995) pore~je Dragonje (prirejena 0,44 1,85 0,12 Staut 2004, 112 Gavrilovi}eva ena~ba, 1995) pore~je Dragonje (prirejena 0,44 1,14 0,07 Staut 2004, 112 Gavrilovi}eva ena~ba, 2003) pore~je Pivke, fli{na obmo~ja (meritev) 0,24 0,25 0,02 Kranjc 1982, 15 pore~je Pivke, kra{ka obmo~ja (meritev) 0,55 0,15 0,01 Kranjc 1982, 15 Mirnska dolina (USLE) 1,45 6,41 0,40 Topole 1998, 83 pore~je Predelice (slovenska 0,04 15,41 0,96 Miko{ in ostali 2002, 324 razli~ica Gavrilovi}eve ena~be) pore~je Koritnice (slovenska 0,43 23,86 1,49 Miko{ in ostali 2002, 324 razli~ica Gavrilovi}eve ena~be) Slovenija hmelji{~a sadovnjaki travniki in pa{niki vinogradi erozijska àri{~a gozdovi njive 0,001 0,01 0,1 1 10 100 1000 Slika 37: Spro{~anje gradiva po kategorijah rabe tal v Sloveniji v t/ha/leto (po podatkih in virih, navedenih v preglednici 25; Komac in Zorn 2005, 61; Zorn in Komac 2005, 166). 78 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 1000 erozijska àri{~a 100 sadovnjaki njive 10 Slovenija hmelji{~a a (t/ha/leto) vinogradi 1 radiv travniki in pa{niki gozdovi spro{~anje g 0,1 0,01 0,001 0,01 0,1 1 10 100 delè povr{ja glede na povr{ino Slovenije (%) Slika 38: Spro{~anje gradiva po kategorijah rabe tal v Sloveniji glede na delè njihove povr{ine v primerjavi s povr{ino Slovenije (po podatkih in virih, navedenih v preglednici 25; Komac in Zorn 2005, 61; Zorn in Komac 2005, 166). Podatki meritev in izra~uni z modeli kaèjo, da erozija v Sloveniji najbolj ogroà njive, s katerih letno odnese oziroma premesti v nìjo lego od 0,92 do 2,45 milijona m3 prsti. Na gozdnih obmo~jih se sprosti priblìno 0,34 do 0,36 milijona m3, v vinogradih priblìno 0,27 do 0,29 milijona m3, na travnikih in pa{nikih pa med 0,84 in 1,03 milijona m3 gradiva. Erozija prsti v sadovnjakih obsega priblìno 0,18 do 0,20 milijona m3 letno, na neporaslih in visokogorskih obmo~jih pa se letno sprosti priblìno 1,38 do 1,40 milijona m3 gradiva. Skupaj se v Sloveniji sprosti od 3.924.002 do 5.722.895 m3 gradiva (prera~unano iz podatkov v preglednici 26 (Komac in Zorn 2005, 62; Zorn in Komac 2005, 167) ob pretvornem koli~niku 1,6; Horvat in Zemlji~ 1998, 422). Pri modelu Komca in Zorna (2005, 61; Zorn in Komac 2005, 167) je deloma upo{tevan naklon povr{ja. Na tej stopnji poznavanja pojava v Sloveniji bi vpliv naklona tèko v celoti upo{tevali. Ob upo{tevanju naklonov bi se pomen erozije prsti na njivah zmanj{al, saj je dobra polovica (54 %) njiv na povr{ju z naklonom, manj{im od 2°, kjer je po Natku (1983, 66) sorazmerno {ibko odna{anje gradiva. Le slaba tretjina (29 %) njiv je na povr{ju z naklonom, ve~jim od 6°, kjer je odna{anje gradiva mo~no. Pomen erozije prsti 79 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 26: Spro{~anje in specifi~no spro{~anje gradiva ter erozijsko znièvanje povr{ja po kategorijah rabe tal v Sloveniji (vira za podatke o rabi tal: Raba … 2002; Hrvatin in Perko 2003, 84; viri za podatke o eroziji: preglednica 25; Komac in Zorn 2005, 61; Zorn in Komac 2005, 167; *podoben model z nakloni nad 1,2° (2 %) so Cerdan in ostali (2006, 508–509) uporabili za izra~un med`lebi~ne in `lebi~ne erozije v Evropi in ugotovili, da erozija zna{a priblìno 1 t/ha/leto za celo povr{je oziroma 1,6 t/ha/leto za obmo~ja z nakloni nad 1,2° (preglednica 27)). kategorija rabe tal spro{~anje gradiva specifi~no spro{~anje erozijsko znièvanje spro{~anje gradiva specifi~no spro{~anje erozijsko znièvanje (t/leto) gradiva (t/ha/leto) povr{ja (mm) (t/leto) gradiva (t/ha/leto) povr{ja (mm) *naklon nad 2° naklon nad 0° njiva 1.464.156,86 0,86 0,05 3.918.386,92 1,93 0,12 neporaslo in visokogorsko 2.211.748,99 1,30 0,08 2.232.884,86 1,10 0,07 obmo~je travinje 1.343.734,42 0,79 0,05 1.642.895,78 0,81 0,05 vinograd 437.215,59 0,62 0,02 462.838,74 0,23 0,01 gozd in zemlji{~e 537.825,96 0,32 0,02 573.335,72 0,28 0,02 v zara{~anju sadovnjak 283.234,28 0,17 0,01 319.561,62 0,16 0,01 hmelji{~e 487,06 0,0003 0,00002 6728,19 0,003 0,0002 skupaj 6.278.403,16 3,70 0,23 9.156.631,84 4,52 0,28 povpre~no 784.800,40 0,46 0,03 1.144.578,98 0,56 0,04 0,15 0,125 0,1 0,075 0,05 0,025 0 njive hmelji{~a vinogradi sadovnjaki gozd travinje neporaslo in visokogorje a b c d Slika 39: Erozija (mm/leto) po kategorijah rabe tal v Sloveniji (po podatkih v preglednici 26; Komac in Zorn 2005, 62; Zorn in Komac 2005, 168) (Legenda: a – erozijsko znièvanje povr{ja na obmo~jih z naklonom od 2 do 90°; b – erozijsko znièvanje povr{ja na obmo~jih z naklonom od 0 do 90°; c – povpre~no erozijsko znièvanje na obmo~jih z naklonom od 2 do 90°; d – povpre~no erozijsko znièvanje na obmo~jih z naklonom od 0 do 90°). 80 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Legenda sedimentacija erozijsko znièvanje 0,00–0,02 mm 0,02–0,04 mm 0,04–0,06 mm 0,06–0,08 mm Avtorja vsebine: Blà Komac, Matija Zorn Avtor zemljevida: Matija Zorn © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Slika 40: Erozijsko znièvanje povr{ja v Sloveniji po modelu Komaca in Zorna (2005; Zorn in Komac 2005; po podatkih iz preglednice 26). v gozdovih je verjetno ve~ji, saj je kar 85 % gozdov na povr{ju z naklonom, ve~jim od 6° (66 % na povr{ju z naklonom ve~ kot 12°), le 6 % gozdov pa je na povr{ju z naklonom manj kot 2°. Podobno lahko velja tudi za travnike, saj jih je 62 % na povr{ju z naklonom, ve~jim od 6° (36 % na povr{ju z naklonom ve~ kot 12°) (Podobnikar, Stan~i~ in O{tir 2000; Raba … 2002). Sicer redke meritve erozije na razli~nih naklonih so ob {tirih padavinskih dogodkih na treh razli~- nih naklonih opravili na Biotehni{ki fakulteti Univerze v Ljubljani in pri{li do sklepa, da naklon »… ni imel vpliva na koli~ino spranega materiala …« (Repov` 2005, 47). Erozija je mo~nej{a na obdelanih zemlji{~ih z ve~jim naklonom povr{ja in tam, kjer zasajene kulture prsti ne pokrivajo sklenjeno. Na erodibilnost prsti vplivajo zlasti vrsta prsti, naklon povr{ja in padavine, pomembna dejavnika sta tudi vrsta zasajene kulture in na~in obdelovanja zemlji{~. Dosedanja praksa kaè, da je za Slovenijo z narodnogospodarskega vidika erozija na kmetijskih zemlji{~ih manj pomembna od hudourni{ke erozije, ki pogosteje prizadene drago cestno infrastrukturo kot kmetijska zemlji{~a, kjer ve~ {kode kot erozija povzro~ajo su{e in poplave. Pri nas v nasprotju z nekaterimi evropskimi dràvami vlagamo le v varstvo pred erozijo na erozijskih obmo~jih, mo~no erozijo na njivskih in drugih obdelovalnih zemlji{~ih pa zanemarjamo. Vzrok je morda ekonomski, verjetno pa tudi posledica razdrobljenosti in razpr{enosti zemlji{~, zato kmetje zmorejo sproti odpravljati njene negativne posledice. Meritve (poglavji 9.2 in 9.3) dokazujejo, da erozija na kmetijskih zemlji{~ih nikakor ni zanemarljiva; najintenzivnej{a je na njivah. Zaradi prostorske raz{irjenosti je kljub nizki intenzivnosti zelo pomembna erozija prsti oziroma preperine v gozdovih. Pomembna okoli{~ina je, da je povpre~ni naklon gozdnih zemlji{~ ve~ji kot povpre~ni naklon njivskih zemlji{~ (Komac in Zorn 2005, 86; Zorn in Komac 2005, 173). Rodovitna prst je dobrina, ki z zapletenimi procesi pedogeneze nastaja zelo po~asi (Lovren- ~ak 1994, 47). Pedogenetski procesi so po~asnej{i od pospe{ene erozije in potekajo s hitrostjo od 0,01 do 0,1 mm/leto (^eh 1999, 6; Miko{ in Zupanc 2000, 419). 81 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Slovenija sadovnjaki travniki in pa{niki hmelji{~a njive vinogradi erozijska àri{~a gozdovi 1 10 100 1000 10.000 Slika 41: Razmerja med najmanj{o in najve~jo erozijo za posamezne kategorije rabe tal v Sloveniji, prikazana zaporedno po velikostnih – logaritemskih razredih (po podatkih in virih, navedenih v preglednici 25; Komac in Zorn 2005, 70). Varovanje pred erozijo zahteva na~rtna in dolgoro~na vlaganja, ki bi se, glede na izku{nje iz tujine in glede na visoko intenzivnost procesov, kmalu povrnila. Ni~ namre~ ne more nadomestiti nekaj milijonov ton prsti, ki jo letno izgubimo v Sloveniji. Preglednica 27: Specifi~no spro{~anje prsti po kategorijah rabe tal CORINE v Evropi, po podatkih iz 208 erozijskih polj na 57 merilnih obmo~jih v 13 dràvah. Povpre~na velikost erozijskih polj je bila 466 m2, povpre~na dolìna pobo~ij pa 25,7 m (Cerdan in ostali 2006, 508). raba tal povpre~ni naklon (°) povpre~na vi{ina popre~na erozija padavin (mm/leto) (t/ha/leto) gola prst 9,0 674 23,40 vinograd 10,9 629 19,97 ornica 7,1 674 4,34 zemlji{~e po poàru 16,0 466 1,54 zatravljen vinograd 13,5 598 0,78 grmi~je 12,5 411 0,50 travinje 9,0 623 0,29 gozd 11,3 483 0,10 sadovnjak 10,8 467 0,05 povpre~je 9,3 609 8,76 Glede na velikost erozijskih polj, ki so jih Cerdan in ostali (2006, 505) uporabili za izra~un podatkov v preglednici 27, lahko trdimo, da podatki vsebujejo tako med`lebi~no kot `lebi~no erozijo, do dolo~ene mere pa tudi sedimentacijo gradiva znotraj erozijskih polj. Na{e meritve erozije prsti (poglavje 9.2) zaradi majhnosti erozijskih polj ne upo{tevajo sedimentacije na pobo~jih, zato po Collinsu in Wallingu (2004, 174) »… erozijo precenjujejo …«. Primerjava specifi~nega spro{~anja v Sloveniji (preglednica 26) s spro{~anjem v Evropi za primerljive kategorije rabe tal pokaè, da je pri nas spro{~anje ve~je. Razliko lahko pripi{emo ve~ji koli~ini padavin v Sloveniji ali pa dejstvu, da smo na{e podatke izra~unali iz modeliranih podatkov. Za empiri~ne modele je zna~ilno, da erozijo na obmo~jih, kjer je nizka, precenjujejo in na obmo~jih, kjer je visoka, podcenjujejo (Nearing 1998, 15). 82 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 5 EROZIJSKI PROCESI V SREDOZEMLJU V prej{njem poglavju smo navedli nekaj podatkov o erozijskih procesih v Slovenji. V tem ve~ pozornosti namenjamo erozijskim procesom v Sredozemlju, saj lahko obmo~je na{ih meritev po podnebnih merilih uvrstimo v ta del Evrope. Problema erozije in posledi~nih poplav so se v tem delu Evrope dobro zavedali è v Platonovem ~asu (Thornes 1998a, 4). Platon (428/427–347/348 pred na{im {tetjem) je v zvezi s tem zapisal: »… Mnogo in veliko poplav je bilo v ~asu dveh tiso~ih let … in v teh ~asih in med temi dogodki zemlja, ki je drsela z vi{in, ni naredila nobene omembe vrednih nasipov …, ampak je vselej drsela v krogu in kon~no izginila v globo~ini. Kar ostaja zdaj, je – kot (vidimo) na majhnih otokih – v primerjavi s tedanjo deèlo kot okostje telesa [kamnita pu{~ava, opomba avtorja], ki ga je uni~ila bolezen, saj je bila naokrog izprana vsa rodovitna in mehka zemlja ter je ostalo le mr{avo telo deèle. Vendar je bila takrat (na{a deèla) {e neokrnjena; za gore je imela visoke gri~e z zemljo, in kar zdaj imenujemo Felejske ravnice, je bilo prekrito z obilico rodovitne zemlje. V hribih so bili gosti gozdovi … Nekateri od gri~ev imajo zdaj hrano le {e za ~ebele, a ni {e prav dosti ~asa od tedaj, ko so [tam rasla drevesa] … Vsako leto je (deèlo) obogatila voda, ki jo je poslal Zeus in se ni izgubila, kot se zgubi zdaj, ko odteka z nerodovitne zemlje v morje …«. Glede atenske akropole pa pravi, da »… del okrog akropole tedaj [neko~, opomba avtorja] ni bil tak, kakr{en je zdaj. Tedaj pa je le ena izredno deèvna no~ okrog akropole raztopila zemljo in jo razgalila …« (Platon 2004, 1319). Za dolo~ene dele [panije so dokazali, da je bila tam prisotna mo~na erozija è pred 4000 leti, posege ~loveka v naravno rastlinstvo pa lahko sledimo è vsaj 10.000 let, tako da danes v Sredozemlju prakti~no ni ve~ primarne naravne vegetacije (Thornes 1998a, 4). Zlasti v antiki sta tovrstno izkori{~anje naravnih virov in posledi~na erozija na nekaterih obmo~jih dosegla visoko stopnjo, kar je ponekod povzro~ilo mo~no dezertifikacijo oziroma opu{~avljanje, to je »proces {irjena pu{~av in pu{~avskih razmer na dotlej naseljena obmo~ja« (Geografija 2001, 60; v besedilu uporabljamo izraz dezertifikacija za {irjenje pu{- ~avskih razmer v su{nih in polsu{nih predelih zaradi vpliva ~loveka in podnebnih sprememb; Rapp 1974; Tennakoon 1980). Posledice takratnega poslab{anja razmer so ponekod vidne {e danes (Mensching 1986, 4). Najpomembnej{i geomorfni proces, ki spremlja dezertifikacijo, je erozija, s katero se spreminjata koli~ini preperine in hranilnih snovi na pobo~jih, spreminja pa se tudi zna~aj odtoka z njih. Odstranitev rastlinja ima tudi mikroklimatske posledice, saj se pove~a evaporacija (pospe{i se strjeva-nje tal in nastajanje skorje), zmanj{a pa se infiltracijska sposobnost prsti, s ~imer se pove~a povr{inski odtok (Mensching 1986, 4). V Evropi je dezertifikacija zna~ilna za su{na in polsu{na obmo~ja z manj kot 600 mm padavin ter z dolgim, vro~im in suhim poletjem (Thornes 1998a, 3), medtem ko se na vlànih in polvlànih obmo~- jih pojavlja le ponekod (Mensching 1986, 7). Da se lahko pojavi, morajo obstajati dolo~eni pogoji, saj vsa obmo~ja na Zemlji niso enako ob~utljiva za antropogene posege, imajo pa tudi razli~ne regenera-cijske sposobnosti. Pomembno je tudi {tevilo ljudi in ìvali, ki ìvijo na dolo~enem obmo~ju, pa tudi koliko uni~enja povzro~ijo, kar je povezano s stopnjo tehni~nega razvoja, saj uporaba razli~nih tehni~nih sredstev razli~no vpliva na spremembe okolja (Mensching 1990, 32). Do dezertifikacije zaradi ugodnih podnebnih razmer (ugodnih temperaturnih razmer in vlànega podnebja prek celega leta) ni pri{lo v Srednji Evropi, kjer so med 8. in 12. stoletjem izkr~ili mnogo gozda. Takrat je tudi v Srednji Evropi pri{lo do pospe{ene erozije. V tem obdobju so na obmo~ju Nem~ije v dolinah nastali do ve~ kot 3 m debeli nanosi, pove~ala pa se je tudi pogostost poplav. Kljub obsènim posegom ~loveka pa zaradi dobrih regenera-cijskih sposobnosti prsti in rastlinstva v vlànem srednjeevropskem podnebju do dezertifikacije ni pri{lo (Mensching 1990, 34, 41). Za sredozemsko podnebje so zna~ilne poletne su{e, ko poleti »umre« oziroma stagnira ve~ji del rastlinstva. Z izkr~enih obmo~ij pogosti nalivi zlasti v zgodnji jeseni odna{ajo precej preperine. Nastajajo erozijskìlebi~i in jarki ter zemeljski plazovi. Kon~ni rezultat pospe{ene erozije na teh obmo~jih je nastajanje manj{ih erozijskih àri{~ ali ve~jih badlandsov (Mensching 1990, 35–36, 42). Po leksikonu Geografija (2001, 18) je badlands »… razgaljeno, nerodovitno, mo~no raz~lenjeno povr{je na su{nih, 83 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn ostanek 1) zmanj{anje infiltracijske sposobnosti prsti gozda pove~an povr{inski odtok 2) ve~ja evaporacija obmo~je def deg r orestacije in adacije prsti obmo~je akumulacije 3) pospe{ena erozija in transport pobo~nega gradiva sodobni posegi proti poplavam obmo~je zgodovinske obdelave zemlji{~ in ekolo{ke degradacije obmo~je novej{e obdelave zemlji{~ Slika 42: Model procesov na pobo~jih v Sredozemlju zaradi delovanja ~loveka (prirejeno po Menschingu 1986, 5). skromno poraslih obmo~jih … v slabo odpornih sedimentnih kamninah … Zaradi denudacije in erozije, ki ju povzro~ajo ob~asni mo~ni nalivi, je preoblikovano v tèko prehoden splet grebenov s strmimi stenami, piramid, kupol, skalnih ~okov in stebrov z vmesnimi soteskami, grapami in erozijskimi jarki … Tak{na pokrajina lahko nastane tudi zaradi neprimernega ~lovekovega ravnanja …«. V evropskem Sredozemlju, to je na polsu{nem obmo~ju jùne Evrope, so se obdelovalna zemlji{- ~a na pobo~jih gri~ev in gora zgostila è v stoletjih pred na{im {tejem, saj so bili ravni deli dolin in obal Slika 43: Obmo~ja v jùni Evropi, kjer med`lebi~na, `lebi~na in jarkovna erozija presegajo 10 t/ha/leto (po Poesnu in Hookeu 1997, 160). 84 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Legenda A – nastajanje vodnega odtoka B – med`lebi~na erozija C – `lebi~na erozija D – sedimentacija gradiva (koluvij) E – ob~asnàlebi~na erozija F – pobo~je z ve~jim naklonom G–H – cev~enje I – jarkovna erozija Slika 44: Delovanje razli~nih oblik vodne erozije v sredozemski kulturni pokrajini (po Poesnu in Hookeu 1997, 171). ob nalivih pogosto poplavljeni, na poplavnih obmo~jih pa je bila pogosta tudi malarija. Zaradi pridelo-vanja ìt so izsekavali gozdove, ki so jih kr~ili {e zaradi gradnje hi{ in ladij ter za proizvodnjo energije. Ve~ina naselij je tudi zaradi obrambnih razlogov nastala na vi{jih delih pobo~ij. Kr~enje gozdov na strmej{ih pobo~jih je pomenilo nastanek erozije. Pobo~ja v Sredozemlju so namre~ zaradi slabe mehanske odpornosti kamnin neogenske starosti mo~no erodibilna (Mensching 1986, 4). V tak{nih »mehkih« kamninah je pogosta jarkovna erozija (Mensching 1986, 7). Tudi za notranjost Istre je zna~ilno, da je bila prvotna stalna poselitev vezana na vi{ja obmo~ja. Pogoste poplave, zamo~virjenost dolin oziroma zastajanje vod v dolinah so stoletja ustvarjale ugodne razmere za malarijo (Blaèvi} 1984, 231), {e posebno ~e vemo, da so bile v rimskem ~asu povpre~ne temperature od 2 do 3° vi{je od dana{njih. Stalna poselitev je è v bronasti dobi (3. do 2. tiso~letje pred na{im {tetjem) na primer v pore~ju Mirne, pa tudi drugod v Istri, prav zaradi nezdravih razmer v dolinskem dnu in obrambnih razlogov vezana na vzpeto povr{je (Miloti} 2004, 90). Velik del gradiva, ki se je spro{~al v sredozemskih pore~jih, se je odloìl na aluvialnih ravnicah, zato so se dvigale in spreminjale v vlàna ter mo~virnata obmo~ja (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 62). Obmediteranske deèle so è od za~etka holocena prera{~ali predvsem hrastovi, v manj{i meri tudi bukovi gozdovi. Prebivalci so gozd pògali (s tem so »sistem« (v smislu sistemske teorije; glej Zorn in Komac 2002, 11) pripeljali do »praga« (angle{ko threshold), ko se za~ne pospe{ena erozija), ovce in koze pa so poskrbele, da gozd ni ve~ zrasel in je nastala »pustinja«. Na opu{~ena zemlji{~a se je s~asoma naselilo kserofitno trnasto in aromati~no, za ovce neuìtno rastlinje. Zrasla je makija in v njenem varstvu se je spet naseljevalo prej{nje gozdno rastlinje (»sistem« pride do novega »praga«, ko se za~ne erozija umirjati) – hrast, ~rni gaber, mali gaber, jesen … Sodobna pokrajina, rastlinstvo in podnebje Sredozemlja so posledica tak{nega »… kolobarjenja, ki se je ponavljalo skozi tiso~letja …« (Culiberg 1997, 135). 85 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn V[EK A PRELO MITJ Slika 45: Badlands v jugovzhodni [paniji. El Cautivo (Desierto di Tabernas) je eno obsènej{ih badlands obmo~ij v Evropi. Anti~no izsekavanje gozdov je povezano tudi s pove~ano nevarnostjo poplav v dolinah. Dolinska naselja so bila ogroèna tako zaradi visokih voda kot zaradi pove~anega dotoka sedimentov. Zato intenzivnej{a raba tal v dolinah brez ustreznih melioracijskih posegov ni bila mòna (Mensching 1986, 4, 6; Mensching 1990, 36). Dodatni razlog, da je bila ve~ina naselij na razvodnicah in vrhovih, je bila temperaturna inverzija (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 60; poglavje 3.3.1.2). So~asno z erozijo so se razvijali protierozijski ukrepi. V Sredozemlju sta pogosta zlasti terasiranje pobo~ij in gradnja kamnitih zidov (Mensching 1986, 5; Mensching 1990, 36). Kjer tovrstnih ukrepov niso izvajali, je postopno pri{lo do dezertifikacije in mnoga obdelovana zemlji{~a so morali opustiti (Mensching 1986, 6). Na kra{kem povr{ju je pri{lo do tako imenovane karstifikacije (Mensching 1986, 6) oziroma dezertifikacije krasa. Za prikaz tega Culibergova (1997, 139) uporablja termin »kamnita pu{~ava«. V sodobnosti se zaradi opu{~anja in zanemarjanja teras erozija znova pove~uje (Mensching 1986, 9; Kouloluri in Giourga 2007). Dale~ najbolj raz{irjena vrsta erozije v Sredozemlju je vodna erozija (slika 44). Nanjo so zaradi prevladujo~e ilovnate do ilovnato-pe{~ene teksture zelo »ob~utljive« tiste prsti v Sredozemlju, ki se razvijejo na è tako erodibilnih kamninah. Ugodne razmere za vodno erozijo »zagotavljajo« tudi strma pobo~ja in reliefna razgibanost (razli~ne ekspozicije). Slednja vpliva na mikroklimatske razmere in s tem na rastlinstvo, prst in erozijo. Jùna in zahodna pobo~ja so toplej{a, z ve~jo evaporacijo in manj{o zmònostjo zadrèvanja vlage (Poesen in Hooke 1997, 160, 166–167). Poleg vodne erozije delujejo v sredozemskih pore~jih {e drugi erozijski procesi, ki so tesno povezani z antropogenim delovanjem v pokrajini, na primer orna erozija (angle{ko tillage erosion), »teptalna« erozija (angle{ko trampling erosion) ali posegi, ki spreminjajo pobo~ja, na primer terasiranje (Poesen in Hooke 1997, 174). Poesen in Hooke (1997, 174) navajata, da je orna erozija »… vsaj za red velikosti ve~ja …« od spro{~anja z med`lebi~no in `lebi~no erozijo, odvisna pa je od naklona, mehanizacije, globine, smeri, hitrosti in pogostosti oranja, tipa prsti ter njene strukture in vlage. Pri oranju pre~no na 86 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 pobo~je je orna erozija najmanj za red velikosti ve~ja od orne erozije pri oranju vzporedno s pobo~- jem. Pri »teptalni« eroziji gre zlasti za zoogene u~inke v pokrajini, ko ìvali s pa{o uni~ujejo rastlinstvo in ve~ajo izpostavljenost podlage vodni eroziji, ob »teptanju« pa pokrajino s premikanjem gradiva na pobo~- jih tudi neposredno erodirajo (Poesen in Hooke 1997, 175; glej Trimble in Mendel 1995). V sredozemski Evropi so za napovedovanje erozije uporabljali razli~ne modele (na primer USLE, RUSLE, EUROSEM; glej Poesen in Hooke 1997, 175), izdelali pa so tudi nove, prirejene uporabi v Sredozemlju, na primer model MEDALUS (glej Kirkby in ostali 1993; Kirkby 1995; Thornes in ostali 1996) za modeliranje erozije na pobo~jih in model MEDRUSH (na primer Kirkby 1995) za modeliranje erozijskih procesov v pore~jih, velikih do 2500 km2 (Kirkby in ostali 1998, 60). Izdelana sta bila v devetdesetih letih 20. stoletja v okviru projekta MEDALUS (Mediterranean Desertification and Land Use šSredozem-ska dezertifikacija in raba tal’) (Thornes 1998b, 9). Pri preu~evanju erozijskih procesov v sredozemski Evropi so po pisanju Poesna in Hookea (1997, 191) najve~ pozornosti namenjali meritvam na erozijskih poljih (tako kot mi; glej poglavji 9 in 10) in odlaganju gradiva za pregradami, manj pa procesom jarkovne erozije (poglavje 10.3) in odlaganju gradiva znotraj pore~ij, ~eprav sta prav slednja povezovalni ~len med dogajanji na pobo~jih in v vodotokih. Opozarjata {e na problem trajanja oziroma dolìne meritev, ki tèko ujamejo redke ekstremne dogodke, pri katerih se sprosti najve~ gradiva. Podrobneje o okoljski zgodovini in erozijskih procesih v Sredozemlju poro~ajo na primer Meadows in Sala (1996), Mairota, Thornes in Geeson (1998), McNeill (2003), Wainwright in Thornes (2004) ter Butzer (2005). 87 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 6 EROZIJSKI PROCESI V FLI[NEM DELU ISTRE Na recentne erozijske oblike v fli{nem delu Istre (Zorn 2008b) je v najve~ji meri vplival ~lovek, ki je z delovanjem na obmo~ju z »labilnim« naravnim ravnovesjem povzro~il pospe{eno erozijo (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 58). Z izsekavanjem in poìganjem gozdov je pove~al pa{nike in obdelovalna zemlji{~a, zlasti za vinogradni{tvo, s ~imer je podrl krhko naravno ravnovesje (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 61). Za erozijo so posebno problemati~ne nekatere klasi~ne oblike poljedelstva, med katerimi ima osred-njo negativno vlogo poìgalni{tvo. Koristi tovrstnega poìganja gozdov so majhne v primerjavi s {kodo; zemlji{~a ostanejo brez za{~ite, vrhnji sloj prsti se spremeni v prah in je zato lahko erodibilen (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 62). Obdelovalna zemlji{~a na razvodnicah so na dolo~eni relativni vi{ini, kar daje vodi, ki pade na ta obmo~ja veliko potencialno energijo, ki se lahko pretvori v kineti~no in izzove pospe{eno erozijo (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 62). Erozija je izrazita tudi na obdelovalnih zemlji{~ih. Na njih erozijskih oblik (zlasti erozijskih `lebi~ev) pogosto niti ne opazimo, saj jih kmetje z obdelavo zemlji{~ nenehno odstranjujejo. Za to obliko erozije je znan izraz »ob~asnàlebi~na erozija« (angle{ko ephemerial gully erosion) (Komac in Zorn 2005, 83; Zorn in Komac 2005, 168). Na to obliko erozije opozarja kopi~enje gradiva ob omejkih in ograjah na spodnjih delih njiv. Lazarevi} in Mili~evi} (1983, 62) navajata, da na to erozijo kaèjo tako imenovane antropogene terase in od 2 do 3 m visoki omejki pod njivami. Prevladujo~ geomorfni proces v fli{ni Istri je vodna erozija. Izraà se v razli~nih oblikah, na primer kot povr{insko spiranje (v najve~ji meri na neporaslih obmo~jih), `lebi~na in jarkovna erozija ter kot hudourni{ka erozija vodotokov (Jurak in Fabi} 2000, 603, 611). Erozija, ki jo povzro~ajo padavine, je v Istri po Juraku in Fabi}u (2000, 605) izrazito sezonskega zna~aja. Spro{~anje je najve~je poleti (julij in avgust) v ~asu intenzivnih padavin, kar {e posebej velja za neporasla obmo~ja. V ~asu vegetacijske dobe od aprila do septembra se sprosti kar od 60 do 80 % gradiva. Intenzivnost spro{~anja gradiva v fli{nem delu Istre so dalj ~asa merili le na erozijskih poljih v Abramih v pore~ju hudournika Bra~ana (pore~je Mirne) v hrva{kem delu Istre, 4 km severovzhodno od Buzeta (na primer Rula 1972, 880; Kisi} in ostali 1999, 16), drugje, tudi v pore~ju Dragonje, pa so potekale le kratkotrajne meritve (na primer Petkov{ek 2002a, 65–67). Preglednica 28: Erozijsko-denudacijski procesi in reliefne oblike v fli{nem delu Istre (prirejeno po Juraku in Fabi}u 2000, 607). oblika erozijsko-denudacijskega procesa reliefne oblike povr{insko spiranje strma pobo~ja (stene) dèna erozija me{ana erozija z razkrito kamninsko podlagòlebi~na erozija globinska erozija rebrast relief; nastajanje re~ne jarkovna erozija mreè nìjega reda hudourni{ka globinska in bo~na erozija erozoja re~na erozija bo~na erozija strmi bregovi stalnih vodotokov termodinami~na erozija spro{~anje na vseh neporaslih obmo~jih, zlasti na strmih pobo~jih plazenje zemeljski plazovi nepomembno; skoraj ni plazenja, le ponekod plitvo odkrivanje prsti 88 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 20026. , 12.C OMA BLA@ K Slika 46: Erozijsko polje 1 Abramih v hrva{ki Slika 47: Erozijsko polje 2 v Abramih v ~asu Istri. meritev v sedemdesetih letih 20. stoletja (Rula 1972, 881). Preglednica 29: Naravne zna~ilnosti obmo~ja meritev erozije v Abramih (Rula 1972, 880). povr{ina obmo~ja 25 ha nadmorska vi{ina od 60 do 130 m povpre~ni naklon od 14 do 20° letne padavine (obdobje: 1958–1968) od 992 do 1323 mm povpre~na letna temperatura 12,8 °C kamninska sestava eocenski fli{ prst plitva gozdna prst, v kateri prevladuje drobni pesek (0,2–0,02 mm); razmerje med peskom in glino je 32,5 : 67,5 prostorninska masa od 1,18 do 1,92 g/cm3 prostorninska masa brez por in votlinic od 2,60 do 2,77 g/cm3 poroznost od 30,2 do 54,7 %, vegetacija prehodi od gozdnih zdrùb raznih vrst gabrov do slabo pora{~enih kamni{~ Z meritvami v Abramih so èleli ugotoviti odvisnost erozije od padavin, rastlinstva, naklona in prsti, ter preveriti delovanje protierozijskih ukrepov in odtekanje vode z melioriranih in nemelioriranih zemlji{~ (Rula 1972, 881). Rezultati teh meritev so pomembni, saj kot pi{eta Jurak in Fabi} (2000, 603) omogo~ajo oceno specifi~nega spro{~anja tudi za ostala fli{na obmo~ja v Istri. Kot pi{e Tomi} (1983, 45), rezultati teh meritev »… na àlost niso bili izkori{~eni …« za {e uspe{nej{o borbo proti eroziji, ~eprav prenos podatkov na ostala fli{na obmo~ja Istre zaradi podobnih kamninskih in podnebnih razmer ne 89 90 Erozijski procesi v slo Preglednica 30: Spro{~anje gradiva v Abramih (Jurak in Fabi} 2000, 605; *erozijsko polje ustreza na{im erozijskim poljem 1, 2, 3 in 4 na strmem fli{nem pobo~ju (poglavje 10.1), **erozijsko polje ustreza na{ima erozijskima poljema 1 in 2 za erozijo prsti (poglavje 9.2), Rula (1972, 883) pi{e, da je to erozijsko polje »brez vegetacijskega pokrova (polje 2)«). vir: Rula in ostali 1977 prirejena Gavrilovi}eva ena~ba (Lazarevi} 1985) erozijsko kamninske, prstene oziroma stanje okolja tlorisna (reducirana) naklon (°) meritve 1971–1977 stopnja razvitosti erozijskih procesov polje rastlinske zna~ilnosti povr{ina (m3) povpre~no letno indeks kategorija opis koeficient letno spro{~anje venski Istr spro{~anje gradiva erozije (Z) gradiva (m3/km2) (m3/km2) i 1* popolnoma gola mati~na naravno 15,08 60 5380 8677 I. obmo~je pospe{ene 1,20 10.000 kamnina – fli{ z vodoravnimi okolje me{ane erozije – plastmi neporasla obmo~ja in neporasle breìne hudournikov 2** plitva, ponekod neporasla prst; naravno 84,75 31 590 951 II. obmo~je mo~ne me{ane 0,80 3500 popolnoma degradirano okolje erozije – strma pobo~ja rastlinstvo, zgolj travne krpe brez rastlinja s plitvo degradirano prstjo 3 degradiran gozd belega gabra naravno 93,25 24 0,62 1 V. obmo~ja z zelo majhno 0,10 od 0 do 50 in hrasta na globoki prsti okolje erozijo ali brez nje – poljedelska in gozdna 4 gradoni, zasajen bor, brnistra protierozijski 102,40 30 0,62 1 V. zemlji{~a na ravnih 0,10 od 0 do 50 in trava ukrepi obmo~jih (terase, temena slemen) in travniki z bujno travo 5 zelo plitva in degradirana prst protierozijski 98,57 17 41,6 67 III. obmo~ja z srednjo 0,40 1250 s ponekod odkrito podlago; ukrepi povr{insko erozijo – borovci obmo~ja, deloma porasla z redkim grmi~evjem Matija Zor 6 plitva prst, gradoni; posajeni protierozijski 122,70 15 1,4 2,2 IV. obmo~ja z majhno 0,20 500 borovci ukrepi povr{insko erozijo – ostanki gozda, mestoma spiranje. n GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 20026. , 12.C OMA BLA@ K Slika 48: Iztok iz erozijskega polja v Abramih. bi smel biti vpra{ljiv. Dejstvo je, da »… so bile raziskave [potekale so med letoma 1956 in 1977/78, opomba avtorja] vodene iz Beograda …« in zato na Hrva{kem ni »izvornih« podatkov teh raziskav, »… ki so po razpadu biv{e Jugoslavije ostali v lastni{tvu In{tituta J. ^erni …« (Kisi} in ostali 1999, 16). O kakovosti posameznih erozijskih polj in o dobljenih rezultatih so nekateri avtorji (na primer Bakota, [tajduhar in Mi~eti} 1983, 80) imeli sicer pomisleke, a je vseeno prevladalo mnenje, da so podatki (glej Rula 1972; Rula in Stefanovi} 1977; Rula in ostali 1977) dovolj natan~ni (Jurak in Fabi} 2000, 604). Na pobudo Fakultete za gradbeni{tvo Univerze v Zagrebu se meritve od leta 1999 nadaljujejo (Petra{, Holjevi} in Kun{tek 2007). Med letoma 1971 in 1977 so na {estih erozijskih poljih z razli~nimi pedolo{ko-vegetacijskimi zna- ~ilnostmi dobili 948 vzorcev spro{~enega gradiva, ki so nastali ob 158 erozivnih padavinskih dogodkih (Jurak in Fabi} 2000, 605). V Preglednici 30 lahko vidimo, da je bilo najve~je spro{~anje na erozijskem Preglednica 31: Koeficient odtoka ter spro{~anje gradiva med julijem in marcem iz erozijskih polj v Abramih (Rula 1972, 882–883). erozijsko srednji meseci (t/km2) polje koeficient odtoka julij–september oktober–december januar–marec 1 – ni podatka 14,3 20,5 2 0,296 1490,0 62 6,4 3 0,027 12,6 0,2 0,6 4 0,038 29,0 0,9 0,3 5 0,192 175,0 77,2 13,5 6 0,029 27,0 1,4 1,0 91 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn polju 1 (gola mati~na kamnina z velikim naklonom; kot na{a erozijska polja za spro{~anje fli{a – poglavje 10.1), kjer je bilo spro{~anje ve~ kot 8000-krat ve~je kot na erozijskih poljih 3 in 4, prekritih s prstjo. Tako veliko spro{~anje na erozijskem polju 1 je posledica padavin in termodinami~nih procesov. Slednji so neodvisni od padavin in potekajo prek celega leta (Jurak in Fabi} 2000, 605), na drugih erozijskih poljih pa niso bili tako pomembni. Meritve v Abramih so pokazale, da je zaradi pogostej{ih neviht ve~je spro{~anje v poletnih mesecih (preglednica 31; Rula 1972, 883). Pri aplikaciji podatkov iz Abramov se je treba zavedati, da so bili zbrani na razmeroma majhnih povr- {inah (nekaj m2), njihovi rezultati pa so bili prera~unani na mnogo ve~je povr{ine, na primer na ha ali km2 (Jurak in Fabi} 2000, 610). Racz (1997) opozarja, da so kljub prednostim, ki jih imajo merjeni podatki, ob ekstrapolaciji na cela pore~ja vedno mòne napake. Kljub temu tak na~in kvantifikacije procesov ni dale~ od priporo~il Griesbacha in ostalih (1997; po Juraku in Fabi}u 2000, 610). Preglednica 32: Primerjava specifi~nega letnega spro{~anja v hrva{ki Istri, ugotovljenega po razli~nih metodah (Jurak in Fabi} 2000, 610). vir obmo~je metoda ~as specifi~no opombe preu~evanja preu~evanja spro{~anje gradiva (m3/km2/leto) terenske meritve Rula in ostali (1977), erozijsko polje 1 lovljenje gradiva 1971–1977 5380 le dèna erozija Rula in Stefanovi} v Abramih (1977) Petra{, Kun{tek in erozijsko polje 1 teresti~na 1995–1997 20.000 povr{ina v pogledu Gajski (1999, 1035) v Abramih fotogrametrija (30 mesecev) 48.108 reducirana (tlorisna) povr{ina kartiranje pore~ja po izkustvenih (kvalitativnih) kategorijah razvitosti erozijskih procesov ^ulinovi} in ostali pore~je nad Gavrilovi}eva (1972) metoda 1400 – (1964; po Juraku pregrado Grobnik in Fabi}u 2000) Jurak, Bari} pore~je nad po podatkih Rule 450 izklju~no dèna in Fabi} (1989) pregrado Grobnik in ostalih (1977) erozija Lazarevi} in Mili~evi} pore~je nad prirejena Gavrilovi}eva metoda 2108 – (1983, 57) pregrado Butoniga (Lazarevi} 1985) Barbali}, Bagi} pore~je nad GIS 1716 izhajajo~ iz karte in Petra{ (1999) pregrado Butoniga erozije po prirejeni Gavrilovi}evi metodi (Lazarevi} 1985) ocena na podlagi koli~ine gradiva odloènega za pregradami akumulacijskih jezer odloèno gradivo (m3/leto) Rubini} in ostali pregrada 1972–poletje 1993 20.500 povpre~no (1999) Boljun~ica (Letaj) odlaganje gradiva Mi~eti} (1997) pregrada Boljun~ica 1972–1988 ∼930 groba ocena (Letaj) odlaganja gradiva iz fli{nega dela pore~ja Mi~eti} (1997) pore~je Ra{e 520 – Mi~eti} (1997) pore~je Boljun~ice 590 – 92 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Rezultate terenskih meritev je treba vedno kriti~no pretresti in jih primerjati z meritvami v istih razmerah (na primer podnebnih, geolo{kih …) drugod in z drugimi metodami (Jurak in Fabi} 2000, 610–611). Tak{ni primerjavi je namenjena preglednica 32, ki kaè, da enotna metodologija za izra~unavanje spro{- ~anja gradiva na ravni pore~ja {e ne obstaja. V preglednici se po razli~nih metodah ugotovljeno spro{~anje mo~no razlikuje, kar po Juraku in Fabi}u (2000, 611) »… ni nepri~akovano, saj je spro{~anje gradiva v pore~jih tèko nadzorovati …«. Poleg tega je za bolj{o primerljivost rezultatov potreben dalj{i ~asovni niz meritev. Po mnenju Lazarevi}a in Mili}evi}a (1983) so erozijska polja v Abramih najbolj reprezentativna za I. in II. kategorijo razvitosti erozijskih procesov (preglednica 30), ki ju predstavljata erozijski polji 1 in 2 (Jurak in Fabi} 2000, 608). Nekaj aplikacij meritev iz Abramov je bilo na Hrva{kem (na primer Jurak in Fabi} 2000), v Sloveniji pa jih niso uporabljali. Pri nas tudi niso {ir{e poznani. Po nam znanih virih jih omenja le Petkov{ek (2002a, 65), ko citira delo Juraka, Petra{a in Gajskega (2002, 57). Mihljevi} (1996, 200) pi{e, da je »… povpre~no letno denudacijsko znièvanje povr{ja …« v »… is-trskem gri~evju …« 0,64 mm, s tem, da je ponekod tudi nekajkrat ve~je, na primer na obmo~ju hudournika [kopljak v pore~ju Ra{e zna{a kar 12,5 mm. Isti avtor pi{e {e o »klimatomorfolo{kem mehanizmu«, ki naj bi bil temelj za razvoj reliefa v tem gri~evju. 6.1 AKUMULACIJSKA JEZERA V ISTRI Nanosi vodotokov v fli{ni Istri nastajajo z odlaganjem gradiva v dolinah vi{jega reda. Sedimenti imajo {irok granulacijski razpon, od gradiva, ki se premika v suspenziji, do ve~ kot kubi~ni meter velikih kamninskih blokov. Selektivnost erozije se kaè tudi pri premikanju gradiva v strugah. Tako se peliti premikajo v glavnem kot suspenzijsko gradivo, areniti pa kot rinjene plavine. Laporovec, ki razpada do velikosti pelitov, se tako premika ve~inoma v suspenziji, pe{~enjak, ki razpada do velikosti arenitov, pa kot rinjena plavina (Jurak in Fabi} 2000, 608). V fli{nem delu Istre je {est ve~jih vodotokov: Riàna, Dragonja, Mirna, Pazinski potok, Boljun~ica in Ra{a, na katerih so zaradi njihovega hudourni{kega zna~aja zgradili ve~ pregrad. Akumulacijsko jezero na Boljun~ici je nastalo leta 1970 za pregrado Letaj z namenom, da bi pred poplavami za{~itili ^epi}ko polje (Blaèvi} 1994, 69; Rubini} 1994, 31; Rubini} in ostali 1999, 133). Pore~je nad pregrado meri 71 km2 in je le deloma (57 %) fli{no. Za pregrado je prostora za 6.500.000 m3 vode, od tega je 2.250.000 m3 rezerviranega za velik poplavni val, preostali prostor pa je namenjen za zadrèvanje vode (namakanje) oziroma za odlaganje erodiranega gradiva. Rinjene plavine (oziroma prod; Radinja 1979, 114) deloma zadrìjo è pregrade pred jezerom, suspendirano gradivo pa se v celoti odlaga v jezeru. Od leta 1970 se je na dnu jezera, kjer je odlaganje najve~je (tam je bila struga vodotoka), nabrala od 8 do 10 m debela plast mulja. Leta 1988 so ocenili, da se je od zgraditve pregrade v jezeru odloìlo 296.000 m3 gradiva (oziroma po Rubini}u in ostalih (1999, 133) v letih 1971–1988 264.000 m3), za pregradami pred jezerom 91.000 m3 gradiva, v podzemlje pa naj bi ga s ponikalnicami izginilo 12.000 m3. Iz teh podatkov in nekaterih ocen so izra~unali, da se v pore~ju letno sprosti 57.000 m3 gradiva (803 m3/km2/leto), v jezeru pa se letno odloì okrog 25.000 m3 ali 44 % gradiva (352 m3/km2/leto) (Mi- ~eti} 1993, 22). Rubini} in ostali (1999, 133) navajajo podatek, da naj bi bilo med letoma 1972 in 1988 iz pore~ja odplavljenega 399.000 m3 gradiva (se{tevek gradiva odloènega v jezeru, gradiva odloè- nega za pregradami pred jezerom in ocene gradiva, ki naj ga akumulacija ne bi zadràla). Blaèvi}eva (1984, 229) navaja, da {tirideset potokov in hudournikov v pore~ju Boljun~ice letno odplavi 58.000 m3 gradiva. Leta 1993 so akumulacijski prostor znova izmerili in ugotovili, da se je njegova prostornina zmanj- {ala za 42.000 m3. Oktobra tega leta so bile v Istri visoke vode s povratno dobo 150 let, ki so se najbolj razdivjale prav v pore~ju Boljun~ice. Visoke vode so v delu jezera, kjer je bila prej re~na struga, nane-sle toliko gradiva, da se je dno dvignilo za 10 cm (Rubini} in ostali 1999, 134). 93 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Omenili smo, da del gradiva izgine v podzemlje. V hrva{ki Istri je namre~ precej kontaktnega krasa, podobno kot pri nas v Matarskem podolju (glej Mihevc 1994). Posledica je kalnost izvirov, tudi vodooskrbnih. Ob ekstremnih dogodkih vsebujejo vzorci vode na izvirih veliko suspendiranega gradiva. 7. 5. 1991 je imel vzorec vode iz izvira Rakonek kar 24.400 mg/l suspendiranega gradiva, kar je najve~ja izmerjena vrednost med vsemi izviri v Istri (Rubini} in ostali 1999, 127, 129, 136). Preglednica 33: Suspendirano gradivo v istrskih vodooskrbnih izvirih v letih 1981–1990 (Rubini} in ostali 1999, 135). izvir razpon suspendiranega delè (%) dni v letu, ko je bilo ve~ kot gradiva (mg/l) 5 mg/l suspendiranega gradiva Gradole < 5 do 390 74 Sveti Ivan < 5 do 2000 88 Kòljak < 5 do 80 4 Plomin < 5 do 31 10 Kokoti < 5 do 190 40 Fonte Gaia < 5 do 110 6 Rokonek < 5 do 24.400 19 Puljski izviri < 5 do 40 0 do 9 V izviru Sveti Ivan v Buzetu voda kar 88 % dni v letu vsebuje ve~ kot 5 mg/l suspendiranega gradiva, 15 % dni v letu so koncentracije vi{je od 100 mg/l, 2 % dni v letu pa presegajo 1000 mg/l (Rubini} in ostali 1999, 136). Za izvir Rakonek so na podlagi opazovanj v letih 1971–1989 ugotovili, da se skrajna kalnost do reda velikosti ~ez 3000 mg/l pojavlja skoraj vsako leto med oktobrom in aprilom. Koncentracije ve~ kot 100 mg/l Preglednica 34: Erozija v pore~ju Butonige, dolo~ena po prirejeni Gavrilovi}evi metodi (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 53). velikost delè glede spro{~anje delè glede velikost delè glede spro{~anje delè glede obmo~ja (km2) na pore~je (%) gradiva (m3) na pore~je (%) obmo~ja (km2) na pore~je (%) gradiva (m3) na pore~je (%) I. kategorija II. kategorija 13,281 18,90 68.204 47,51 11,236 15,39 32.688 22,77 III. kategorija IV. kategorija 14,423 19,76 22.756 14,46 27,945 38,28 21.698 15,11 obmo~je, delè glede obmo~je, delè glede kjer poteka na pore~je kjer poteka na pore~je spro{~anje (%) akumulacija (%) V. kategorija gradiva (km2) gradiva (km2) 1,231 1,69 211 0,15 68,116 93,31 4,883 6,69 skupaj velikost delè glede spro{~anje specifi~no odplavljanje specifi~no obmo~ja (km2) na pore~je (%) gradiva (m3) spro{~anje gradiva (m3) odplavljanje gradiva gradiva (m3/km2/leto) (m3/km2/leto) 72,999 100,00 143.577 2107 80.535 1103,23 94 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 se pojavljajo povpre~no 23 dni (6 %) na leto, koncentracije ~ez 1000 mg/l pa 4 dni (1 %) na leto (Rubini} in ostali 1999, 136). Izvir ima povpre~ni letni pretok 0,412 m3/s, minimalnega 0,2 m3/s in maksimalnega 2 m3/s (Rubini} in Ozani} 1999, 5). Akumulacijsko jezero Butoniga je bilo leta 1987 zgrajeno na levem pritoku reke Mirne z namenom za{~ite pred poplavami in vodne oskrbe. Skupna prostornina akumulacije je 17.700.000 m3 (oziroma 19.500.000 m3 (Rubini} in ostali 1999, 132), 2.200.000 m3 je »mrtvega prostora«). Po Pavleti}u in ostalih (1993, 30; Miloti} 2004, 41) je hidronim Botonega oziroma Bottonega bene{kega izvora in se nana{a na veliko poplavnost obmo~ja oziroma na hudourni{ki zna~aj Butonige. Zgodovinarji se s tem ne strinjajo in trdijo, da je hidronim keltskega izvora (keltsko bute pomeni šreka’; glej Miloti} 2004, 41–42). Pore~je nad pregrado meri 73 km2 in je v celoti fli{no (Mi~eti} 1993, 22). Povpre~na letna temperatura je 12,5 °C, povpre~na letna koli~ina padavin pa 1130 mm, pri ~emer lahko dnevni ekstremi preseèjo 100 mm/dan. Glavni tok Butonige od povirja do pregrade meri 11 km. Za zgornji in srednji del pore~ja so zna~ilni globoki erozijski jarki, dolinsko dno pa je zasuto z gradivom, kar je posledica preteklih erozijskih dogodkov. Tako kot drugod v Sivi Istri potekajo v pore~ju dèna, `lebi~na, jarkovna in hudourni- {ka erozija ter ploskovno spiranje in plazenje (Barbali}, Bagi} in Petra{ 1999, 712). S kartiranjem po prirejeni Gavrilovi}evi metodi (Lazarevi} 1968) so ugotovili, da se letno sprosti 143.577 m3 gradiva (2107,69 m3/km2/leto), 80.535 m3 pa se ga odloì v jezeru (1103,23 m3/km2/leto). Odplavljenega je 56 % spro{~enega gradiva (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 51, 53, 56). Leta 1981 je bil izdelan zemljevid erozije v pore~ju reke Butonige (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 51). Ugotovljeno je bilo, da erozija poteka na 93,31 %, akumulacija pa na 6, 69 % pore~ja. Najve~jo povr{ino zavzema IV. kategorija razvitosti erozijskih procesov (preglednica 34; Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 51, 53). Rezultate, ki so navedeni v preglednici 34, so avtorji primerjali z rezultati meritev v Abramih. Rezultati so primerljivi za I. in II. (erozijsko) kategorijo, medtem ko so za ostale kategorije meritve v Abramih dale vi{je rezultate. Ali povedano druga~e, spro{~anje gradiva na ogolelih fli{nih obmo~jih (I. kategorija) in vinogradni{ko-njivskih zemlji{~ih ter v mo~no degradiranih gozdovih in pa{nikih (II. kategorija) je podobno po obeh metodah, medtem ko so pri drugih erozijskih kategorijah dolo~ene razlike. Slednje Lazarevi} in Mili~evi} (1983, 56) razlagata z ugotovitvijo, da neposredna primerjava niti ni mogo~a, saj meritve v Abramih za te kategorije niso najbolj reprezentativne. Preglednica 35: Delè trajanja povpre~nih mese~nih in letnih koncentracij suspendiranega gradiva v jezeru Butoniga med letoma 1990 in 1995 (Rubini} in ostali 1999, 133). mesec povpre~no mese~no in letno trajanje koncentracij suspendiranega gradiva (%) > 2 (mg/l) > 5 (mg/l) > 10 (mg/l) januar 72,1 30,7 1,1 februar 80,9 29,2 2,4 marec 89,2 35,5 26,9 april 91,4 61,5 10,3 maj 96,1 71,8 10,0 junij 97,3 59,8 10,8 julij 83,3 33,3 4,3 avgust 65,1 8,1 0,0 september 60,5 3,9 0,6 oktober 73,7 19,4 3,8 november 78,3 30,0 6,1 december 80,1 22,6 3,8 letno 80,7 34,1 4,6 95 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn AN PRIMO@ PIP Slika 49: Pregrada in jezero Butoniga. Ugotovili so tudi, da se z golih povr{in (te so neposredno izpostavljene spremembam vlage, dnevnih temperatur, zmrzovanju in odtaljevanju ter vetru), ki zavzemajo 18 % pore~ja, sprosti okrog 47 % gradiva. Ob tak{ni hitrosti nana{anja gradiva v jezero, bo mrtvi prostor zasut v tridesetih letih (Mi~e-ti} 1993, 22; Pavleti} in ostali 1993, 33). Zanimivo je, da so ob projektiranju akumulacije predvideli odlaganje okrog 22.000m3 gradiva (Rubini} in ostali 1999, 132) oziroma 300m3/km2/leto (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 56), kar bi pomenilo, da bi se mrtvi prostor zapolnil v stotih letih. Preglednica 36: Izmerjene koncentracije suspendiranega gradiva na merilnih postajah istrskih vodotokov (Rubini} in ostali 1999, 129). koncentracija suspendiranega gradiva (mg/l) merilno mesto vodotok obdobje meritev povpre~na standardna minimalna maksimalna povpre~ni povpre~ni letni letna deviacija izmerjena izmerjena letni minimum maksimum koncentracija povpre~ne dnevna dnevna letne koncentracije koncentracija koncentracija Dubravica Pazinski potok 1971–1995 30,4 23,9 0 17.355 1,84 2278 Lovre~i}i Borutski potok 1971–1976 51,5 10,4 0 5512 0,16 3491 Potpi}an Ra{a 1976–1995 36,5 10,3 0,04 2466 3,68 274 Pengari Re~ina 1971–1989 92,3 57,2 0,07 13.758 1,69 1508 Abrami Bra~ana 1976–1995 14,8 5,8 0,13 3644 1,97 186 [}ulci Butoniga 1971–1976, 1986–1987 39,6 17,8 0,07 5487 3,82 535 akumulacija Butoniga Butoniga 1989–1995 5,1 1,9 0,13 73 2,03 11 Letaj Boljun~ica 1961–1962 225,9 – 0,003 5304 0,01 4483 96 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Podatki o letnem odlaganju gradiva v jezeru Butoniga se precej razlikujejo od podatkov za pregrado Letaj. Odstopanja so posledica dejstva, da smo za Letaj navedli merjene podatke, za Butonigo pa izra~une (Mi~eti} 1993, 22), saj podatki kontrolnih merjenjih zapolnjenosti jezera z erodiranim gradivom niso razpolòljivi. Po Rubini}u in ostalih (1999, 132) je bilo kontrolno merjenje izvedeno leta 1998. Koncentracije suspendiranega gradiva (preglednica 35) so najnìje med avgustom in septembrom, najvi{je pa med marcem in junijem (Rubini} in ostali 1999, 132). Koncentracije suspendiranega gradiva (preglednica 36) so med 0 in 17.355 mg/l, kolikor so namerili 25. 7. 1972 na postaji Dubravica. Tudi povpre~ne letne koncentracije se mo~no razlikujejo (od 14,8 mg/l v Abramih do 92,3 mg/l v Pengarih; vi{ja je le vrednost za Letaj, a glede na kratkotrajnost monitoringa ta podatek ne more biti reprezentativen, kot tudi ne podatek za akumulacijo Butoniga). Po zgraditvi pregrade Butoniga so povpre~ne letne koncentracije manj{e kot pred zgraditvijo ([}ulici), saj se dobr{en del gradiva odloì è pred merilno postajo (Rubini} in ostali 1999, 131). Preglednica 37: Delè (%) suspendiranega gradiva v istrskih vodotokih (Rubini} in ostali 1999, 131). merilno mesto Dubravica Lovre~i}i Potpi}an Pengari Abrami [}ulci akumulacija (vodotok) (Pazinski potok) (Borutski potok) (Ra{a) (Re~ina) (Bra~ana) (Butoniga) Butoniga koncentracija/obdobje 1971–1995 1972–1975 1977–1995, 1972–1988 1986–1995 1971–1975, 1989–1995 meritev brez 1981 1987 > 1 (mg/l) 92,1 92,3 98,8 91,7 98,2 96,9 97,5 > 2 83,2 88,4 95,1 82,0 90,0 93,5 82,8 > 3 70,9 83,9 91,6 77,6 76,9 88,6 65,7 > 5 53,3 80,6 84,1 56,7 57,6 80,2 38,3 > 10 28,6 47,1 66,1 33,5 28,4 57,2 7,5 > 20 13,4 22,3 40,7 20,1 10,0 25,9 1,4 > 30 9,5 15,7 28,2 16,4 5,1 14,8 0,6 > 50 6,4 10,7 14,9 12,8 2,9 8,5 0,1 > 100 3,5 6,9 6,4 8,6 1,3 5,0 0 > 200 2,2 4,4 2,8 5,9 0,7 3,0 0 > 300 1,6 3,2 1,5 4,7 0,4 2,2 0 > 500 1,1 2,1 0,6 3,4 0,3 1,2 0 > 1000 0,6 1,2 0,1 2,1 0,1 0,6 0 > 5000 0,02 0,07 0 0,4 0 0,05 0 > 10.000 0,01 0 0 0,6 0 0 0 6.2 ODLAGANJE GRADIVA V SPODNJIH DELIH DOLIN IN NA USTJIH REK Po ocenah se kar 93 do 95 % gradiva, ki ga reke letno nanesejo v morje, odloì ob re~nih ustjih, le manj{i del pa prispe do globljega morja (Janekovi}, Jura~i} in Sondi 1995, 225). Odlaganje gradiva ob ustjih je povezano s procesi, ki so zna~ilni za stik sladke in slane vode. Zaradi pove~ane koncentracije soli se namre~ zaradi procesov flokulacije oziroma kosmi~enja, to je »… izlo~anja majhnih delcev iz koloidne raztopine ali prahu iz plina v obliki kosmi~ev …« (Slovar … 2005, 219) hitrost usedanja gradiva pove~a, s tem pa napredovanje ustja nasproti (v primeru istrskih zalivov) estuariju (Miloti} 2004, 7; Sondi, Jura~i} in Pravdi} 1995, 777), »… za plovbo primernemu re~nemu ustju lijakaste ali cevaste oblike, kamor seè morsko plimovanje in kjer se me{ata sladka in slana voda …« (Geografija 2001, 92). Mnogo vodotokov v hrva{ki Istri je bilo reguliranih, tako da po Rubini}u in ostalih (1999, 128) dandanes najve~ suspendiranega gradiva kon~a v morju, zato so procesi sedimentacije najintenzivnej{i prav na ustjih rek. Po pisanju Rubini}a in ostalih (1999, 128) je to zna~ilnost vseh {tirih glavnih istrskih 97 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn vodotokov: Mirne, Ra{e, Boljun~ice in Dragonje, oziroma zalivov, kjer imajo svoja ustja: Tarska vala ter Ra{ki, Plominski in Piranski zaliv. O hitri sedimentaciji pri~a dejstvo, da sta bila {e v zgodovinski dobi na ustju Mirne in Dragonje »… pro-strana in globoka morska zaliva …«, ki sta v sodobnosti povsem zatrpana z gradivom, ki sta ga nasuli reki (Benac, Arbanas in Pavlovec 1991, 475). Mirna je s 53 km dolgim tokom najdalj{a Istrska reka (Blaèvi} 1984, 229). Njeno pore~je meri 380 km2 (oziroma 450 km2 po Miloti}u (2004, 44) ali 402,9 km2 po Blaèvi}evi 1984, 229), predpostavljeno hidrogeolo{ko pore~je (zaradi kra{kih izvirov) pa je veliko okrog 800 km2 (Miloti} 2004, 5; oziroma 583,5 km2 po Blaèvi}evi 1984, 229). Ob njenem spodnjem toku so pri Motovunu s pomo~jo ugotavljanja starosti z ogljikovim izotopom 14C ugotovili, da je od za~etka 14. stoletja povpre~no letno odlaganje gradiva zna{alo kar od 0,9 do 1 cm/leto. Z zgraditvijo pregrade Butoniga ter z regulacijo Mirne in pritokov se je proces dviganja dolinskega dna prakti~no zaustavil, kljub nekaterim protierozijskim ukrepom pa se ni bistveno zmanj{ala erozija v pore~ju, le odlaganje gradiva se je prestavilo na ustje Mirne (Rubini} in ostali 1999, 128). Pore~je Mirne v ve~jem delu sestavlja fli{, le spodnji del pore~ja je v karbonatnih kamninah, ki ne prispevajo mnogo k skupni koli~ini odplavljenega gradiva. To potrjujejo tudi mineralo{ke analize odloènega gradiva v zalivu, ki potrjujejo njegov izvor v eocenskem fli{u. Gradivo se odlaga v estuariju Mirne in se zaradi majhne energije plimovanja, valov in morskih tokov ne prestavlja globlje v morje. Zaradi tega lahko pri~akujemo, da se bo estuarij s~asoma zapolnil in se bo ustje Mirne spremenilo v delto. Ker koli~ina odloènega gradiva ni enaka koli~ini gradiva, ki ga odplavi v odprto morje, je estuarij reke Mirne tako imenovani »neuravnoteèn estuarij« (Janekovi}, Jura~i} in Sondi 1995, 225–227). Na ustju Mirne so na podlagi primerjave ve~ topografskih zemljevidov od druge polovice 19. stoletja do danes ugotovili premik obalne ~rte za 350 m v korist kopnega (Benac in ostali 2007, 277). Ob srednjem in spodnjem toku ima Mirna obsèno poplavno ravnico, na kateri se zdaj (zaradi regu-lacijskih del sredi 20. stoletja) odlaga manj gradiva. Prej je Mirna vsako leto jeseni in zgodaj spomladi poplavljala in na poplavni ravnici odlagala gradivo. Manj{e odlaganje je povezano tudi z depopulacijo in posledi~nim opu{~anjem obdelovalnih zemlji{~ na obmo~jih, kjer je intenzivno spro{~anje gradiva. Glavnina gradiva se zdaj odlaga ob re~nem ustju (Miloti} 2004, 7, 9–10). Srednji in spodnji del doline imata zelo majhen naklon (manj{i od promila), saj je nadmorska vi{ina Mirne pri okrog 35 km od morja oddaljenem Buzetu 41 m, pri Kamenih vratih okrog 30 km od morja 35 m, pri Istrskih toplicah okrog 25 km od morja 20 m, pri Motovunu okrog 20 km od morja 13 m, nedale~ od Velikih vrat pa 8 m, kar je posledica intenzivnega odlaganja gradiva v dolini (Blaèvi} 1984, 229; Miloti} 2004, 17). V 19. stoletju so zgodovinarji sklepali, da je bila v antiki raven doline Mirne nìja od dana{nje. Morteani (1895; po Miloti}u 2004, 12–14) je opazil, da posamezna stebla hrastov propadajo, ker je reka v 55 letih odloìla do 80 cm gradiva. Leta 1818 je na ta na~in propadlo okrog 26.000 debel. Pi{e tudi, da bi 40 potokov ob srednjem toku Mirne nasulo do 1 m gradiva, ~e ne bi Bene~ani vzdrèvali protipo-plavnih kanalov. Omenja tudi, da naj bi bila raven doline Mirne v antiki za okrog 20 m nìja. Citira Fannia, ki je na podlagi hidrolo{kih raziskav v 19. stoletju trdil, da naj bi proti sodobnosti intenziteta poplav pro-gresivno nara{~ala. Kandler (1897; po Miloti}u 2004, 13, 24) je na podlagi podatkov o ribolovu na obmo~ju srednjega toka Mirne sklepal, da je v 10. stoletju morska voda segala vsaj do Motovuna, v 16. stoletju pa so ladje pristajale pri Svetem Juriju okrog 3,5 km od zdaj{nje obale, kjer je v ~asu Rimljanov stal svetilnik. V te trditve je podvomil [onje (1978; po Miloti}u 2004, 13), po katerem je bila raven anti~ne in srednjeve{ke doline vi{ja kot v poznej{ih obdobjih. Svoje mnenje je podkrepil s trditvijo, da so hudourniki odna{ali gradivo in znièvali povr{je. Oprl se je na Fannijeve podatke o vse mo~nej{ih poplavah proti sedanjosti. Ob raziskavah leta 1994 so na obmo~ju, ki je dandanes 9 m nad morsko gladino, v sedimentih na{li ostanke posekanega hrastovega gozda, in to na globini okrog 4,5 m pod zdaj{njo morsko gladino. Z ogljikovo izotopsko analizo so ugotovili, da so bila drevesa posekana v bene{kem obdobju okrog leta 1535 ± 65 let. V naslednjih 500 letih se je torej dolina dvignila za 4,5 do 5 m oziroma v povpre~ju 98 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 priblìno 1 cm/leto ob predpostavki, da je bila dolina v rimskih ~asih nìja celo do 20 m (Miloti} 2004, 17–18). Ob tem je treba pripomniti, da gre le za eno datacijo in da ni upo{tevan vpliv dviga morske gladine v zadnjih dveh tiso~letjih, kot tudi ne morebitno tektonsko dviganje povr{ja. So pa geolo{ke raziskave potrdile, da je morje nekdaj segalo do obmo~ij, ki so zdaj 10 (morda tudi ve~) m nad morsko gladino, saj sedimenti v dolini vsebujejo ostanke morskih organizmov. To pomeni, da je morje v antiki segalo do sten pri Svetem [tefanu (Sveti Stjepan), morda pa tudi dlje (Miloti} 2004, 18–19). Viri omenjajo morski kanal, ki so ga Rimljani uporabljali za plovbo po dolini navzgor. Zgodovinarji iz 19. stoletja domnevajo, da je bil kanal po propadu rimskega cesarstva opu{~en in ga je reka zasula (Miloti} 2004, 20). V dolini je mogo~e procese dvigovanja dna zaradi nasipavanja opazovati tudi s pomo~jo mejnih kamnov iz obdobja vladavine Habsburànov. Mejniki, ki so bili ob postavitvi vi{ji od ~loveka, so danes popolnoma zasuti oziroma so opazni le njihovi vr{ni deli. Miloti} (2004, 17) domneva, da so bili habsbur{kim oblastem procesi intenzivne sedimentacije znani, zato so tako velike mejnike postavili z namenom, da bi se lahko obdràli ve~ stoletij. Procese sedimentacije v dolini lahko spremljamo tudi pri cerkvah na dnu doline. Srednjeve{ki cerkvici Matere Bòje v Ba{tiji so zaradi dvigovanja dna doline è ve~krat dvig-nili temelje. Njeni zdaj{nji temelji so ve~ kot 10 m vi{je od srednjeve{kih (Miloti} 2004, 17). V avstrijskem obdobju je leta 1896 nastal projekt za ureditev hudournikov in za za{~ito pred erozijo v pore~ju Mirne, ki so ga leta 1902 tudi uresni~ili. Projekt je izdelala Slùba za urejanje hudournikov in snènih plazov s sedeèm v Beljaku, ki so jo za deèle Notranje Avstrije ustanovili leta 1884. Takrat je za~el veljati tudi zakon, ki je predpisoval preventive ukrepe za ne{kodljivo odvodnjavanje gorskih vodotokov (Gesetz … 1884; Jesenovec 1995, 5). Zgradili so 465 km hudourni{kih pregrad, 5630 pragov, 20,3 km zidov, 13,6 km prepletov, pogozdili pa 210 ha zemlji{~ (Pavleti} in ostali 1993, 30). Na ustju reke Ra{e (tudi pri njenem ustju gre za neuravnoteèn estuarij; Jura~i} in ostali 1995, 267; Sondi, Jura~i} in Pravdi} 1995, 779) je Bakota (1986; po Jura~i}u in ostalih 1995, 266) na podlagi bati-metri~nih podatkov pomorskih kart iz let 1938 in 1968 ocenil, da se je odloìlo okrog 2.000.000 m3 gradiva. Na podlagi natan~nej{ega vrednotenje teh podatkov so ocenili, da je bilo v tem obdobju odloènega 1.450.000 m3 gradiva oziroma da reka letno odloì 48.500 m3 gradiva, kar pri povpre~ni specifi~ni gostoti »nekonsolidiranega mulja« okrog 1,4 g/cm3 zna{a okrog 78.000 t (Jura~i} in ostali 1995, 266). V nekaterih delih estuarija je hitrost sedimentacije tudi do 15 cm/leto. Jura~i~ (1992, 56, 60) ta podatek primerja s podatkom iz estuarija Krke v [ibeni{kem zalivu, kjer je sedimentacija sredi Prokljanskega jezera »samo« 0,26 mm/leto, na izhodu iz njega pa le {e 0,06 mm/leto. To razlaga z dejstvom, da se ve~ina gradiva reke Krke zaustavi è za pregradami iz laporja (slapovi Krke), tako da ve~ino gradiva v zaliv ne prinese Krka, pa~ pa desni pritok Prokljanskega jezera Gadu~a, ki ima pore~je v fli{oidnih kamninah. To je verjetno tudi razlog, da se strugi paleo-Krke lahko sledi do izobate 100 m, Kvarnerski zaliv, v katerega se izliva Ra{a, pa je zapolnjen z »recentnimi« sedimenti in je globok le od 45 do 50 m (Jura~i} 1992, 57–58). Ugotovili so, da se je ustje Ra{e zaradi tak{ne sedimentacije v zadnjih 240 letih premaknilo za 4 km (slika 50; Benac, Arbanas in Pavlovec 1991, 490; Rubini} in ostali 1999, 128). Ob njenem ustju pri Br{ici so izmerili, da se je v obdobju med letoma 1950 in 1980 dno dvignilo za 4 do 5 m (Benac, Arbanas in Pavlovec 1991, 479). Raziskave so pokazale »mòno povezavo« med kvartarnimi kolebanji morske gladine in intenzivnostjo re~ne erozije (Benac, Arbanas in Pavlovec 1991, 477). Na intenzivnost erozije so v kvartarju vplivali tudi tektonski premiki (Benac, Arbanas in Pavlovec 1991, 489). Zadnja sedimen-tacijska faza se je za~ela, ko je ob koncu pleistocena gladina Jadranskega morja za~ela znova nara{~ati. Po [egoti (1968; po Miloti}u 2004, 6) je bila gladina najnìja (okrog 96,4 m pod zdaj{njo) pred okrog 25.000 leti, pred okrog 10.000 leti pa je bila od zdaj{nje nìja {e za okrog 31 m. Pred nekako 4000 do 6000 leti je za transgresijo zna~ilna blaga stagnacija. Po Benacu (1996; po Miloti}u 2004, 6) se je gladina od za~etka na{ega {tetja dvignila za okrog 2 m in je zalila nekdanjo re~no dolino (nastala je ria, »… ozek, globoko v kopno zajedajo~ se morski zaliv, ki je nastal zato, ker je morje zalilo re~no dolino. Ta za razliko od fjorda ni ledeni{ko preoblikovana …«; Geografija 2001, 480; po Jura~i}u (1992, 61–62) se »… termin estuarij bolj uporablja v povezavi s hidrologijo, termin ria oziroma ria{ka obala pa je pogostej{i 99 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 1850 1937 1744 Ra{a o jezero 1940) 1850 1937 Krapanjsk leta (do 1937 Legenda apnenec kvartarni nanosi sprememba obalne ~rte vodotok 1975 morje izobata morskega dna (iz leta 1975; v m) –1 –5 0 500 1000 m –10 Avtor zemljevida: Matija Zorn © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Slika 50: Spremembe obalne ~rte v Ra{ke zalivu zaradi odlaganja gradiva reke Ra{e (Benac, Arbanas in Pavlovec 1991, 482). v strogo geomorfolo{kem smislu za poseben tip obale …«). Na dvig gladine morja za priblìno 2 m od rimskih ~asov lahko sklepamo tudi na podlagi tako imenovane rimske terase, ki je dandanes ob slovenski obali okrog 2 m pod morsko gladino ([ifrer 1965; Oroèn Adami~ 2002, 150). Globina dva metra lahko pomeni, da se je slovenska obala v zadnjih 2000 letih povpre~no pogrezala za priblìno 1 mm/leto. Tak{no hitrost pogrezanja obale severnega Jadrana so Lambeck in ostali (2004, 1567, 1580, 1591) za obdobje holocena ugotovili za obmo~je delte reke Pad, za obmo~je Gradeà (Grado) in Ogleja (Aquilleia) pa so ugotovili pogrezanje za priblìno 0,3 mm/leto, pri Trstu pa za priblìno 0,15 mm/leto. Spremembe morske gladine v holocenu pripisujejo evstaziji, izostaziji in tektoniki. Najve~ja debelina odloènega gradiva v Ra{kem zalivu je okrog 70 m in se proti koncu zaliva zmanj- {uje (Benac, Arbanas in Pavlovec 1991, 490; Rubini} in Ozani} 1999, 2–3). Po Bakoti (1986; po Jura~i}u in ostalih 1995, 266) kar 91,5 % gradiva prispe do ustja kot suspendirano gradivo. Del gradiva prispevajo kra{ki izviri v spodnjem delu doline, na primer izvir Rakonek, katerega voda je, kot smo è omenili, 7. 5. 1991 vsebovala kar 24.400 mg/l suspendiranega gradiva (Jura~i} 1992, 59). Sedimentolo{ke analize v estuariju reke Ra{e so pokazale, da se v njegovem zgornjem delu odlaga bolj drobnozrnato gradivo, v spodnjem delu pa bolj grobozrnato (Sondi, Jura~i} in Pravdi} 1995, 777). Pore~je Ra{e meri 205 km2 oziroma 164 km2 brez pore~ja Boljun~ice, od koder vode od leta 1932 skozi umetni predor odvajajo proti Plominu. V zgornjem delu, kjer se spro{~a ve~ina gradiva, ki se odlaga v estuariju, je fli{no, v srednjem in spodnjem delu s kanjonom pa kra{ko. V srednjem in spodnjem toku je veliko holocenskih naplavin, ki so ob zgornjem delu zaliva debele do 93 m. Predpostavljeno hidrogeolo{ko pore~je meri 450 km2 (Jura~i} 1992, 55–56; Jura~i} in ostali 1995, 265; Sondi, Jura~i} in 100 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Pravdi} 1995, 770). Reka je dolga 23 km (Blaèvi} 1984, 229), njen maksimalni pretok je 185 m3/s, minimalni pa 300 l/s (Benac, Arbanas in Pavlovec 1991, 479); povpre~ni letni pretok je 5,3 m3/s. Od leta 1932 so problemi z odlaganjem suspendiranega gradiva tudi v Plominskem zalivu, kjer je po odprtju predora ^epi}–Plomin ustje Boljun~ice. Ker med letoma 1938 in 1997 zaliva niso ~istili, je nekdaj prometno plominsko luko popolnoma zasulo. Obalna ~rta se je proti morju premaknila tudi za ve~ kot 50 m. Med letoma 1997 in 1998 so iz Plominskega zaliva odstranili okrog 300.000 m3 gradiva (Rubini} in ostali 1999, 128–129). Zemlji~, Blaì~ in Pirnat (1970) so za pore~ja primorsko-istrskih vodotokov v Sloveniji izra~unali, da se v njihovih pore~jih letno sprosti 397 m3/km2 gradiva. 6.3 POPLAVE IN HUDOURNI[KI ZNA^AJ VODOTOKOV O nasipavanju reke Riàne è leta 1550 pi{e Leandro Alberti v delu Descrittione di tutta Italia šOpis vse Italije’. Avtor omenja, da nosi reka s seboj blato, s »… katerim so utrjevali vse krajevne soline in oba re~na bregova …« (Darovec 1999a, 110). Zgodovinar Peter Pavel Vergerij starej{i (1370–1444) pri opisu Kopra med drugim omenja Riàno in koprske soline, ki so zgrajene na »re~nem blatu« (Tommasini 1993, 184). »… Na obeh bregovih [Riàne, opomba avtorja] so soline, narejene z delom ~love{kih rok iz re~- nega blata …« (Vergerij 1994, 7). Vergerij (1994, 7) omenja »blato« tudi pri razlagi gr{ke besede Coprum, kot po njegovem »Slovani« imenujejo Koper, kar pomeni šgnoj’ ali šblato’. Tak{no poimenovanje pa bi po Vergeriju (1994, 7) bilo mòno, »… ker so na ozkem prehodu, ki vodi prek kopnega v mesto …, smr-dljiva mo~virja z zemeljskim blatom, pome{anim z slano vodo, ki … izdihavajo gnusen smrad …« O nanosih Riàne in problemih, ki jih povzro~ajo ~love{ki posegi, sredi 17. stoletja pi{e Baldassare Bonifacio: »… povezava otoka [Koper je bil prek »morskega mo~virja« povezan s kopnim z mostom, opomba avtorja] z zelenim zaledjem je bila tako za me{~ane kot za okoli~ane zelo priro~na, ~eprav je povzro~ala ker nekaj {kode, saj se morje z izgradnjo tega mostu ni moglo ve~ prosto pretakati in sproti odplakovati blata, mulja in usedlin, kot se je to sicer dogajalo, celotno obmo~je pa je postalo … mo~virnato …« (Darovec 1999c, 155). Isti avtor omenja tudi pe{~enjak, iz katerega so zgrajene »… skoraj vse hi{e …« v Kopru (Darovec 1999c, 156). Arheologi ([ribar 1967) so ob izkopavanjih anti~nih ostankov iz 2. in 3. stoletja v okolici Izole ugotavljali debelino holocenskih hudourni{kih naplavin. Ob vzhodni obali Simonovega zaliva je anti~ne temelje prekrivala 1,3 m debela plast, sredi Simonovega rti~a pa je bila plast debela 0,5 m. Na pobo~ju rti~a Kaneta, v podalj{ku jùne obale Simonovega zaliva, zna{a »poanti~ni zasip« 1,6 m, ostanki rimske ceste ob jùni obali Simonovega zaliva pa so prekriti z meter debelo plastjo. Del rimskega pristani{~a v Vili- ànu je prekrit z okrog 2 m debelim nasipom, v bliìni pa so prav tako na globini 2 m na{li ostanke rimske kerami~ne pe~i. Temelji neke rimske hi{e so bili 4 m, malo jùneje pa celo 6 m pod dana{njim povr{- jem ([ribar 1967, 271–274). Zgodovinski viri poro~ajo o hitrem nasipavanju ob ustju Dragonje. Po teh virih je morje {e v rimski dobi segalo do oìne med Ka{telom in Steno, »… o ~emer pri~ajo ob regulaciji Dragonje leta 1958 naj-deni ostanki ope~nega zidu iz rimske dobe …« (@agar 1992, 32). O spreminjanju obale zaradi nasipavanja Dragonje govorijo tudi zgodovinski viri o Se~oveljskih solinah (prvi podatki o Piranskih solinah, med katere spadajo tudi Se~oveljske, so iz druge polovice 13. stoletja v delno ohranjenem piranskem sta-tutu; @agar 1987, 7), saj je zaradi nasipavanja pri{lo do opu{~anja solinskih povr{in v zaledju in do njihove selitve v bliìno morja (Savnik 1951, 141; @agar 1987, 9; @agar 1992, 32). Savnik (1951, 141) pi{e: »… [e v rimski dobi je morje oblivalo vznòje sosednje bujske kra{ke stopnjevine. Pod Ka{telom so v dolini vidni sledovi, kjer so neko~ privezovali ladje, pred Sv. Jernejem pa, kjer so danes solarne, so {e stoletja kasneje v morju ribarili. Tako se je aluvialna dolina Dragonje znatno pove~ala v zgodovinski dobi …«. Navedbe je Savnik verjetno povzel po Cuminu (1937, 383), ki pravi: »… V rimski dobi je morje oblivalo vznòje sosednje bujske kra{ke stopnjevine. Pod Ka{telom so v dolini vidni sledovi, kjer so neko~ privezovali ladje, pred Sv. Jernejem pa, kjer so danes solarne, so {e stoletja kasneje v morju ribarili …«. 101 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Podobno velja za izliv reke Mirne v hrva{ki Istri. V rimskih ~asih je bilo pri Sv. Juriju (Juraj) pristani{~e, zdaj pa je od morja oddaljen ve~ kilometrov (Kiauta 1957, 230). Pahor in Poberajeva (1963, 6) kot vzrok za prostorske spremembe solin na podlagi starej{ih virov navajata bolj dero~o in nevarno Dragonjo: »… Re~ni nanosi Dragonje, ki je bila tedaj, kakor ugotavljajo zgodovinarji, bolj dero~a in bolj nevarna kakor danes [avtorja trditev povzemata po Nikolichu 1882, 53, opomba avtorja], pa so povzro~ili delno opusto{enje starih in gradnjo novih solin na nastalem mo~- virju. Tako so se soline polagoma {irile v morje …«. Leta 1785 je »… bes voda … odnesel skoraj ves sezonski produkt …« soli in na solinah mo~no po{kodoval tudi infrastrukturo (Nikolich 1882, 53). Cumin (1937, 383) utemeljuje »… hitro premikanje naplavin v morje z izsekavanjem gozda v fli{nem, eroziji izpostavljenem pore~ju Dragonje …« (@agar 1992, 32). Kot smo omenili è v poglavju 3.4.1.1, je bil gozd v spodnjem delu pore~ja izsekan okrog sredine 15. stoletja (po Boninu, v pripravi). »… Naplavna ravnica Dragonje se je v zgodovinskem ~asu bistveno pove~ala na ra~un morja. V rimskih ~asih je morje segalo do severnega vznòja Bujskega krasa pod Ka{telom, pred malo ve~ kot stoletjem pa se je {e ribarilo pred San Bortolom, kjer danes leìjo soline … Isto~asno je nara{~ala oddaljenost od morja tistih solnih fondov, ki so bili najbolj potisnjeni v notranjost. Problemati~en je postal strmec odto~nih kanalov, tako da so nekatere zapustili in so soline prepustile svoje mesto agrarni dejavnosti …« (Cumin 1937, 383). O odlaganju sedimentov na obmo~ju solin govorijo è viri iz 16. stoletja. Pietro Coppo je leta 1530 v delu Pietro Coppo del sito de Listria a Iosepho Faustino šO poloàju Istre po Giosefu Faustinu’ (@it-ko 1999, 43) zapisal: »… Na sedimentih, ki jih je Dragonja odloìla ob ustju, so zrasle velike soline …« (@itko 1999, 51). Zgodovinske navedbe o nasipavanju so potrdile tudi sedimentolo{ke raziskave (Ogorelec in ostali 1981, 210–211) na obmo~ju Se~oveljskih solin. Hitrost sedimentacije so ugotavljali s pomo~jo izotopske analize 14C na kosu lesa iz globine 26,5 m. Dolo~ena je bila starost 9160 ±120 let. Na tej podlagi so hitrost sedimentacije izra~unali na 2,9 mm/leto oziroma 2,9 m/1000 let. Tak{na hitrost je okrog trikrat ve~ja od sedimentacije v Bene{ki laguni, kjer zna{a od 0,8 do 1 m/1000 let. Rutar (1896, 36) pi{e o hudourni{kem zna~aju istrskih rek in za Mirno ugotavlja, da ima »… malo vode, zlasti poleti … Po nalivih pa naraste tako mogo~no, da poplavi z dero~o silo svoje bregove in izruje najlep{a drevesa motovunskega gozda …«. »Hudournike« omenja tudi Lorenz von Liburnau (1891, 30). Pravi, da so med »… Miljami in Piranom …« ustvarili »… z zemljo bogata re~na ustja …«. O hudourniku Dragonji in njenih poplavah ter preventivi pred njimi govorijo Opisi k Joèfinskemu voja{kemu zemljevidu s konca 18. stoletja (Raj{p in Trpin 1997, 188): »… Dragonja, bolj potok [v nem{- kem besedilu pi{e Torrente = hudournik, opomba avtorja], nastane na soto~ju vseh hudournikov s hribovja pri Gradinu, Ku}ibregu, Bri~u, Meri{}u, Ko{taboni in Krkav~ah; ti hudourniki ob dolgotrajnem deèvju, zlasti v zimskih mesecih, prestopijo strugo Dragonje in povzro~ijo velike poplave. Obi~ajno je potok globok 3 do 4 ~evlje … Za làje odtekanje njegovih voda, {e bolj pa zaradi prepre~evanja opusto{enja, ki ga povzro~ijo poplave, je [v spodnjem toku, opomba avtorja] speljan po treh kanalih …«. V literaturi o solinah so pogoste navedbe o poplavah Dragonje. Leta 1785 je »… bes voda … odnesel skoraj ves sezonski produkt …« soli in mo~no po{kodoval tudi infrastrukturo na solinah (Nikolich 1882, 53). Soline so »… utrpele sredi 18. stoletja nekaj elementarnih nezgod. Narasla Dragonja je pre-plavila vsa solna polja v Se~ovljah … Velika elementarna nezgoda je morala prizadeti piranske soline tudi leta 1799, ko je zna{al pridelek soli samo 30 modijev …« (Pahor in Poberaj 1963, 10; avtorja na tem mestu citirata Nikolicha (1882, 54), ki pa tega ne navaja). Zgodovinski viri omenjajo ve~je poplave tudi v letih 1761 (Bonin 1992, 52), 1765, 1852 in 1896 (@agar 1992, 33). Koprski {kof Paolo Naldini (2001, 318) leta 1700 omenja Dragonjo kot najve~ji istrski hudournik: »… Imenuje se zmajeva reka, ker napolnjena z vodami s hribov nad Koprom, kjer izvira, ve~ milj tako zelo hitro in mo~no dere, da podira drevje in kot velik grozen zmaj stra{i ljudi. Njeno divjanje se umiri {ele pred izlivom v Se~oveljski solini in povzro~eno {kodo povrne s koristnim poganjanjem ve~ mlinov …«. O hudourni{kem zna~aju Dragonje, »… ki je v~asih stra{nej{i od zmaja …«, pi{e Nicolò Manzuoli v delu Nova descrittione dell'Istria šNovi opis Istre’ iz leta 1611 (Darovec 1999b, 107, 111, 117). Pozneje o ne-102 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 varnosti Dragonje pi{e tudi Benussi (1877, 39): »… Je nevarna, ko naraste zaradi nenadnih poletnih ploh …«. Naldini (2001, 317) pi{e tudi o hudourni{kem zna~aju in poplavah Drnice. Pri opisu ùpnije Korte nad Izolo med drugim poro~a: »… Iz potrebe in modre previdnosti je niso [vasi Korte, opomba avtorja] zgradili ob vznòju, temve~ na vrh hriba. Ob nalivih se voda z njega in drugih blìnjih gri~ev steka v sosednje doline in jih poplavlja, tako da so same Korte odrezane kot otok …«. V zgodovinskih virih pa poplave Dragonje niso omenjene izklju~no kot nekaj negativnega, prav nasprotno. Kuralt (1880; po Malni~u 2000, 128) pri problematiki trtne u{i, ki je bila konec 19. stoletja velik problem vinogradni{tva, omenja, da zaradi poplav Dragonje vinogradi v Se~ovljah niso hudo okuèni. Navaja francoske izku{nje, da je poplavljanje vinogradov dokaj uspe{en na~in boja zopet trtno u{, ker ta v vodi pogine. O hudourni{kem zna~aju vodotokov na fli{u v Istri pi{e tudi Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Za vodotok Boljun~ica v hrva{ki Istri je zapisal: »… Ob dèju zelo naraste, postane divja in nevarna ter poplavlja …« (Holz 1999, 177). Zapise o bo~ni eroziji (slika 51) in o hudourni{kem zna~aju Dragonje najdemo tudi v leposlovni literaturi. Asta (1999, 41) pi{e o koreninah dreves, katerim »… trdno podlago je odnesla zadnja povodenj …«. Hudourni{ki zna~aj opi{e izredno slikovito (Asta 1999, 43): »… Tudi reka se iz krotkega zimskega sna prebudi v dero~o, {ume~o in grme~o po{ast. To je, kot tudi jeseni, vrhunec njenega letnega ciklusa in ustvarjanja nove struge. Marsikateri breg, z vsem drevjem vred, popolnoma izgine in skale, tèke ve~ ton, se znajdejo ~isto drugje. Povodenj okoli{ke travnike obilno pognoji z naplavljenim humusom …«. Asta (1999, 43) pa je zapisal tudi »{torijo o Dragonjini hudi uri« oziroma kako je reka nenadoma narasla. Povedal mu jo je »Pier iz Ko{tabone«: »… 'Ma, taku smo tekli. … Dreu je ~apalo [Drevo je prijelo, opomba avtorja]. Skale vse. … šPa je deèvalo?’ Pogledal me je izpod ~ela, potem pa kon~no pojasnil, da se je naenkrat vsul. …«. 20056. ZORN, 23.A TIJ MA Slika 51: Bo~na erozija Dragonje, pred soto~jem z Rokavo. 103 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn O recentnem dogajanju ob breìnah in o zato dobro vidnih koreninah dreves, pi{e tudi Geister (1999, 92): »… zdaj prihaja velika voda … voda, ki para tesno oprijete bregove in trga vezi drevesnih korenin …«. O kolebanju pretoka Dragonje med drugimi pi{eta Globevnikova (2001) in Keestra (2006a). V zadnjih desetletjih so bile v Istri ve~je poplave oktobra 1964. Mese~ne padavine so bile od 2- do 3-krat obilnej{e od dolgoletnega povpre~ja in so zna{ale za Pazin 463 mm, Barban 518 mm, Opatijo 645 mm in Klano 709 mm. Na nekaterih padavinskih postajah je bil dnevni vi{ek celo ve~ji od dolgoletnega povpre~ja. Na U~ki je oktobra 1964 padlo 643 mm padavin, istega meseca leta 1965 pa ni padla niti kaplja dèja. Pred ponorom Pazinskega potoka je nastalo od 2 do 3 km dolgo jezero, podobno kot tudi v letih 1935 in 1961 (Blaèvi~ 1984, 228, 231; Blaèvi} 1994, 66). Oktobra 1964 je bila maksimalna dnevna vi{ina padavin v Buzetu 86,5 mm (8 % letnih padavin), v Mutovunu 82,2 mm in v Pazinu 110,2 mm (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 61). Ob visokih vodah leta 1964 in 1965 je Pazinski potok pred ponorom v Pazinsko jamo tako narasel, da je dosegel naselje (Tomi} 1983, 44). Vodotoki na fli{u so hudourni{ki zna~aj pokazali tudi 18. 9. 1969, ko so ob obali med Izolo in Portoroèm sicer majhni potoki povzro~ili »pretresljivo katastrofo« (Wraber 1971, 353), o kateri je dnevni ~asopis poro~al: »… Dopoldne se je od Izole do Savudrije razbesnelo hudo neurje. Od Pirana do Se~ovelj so iz hribov drvele hudourni{ke vode, ki so preplavljale ceste. Najhuje je bilo v Strunjanski dolini, kjer je bilo ve~ ur na desetine hi{ skoraj pol metra v vodi. Tudi na Tartinijevem trgu v Piranu je voda, ki je pritekla s hriba, naredila jezero, ker so bili kanali pre{ibki, da bi pogoltnili vso vodo; razen tega je voda nanosila veliko kamenja in blata. Cesta od Pirana do Portoroà je bila na ve~ krajih prekrita z blatom in preplavljena z vodo {e nekaj ur po nevihti. Najhuje je bilo v Luciji, kjer je izpod Malije pridrvel hudournik in zalil spodnje prostore osnovne {ole. Delavci Slovenija ceste so na hitro preusmerili tok hudournika mimo {ole. Tudi cesta v Se~ovljah je bila v dolìni skoraj dveh kilometrov pod vodo, voda je bila tudi na letali{~u v Se~ovljah … Med nevihto je padala to~a …«. Zaradi »velikih plazov« cesta do gosti{~a Ribi~ v Se~i ni bila prevozna. V Strunjanu je plaz uni~il del hi{e {tevilka 16. (Delo 19. 9. 1969, 1,16). V drugem ~asniku pa so zapisali: »… Nad Piranom, Izolo in Portoroèm ter okoli{kimi hribi je divjalo v v~eraj{njih jutranjih urah hudo neurje … Hud naliv, med katerim je padala tudi to~a, je predvsem o{kodoval kmetovalce … Marsikje so zaradi dèja nastale poplave ter nastali ve~ji ali manj{i usadi … Z vodo sta bila zalita tudi Se~oveljska in Strunjanska dolina … Tudi promet na vseh cestah je bil zaradi naliva in naplavin, ki jih je natresla nanje dero~a voda, precej otèko~en. Najslab{e stanje je bilo na avto cesti med Izolo in Piranom, kjer so se z robov nad cesti{~em odtrgale skale. Nad Belvederom pri Izoli se je odtrgal ogromen zemeljski plaz in zasul obalno cesto …« (Primorski dnevnik 19. 9. 1969, 5). V istem ~asniku so o neurju pisali tudi v naslednjih dneh: »… V ~etrtek se je na podro~ju med Izolo in Savudrijo razbesnelo neurje, kakr{nega na tem obmo~ju è dolgo ni bilo … hudourniki so drveli in pre-plavljali ceste na vsem obmo~ju od Pirana do Se~ovelj. Najhuje je bilo v Strunjanski dolini, kjer je bilo ve~ hi{ kar pol metra v vodi. Cesta med Piranom in Portoroèm je bila na ve~ krajih prekrita z blatom in preplavljena z vodo … Voda [zaradi padavin, opomba avtorja] je bila tudi na letali{~u v Se~ovljah … nekoliko pozneje [se je, opomba avtorja] razlila reka Dragonja ter znova onesposobila letali{~e … Najhuj{e je bilo v Luciji, kjer je izpod Malije pridrvel hudournik in zalil spodnje prostore osnovne {ole …«. Voda je na ceste nana{ala »… zemljo, blato in ve~je kamenje …«. Na cesti do gostilne Ribi~ v Se~i so »… veliki plazovi …« onemogo~ali promet (Primorske novice 20. 9. 1969, 1). »… Mo~no {kodo so utrpele nekatere delovne organizacije, med njimi pa je bil gotovo najbolj prizadet Istrametal v Piranu, kjer je zemeljski plaz poru{il del stene in strehe v njihovem glavnem proizvodnem obratu – stiskalnici …« (Primorske novice 27. 9. 1969, 7). Katastrofalne poplave so Istro zajele tudi oktobra 1993. Nastala {koda je bila precej ve~ja kot pri poplavi pred tridesetimi leti. Poplave so nastale po ekstremnih padavinah v no~i z 21. na 22. 10. 1993, ki so imele na obmo~jih z najve~jo intenziteto povratno dobo sto let. Pojavile so se po izrazito su{nem obdobju, ki je trajalo od sredine decembra 1992 do konca avgusta 1993, v katerem je padlo le 250 mm padavin oziroma tretjina dolgoletnega povpre~ja. Pred ekstremnimi padavinami je v oktobru è padlo od 120 do 150 mm padavin, kar je ve~ od dolgoletnega mese~nega povpre~ja. Tako so ekstremne pada-104 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 vine 21. 10. 1993 padle na prst, ki je è bila zasi~ena z vodo in je zato imela mo~no zmanj{ano infiltracijsko sposobnost (Grupa autora 1993, 20; Rubini} 1995, 332). Kljub velikim poplavam urne padavine niso imele tako velikih povratnih dob, vendar so padavine zajele {iroko obmo~je, zato so bili poplavni valovi mo~neje izraèni v ve~jih pore~jih. Najve~je intenzitete padavin so bile na obmo~ju srednje, vzhodne in severovzhodne Istre, zlasti v povirnih delih Pazinskega potoka in Butonige (Grupa autora 1993, 20; Rubini} 1995, 333). Pregrada Butoniga je poplavni val s prostornino okrog 8 milijonov m3 zadràla. 22. 10. med 4. in 5. uro zjutraj je pretok Butonige zna{al celo 301 m3/s. Po {tudiji iz leta 1981 je pretok s stoletno povratno dobo (Q ) 120 m3/s, 100 poplavni val ob takem pretoku pa bi imel prostornino (V ) 3,9 milijona m3; Q = 180 m3/s, V = 5,44 mi- 100 1000 1000 lijona m3; Q = 240 m3/s, V = 7,9 milijona m3. Po {tudiji iz leta 1984 so vrednosti vi{je: 10.000 10.000 Q = 333 m3/s, Q = 450 m3/s, V = 10,368 milijona m3, V = 13,536 milijona m3 (Rubini} 1995, 334). 100 1000 100 1000 22. 10. je reka Mirna pri Buzetu z obi~ajnih 48 cm v vsega treh urah narasla na 200 cm, ob 5. uri pa v vsega desetih minutah z 200 na maksimalnih 270 cm. Ob 6. uri je bil vodostaj spet 200 cm. Pretok Mirne je bil ocenjen na 120 m3/s, kar skoraj ustreza pretoku s stoletno povratno dobo (Q = 124 m3/s) 100 (Grupa autora 1993, 21–22; Rubini} 1995, 333). Pri Motovunu je imela Mirna ob 6. uri vodostaj 155 cm (Q = 18,5 m3/s), ob 9. pa kar 550 cm (ocenjen Q = 195 m3/s; Q = 169 m3/s, Q = 212 m3/s). Pretok 50 100 je imel skoraj stoletno povratno dobo, a vedeti moramo, da je poplavni val pritoka Butonige, levega pritoka Mirne, zadràla pregrada Butoniga (Grupa autora 1993, 22). V pore~ju za pregrado Boljun~ica je padlo med 180 in 210 mm padavin (Letaj 208 mm). ^eprav so v Letaju zabeleìli è tudi ve~je padavine (266 mm marca 1974), so bile poplave zaradi bolj enakomerne razporeditve padavin in popolne zasi~enosti prsti z vodo tokrat neprimerno ve~je. 21. 10. ob 7. uri (pred poplavnim valom) je bila gladina jezera 80,54 m nad morsko gladino, 24 ur pozneje pa je narasla na 91,82 m (vodostaj se je dvignil za dobrih 11 m). 22. 10. Najvi{ja gladina (93,5 m) je bila dose- èna ob 23.20, nakar je sledilo prelivanje prek pregrade (Rubini} 1995, 335–336). Kljub velikemu dotoku in odlaganju erozijskega gradiva v jezeru ponori niso bili prizadeti, tako da je ponikanje ostalo tak{no, kot je bilo ugotovljeno ob meritvah v letih 1976 in 1977 (Rubini} 1995, 337). Maksimalni vodostaj pred vhodom v predor ^epi}–Plomin (682 cm) je bil za kar pol metra vi{ji od vi{ka leta 1964, ko pregrade {e ni bilo, in celo za 2 m vi{ji od kriti~nega vodostaja za izredno obrambo pred poplavami (Rubini} 1995, 333). Poplavljala sta tudi Ra{a in Pazinski potok. Pred Pazinsko jamo je nastalo jezero, ki je poplavilo najnìje dele Pazina (Rubini} 1995, 333–334). Narasli, v manj{em obsegu pa tudi poplavljali, sta Riàna in Dragonja, mo~no pa so narasli manj{i potoki Rakovec, Hrastov{ki potok in Osapska reka. Zlasti v Br- àniji je nastalo ve~ manj{ih zemeljskih plazov ([ipec 1994, 23). 6.4 BORBA PROTI EROZIJI V FLI[NI ISTRI Erozija je eden izmed najbolj raz{irjenih naravnih procesov, ki ~loveka stalno spremlja in celo ogro- à njegovo ìvljenje. Zaradi tega se ~lovek è od nekdaj zanima zanjo in proti njej tudi bori (Petra{ in Ba{i} 1993, 99–100). V slovenski Istri kot protierozijski ukrep Titl (1965, 7–8) navaja kulturne terase, saj »… na fli{nih tleh povzro~a erozija ob koli~kaj mo~nem deèvju in nalivih veliko {kodo … Posebno usodni so mo~ni nalivi poleti, ki lahko napravijo na nezavarovanih pobo~jih katastrofalno {kodo. Ti nalivi lahko v nekaj urah odnesejo s pobo~ja fli{nega brda vso obdelovalno plast tal … Voda, ki se ob deèvju preliva po pobo~jih, se na terasah umirja in vsaj v glavnem ne odna{a ve~ rodovitne prsti. V terasah pa se akumulira tudi precej vlage, ki v rastni dobi pogosto ublaì vplive su{e …« (Titl 1965, 47). Titl (1965, 49) navaja, da so problemati~ne zlasti poletne padavine, ki so intenzivne in kratkotrajne »… ter hitro po povr{ini odte~ejo …«. Da bi prepre~ili povr{inski odtok, je bilo treba terase »… primerno urediti, sprva navadno s strmcem proti breìni gornje terase … Vseh padavin pa vsaj pri obilnej{em deèvju tla ne vsrkajo, zato so na ve~jih terasah uredili nagib povr{ine v podol`ni smeri terase, kar je 105 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn omogo~ilo stranski odtok padavin. S tem so odpravili nevarnost, da bi za~ela voda ob ve~jih nalivih ru{i-ti terase …« (Titl 1965, 50) oziroma da bi pri{lo do plazenja. V 88. ~lenu Zakona o vodah (2002) je zapisano, da na plazovitih obmo~jih ne smemo »… posegati v zemlji{~e tako, da bi se zaradi tega spro{~alo gibanje hribin ali bi se druga~e ogrozila stabilnost zemlji{~a …« (drugi odstavek 88. ~lena), zato je prepovedano »… zadrèvanje voda, predvsem z gradnjo teras …« (tretji odstavek 88. ~lena). Ob tem se postavlja vpra{anje ali Zakon o vodah (2002, 88. ~len) prepoveduje gradnjo teras na fli{u, saj fli{na obmo~ja veljajo za plazovita. Titl (1965, 51) navaja, da so terase gradili celo do naklona pobo~ja 54°. »… Pogosti nalivi imajo zaradi strmine veliko ru{ilno mo~; trgajo terase in odna{ajo dele teras in breìn po bregu navzdol …«. Kljub terasam je bila vodna erozija vselej prisotna, zato so »… odneseno prst mnogi kmetje vsako leto znova nosili nazaj navzgor …« (Titl 1965, 54). V ta namen pri »… modernih terasah … na vrhu vsake terase napravijo manj{i jarek …« (Titl 1965, 55). Podobne primere poznamo iz litolo{ko, pedolo{ko in podnebno podobnih Gori{kih brd (Vri{er 1954, 67; glej poglavje 4). Druge protierozijske ukrepe so v Istri za~eli izvajati v drugi polovici 19. stoletja, ko so pogozdovali zaradi pretiranega sekanja gozda ogolelo povr{je. Na za~etku 20. stoletja so za~eli urejati tudi hudour-nike (Tomi} 1983, 45). V zadnjih desetletjih se zaradi deagrarizacije in depopulacije ~lovekov vpliv na erozijo zmanj{uje. Tudi tam, kjer {tevilo prebivalcev ni mo~no nazadovalo, se ve~inoma za lastne potrebe obdelujejo le {e njive z majhnim naklonom v bliìni naselij. Nazadnje se opu{~ajo vinogradi, kjer so, ~e niso terasirani, ugodne razmere za erozijo, saj so ponavadi na strmej{ih pobo~jih in so stalno obdelani (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 62). Umirjanje erozijskih razmer pa ne pomeni, da spro{~anje gradiva ni {e vedno veliko. Z ogozdovanjem in ozelenjevanjem se je dejansko zmanj{alo povr{insko spiranje, linijska erozija pa je, kot pi{eta Lazarevi} in Mili~evi} (1983, 63) {e vedno izdatna. Za njeno zmanj{anje so potrebni gradbeno-tehni~ni ukrepi. V borbi proti eroziji bi morali (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 63): • prepre~evati poìganje organskega materiala na njivah, ob ìvih mejah in na opu{~enih zemlji{~ih, • prepre~evati obdelavo zemlji{~ z naklonom ve~ kot 10° in jih pogozdovati, • na naklonih manj kot 10° orati vzporedno s pobo~jem, • terasirati vinogradni{ka zemlji{~a na ve~jih naklonih oziroma jih preusmerjati na opu{~ene njive, • obnoviti borbo proti eroziji na poteh (avtorja navajata, da so nekatere poti vrezane ali celo spremenjene v prave erozijske jarke), • gradivo v povirjih zadrèvati s pomo~jo hudourni{kih pregrad itd. 106 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 7 VE^JI GEOMORFNI PROCESI V FLI[U O ve~jih pobo~nih procesih v fli{u pi{e zgodovinar Peter Pavel Vergerij starej{i (1370–1444; Vergerij 1994, 7), ki opisuje vijugavost Riàne v spodnjem toku: »… Spodnji del struge je precej vijugast. Ko se je namre~ nekdaj zaradi potresa podsul hrib Sermin, ki se dviguje ob izlivu reke, se je reka, tik preden prite~e do morja, odmaknila od prej{nje in obi~ajne struge …« (Tommasini 1993, 184). V fli{u slovenske Istre se pojavljajo tudi ve~ji pobo~ni procesi, ne le erozija prsti/preperine ter manj{i odlomi na morskih klifih in re~nih bregovih. Na plazenje v fli{u kaè nagnjenost zvonika cerkve sv. Valentina v ^rnem Kalu: »… Ob pozornem opazovanju cerkve sv. Valentina vidimo, da ima rahlo nagnjen zvonik, pred leti so izmerili 70 cm. Zvonik so zgradili v za~etku 20. stoletja, nagibati pa se je za~el zaradi po~asnega drsenja plasti apnenca in fli{a …« (Bràn 1998, 126). V Krajevnem leksikonu Slovenije (Savnik 1968, 128) je zapisano, da so »… nekatere hi{e na plazovitem terenu poru{ene; razdejanje je prizadelo tudi cerkev sv. Valentina iz l. 1680. L. 1912 so jo obnovili na istem mestu. Zvonik, ki stoji zase, se je doslej nagnil è za en meter, zid okoli cerkve in sosednje stavbe pa so na ve~ mestih razpokani …«. Omembo nagnjenosti zvonika najdemo tudi v novej{i izdaji Krajevnega leksikona Slovenije: »… v va{kem jedru pa stoji cerkev sv. Valentina, katere zvonik je zaradi plazenja zemljin precej nagnjen …« (Poè{ 1995, 108). Da je zvonik nagnjen »… od navpi~nice za okoli 1 m …« pi{eta tudi Ogrin in Muìna (2005, 296), ki navajata {e, da so ga zaradi prepre~itve njegovega nadaljnjega nagibanja »… privezali k pobo~ju …« z jeklenico. Sledi plazenja omenjata (Ogrin in Muìna 2005, 297) tudi pri èlezni{ki progi pod Loko ter med Bezovico in Hrastovljami. Bognar (1993, 117–118) pi{e, da so na fli{nih obmo~jih pogosti rotacijski plazovi. »… Plazno povr- {ino predstavlja s koloidi bogat sloj, ki je lahko prekrit z pe{~enjakom ali apnencem. Ob mo~ni navlaìtvi glinenega sloja …« pride do plazenja. Bognar (1983, 119–120) navaja tudi, da v fli{u nastajajo plazovi, ki so zna~ilni za robove strukturnih stopenj. Ve~ji bloki leìjo na glineni podlagi. S svojo teò pritiskajo na glinasto plast, ki lahko postane plasti~na ali pa se delno iztisne. Premiki niso ve~ji od nekaj milimetrov letno. V Istri je tak{no stanje zna~ilno za stik apnenca in fli{a. Plazovi so zna~ilni tudi za fli{ na drugih podnebnih obmo~jih, na primer v ~e{kem (Hradecký in Pánek 2004, 54–58) in poljskem delu Karpatov (Gorczyca 2000; Mrozek, Raçzkowski in Limanówka 2000) ali v severni Tur~iji (Ercanoglu in Gokceoglu 2002). V zadnjih nekaj letih se je na fli{nih obmo~jih v Sloveniji sproìlo nekaj ve~jih zemeljskih plazov. 22. 12. 2001 se je nad Kose~em sproìl zemeljski plaz na stiku prepustnega zgornjekrednega rde~ka-stega apnenca in laporja, znanega kot scaglia, ter slabo prepustnega spodnjekrednega fli{a (Komac in Zorn 2002; Miko{ in ostali 2006). Na istem kamninskem stiku je nastal tudi zemeljski plaz zahodno od vasi Krn. V bliìni je do plazenja v spodnjekrednem fli{u pri{lo tudi leta 1994. Takrat je zemeljski plaz zasul cesto, ki vodi v vas Krn (Pav{ek 1994). Plazenje je pogosto tudi na severu Vipavske doline, na pobo~jih pod narivnim robom Trnovskega gozda. Tu so nekaj deset metrov debeli nanosi pobo~nega gru{~a ve~inoma pleistocenske starosti, ki so mobilni tudi zaradi {tevilnih in izdatnih izvirov na narivnem stiku. Za vodo prepustne mezozojske karbonatne kamnine (apnenec) so narinjene na mlaj{i in za vodo slabo prepusten eocenski fli{. Vzdol` nariva so kamnine mo~no tektonsko pretrte in podvrène preperevanju. Apnen~ev gru{~ in bre~a se po pobo~ju navzdol raztezata v obliki velikih jezikov, ki ponekod segajo do dna dolin. Na njih so nastale zna~ilne terase, uravnave, ki so posledica plazenja. Gru{~ je ponekod debel tudi 50 m (Komac in Zorn 2006, 61). Podoben litolo{ki stik je tudi med apnen~asto ^i~arijo in fli{no Istro. Tudi s tega obmo~ja poro~ajo o pogostih zemeljskih plazovih. Eden od njih je na primer nastal na obmo~ju Dolenje vasi blizu Lupo-glava v hrva{ki Istra. (Mlinar 1995; Arbanas, Benac in Jardas 1999, 87). Pri vasi Selo v severnem delu Vipavske doline je znan ogromen pleistocenski plaz s prostornino okrog 150 milijonov m3 (Popit in Ko{ir 2003, 137). Leta 2000 se je nad vasjo Lokavec v bliìni Ajdov{~ine 107 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 20061. ZORN, 12.A TIJ MA 20061. ZORN, 12.A TIJ MA Sliki 52 in 53: Zemeljski plazovi so pogosti na terasiranih fli{nih pobo~jih, kakr{no je pri @usterni. Plaz se je sproìl 2. januarja 2006. 108 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 2003 10. ZORN, 15.A TIJ MA Slika 54: Na polzenje in plazenje v pore~ju Dragonje opozarjajo nagnjeni in podrti kamniti zidovi, kakr{en je pri Pomjanu. po obilnih padavinah sproìl plaz Slano Blato z okrog 700.000 m3 gradiva (Logar in ostali 2005, 447). Na labilnih pobo~jih severovzhodnega dela Vipavske doline v zadnjih letih gradijo avtocesto med osred-njo Sloveniji in Italijo. Ob gradnji so naleteli na ve~ zemeljskih plazov, za katere je bil povod vkop avtoceste (Jè 2005). Zemeljski plazovi so pogosti tudi v fli{nih Gori{kih brdih, kjer se je jeseni 1998 zaradi obilnih padavin sproìlo ve~ kot 800 plazov na skoraj dveh odstotkih povr{ja jùnih Gori{kih brd (Komac in Zorn 2007; Zorn in Komac 2007). Fli{ v slovenski Istri je prekrit z od 0,5 do 2 m debelo »fli{no preperino« oziroma s pobo~nim gradivom debeline od 2 do 6 m. V geomehanskem poro~ilu ob gradnji avtoceste Ljubljana–Koper (Dular 2000, 7), je za odsek med Klancem in razcepom Sermin zapisano, da je pobo~je labilno, ~e v pobo~nem gradivu prevladuje glina. Lahko se pojavljajo plazovi, ~eprav jih na trasi avtoceste niso ugotovili. Je pa do plazenja na trasi pri{lo ob gradnji sami, ko so naredili vkop za avtocesto (Brecl 2003). Labilnost in pla-zovitost pobo~nega gradiva, mnogokrat povezani s ~love{ko aktivnostjo, ugotavljajo tudi Arbanas, Benac in Jardas (1999, 83). Po Lazarevi}u (1983, 104) so v fli{u zelo velika plazovita obmo~ja. V pore~ju Mirne je pri Svetem Donatu v bliìni Buzeta velik zemeljski plaz neolitske starosti s povr{ino okrog 0,97 km2. Njegova dol- ìna je 1200 m, najve~ja {irina pa 1300 m. Debelina premikajo~e gmote je od 40 do 50 m, naklon drsne ploskve pa 20°. Gmota se je premikala vse dotlej, dokler ni zadela ob nasprotno pobo~je. Po Lazarevi}u (1983, 104) je skupna masa gmote 90 milijonov ton, kar pomeni, da se je premaknilo med 50 in 60 milijonov m3 gradiva, vle~na sila pa je bila 30 milijonov ton (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 59). Lazarevi} (1983, 104) navaja tudi, da je v pore~ju Butonige {e nekaj zemeljskih plazov podobnega nastanka in dimenzij, »… na primer v vasi Dragu} …«. Pojavljajo se na obmo~jih, kjer vodotok preseka fli{ in ustvari globoko grapo s strmimi pobo~ji, tako da fli{na gmota izgubi oporo (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 58–59). 109 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn »akumulacijska cona« »erozijsko-akumulacijska cona« »erozijska cona« (stabilno pobo~je) (nestabilno pobo~je) (stabilno pobo~je) pobo~no gradivo fli{ Slika 55: Plazovitost fli{nih pobo~ij po Arbanasu, Bencu in Jardasu (1999, 83). ^e so ti jarki presekali debelej{i sloj nagnjenih fli{nih plasti in jim s tem vzeli oporo, je to lahko spra-vilo v gibanje (plazenje) ve~je gmote, ki so zasule jarke ali pregradile cele doline. Sledilo je vnovi~no oblikovanje re~ne mreè in jarkov, ki so lahko spet povzro~ili plazenje (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 62). Po Arbanasu, Bencu in Jardasu (1999, 87) so za Sivo Istro zna~ilni manj{i zemeljski plazovi, ki so do 200 m dolgi in {iroki ter do 10 m globoki. Njihova prostornina navadno ne presega 20.000 m3. »… Kot po pravilu …« nastajajo znotraj preperele cone (slika 55), drsno ploskev pa predstavlja stik med preperino oziroma pobo~nim gradivom in trdno kamnino (Arbanas, Benac in Jardas 1999, 82). Preperina oziroma pobo~no gradivo sta namre~ za vodo prepustna, trdna kamnina pa je, razen ob razpokah, skoraj neprepustna (Arbanas in ostali 1999, 86). V zadnjih dvajsetih letih je v hrva{kem delu Istre nastalo ve~ kot deset tak{nih plazov, na primer zemeljski plaz Ku{vari na lokalni cesti Cerovlje–Buzet (Arbanas, Benac in Jardas 1999, 87). 110 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 8 PREU^EVANJE EROZIJSKIH PROCESOV V SLOVENSKI ISTRI 8.1 PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV Omenili smo è morfogenetske {tudije Kokoleta (1956), Melika (1960), [ifrerja (1965; 1997) in Pla-cerja (2005a; 2005b), med katerimi pri oblikovanju fli{nega povr{ja zlasti prvi trije pripisujejo pomembno vlogo eroziji. Toda v teh {tudijah razen pomembne vloge ne izvemo skoraj ni~ o recentnih erozijskih procesih, kot tudi ne o kvantitativnih vrednostih teh procesov. Prvi ~lanek, ki je bil posve~en zgolj erozijskim procesom v slovenski Istri, je prispeval Jè (1956/57). Med drugim je zapisano (Jè 1956/57, 104): »… Ob nalivih in dalj{em deèvju mo~no narasli potoki so v tiso~letjih hudo razjedli lahko drobljiv fli{ in ustvarili vzdol` svojih strug … ne{tete globlje in plitvej- {e soteske ter riè z ogolelimi pobo~ji. Ponekod so odnesle tudi deèvne vode humosno vrhnjo plast in povzro~ile celo na polònej{ih mestih mo~ne erozije … Da je nastalo v na{i Istri toliko erozijskih pojavov, pa niso krive le geolo{ke in podnebne razmere. V pretèni ve~ini primerov jim je ustvaril podlago ~lovek, ki je ~ezmerno izkori{~al tamkaj{nje gozdove in pa{nike ali pa urejal vinograde na tak{nih mestih, ki za to niso bila primerna. @e izza ~asa Bene~anov obmorska slovenska Istra nimajo ve~ gozdov … Na tem ozemlju je bilo zaradi tega dovoljeno sekati tudi {e nedorasla drevesa. Taka praksa se nemoteno nadaljuje {e danes. … Taka praksa je ustvarila ponekod popolne goljave … S tem je bila {iroko odprta pot erozij. …«. Leta 1971 je recentne erozijske procese in delovanje hudournikov v slovenski Istri opisal Wraber (1971), ki trdi, da je ~lovek s svojo »… lahkomiselnostjo ali zaradi potreb …« tako spremil rabo tal, da ta ne more ve~ prepre~evati »… uni~ujo~ih poplav in zaprojevanja …« (Wraber 1971, 347–348). Navaja {e, da je v preteklosti gozd pokrival ve~ji del fli{ne Istre. Domneva, da je bilo takrat »… komaj kaj erozijskega ali hudourni{kega delovanja …« (Wraber 1971, 354). Istega leta je procese spro{~anja gradiva v pore~ju Dragonje s pomo~jo prirejene Gavrilovi}eve ena~- be kvantificiral Pauli~ (1971). Izdelal je tudi zemljevid erozijskih in hudourni{kih obmo~ij. Za pore~je (pri izra~unu je upo{teval velikost pore~ja 79 km2) navaja letno spro{~anje med 26.271 m3 in 32.326 m3 (Pauli~ 1971, 41). Leta 1990 je Natek pisal o umirjanju erozijskih procesov. Za pore~je Dragonje je ugotovil, da se s »… propadanjem kulturne pokrajine, zlati obdelovalnih teras na pobo~jih, in {irjenjem grmovnega rastja … erozijski procesi po~asi umirjajo. …« (Natek 1990, 61). Zapisal je tudi, da so erozijski procesi »… rezultat delovanja naravnih procesov v specifi~nih submediteranskih razmerah (nepropustna fli{na podlaga, velike strmine, intenzivne padavine), v veliki meri pa rezultat delovanja ~loveka … Zaradi pre-vladovanja drobne razparcelacije zemlji{~ … in {tevilnih obdelovalnih teras tudi na razmeroma polònih pobo~jih je bila in je tudi danes v teh delih erozija razmeroma {ibka, razen na poljskih kolovozih in poteh. Na strmej{ih pobo~jih so bile njivske povr{ine skoraj izklju~no v ozkih obdelovalnih terasah, omejenih s kamnitimi {karpami, kar je bistveno zmanj{alo erozijo. S propadom kulturnih teras se je ob koncu prej{njega stoletja [19. stoletja, opomba avtorja] in na za~etku sedanjega [20. stoletja, opomba avtorja] za~asno erozija pove~ala, kasneje pa je z napredovanjem go{~ave spet upadla na jakost, ki je verjetno celo manj{a od erozije v šnaravnih’ razmerah …« (Natek 1990, 63). Sodobno raziskavo o propadanju kulturnih teras oziroma opu{~anju zemlji{~ in eroziji prsti v sredozemskem podnebju sta naredila Koulouri in Giourga (2007). Po Natku (1990, 61) je v pore~ju Dragonje 486 ha obmo~ij z mo~no erozijo, 279 km erozijskih jarkov in grap, katerih povpre~na gostota je 34,1 m/ha. Natkove (1990, 63–64) domneve o umirjanju erozijskih procesov v pore~ju Dragonje sta s pomo~- jo prirejene Gavrilovi}eve ena~be (prirejene zato, ker avtorji niso uporabili izvirne Gavrilovi}eve ena~be (Gavrilovi} 1962), pa~ pa so za koeficient erodibilnosti Y (Gavrilovi} 1962, 159; 1972, 75) uporabili vrednosti, kot jih predlaga Lazarevi} (1968, 93; 1985, 54)). Potrdila sta jih Globevnikova (2001) in Staut (2004), s pomo~jo erozijskega modela RUSLE pa tudi Keesstra in van Dam (2003) ter Petkov{ek in Miko{ (2003). Globevnikova (na primer Globevnik, Sovinc in Fazarinc 1998, 297–288; Globevnik 1999, 56; 2001, 113–116; Globevnik in ostali 2003, 228) je spremembe v spro{~anju gradiva v pore~ju Dragonje med 111 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Slika 56: Erozijski pojavi v pore~ju Dragonje (arhiv: K. Natek; zemljevid je predloga zemljevida, ki je v ~rno-beli tehniki in v manj{em merilu objavljen v Natkovem ~lanku (1990, 66). 112 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 1955 1971 1995 2003 Legenda ni analizirano 187 347 Vira: Avtor vsebine: Miha Staut 1971: Podjetje za urejanje hudournikov; Avtor zemljevidov: Miha Staut 108 267 427 1995: Globevnik 2001. © ZRS Koper Slika 57: Spro{~anje gradiva (m3/km2/leto) po delih pore~ja Dragonje v letih 1955, 1971, 1995 in 2003 (Staut 2004, 113). m , , , , , 1957 , 2003 meja pore~ja Avtor vsebine: Miha Staut Avtor zemljevida: Miha Staut © ZRS Koper Slika 58: Spremembe obsega erozijskih àri{~ v pore~ju Stranice, levega pritoka Dragonje v povirju, med letoma 1954/57 in 2003. 113 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn (a) (b) (c) Slike 59–61: Obseg erozijskih àri{~ v pore~ju Stranice v letih 1957 (a), 1975 (b) in 2003 (c) (© Geodetska uprava Republike Slovenije). letoma 1971 in 1995 ugotavljala na podlagi sprememb rabe tal in s pomo~jo prirejene Gavrilovi}eve ena~be. Letna koli~ina spro{~enega gradiva v pore~ju se je s 26.612 m3 leta 1971 zmanj{ala na 10.856 m3 leta 1995 (Globevnik 2001, 114–115) oziroma z 28.168 m3 leta 1971 na 11.102 m3 leta 1995 (Globevnik in ostali 2003, 228). Za to obdobje je ugotavljala tudi tènjo zmanj{evanja letnih pretokov Dragonje, ki »… izkazujejo letno zmanj{anje pretokov za 27 l/s [oziroma 30 l/s po Globevnik 2001, 83] (2,3 % povpre~- nega [letnega, opomba avtorja] pretoka)« (Globevnik 1999, 58; Globevnik 2001, 83). V istem obdobju se je po Globevnikovi (2001, 106) delè gozda v pore~ju s 16 pove~al na 32 %. Tendenco zmanj{evanja povpre~nih letnih pretokov Dragonje ugotavlja tudi Keestra (2006, 51, 61). V letih 1960–2003 naj bi se zmanj{ali za 81 %, maksimalni letni pretoki pa naj bi se zmanj{ali za 42 %. Ugotavljanje sprememb intenzivnosti erozijskih procesov v pore~ju Dragonje je na skoraj pol stoletja dolgo obdobje raz{iril Staut (2004). Po enaki metodi kot Globevnikova je ugotavljal letno spro{~anje gradiva v letih 1955 (17.393 m3/leto), 1971 (26.655 m3/leto), 1995 (10.871 m3/leto) in 2003 (6665 m3/leto). Staut (2004, 51) ugotavlja, da se je v letih 1955–2003 delè gozda v pore~ju s 26,82 pove~al na 47,57 %, deleòstalih zemlji{kih kategorij pa se je zmanj{al, na primer golega povr{ja (erozijskih àri{~) z 2,91 na 0,61 %. 114 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Podoben izra~un sta s pomo~jo erozijskega modela RUSLE naredila Keesstra in van Dam (2003). Za pore~je Dragonje pred soto~jem z Rokavo sta za obdobje med letoma 1954 in 1994 ugotovila, da se je spro{~anje gradiva zmanj{alo za 79 %, v letih 1954–2002 pa za 82 %, pri ~emer se je povr{ina gozda pove~ala za 135 %. Enak izra~un sta naredila tudi za pore~je Rokave, v katerem se je v letih 1954–1994 spro{~anje zmanj{alo za 71 % oziroma v letih 1954–2002 za 77 %, povr{ina gozda pa se je pri tem pove~ala za 125 % (Keesstra in van Dam 2003, 114, 116). Petkov{ek, Globevnikova in Miko{ (2003, 280) so z enako metodo ugotovili, da se je erozija prsti v obdobju med letoma 1960 in 2000 zmanj{ala za 56 %, odplavljanje gradiva pa za 45 %. Petkov{ek (2002a, 137–141) je prirejeno Gavrilovi}evo ena~bo in model RUSLE uporabil tudi za kvan-tifikacijo spro{~anja gradiva na razli~nih rabah tal na manj{em delu pore~ja Rokave (preglednica 23). Erozijo je modelirala tudi Mikova (2006). Z erozijskim modelom RUSLE2 je na na{ih osmih erozijskih poljih (poglavje 9.2) ugotavljala erozijo prsti (med`lebi~no erozijo) (preglednica 38). Za povirje Dragonje in Rokave so Hrvatin, Perko in Petek (2006, 80–81) s pomo~jo indeksa mo~i vodnega toka (angle{ko relative stream pover index; Lindsay 2005, 1126) ugotavljali potencialno erozijsko ogroènost zemlji{~ glede na izoblikovanost povr{ja in njeno povezanost z razporeditvijo posameznih vrst rabe tal (sliki 7 in 8). Med drugim so ugotovili, da tri ~etrtine vinogradov leìjo na obmo~jih s {ibko erozijo, na obmo~jih z neznatno erozijo je najve~ja gostota njiv, na obmo~jih z zmerno in mo~no erozijo pa je najve~ja zastopanost gozda (Hrvatin, Perko in Petek 2006, 89–90). Preglednica 38: Erozija prsti na na{ih erozijskih poljih (poglavje 9.2), izra~unana z erozijskim modelom RUSLE2 (Miko 2006, 68). specifi~no spro{~anje prsti (kg/ha/leto) raba tal golo povr{je v olj~niku travnik v zara{~anju gozd na manj{ih naklonih gozd na ve~jih naklonih erozijsko polje 1 2 3 4 5 6 7 8 RUSLE2 34.832 29.475 264 265 236 222 304 297 Petkov{ek (2002a) erozijskih procesov ni le modeliral, pa~ pa je nekatere tudi meril. S pomo~jo teresti~ne fotogrametrije je kvantificiral spro{~anje fli{a s strmega golega fli{nega pobo~ja na [krlinah v pore~ju Rokave oziroma, kot sam pravi, s »klifa.«. Premike gradiva na meli{~u pod tem »klifom« je ugotavljal s pomo~jo erozijskih èblji~ev (angle{ko erosion pins). Po Pavlovcu (1977b, 405) je »… slovensko ime za klif je breìna. Od tod prihaja tudi ime Nabreìna …«, v Geografskim terminolo{kem slovaru (Kladnik, Lovren~ak in Oroèn Adami~ 2005, 334) pa obstoji tudi termin »re~ni klif«, to je »visok strm breg ob rekah, ki nastane zaradi dolgotrajne bo~ne erozije in spodkopavanja obrèja«. Fotogrametri~ne meritve so potekale med 27. 9. 2001 in 27. 8. 2002. Specifi~no letno spro{~anje gradiva »… na enoto tlorisne povr{ine …« je bilo ocenjeno na okrog 500 m3/ha, na »… enoto povr{ine v pogledu …« pa 400 m3/ha (Petkov{ek 2002a, 63; 2002b, 35; Petkov{ek in Miko{ 2003, 49–50). Meritve z erozijskimi èblji~i na meli{~u pod »klifom« so pokazale, da je »klif« v obdobju od maja do julija »… tako reko~ neaktiven …«. Sprememba nastane »… z nastopom pozno poletnih oziroma zgodnje jesenskih nalivov z veliko erozivno mo~jo …«, ki odna{ajo gradivo, »… v novembru, decembru, pa tudi {e v pomladanskih mesecih …« pa se »… znova odlagajo sedimenti …« (Petkov{ek 2002a, 67; 2002b, 37; Petkov{ek in Miko{ 2003, 51–52; poglavje 10.2). Kot smo omenili v poglavju 3.5, je Petkov{ek meril tudi odplavljanje gradiva. V letih 2000–2002 je na Rokavi (merilna postaja je bila na [krlinah) pri {estih poplavnih valovih meril koncentracijo »lebde- ~ih plavin« oziroma suspendiranega gradiva. Ugotovil je, da »… manj{i poplavni valovi odplavijo do 100 t lebde~ih plavin, ve~ji pa tudi do 1000 in ve~ ton. V obeh opazovanih sezonah … se je pojavil en velik poplavni val in nekaj (5–10) manj{ih …« (Petkov{ek 2002a, 40; 2002b, 33; Petkov{ek in Miko{ 2003, 46). 115 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Letno odplavljanje suspendiranega gradiva je ocenil na okrog 1500 t letno. Ugotovil je tudi, da koncentracija suspendiranega gradiva pri enakem pretoku zelo koleba in se ne pove~uje s pretokom, saj so se najvi{je koncentracije pojavile pri razmeroma nizkih pretokih. Zaklju~il je, da »… omejitveni dejavnik preme{~anja lebde~ih plavin ni premostitvena zmogljivost, temve~ dotok sedimentov. To potrjuje tudi dejstvo, da v dnu skoraj ni najti drobnih zrn plavin …«. Domneval je, da »… erozija breìn, ki je odvisna predvsem od pretoka vode, ne prispeva bistvenega deleà k odplavljanju lebde~ih plavin …« (Petkov{ek 2002a, 40; 2002b, 33; Petkov{ek in Miko{ 2003, 46–47). Preglednica 39: Vzor~enje suspendiranega gradiva na postaji Rokava (Petkov{ek 2002a, 40; 2002b, 33; Petkov{ek in Miko{ 2003, 46; *ocena). datum suspendirano gradivo – suspendirano gradivo – skupna masa odnesenega maksimalni padavine povpre~na vrednost (kg/m3) najve~ja vrednost (kg/m3) suspendiranega gradiva (t) pretok (m3/s) v pore~ju (mm) 10. 10. 2000 0,72 2,72 61,3 5,6 51 4. 11. 2000 2,72 3,33 759,0 19,7 79 25. 11. 2000 1,04 5,98 96,5 5,0 29 14. 9. 2001 4,73 14,91 1800* 20* 108 7. 2. 2002 0,53 0,88 32,5 1,8 23 9. 4. 2002 0,06 0,07 4,2 1,7 48 Petkov{ek (2002a, 42; 2002b, 33; Petkov{ek in Miko{ 2003, 47) je ob poplavnem valu Rokave 4. 11. 2000 meril tudi koli~ino rinjenih plavin in jo ocenil na najmanj 100 m3. Domneva, da se »… preme{~anje rinjenih plavin vr{i le ob najve~jih pretokih …« nekajkrat na leto. Na isti merilni postaji je koncentracije suspendiranega gradiva merila tudi Keesstra (2002, 188–189). Ugotovila je, da je med dvema poplavnima valoma v vodi zelo malo suspendiranega gradiva (< 0,02 g/l), v ~asu poplavnega vala pa lahko koncentracije doseèjo tudi do 3,5 g/l. Po Keesstri (2002, 188–189) so glavni viri suspendiranega gradiva struga, breìne vodotoka in erozijska àri{~a. Iz histereze v razmerju med pretokom in suspendiranim gradivom je ugotavljala izvor sedimentov. Histereza je »… pojav, da je kaka koli~ina odvisna od trenutne vrednosti in od prej{njih vrednosti druge koli~ine …« (Slovar … 2005). Na sliki 62 je prikazano razmerje med pretokom in suspendiranim gradivom, ki poteka v smeri 3,5 3,5 (a) (b) 3,0 3,0 ano 2,5 2,5 o (g/l) 2,0 2,0 1,5 1,5 radiv 1,0 1,0 suspendir g 0,5 0,5 0,0 0,0 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 0 0,1 0,2 0,3 vodostaj (m) vodostaj (m) Slika 62: Histereza v smeri proti urinemu kazalcu za poplavna vala na Rokavi (a) 11. 10. 2000 in (b) 4. 11. 2000 (Keesstra 2002, 188). Prikazana je spremenljivost odnosa med vodostajem in suspendiranim gradivom na merilni postaji, povezana s spremembo zniànja vodne gladine. Pri enakem vodostaju je koncentracija suspendiranega gradiva za nara{~ajo~o vejo hidrograma druga~na od koncentracije za padajo~o vejo (prirejeno po geslih šzanka preto~ne krivulje’ oziroma šhistereza preto~ne krivulje’; po Miko{u in ostalih 2002, 140). 116 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 proti urinemu kazalcu. To je po Keesstri (2002, 189) posledica tega, da se gradivo, ki je bilo erodirano pro~ od vodotoka, odplavlja ob vi{kih in ob upadanju pretokov. Oba poplavna vala na sliki imata primarni vi{ek suspendiranega gradiva na za~etku poplavnega vala, kar je po Keesstri (2002, 189) posledica tega, da je na za~etku poplavnega vala odplavljeno drobnozrnato gradivo iz struge in bregov, ob dru-gotnem vi{ku pa naj bi bilo odplavljeno tudi gradivo s kmetijskih zemlji{~ in poti. Keesstra in ostali (2005) so ugotavljali tudi nastajanje teras Dragonje v zadnjih 150 letih. Ugotovili so, da naj bi »velike poplave« pred okrog 120 leti ustvarile teraso, ki je dandanes 2,5 m nad re~no strugo. Nadalje so ugotovili, da je ogozdovanje v pore~ju po letu 1945 vzrok za nastanek dveh najnìjih teras, 1,5 in 0,5 m nad strugo. Zaradi zara{~anja so se zmanj{ali pretoki in dotok sedimentov, struga se je zoìla (manj{a intenziteta in pogostost poplav je omogo~ila, da se je rastlinje pribliàlo strugi in jo zoìlo), zmanj{ala so se tudi erozijska àri{~a. Reka se je za~ela pospe{eno vrezovati pred okrog 60 leti. Nastala je terasa, ki je danes 1,5 m nad gladino reke. Podobno je pred okrog 30 leti nastala terasa, ki je danes 0,5 m nad gladino reke, saj je po letu 1975 pri{lo do velikega pove~anja zemlji{~, poraslih z gozdom, kar je {e pospe{ilo poglabljanje struge (Keesstra in ostali 2005, 202–203, 205–206). O sodobni morfologiji struge Dragonje pi{e Bizjak (2003). Keesstra (2006b) je ugotavljala {e sedimentacijo na poplavnih ravnicah Dragonje in Rokave pred soto~jem. V letih 1960–1986 med obema vodotokoma ni ugotovila ve~jih razlik v odlaganju (slabih 0,7 cm/leto), v novej{em obdobju med letoma 1986 in 2001 pa je bilo odlaganje Rokave ve~je od Dragonje v razmerju 0,65 proti 0,46 cm/leto. To pripisuje predvsem spremembam rabe tal, saj se je v pore~ju Dragonje pred soto~jem z Rokavo delè gozda z 31 % leta 1954 pove~al na 63 % leta 1985 oziroma 73 % leta 2002, v pore~ju Rokave pa z 31 % leta 1954 na 51 % leta 1985 oziroma 60 % leta 2002 (Keesstra 2006b, 56, 60). Sedimentacija v spodnjem delu pore~ja Dragonje, pri Svetem [tefanu, se je v obdobju 1986–2001 (0,04 cm/leto) glede na obdobje 1960–1986 (0,46 cm/leto) mo~no zmanj{ala, kar za dobrih 90 % (Keesstra 2006b, 56, 63). Hitrost sedimentacije ob spodnjem toku Dragonje, to je v Se~oveljskih solinah, so ugotavljali tudi Ogorelec in ostali (1981, 211). Izra~unali so, da je bila v priblìno 10.000 letih njena hitrost 2,9 mm/leto oziroma 2,9 m/1000 let. Za [kocjanski zatok lahko na podlagi podatkov Culibergove (1995, 202) za zadnjih 5000 let sklepamo na sedimentacijo 1 mm/leto oziroma 1 m/1000 let, pri izlivu Riàne pa so Ogorelec in ostali (1984, 183) za zadnjih 2000 let izra~unali hitrost sedimentacije kar 5 mm/leto. Tak{no hitrost deloma pripisujejo bliìni izliva Riàne, »… pove~ani eroziji zaradi vse obsènej{e deforestacije in gostej- {e naseljenosti v zaledju …« ter mladi tektoniki (Ogorelec in ostali 1984, 180, 183). V Simonovem zalivu pri Izoli zna{a debelina sedimentov, ki so se odloìli od rimskega obdobja, do 2 m. To pomeni sedimentacijo do okrog 1 mm/leto v 2000 letih ([ribar 1967, 271). O odplavljanju gradiva pri~ajo do vrha zasute hudourni{ke pregrade in nekdanji jezovi mlinov (Kodarin 1998, 7), ki jih bilo v dolini Dragonje prek 30 (Rejec 1987, 227). Odlaganje sedimentov je povezano s poplavami, o katerih pi{eta Oroèn Adami~ (1979/80) za pore~ji Dragonje in Drnice ter Plut (1979/80) za pore~ji Riàne in Bada{evice. Oroèn Adami~ ocenjuje prostornino »… gradiva, ki so ga od rimske dobe do danes nanesli Dragonja in pritoki …« na 43 milijonov m3 oziroma okrog 21.500 m3/leto, kar se po njem (1979/80, 161) »… presenetljivo sklada z ugotovitvijo Pauli~a …«, ki je po prirejeni Gavrilovi}evi ena~bi izra~unal, da je letno odplavljanje v pore~ju Dragonje 25.017 m3/leto (Pauli~ 1971, 47). Oroèn Adami~ (1979/80, 201) navaja tudi podatek iz Vodnogospo-darskih osnov Koprskega podro~ja (1957), da je »… bolj ali manj ogroèno po eroziji …« 42,6 % pore~ja Dragonje. Erozijske procese na erozijskih àri{~ih (ve~ v poglavju 10.1.1) v notranjosti slovenske Istre je obravnaval Ogrin (1988, 1992), na obalnih klifih pa [ribar (1967, 272), Gams (1970/71, 57), Radinja (1973) in @umer (1990). Ogrin (1992, 118) je ugotovil hitrost umikanja pobo~ij od 0,75 do 0,80 cm/leto pri naklonih od 30 do 40° oziroma 2 cm pri ve~jih naklonih. @umer (1990, 144–145) je hitrost umikanja klifov ocenil na nekaj mm do nekaj cm na leto, Radinja (1973, 85) pa na 1 do 2 cm/leto. [ribar (1967, 272) pi{e, da se je od rimskih ~asov vzhodna obala Simonovega zaliva odmaknila za 60 m oziroma okrog 117 118 Slika 63: [ir{e obmo~je mer Erozijski procesi v slo Legenda meritve erozije prsti meritve spro{~anja fli{a in premikov Vanganelsko jezero gradiva po erozijskem jarku 0 500 1000 m venski Istr Vir: Ortofoto, © Geodetska uprava republike Slovenije 2003. itev Marezige Avtor vsebine: Matija Zorn Avtorja zemljevida: Jerneja Fridl, Matija Zorn z i © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU ozna~enim izsek Babi~i om òjega obmo~ja (slika Rokavci 64). Glem Matija Zor Bor{t n dana{njega olj~nika {e v nastal leta Slika 64: Òje obmo~je mer 2003, preden je bil urejen olj~nik (glej erozijski polji 7 5 1 2 8 6 3 4 fazi zar itev z a{~anja. ozna~enimi erozijskimi polji (izsek iz slik Rokavci va Roka 1 in Legenda 2). Zato je na posnetku obmo~je erozijsko polje za merjenje 1 erozije prsti 2 GEOGRAFIJ 4 5 erozijsko polje za merjenje e 3 spro{~anja fli{a 63). Letalski posnetek je erozijsko polje za merjenje premikov gradiva po erozijskem jarku deèmer A SLO 3 {tevilka erozijskega polja 0 100 m VENIJE 18 Vir: Ortofoto, © Geodetska uprava republike Slovenije 2003. 119 Avtor vsebine: Matija Zorn Avtor zemljevida: Matija Zorn © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 3 cm/leto. Od tega se naj bi samo med letoma 1922 in 1958 umaknila za kar 15 do 20 m oziroma za 0,42 do 0,56 m/leto (Gams 1970/71, 59). Na erozijske procese mo~no vplivajo padavine, zato je treba omeniti {e dela Petkov{ka (2002a; 2000b; tudi Petkov{ek in Miko{ 2002; 2004) in Mikove (2006), ki obravnavata erozivnost padavin v pore~ju Dragonje, ter delo [rajeve (2003; 2004), ki v pore~ju obravnava prestrezanje padavin v gozdu. Podatke prvih dveh smo upo{tevali pri obravnavi vremenskih razmer v na{em obravnavanem obdobju glede na dolgoletno povpre~je (poglavje 3.3.1.3), podatke Mikove (2006) pa tudi pri analizi erozijskih dogodkov. Podatke [rajeve (2003, 55) smo uporabili za izra~un padavin v gozdu. 8.2 NA[E MERITVE EROZIJSKIH PROCESOV Da bi izbolj{ali poznavanje spro{~anja gradiva v slovenski Istri, smo v sodelovanju s Katedro za splo{no hidrotehniko Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani od februarja 2005 do konca aprila 2006 merili nekatere erozijske procese v pore~ju Rokave: • erozijo prsti, to je povr{insko spiranje (poglavje 9.2), `lebi~no erozijo (poglavje 9.3) in deloma vetrno erozijo (poglavje 9.4), • spro{~anje fli{nih kamnin s strmih golih pobo~ij (poglavje 10.1), • premikanje spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku (poglavje 10.3) in • kemi~no denudacijo v celotnem pore~ju Dragonje (poglavje 11). V naslednjih poglavjih predstavljamo rezultate meritev. Njihova predstavitev ima za vse obravnavane erozijske procese nekaj skupnih to~k. Za procese, kjer smo imeli postavljene dvojnike erozijskih polj (povr{insko spiranje (poglavje 9.2) in spro{~anje fli{a (poglavje 10.1)), so v preglednicah in slikah med besedilom pove~ini predstavljena povpre~ja (za podatke za posamezne polja glej Zorn 2007a). Rezultati tedenskih meritev so predstavljeni grafi~no, poleg podatkov pa so na grafikonih {e trendne ~rte (polinomi razli~nih stopenj). Ob tem se zavedamo, da trendne ~rte, namenjene làji razumljivosti prikaza, do dolo~ene mere popa~ijo rezultate, zlasti tam, kjer manjkajo podatki ter na za~etku in na koncu merilnega obdobja. Meritve predstavljamo za dve enoletni obdobji. Prvo enoletno obdobje se za~ne s postavitvijo erozijskega polja. Glede na ~as postavitve se to obdobje po posameznih erozijskih poljih razlikuje. Drugo enoletno obdobje je enako za vsa erozijska polja. Trajalo je od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006. Za obravna-vo dveh letnih obdobij smo se odlo~ili, da bi pokazali spremenljivost procesov, saj se razmere za erozijske procese stalno spreminjajo. Zaradi kratkotrajnih meritev razli~nih let med seboj nismo mogli primerjati, lahko pa smo leto premaknili za mesec, dva ali tri, s ~imer smo è dobili razlike. Enotno drugo enoletno obdobje nam omogo~a zadovoljivo primerjavo vseh erozijskih procesov. Meritve predstavljamo po tedenskih obdobjih, pa tudi zdruèno po mesecih in letnih ~asih, poleg tega erozijske procese {e koreliramo z izbranimi vremenskimi vplivi. Statisti~ne povezanosti smo ra~unali s programom STATISTICA for Windows 5.1. Grafi~no so prikazane statisti~ne povezanosti, ~e obstaja vsaj majhna pozitivna (ve~ja od 0,2) ali majhna negativna korelacija (manj{a od –0,2) (Sagadin 2003, 122). Ker med korelacijami, kjer smo uporabili podatke na merilni dan (praviloma so meritve potekale ob ~etrtkih) in tistimi, kjer smo uporabili korigirane podatke »na ~etrtek« (v~asih zaradi vremenskih ali drugih zadr`kov ni bilo mogo~e izvesti meritev na dolo~en merilni dan v tednu, zato smo podatke kori-girali, kot da je meritev bila na dolo~en merilni dan), ni velikih razlik, so grafi~no prikazane le korelacije s podatki na merilni dan. Na grafi~nih prikazih so tudi empiri~ne ena~be za izra~unavanje erozije oziroma povr{inskega odtoka glede na posamezne vremenske dejavnike. Izra~unali smo tudi koeficiente multiple linearne korelacije (R) in determinacijske koeficiente multiple linearne korelacije (R2) med erozijskimi procesi in vremenskimi vplivi. Multipla linearna korelacija »… izraà delè variance ali delè variacije odvisne {tevilske spremenljivke, ki je pojasnjen z neodvi-snimi {tevilskimi spremenljivkami, z njihovim kombiniranim linearnim vplivom na odvisno spremenljivko …« (Sagadin 2003, 133–134). 120 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 9 EROZIJA PRSTI V preglednici 6 smo zapisali, da je erozija prsti »… vsako odstranjevanje delcev prsti in preperine z naravnimi agensi, marsikje pospe{eno zaradi delovanja ~loveka (goloseki, ~ezmerna pa{a, nadelava, gradnja poti) in ìvali, ki je intenzivnej{e od nastajanja prsti …«. Zlasti ~lovek je tisti, ki ru{i ravnovesja med naravnimi procesi, pri katerih je na primer odna{anje prsti v ravnovesju z njenim nastajanjem. Kjer je ~lovek odstranil naravno rastlinstvo, je lahko sproìl tako imenovano pospe{eno erozijo, ki je precej mo~nej{a od naravne in v skrajnem primeru lahko povzro~i uni~enje celotne odeje prsti (Lovren~ak 1994, 159). Lovren~ak (1994, 159) navaja, da o pospe{eni eroziji govorimo, ~e je na leto odneseno med 0,5 in 1,8 t/ha prsti, odvisno od vrste. Morgan (1996) pi{e, da je erozija prsti posledica dinami~ne interakcije med erozivnostjo vode ali vetra, erodibilnostjo prsti in varovalne vloge rastlinstva (Fullen in Catt 2004, 980). Erozija prsti je globalno »… tako velik problem kot segrevanje ozra~ja …« (Randorf 2004), a ~eprav je v »… dana{njem ~asu ena od najpomembnej{ih okoljskih problemov …«, je »… verjetno tudi najmanj splo{no poznana« (Soil … 2005). Probleme je povzro~ala è v preteklosti. Tako je Bennett (1926) pred-stavil teorijo, da je prav erozija prsti poglavitni vzrok za propad majevske civilizacije v Srednji Ameriki. ^etudi obstajajo {e druge domneve, ni nobenega dvoma, da je prav izsekavanje tropskega gozda povzro~ilo mo~no erozijo, saj so v ~asu majevske civilizacije odkrili vsaj tri obdobja pospe{ene erozije (Beach in ostali 2006, 166, 176). Mo~na pospe{ena erozija je bila v preteklosti tudi v Sredozemlju, kot smo videli v poglavju 5. Pri nas lahko re~emo, da je bila erozija prsti pogosto spregledana. Mutchler, Murphree in McGregor (1994) v zvezi s tem, vendar ne v povezavi z Slovenijo, pi{ejo, da je »… promoviranje za{~itnih ukrepov tèko, saj izgube prsti od 20 do 40 t/ha/leto tèko opazimo tudi s {olanim o~esom …«. Pri tak{ni eroziji prsti je gotovo prisotna tudìlebi~na erozija, a, kot poro~ata Komac in Zorn (2005, 83), kmetje erozijskèlebi~e na njivah z oranem sproti odstranjujejo, tako da, ~e njive ne opazujemo stalno, ne moremo ugotoviti nikakr{nega odna{anja. 9.1 PRSTI NA FLI[U Prsti na fli{u v slovenski Istri je preu~il Stepan~i~ (1974, 38), ki je zapisal: »… Dasiravno so klimatske in geolo{ke razmere … obmo~ja dozdevno enotne, so razlike v petrografski sestavi mati~nega substrata in v mikroklimi povzro~ile dokaj{nje spremembe v talni odeji [odeji prsti, opomba avtorja]. Razli~na odpornost obeh glavnih litolo{kih ~lenov mati~nega substrata proti preperevanju je vplivala, da se je pokrajina na lapornatem fli{u oblikovala povsem druga~e kot na pe{~enem fli{u …«. Stepan~i~ (1974, 27) izrazov »lapornat« in »pe{~en fli{« ne uporablja v geolo{kem smislu, temve~ z vidika pedogeneze. »… Lapornat fli{ ozna~uje … litolo{ko sekvenco, v kateri so plasti laporja debelej{e kot plasti pe{~enjaka. Plasti pe{~enjakov so po ve~ini zelo tanke – 2 do 8 cm – in ne predstavljajo ovire pri preperevanju mati~ne-ga substrata in tudi ne ovirajo ~loveka pri globokem oranju. Vodna erozija ima veliko mo~, zato na pobo~jih lapornatega fli{a ni ravnih planot, obdelane breìne pa so vse terasirane in utrjene s kamnitimi zidovi …«. Pri »pe{~enem fli{u« pa so »… plasti pe{~enjakov znatno debelej{e in doseèjo tudi do 50 cm debelosti. Prav zaradi debelih plasti pe{~enjakov, ki so bolj odporne proti preperevanju in eroziji, je na tej varianti ve~ ravnega sveta v obliki planot …« (Stepan~i~ 1974, 27–28). Stepan~i~ (1974, 38) je ugotovil ve~ ~lenov genetskega talnega zaporedja, pri ~emer je prsti kla-sificiral po delu Klasifikacija prsti Jugoslavije ([kori}, Filipovski in ]iri} 1973): regosol → rendzina → rjava karbonatna prst → rjava nasi~ena prst → rjava sprana prst. Za novej{o klasifikacijo prsti glej preglednico 40. Na podlagi pedolo{ke karte so vse na{e meritve erozije prsti potekale na rigolani prsti. »… ^lovek je s kopanjem, globokim oranjem, rigolanjem in dodajanjem hranilnih elementov pome{al naravno zaporedje horizontov v profilu, pogosto tudi z mehko lapornato osnovo, spremenil kemi~ne in fizikalne lastnosti 121 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 40: Klasifikacija prsti v pore~ju Dragonje po Stepan~i~u in ostalih (1984) ter Pedolo{ki karti Slovenije 1 : 25.000 (2005) ( *po Stepan~i~u (1974) ter Stepan~i~u in ostalih (1984)). tip prsti po Stepan~i~u nekatere temeljne zna~ilnosti prsti* tip prsti po Pedolo{ki karti in ostalih (1984) Slovenije 1 : 25.000 (2005; slika 65) karbonatna rendzina na fli{u • horizonti: A –AC–C; karbonatna rendzina na fli{u h • na zelo strmih pobo~jih, ~e se erozija umiri, hitro preide v evtri~no rjavo prst; • ilovnato-glinasta tekstura; • ve~inoma gozdna prst: zdrùba hrastov in ojstrice; karbonatna rendzina, • horizonti: A –AC–C; karbonatna rendzina h antropogena na fli{u • na dokaj ravnih in planotastih grebenih; zna~ilni so do 50 cm na fli{u – antropogena debeli skladi pe{~enjakov in le nekaj cm debele plasti laporjev; • plitva in su{na prst; evtri~na rjava prst, • prst z moli~nim [A ] ali ohri~nim [A ] A horizontom evtri~ne rjave prsti mo oh tipi~na na fli{u in kambi~nim (B) horizontom: A–(B)–C; • nastane iz karbonatne rendzine, ko je vodna erozija ne ogroà; • globoka od 80 do 120 cm; • dobra kmetijska prst; evtri~na rjava prst, • horizonti: A –E–B–C; evtri~ne rjave prsti – h psevdooglejena na fli{u • povr{insko oglejena prst; ob~asno ~ezmerno vlaènje psevdooglejene na fli{u povzro~a povr{inska voda, ki se zadrùje na neprepustnem horizontu v globini med 50 in 100 cm; • na blago polònih do skoraj ravnih delih najvi{jih hribov; podlago sestavlja špe{~enjakast fli{’; • zelo tèka in v spodnjem delu neprepustna prst; • slaba zra~nost je razlog za odmiranje korenin kmetijski rastlin; primerna za rastline, ki ne koreninijo globoko (trave) in dobro prena{ajo vlago; evtri~na rjava prst, • horizonti: A –(A)C–C; evtri~ne rjave prsti – p koluvialna na fli{u • prst na koluvialnem nanosu; na prehodu iz gri~evja koluvialne na fli{u v ravnino (naklon od 2 do 6°); • globoka in rodovitna prst; rigolana prst (vrtnarska, • horizonti: P–C, lahko tudi inverzni: C–P; rigolane prsti na fli{u sadjarska, vinogradni{ka) • z rigolanjem ali prekopavanjem globoko preme{ana prst; na fli{u naravni horizonti so homogenizirani in sestavljajo enoten antropogen P horizont; • v glavnem na šlapornatem fli{u’, kjer pe{~enjak ne ovira globokega oranja; • teksturno tèka, ilovnato glinasta, drobljiva in za vodo dobro prepustna; • dobra vinogradni{ka, sadjarska in vrtnarska prst, ki jo je treba varovati pred erozijo; obre~na prst, pe{~eno • horizonti: A–C; obre~ne prsti ilovnata, neoglejena • prst na re~nih naplavinah (pe{~eno ilovnata, mo~no na karbonatnem aluviju in globoko oglejena karbonatna fli{na naplavina); • zelo rodovitna, primerna za vrtnine in njive, sadjarstvo ter vinogradni{tvo; glej, zmerno mo~an • horizonti: A –(B); srednje oglejene prsti p • ob spodnjem toku rek; nastaja pod vplivom talne, povr{inske ali poplavne vode; • tèka, glinasto ilovnata prst, za vodo slabo prepustna; • ob hidrotehni~ni ureditvi primerna za polj{~ine in vrtnine; glej, mo~an • horizonti: A –G G –G ; mo~no oglejene prsti o o r r • nastaja zaradi zastajanja meteorne vode in visoke talne vode; ~ez skoraj celo leto voda sega do povr{ine, le poleti se znià do 30 cm pod povr{je; • obdelava je mòna le po melioriranju. 122 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Legenda karbonatna rendzina na fli{u karbonatna rendzina na fli{u – antropogena evtri~ne rjave prsti evtri~ne rjave prsti – psevdooglejene na fli{u evtri~ne rjave prsti – koluvialne na fli{u rigolane prsti na fli{u rendzina na apnencih obre~ne prsti na karbonatnem aluviju srednje oglejene prsti mo~no oglejene prsti obmo~je meritev erozije prsti meritve na erozijskem àri{~u 0 0,5 1 2 km Avtor zemljevida: Miha Staut © ZRS Koper Slika 65: Prsti v pore~ju Dragonje (Staut 2004, 36; po Pedolo{ki karti 1 : 25.000 2005) z ozna~enima obmo~jema na{ih meritev. Preglednica 41: Tekstura zgornjih 10 cm prsti na erozijskih poljih za merjenje erozije prsti ( *specifi~na masa prsti je 1,056 g/cm3; dolo~ili smo jo na podlagi postopka, predstavljenega v Lovren~ak (1979, 25–26) ter Vovk Korè in Lovren~ak (2001, 21–22). tekstura (mednarodna klasifikacija) erozijsko polje robi pesek (%) droben pesek (%) glina (%) melj (%) teksturni razred vsebnost organskega prsti ogljika (%) 1 in 2* 2,37 33,03 30,30 34,30 IG (ilovnata glina) 6,33 3 in 4 2,77 40,33 26,60 30,30 IG (ilovnata glina) 7,67 5 in 6 3,39 37,61 30,90 28,10 IG (ilovnata glina) 8,31 7 in 8 12,32 35,58 29,70 22,40 12,51 ter ustvaril t. i. antropogene prsti …« (Ogrin in Muìna 2005, 298). Temeljne zna~ilnosti njene vrhnje plasti so predstavljene v preglednici 41. Razli~ni avtorji poudarjajo tudi erodibilnost prsti na fli{u. Tako na primer Bakota, [tajduhar in Mi~e-ti} (1983, 67) pi{ejo, da je v prsti veliko glinenih delcev (posledica preperevanja laporja), zato je prst tèka, slabo strukturirana in sorazmerno lahko erodibilna. Podobno pi{e Mi~eti} (1993, 22), ki navaja, da je prst »… plitva, tèka, s slabo teksturo in zelo erodibilna …«. 123 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 9.2 POVR[INSKO SPIRANJE (MED@LEBI^NA EROZIJA) Erozija prsti nastopi, ko intenzivnost padavin preseè njeno infiltracijsko sposobnost in nastane povr{inski odtok. Obi~ajno poteka v treh stopnjah. Najprej se delci prsti zaradi kineti~ne energije dènih kapljic lo~ijo od podlage (tako imenovana dèna erozija; o dèni eroziji na fli{ni prsti na Poljskem sta pisala Froehlich in Sl/upik 1980), nato jih voda prenese v drugotno lego, kjer se po »zmanj{anju nosilne mo~i vode« nazadnje odloìjo. Oblika in mo~ erozije sta odvisna od ve~ dejavnikov: erozivnosti padavin oziroma erozivne mo~i vodnega toka, erodibilnosti prsti, naklona in dolìne pobo~ij, rastlinstva ter na~ina obdelovanja zemlji{~ (Lovren~ak 1994, 161–163). Preglednica 42: Dejavniki, ki vplivajo na vodno erozijo prsti (prirejeno po Lovren~aku 1994, 163–165 ter Wainwrightu in Thornesu 2004, 170–174). dejavnik opis erozivnost padavin/ Erozivnost padavin ni odvisna od celotne koli~ine padavin, pa~ pa od njihove intenzitete; pomembna povr{inskega odtoka sta tudi hitrost (maksimalne hitrosti se gibljejo med 6,68 m/s za kapljice s premerom 2 mm in 9,24 m/s za kapljice s premerom 6 mm; Wainwright in Thornes 2004, 170) in velikost dènih kapljic – mo~nej{i kot je naliv, ve~je so dène kapljice in trganje prstenih delcev od podlage je izdatnej{e. Meritve ob izraelski sredozemski obali so pokazale, da je premer dènih kapljic pri padavinah z nizko intenziteto (5,8 mm/h) zna{al okrog 0,4 mm. Z intenziteto se je premer pove~eval in pri padavinah z intenziteto 39 mm/h je zna{al 1,2 mm. Velikost dènih kapljic se mo~no razlikuje tudi znotraj samega padavinskega dogodka. Dalj kot traja mo~no deèvje, manj{a je zmònost vpijanja vode in zato se mònost povr{inskega spiranja pove~uje. Erozivnost povr{inskega odtoka je funkcija hitrosti odtoka in naklona pobo~ij. Hitrost se pogosto zelo spreminja zaradi mikroreliefnih oblik, rastlinstva, rabe tal in morebitne pretekle erozije. Te ovire na pobo~jih pogosto kanalizirajo tok in s tem pospe{ujejo odtok na dolo~enih mestih, kjer povr{insko spiranje preide v `lebi~no/jarkovno erozijo. erodibilnost prsti Erodibilnost prsti lahko »opredelimo tudi s stopnjo njene erodiranosti glede na druge prsti pri enakih drugih dejavnikih erozije«. Odvisna je od odpornosti delcev proti trganju in zmònosti vpijanja deèvnice (poroznosti). Odpornost proti lo~evanju delcev je odvisna od mehanske sestave in strukture prsti. Tako so na primer humusne prsti z obstoje~imi strukturnimi skupki bolj odporne kot strukturne prsti z velikim deleèm pe{~enih delcev. Bolj odporne so tudi skeletne prsti, ker povr{inski odtok tèje odna{a ve~je delce; dokazan je eksponentni padec erodibilnosti prsti z nara{~ajo~o skeletnostjo. Pomembno vlogo ima vlànost prsti – pove~anje vlage v prsti z 8 na 21 % na primer zmanj{àlebi~no erozijo za red velikosti, kar lahko za Sredozemlje pomeni, da so prsti najbolj erodibilne jeseni, ko po poletni su{i nastopijo jesenske padavine. naklon in dolìna Naklon vpliva na hitrost odtekanja vode; na strmej{em je odtekanje hitrej{e in zato je izdatnej{e tudi pobo~ij odna{anje delcev. Erozija se prav tako pove~uje z dolìno pobo~ij. Pomemben je mikrorelief, saj ve~ (poglavje 3.2) konkavnih oblik zadrì ve~ vode, ve~ja je infiltracija, manj vode te~e po pobo~jih in zato je erozija manj{a. rastlinstvo Nadzemni deli rastlin varujejo prst pred neposrednim delovanjem dènih kapljic (zmanj{ajo erozivnost (poglavje 3.4) padavin). Podobno vlogo ima tudi stelja iz odmrli delov rastlin. Gostej{e kot je rastlinstvo, ve~ padavin prestreè. Gozd zagotavlja skoraj popolno varstvo prsti pred erozijo in tudi travno rastlinstvo jo dobro varuje. Na obdelovalnih zemlji{~ih je zlasti po spravilu pridelka za{~ita zelo slaba; najbolj izpostavljene eroziji so gole njive. na~in obdelovanja Zaradi kmetovanja je ~lovek odstranil naravno rastlinstvo in s tem najbolj{o za{~ito pred erozijo. ^lovek z obdelovanjem erozijo tudi pospe{uje (na primer z razbijanjem strukturnih skupkov). Oranje v smeri naklona povzro~a skoraj 40 % ve~ erozije kot oranje v smeri plastnic. Popolno zatravljanje erodiranih zemlji{~ erozijo mo~no zmanj{a. Podatke o povr{inskem spiranju v razli~nih podnebnih pasovih sta zbrala Saunders in Young (1983, Young in Saunders 1986). Ve~ina podatkov se giblje med 2 in 200 B (B je kratica za Bubnoff; 1 Bub-124 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 1000 Legenda 500 P/M – polarna/gorska obmo~ja (E – po Köppnu) vsi Tm – maritimna obmo~ja zmernotoplega pasu nakloni ( , Cfb Cfc – po Köppnu) blago 200 pobo~je Tc – kontinentalno podnebje zmernotoplega pasu (Df – po Köppnu) 100 Med – mediteransko podnebje (Cs – po Köppnu) S-A – semiaridno podnebje (BS – po Köppnu) 50 ST – subtropsko humidno podnebje B (Cfa – po Köppnu) 20 TrS – tropsko subhumidno podnebje (Aw – po Köppnu) 10 TrH – tropsko humidno podnebje ( , Af Am – po Köppnu) 5 razpon na{ih meritev 2 1 P/M Tm Tc Med S-A ST TrS TrH Slika 66: Povr{insko spiranje v razli~nih podnebnih pasovih (Saunders in Young 1983, 474; Young in Saunders 1986, 7). noff = 1 mm/1000 let = 1 m3/km2/leto = 0,026 t/ha/leto; Saunders in Young 1983, 487; Young in Saunders 1986, 6). Razlike so posledica razlik v intenziteti padavin, rastlinstvu, erodibilnosti prsti, naklonu in dolìni pobo~ij. Kjer je ~lovek odstranil rastlinje, se po Saundersu in Youngu (1986, 482) erozija lahko pove~a tudi za dva reda velikosti, kjer pa nastajajo {e erozijski jarki, lahko erozija zna{a tudi med 1000 in 100.000 B. Po Youngu in Saundersu (1986, 10) je povr{insko spiranje »… dominanten … [erozijski, opomba avtorja] proces na semiaridnih obmo~jih …«. Slika 66 prikazuje povr{insko spiranje v razli~nih podnebnih pasovih in njegovo vlogo v sredozemskem podnebju. Na njej je ozna~en tudi razpon na{ih meritev povr{inskega spiranja, ki se sklada z navedbami Younga in Saundersa (1986, 7). 9.2.1 METODOLOGIJA PREU^EVANJA POVR[INSKEGA SPIRANJA (MED@LEBI^NE EROZIJE) Erozijo prsti v ve~ kot leto dolgem obdobju (od konca marca 2005 do konca aprila 2006) smo razi-skovali z rednimi tedenskimi meritvami na erozijskih poljih. Raziskave s pomo~jo erozijskih polj so bile prvi~ uporabljena leta 1915 v ameri{ki zvezni dràvi Utah (Loughran 1989, 216). Osem erozijskih polj smo v pore~ju Rokave, jùno od vasi Marezige, postavili na tri razli~ne rabe tal: na golo prst v mladem olj~niku (2), na travnik v zara{~anju (2) in v gozd (4). V gozdu smo erozijo prsti merili na dveh razli~nih naklonih. Erozijska polja so bila velika 1 m2, kar jih po velikostni delitvi erozijskih polj po Poesnu, Torriju in Bun-teju (1994, 141) uvr{~a med mikro- (angle{ko mikroplot; šmajhna’) oziroma mezo- (angle{ko mesoplot; šsrednje velika’) erozijska polja (slika 67). Za tak{no velikost erozijskih polj smo se odlo~ili, ker nam je glede na razpolòljiva fizi~na ({tevilo sodelujo~ih ljudi) in materialna (zlasti finan~na) sredstva {e omogo~a-la nemoteno terensko delo. Pri odlo~itvi za tak{no velikost je bila pomembna okoli{~ina tudi mednarodna primerljivost. Primerljive meritve erozije na erozijskih poljih, manj{ih od 1 m2, so opravljali na severozahodu [panije (Dunjó, Pardini in Gispert 2003; 2004). Tudi tam so meritve potekale eno leto, odtok in spro{~anje gradiva pa so merili na razli~nih rabah tal. Tako kot pore~je Dragonje je tudi preu~evano obmo~je v [paniji 125 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn mikroerozijsko polje (4 mm – 1 m ) 2 2 mezoerozijsko polje (100 cm – 100 m ) 2 2 makroerozijsko polje (10 m – 1 ha) 2 Slika 67: Velikostni razredi erozijskih polj po Poesnu in ostalih (1998, 52). v preteklem stoletju doìvelo mo~no deagrarizacijo in depopulacijo. Mo~no se je pove~al tudi delè gozda (Dunjó, Pardini in Gispert 2004, 241–242). Zna~ilno za degradacijo prsti v sredozemskih deèlah je, da je v veliki meri povezana s ~lovekom oziroma njegovimi socialnimi problemi (Dunjó, Pardini in Gispert 2004, 240). V zadnjih dveh stoletjih je pri{lo do izrazite spremembe kulturne pokrajine (Petek in Urbanc 2004, 99–102), saj je bilo opu{~enih mnogo obdelovalnih zemlji{~, ki jih dandanes prera{~a bodisi grmovno rastlinje bodisi gozd (Dunjó, Pardini in Gispert 2004, 242). V [paniji so med`lebi~no erozijo na 1 m2 velikih erozijskih poljih merili tudi v Pirenejih (Usón in Ramos 2001, 293) ter v pokrajini Murcia (Boix-Fayos in ostali 2007, 96). Pri velikosti erozijskih polj se moramo zavedati, da njihova dolìna dolo~a dolìno poti posameznih delcev (manj{i delci imajo ve~ji doseg od ve~jih) in da se z njenim nara{~anjem zmanj{uje odto~ni koeficient (Parsons in ostali 2006, 1384, 1391–1392). Parsons in ostali (2006, 1384, 1391) pi{ejo, da erozija na erozijskih poljih z razli~no dolìno do dolo~enega pragu nara{~a, potem pa se za~ne zmanj{evati. Najve~jo koli~ino erodiranega gradiva so ugotovili na 7 m dolgih erozijskih poljih (Parsons in ostali 2006, 1390). Rejman, Usowicz in Debicki (1999) poro~ajo, da se z ve~anjem erozijskih polj koli~ina erodiranega gradiva zmanj{uje, saj se, ne glede na velikost erozijskega polja, iz njega erodira le gradivo v bliìni iztoka. 126 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 43: Delitev erozijskih polj na velikostne kategorije po razli~nih avtorjih. mikroerozijsko polje mezoerozijsko polje makroerozijsko polje vir 4 · 10–6–100 m2 10–2–102 m2 101–104 m2 Poesen, Torri in Bunte 1994, 141 100 cm2–100 m2 10 m2–1 ha Poesen, van Wesemael 4 mm2–1 m2 in Bunte 1998, 52 0,16 m2 0,04 m2 (majhno (veliko – – Bagarello in Ferro 2004, 141 mikroerozijsko mikroerozijsko polje) polje) 1 m2 oziroma manj kot 1m2 – – Dunjó, Pardini in Gispert 2003, 26; 2004, 242 5,4 m2 645 m2 – Wauchope in ostali 2004, 669 Konstrukcijsko zasnovo erozijskih polj smo na{li v ~lanku Vacce in ostalih (2000, 75; tudi Ollesch in Vacca, 2002, 26), za na~in njihove umestitve v pokrajino pa smo se oprli na deli Lala in Elliota (1994, 188) ter Dunja, Pardinija in Gisperta (2004, 104). V veliko pomo~ nam je bil ogled (12. 6. 2002) erozijskih polj v Abramih v hrva{ki Istri. Na{a kovinska ogrodja za erozijska polja je po na{i predlogi izdelal Joè [kufca iz Grosuplja. Erozijska polja so bila sestavljena iz treh plo~evinastih plo{~ dolìne 1 m in vi{ine 30 cm (ene zadaj in dveh ob straneh), ki so bile vkopane 10 cm globoko v preperino (enako globino navajata tudi Ollesch in Vacca 2002, 24), in plo~evinastega lijaka (spredaj), od katerega je bil odtok speljan po plasti~ni cevi v plasti~no (lovilno) posodo (30 l) vkopano v preperino. Tako lijak kot lovilna posoda sta bila pokrita, da ne bi zbirala padavinske vode. Plo~evinaste plo{~e so bile med seboj pritrjene z vijaki, lijak pa je bil nataknjen na stranski plo{~i. Vsi plo~evinasti deli erozijskega polja so bili vkopani v preperino tako, da je bilo polje lo~eno od okolice. Za meritve smo tako uporabili tako imenovana zaprta erozijska polja (angle{ko closed/bounded erosion plots). Posode, v katere se je stekal odtok iz erozijskega polja, smo praznili enkrat na teden. V tem seg-mentu se na{a metoda razlikuje od {panske (Dunjó, Pardini in Gispert 2004, 242), po kateri so posode praznili po vsakem padavinskem dogodku. Prav v tej razliki je pomanjkljivost na{e metode, saj je lahko v tednu dni tudi ve~ padavinskih dogodkov. To pomanjkljivost smo nameravali odpraviti z namestitvijo »… merilca pretoka s prekucnikom [na iztok erozijskega polja, opomba avtorja], ki bo [bi, opomba avtorja] omogo~il ~asovno spremljanje povr{inskega odtoka z erozijskih polj …« (Zorn in ostali 2007), a do izvedbe ni pri{lo. ^e je bila erozija, smo vsak teden z vsakega erozijskega polja pobrali po dva vzorca. Iz lovilnih posod smo pobrali vso me{anico vode in odplavljene prsti, iz plo~evinastih lijakov pa suhe vzorce prsti, ki niso dosegli lovilnih posod. V laboratoriju smo izmerili koli~ino vode v lovilnih posodah in dobili tedenski povr- {inski odtok (ml/teden), ter iz celotnega vzorca vzeli reprezentativen manj{i vzorec, ki smo ga dali analizirati v laboratorij In{tituta za zdravstveno hidrotehniko Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, kjer so po standardu DIN 38409-H2 ugotavljali koli~ino suspendiranih (neraztopljenih) snovi v njem. Vzorce so su{ili pri temperaturi od 103 do 105 °C (Navodila … 2003, 5). V postopku smo morali iz ve~je-ga vzorca narediti manj{ega, pri ~emer lahko zaradi nezadostnega me{anja vzorcev (dobro preme{an vzorec pomeni, da je suspendirano gradivo enakomerno razporejeno po posodi) ali zaradi na~ina vzor- ~enja pride do napak. Pri na{em vzor~enju smo privzeli, da je bilo po me{anju suspendirano gradivo v posodi razporejeno enakomerno. To je po dolo~itvi suspendiranega gradiva omogo~alo neposreden izra~un koli~ine suspendiranega gradiva v celotnem vzorcu (ekstrapolacijo laboratorijskih rezultatov na celotno koli~ino vode v lovilnih posodah), brez uporabe kalibracijskih krivulj, ki se jih uporablja za 127 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 1 m 30 cm 1 m 3,5 cm PRIMO@ GA[PERI^ Slike 68–70: Kovinsko ogrodje erozijskega polja. izra~unavanje suspendiranega gradiva v celotnem vzorcu, ~e suspendirano gradivo tudi po me{anju ni enakomerno razporejeno po posodi (Bagarello in Ferro 1998, 1152). Skupno koli~ino erodirane prsti smo dobili s se{tevkom skupne koli~ine suspendiranega gradiva in gradiva, ujetega v plo~evinastem lijaku, ki smo ga posu{enega stehtali z elektronsko tehtnico. V neposredno bliìno erozijskih polj smo postavili deèmer s prekucnikom, ki je omogo~al spremljanje koli~ine in intenzitete padavin v posameznih padavinskih dogodkih. 128 Preglednica 44: Temeljni podatki o erozijskih poljih ( *8 tednov brez erozivnih padavin na poljih 3 in 4; 9 tednov brez erozivnih padavin na poljih 1, 2, 6 in 8; 10 tednov brez erozivnih padavin na poljih 5 in 7; dvakratno vzor~enje na 14 dni, ker so bile v ~asu na{ega rednega tedenskega obiska padavine in nismo prekinjali erozivnega dogodka; **do izpadov je prihajalo zaradi prevrnjene lovilne posode (kadar je luknjo, kjer je bila lovilna posoda, zalila prevelika koli~ina talne vode) in iztaknjene cevi, ki povezuje lijak z lovilno posodo; ***meritve naklonov smo opravili s pantometrom (Cox 1990, 94–95; Komac 2006, 33); ****velikost konstrukcije erozijskih polj je 1 m2, ob umestitvi pa je bila povr{ina zaradi teàv pri ume{~anju plo~evinastega lijaka (pomembneje je bilo umestiti lijak tako, da voda ne bi tekla mimo) in zaradi naklona pobo~ij nekoliko zmanj{ana; 1 57 tednov, 2 55 tednov, 3 56 tednov, 4 52 tednov. raba tal erozijsko polje obdobje meritev naklon*** povr{ina polja**** Gauss-Krügerjeve nadmorska vi{ina ekspozicija {tevilo uspe{nih izpad meritev** (°) povpre~je (°) m2 koordinate polja m azimut (°) meritev* ({tevilo) gola prst 1 24. 3. 2005– 6,45 5,53 0,994 X 5406103 175 185 42 4 v olj~niku 26. 4. 20061 Y 5040005 2 24. 3. 2005– 4,60 0,997 X 5406108 175 182 46 0 26. 4. 20061 Y 5040005 travnik v zara{~anju 3 7. 4. 2005– 9,25 9,35 0,987 X 5406103 174 185 38 7 26. 4. 20062 Y 5040001 4 7. 4. 2005– 9,45 0,986 X 5406104 174 196 31 14 26. 4. 20062 Y 5039998 gozd 5 31. 3. 2005– 8,88 7,76 0,988 X 5406043 175 230 36 8 26. 4. 20063 Y 5040019 6 28. 4. 2005– 6,65 0,993 X 5406050 175 200 35 6 26. 4. 20064 Y 5040010 7 31. 3. 2005– 22,20 21,40 0,926 X 5406034 173 270 43 1 GEOGRAFIJ 26. 4. 20063 Y 5040023 8 28. 4. 2005– 20,60 0,936 X 5406034 173 285 41 0 26. 4. 20064 Y 5040020 A SLO VENIJE 18 129 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 20054. , 21.C OMA Slika 71: Prelivanje tedenskega odtoka in suspendiranega gradiva iz lovilne posode. BLA@ K C OMA Slika 72: Meritev naklona erozijskega polja s pantometrom (Komac 2006, 33). BLA@ K Po koncu meritev se je izkazalo, da so bile za na{e meritve primerne lovilne posode s prostornino 30 l, saj do prelivanja iz njih ni pri{lo v nobenem tedenskem obdobju. Za to (subjektivno) velikost posod smo se odlo~ili, ker tak{no, do vrha napolnjeno posodo iz luknje, kjer je name{~ena, {e lahko dvigne en ~lovek. Pri meritvah nam je najve~ preglavic povzro~ala talna voda, ki se je ob obilnih padavinah dvignila ~ez raven v globini okrog 0,5 m, kolikor so bile globoke luknje z lovilnimi posodami. V teh primerih je talna voda posode prevrnila ali pa jih toliko dvignila, da se je iztaknila cev, ki je lijak povezovala s posodo. 130 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 2005 2005 4. 4. , 21.C ZORN, 13. OMA A TIJ MA BLA@ K Slika 73: Erozijsko polje 1 na goli prsti v mladem Slika 75: Erozijska polja 1 do 4; spredaj polje 4, olj~niku in povr{inski odtok, ki je bil ujet v lovilno za njim polje 3, zadaj levo polje 1 in zadaj desno posodo v tednu med 7. 4. in 13. 4. 2005. Odtok polje 2. je prelit v posodo s prostornino 10 l. 20054. 2005 ZORN, 13. 7. A TIJ MA ZORN, 6. Slika 74: Erozijsko polje 2 na goli prsti v mladem A TIJ olj~niku in povr{inski odtok, ki je bil ujet v lovilno MA posodo v tednu med 7. 4. in 13. 4. 2005. Odtok Slika 76: Erozijski polji 3 (v ozadju) in 4 (v os- je prelit v posodo s prostornino 10 l. predju), postavljeni na travniku v zara{~anju. Ob obilnih padavinah se je v luknje stekal tudi povr{inski odtok iz okolice erozijskih polj, kar je imelo podobne negativne u~inke kot talna voda. V nasprotju s talno vodo, ki nam je ne glede na razne na~i-ne pritrjevanja posod nenehno povzro~ala teàve, smo problem povr{inskega odtoka iz okolice re{ili z jarki, ki smo jih skopali za erozijskimi polji in so vodo odvajali pro~ od lukenj. Najve~ teàv smo imeli na erozijskem polju 4, kjer je izpadla skoraj tretjina meritev. Ve~ja koli~ina talne vode pri tem polju je 131 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 2005 2005 4. 7. ZORN, 7. ZORN, 6. A A TIJ TIJ MA MA Slika 77: Rastlinje znotraj erozijskega polja 3 Slika 79: Rastlinje znotraj erozijskega polja 3 ob postavitvi zgodaj spomladi. poleti. 2005 2005 4. 7. ZORN, 7. ZORN, 6. A A TIJ TIJ MA MA Slika 78: Rastlinje znotraj erozijskega polja 4 Slika 80: Rastlinje znotraj erozijskega polja 4 ob postavitvi zgodaj spomladi. poleti. verjetno povezana s tem, da je bilo to polje med polji od 1 do 4 postavljeno najnìje na pobo~ju, zato je imelo najve~je zaledje. Opazna je bila tudi razlika v gozdu, kjer na ve~jem naklonu skoraj ni bilo izpada, na manj{em pa je na primer na erozijskem polju 5 izpadla skoraj petina meritev. To je verjetno povezano s hitrej{im odtekanjem talne vode iz lukenj za lovilne posode na ve~jem naklonu. V sredozemskem delu Evrope je erozija na goli prsti ve~ja kot v ostali Evropi (v Sredozemlju slabih 32 t/ha/leto, v ostali Evropi pa 17,3 t/ha/leto), a kljub ve~jim naklonom pri ve~ini polj{~in manj{a. Tako je na primer spro{~anje prsti pri ìtaricah v Sredozemlju 0,7 t/ha/leto, v ostali Evropi pa 3,5 t/ha/leto, kar Cerdan in ostali (2006, 506–507) razlagajo z dejstvom, da so sredozemske prsti bolj skeletne. Je pa v Sredozemlju erozija ve~ja na travinju (0,42 t/ha/leto v Sredozemlju oziroma 0,01 t/ha/leto v ostali Evropi), v gozdu (0,15 t/ha/leto v Sredozemlju oziroma 0,003 t/ha/leto v ostali Evropi) in pod grmovnim rastlinjem (0,54 t/ha/leto v Sredozemlju oziroma 0,13 t/ha/leto v ostali Evropi). Cerdan in ostali (2006, 507) pi{ejo, da je to »… verjetno povezano z razlikami v zgo{~enosti vegetacije …«, saj je po njihovem v Sredozemlju »… stalna vegetacija manj gosta …« in z »… manj{o listno povr{ino …«. 132 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 20063. ZORN, 15.A TIJ MA Slika 81: Erozijsko polje 5 v gozdu z manj{im 20053. naklonom; zadaj desno z rde~o pu{~ico ozna- ~eno erozijsko polje 6. ZORN, 31.A TIJ MA Slika 83: Erozijsko polje 7 v gozdu z ve~jim naklonom. 20063. ZORN, 15.A TIJ MA Slika 82: Erozijsko polje 6 v gozdu z manj{im 20054. naklonom. ZORN, 28.A TIJ MA Slika 84: Erozijsko polje 8 v gozdu z ve~jim naklonom. 133 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 20053. 20057. ZORN, 31. ZORN, 6. A A TIJ TIJ MA MA Slika 85: Listna povr{ina nad erozijskim poljem 5 Slika 87: Listna povr{ina nad erozijskim poljem 5 pred olistanjem. poleti. 20063. 20057. ZORN, 15. ZORN, 6. A A TIJ TIJ MA MA Slika 86: Listna povr{ina nad erozijskim poljem 6 Slika 88: Listna povr{ina nad erozijskim poljem 6 pred olistanjem. poleti. Preglednica 45: Specifi~no spro{~anje prsti po kategorijah rabe tal v Sredozemlju, po podatkih s 113 erozijskih polj (po Cerdanu in ostalih 2006, 508). raba tal povpre~ni naklon (°) povpre~na vi{ina povpre~ni letni povpre~na padavin (mm/leto) povr{inski odtok (%) erozija (t/ha/leto) gola prst 10,2 559 16,21 31,62 vinograd 9,3 640 18,19 16,64 zatravljen vinograd 13,2 582 5,72 1,92 zemlji{~e po poàru 16,0 466 8,63 1,54 krmne rastline 9,8 611 4,18 1,35 ìtarice 7,9 520 4,75 0,66 grmi~je 12,5 375 2,51 0,54 travinje 8,9 564 3,00 0,42 gozd 11,3 334 2,57 0,15 sadovnjak 10,8 467 0,15 0,05 povpre~je 10,6 500 – 7,87 134 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 2005 2005 3. 7. ZORN, 31. ZORN, 6. A A TIJ TIJ MA MA Slika 89: Listna povr{ina nad erozijskim poljem 7 Slika 91: Listna povr{ina nad erozijskim poljem 7 pred olistanjem. poleti. 20063. 20057. ZORN, 15. ZORN, 6. A A TIJ TIJ MA MA Slika 90: Listna povr{ina nad erozijskim poljem 8 Slika 92: Listna povr{ina nad erozijskim poljem 8 pred olistanjem. poleti. 20054. ZORN, 28.A TIJ MA Slika 93: Razlike v tedenski (21. 4. 2005–28. 4. 2005) koli~ini povr{inskega odtoka in koli~ini suspendiranega gradiva na erozijskih poljih 1, 2, 3, 4, 5 in 7. Odtok je prelit v posodo s prostornino 10 l. 135 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 9.2.2 MERITVE PO TEDNIH Erozijo prsti smo merili od 24. 3. 2005, ko smo postavili erozijski polji 1 in 2, do 26. 4. 2005. Rezultati tedenskih meritev so podani v preglednicah 46 do 49. Izra~unani so hitrost znièvanja povr{ja, tedenski deleì v letu, tedenska povratna doba (izra~un po Chowu, Maudmentu in Maysu 1988) v letu in tedenska verjetnost pojavljanja v letu, podan je tudi delè specifi~nega odtoka na teden. Vsi parametri so predstavljeni za dve letni obdobji, za leto od postavitve posameznega erozijskega polja (razli~no po poljih) in od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 (enotno za vsa polja). Preglednicam pripadajo~e slike kaèjo koli~ino erodiranega gradiva pri dolo~eni rabi tal po poljih na teden, kot tudi koli~ino in delè povr{inskega odtoka na teden, skupaj z dvema padavinskima parametroma. Na sliki 106 so skupaj predstavljeni podatki o tedenski eroziji prsti po rabah tal. S pomo~jo trendnih ~rt vidimo, da je bila tedenska erozija prsti dale~ najve~ja na goli prsti v olj~niku, v drugi polovici merilnega obdobja ji sledi erozija prsti v gozdu z ve~jim naklonom. Na tretjem mestu je gozd z manj{im naklonom, ki v prvi polovici merilnega obdobja na podlagi trendne ~rte izkazuje celo ve~jo erozijo, kot je bila izmerjena v gozdu z ve~jim naklonom. To je posledica tega, da je bilo pri ve~jem naklonu tèje umestiti lijak erozijskega polja v preperino in smo zato v prvem obdobju meritev pod lijakom izgubili kar nekaj povr{inskega odtoka in s tem suspendiranega gradiva. Najmanj prsti je bilo erodirane na travniku v zara{~anju, kar glede na gostoto pora{~enost (sliki 79 in 80) znotraj polj ni presene~enje. Razmerja med polji so podana tudi v preglednicah 50 in 51 in na sliki 108. V preglednici 50 so podana razmerja med rabami tal, ko so bile meritve uspe{ne na vseh rabah tal hkrati, v preglednici 51 pa so podana razmerja na podlagi razmerij med le dvema rabama tal hkrati. V preglednici 51 smo lahko pri posameznih rabah tal upo{tevali ve~je {tevilo tednov z uspe{nimi meritvami. Tudi iz teh preglednic vidimo, da je bila erozija najve~ja na goli prsti, najmanj{a pa na travniku. Zlasti pri preglednici 51 pridejo do izraza problemi z umestitvijo lijaka v gozdu z ve~jim naklonom, saj je iz preglednice razvidno, da je v gozdu z manj{im naklonom erozija celo malo ve~ja kot v gozdu z ve~jim naklonom. ) 1200 10.000 –1 h –1 ·· 1000 1000 ·mm ha 2 800 vin (MJ 100 600 10 erozija prsti (g/m ) 400 1 200 vine (mm) in erozivnost pada 0 0,1 pada 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2006 2006 2006 3. 2005* 2005* 2005* 2005* 2006* 4. 4. 5. 5. 6. 6. 7. 7. 2005** 2005**2005** 1. 1. 2006 2. 3. 4. 2006 8. 8. 9. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 2. 2006* 3. 3. 2006* 4. 2006* 31. 9. 1. 12. 12. 5. 2. 13. 28. 12. 26. 23. 6. 21. 5. 18. 19. 1. 30. 13. 16. 30. 13. 27. 10. 24. 7. 21. 15. 15. 26. polje 1 – izra~unane vrednosti polje 1 – merjene vrednosti polje 2 – izra~unane vrednosti polje 2 – merjene vrednosti povpre~je polj (merjene in izra~unane vrednosti) padavine erozivnost padavin trend povpre~ja polj – polinom {este stopnje Slika 94: Tedenske meritve erozije prsti in izbrane vremenske razmere na erozijskih poljih 1 in 2, na goli prsti v olj~niku od 24. 3. 2005 do 26. 4. 2006 ( *meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), **meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 136 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 1.000.000 1000 800 100.000 vine (ml) 600 2 10.000 400 1000 200 erozija prsti (g/m ) vr{inski odtok (ml) in pada 100 0 po 10 –200 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2006 2006 2006 2006 2006 3. 2005* 2005* 2005* 2005* 2006*2006* 2006* 2006* 4. 4. 5. 5. 6. 6. 7. 7. 2005** 2005**2005** 1. 1. 2. 3. 4. 8. 8. 9. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 2. 3. 3. 4. 31. 9. 1. 12. 12. 5. 2. 13. 28. 12. 26. 23. 6. 21. 5. 18. 19. 1. 30. 13. 16. 30. 13. 27. 10. 24. 7. 21. 15. 15. 26. odtok – polje 1 odtok – polje 2 odtok – povpre~je polj 1–2 padavine erozija prsti – povpre~je polj 1–2 erozija prsti – trend povpre~ja polj 1–2 – polinom {este stopnje odtok – trend povpre~ja polj 1–2 – polinom {este stopnje Slika 95: Povr{inski odtok in padavine na erozijskih poljih 1 in 2 po tednih ( *meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), **meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). ) 80 10.000 –1 h –1 70 ·· 1000 ·mm ha 60 50 vin (MJ 100 ega odtoka (ml) 40 10 vr{insk 30 20 delè po 1 10 vine (mm) in erozivnost pada 0 0,1 pada 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2006 2006 2006 2006 3. 2005* 2005* 2005*2005* 2006* 2006*2006* 2006* 4. 4. 5. 5. 6. 6. 7. 7. 2005** 2005**2005** 1. 1. 20062. 3. 4. 8. 8. 9. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 2. 3. 3. 4. 31. 9. 1. 12. 12. 5. 2. 13. 28. 12. 26. 23. 6. 21. 5. 18. 19. 1. 30. 13. 16. 30. 13. 27. 10. 24. 7. 21. 15. 15. 26. polje 1 polje 2 povpre~je polj 1–2 padavine erozivnost padavin trend povpre~ja polj 1–2 – polinom {este stopnje Slika 96: Delè povr{inskega odtoka na erozijskih poljih 1 in 2 po tednih ( *meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), **meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 137 138 Erozijski procesi v slo Preglednica 46: Tedenske meritve erozije prsti na erozijskih poljih 1 in 2, na goli prsti v olj~niku od 24. 3. 2005 do 26. 4. 2006 (*meritev v sredo; **meritev v petek; *** vetrna erozija; kurzivna pisava – izra~unana vrednost). erozijsko polje 1 meritev delè specifi~nega erozija (g/m2) erozija (kg/ha) znièvanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava delè povratna doba verjetnost pojava (ob ~etrtkih) odtoka (%) povr{ja (mm) (24. 3. 2005– v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu 23. 3. 2006) (24. 3. 2005– (24. 3. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– v 23. 3. 2006) 23. 3. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) enski Istr 31. 3. 2005 – 5,46 54,65 0,005 0,05 1,26 0,79 7. 4. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 i 13. 4. 2005* 9,96 167,58 1675,78 0,159 1,68 3,12 0,32 21. 4. 2005 23,38 125,70 1256,99 0,119 1,26 2,52 0,40 28. 4. 2005 25,97 402,46 4024,57 0,381 4,03 10,60 0,09 4. 5. 2005* – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 12. 5. 2005 30,69 391,70 3916,96 0,371 3,93 8,83 0,11 4,19 10,60 0,09 19. 5. 2005 27,92 385,71 3857,13 0,365 3,87 7,57 0,13 4,13 8,83 0,11 26. 5. 2005 – 0 0 0 0,00 1,20 0,83 0,00 1,20 0,83 2. 6. 2005 15,60 142,36 1423,59 0,135 1,43 2,79 0,36 1,52 3,12 0,32 9. 6. 2005 30,98 186,57 1865,68 0,177 1,87 3,53 0,28 2,00 3,79 0,26 16. 6. 2005 12,18 40,37 403,67 0,038 0,40 1,77 0,57 0,43 1,89 0,53 23. 6. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 30. 6. 2005 46,06 544,73 5447,30 0,516 5,46 17,67 0,06 5,83 17,67 0,06 6. 7. 2005* 25,08 360,91 3609,08 0,342 3,62 5,30 0,19 3,86 5,89 0,17 14. 7. 2005 8,65 46,22 462,19 0,044 0,46 1,89 0,53 0,49 2,12 0,47 21. 7. 2005 – 872,39 8723,92 0,826 8,74 26,50 0,04 9,33 26,50 0,04 28. 7. 2005 2,96 37,08 370,84 0,035 0,37 1,66 0,60 0,40 1,77 0,57 5. 8. 2005** 15,75 161,72 1617,23 0,153 1,62 2,94 0,34 1,73 3,31 0,30 12. 8. 2005** – 2797,63 27976,32 2,649 28,04 53,00 0,02 29,94 53,00 0,02 18. 8. 2005 – 176,57 1765,74 0,167 1,77 3,31 0,30 1,89 3,53 0,28 Matija Zor 26. 8. 2005** 28,14 366,35 3663,50 0,347 3,67 6,63 0,15 3,92 7,57 0,13 1. 9. 2005 48,65 364,46 3644,64 0,345 3,65 5,89 0,17 3,90 6,63 0,15 8. 9. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 n 16. 9. 2005** 4,65 69,56 695,59 0,066 0,70 2,04 0,49 0,74 2,30 0,43 22. 9. 2005 16,76 100,67 1006,69 0,095 1,01 2,30 0,43 1,08 2,65 0,38 30. 9. 2005** 50,18 431,41 4314,13 0,409 4,32 13,25 0,08 4,62 13,25 0,08 6. 10. 2005 39,02 317,04 3170,42 0,300 3,18 4,82 0,21 3,39 5,30 0,19 13. 10. 2005 20,71 29,67 296,72 0,028 0,30 1,47 0,68 0,32 1,56 0,64 19. 10. 2005* – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,833 27. 10. 2005 11,65 5,90 59,03 0,006 0,06 1,29 0,77 0,06 1,33 0,75 3. 11. 2005 50,73 34,78 347,84 0,033 0,35 1,61 0,62 0,37 1,71 0,58 10. 11. 2005 10,39 14,81 148,12 0,014 0,15 1,36 0,74 0,16 1,39 0,72 18. 11. 2005** 5,40 0,41 4,10 0,0004 0,004 1,23 0,81 0,004 1,23 0,81 24. 11. 2005*** – 75,31 753,10 0,071 0,75 2,12 0,47 0,81 2,41 0,42 1. 12. 2005 18,72 275,48 2754,80 0,261 2,76 4,42 0,23 2,95 4,82 0,21 7. 12. 2005* 21,95 232,05 2320,46 0,220 2,33 4,08 0,25 2,48 4,42 0,23 15. 12. 2005 8,18 12,20 121,98 0,012 0,12 1,33 0,75 0,13 1,36 0,74 21. 12. 2005* – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 30. 12. 2005** 26,27 66,03 660,29 0,063 0,66 1,96 0,51 0,71 2,21 0,45 5. 1. 2006 – 30,68 306,83 0,029 0,31 1,56 0,64 0,33 1,66 0,60 12. 1. 2006 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 19. 1. 2006 48,22 40,92 409,16 0,039 0,41 1,83 0,55 0,44 1,96 0,51 26. 1. 2006 – 88,69 886,91 0,084 0,89 2,21 0,45 0,95 2,52 0,40 2. 2. 2006 21,04 22,89 228,93 0,022 0,23 1,43 0,70 0,24 1,51 0,66 8. 2. 2006 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 15. 2. 2006* 16,07 125,46 1254,62 0,119 1,26 2,41 0,42 1,34 2,79 0,36 GEOGRAFIJ 23. 2. 2006 19,24 29,94 299,41 0,028 0,30 1,51 0,66 0,32 1,61 0,62 1. 3. 2006* 12,03 19,90 199,01 0,019 0,20 1,39 0,72 0,21 1,47 0,68 9. 3. 2006 19,23 201,79 2017,88 0,191 2,02 3,79 0,26 2,16 4,08 0,25 15. 3. 2006* 19,42 40,21 402,07 0,038 0,40 1,71 0,58 0,43 1,83 0,55 23. 3. 2006 12,40 135,33 1353,30 0,128 1,36 2,65 0,38 1,45 2,94 0,34 A SLO 30. 3. 2006 0,69 4,98 49,77 0,005 0,05 1,26 0,79 5. 4. 2006* 13,77 16,74 167,40 0,016 0,18 1,43 0,70 VENIJE 18 13. 4. 2006 20,08 42,30 422,99 0,040 0,45 2,04 0,49 139 20. 4. 2006 5,10 5,75 57,50 0,005 0,06 1,29 0,77 26. 4. 2006* – 0 0 0 0 1,20 0,83 140 Erozijski procesi v slo erozijsko polje 2 meritev delè specifi~nega erozija (g/m2) erozija (kg/ha) znièvanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava delè povratna doba verjetnost pojava (ob ~etrtkih) odtoka (%) povr{ja (mm) (24. 3. 2005– v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu 23. 3. 2006) (24. 3. 2005– (24. 3. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– 23. 3. 2006) 23. 3. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 31. 3. 2005 – 3,54 35,37 0,003 0,04 1,26 0,79 venski Istr 7. 4. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 13. 4. 2005* 3,12 92,55 925,48 0,088 0,94 2,79 0,36 21. 4. 2005 25,06 249,54 2495,43 0,236 2,53 4,42 0,23 i 28. 4. 2005 27,87 684,50 6844,99 0,648 6,95 13,25 0,08 4. 5. 2005* – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 12. 5. 2005 34,32 131,25 1312,49 0,124 1,33 3,12 0,32 1,48 3,53 0,28 19. 5. 2005 31,00 563,20 5631,98 0,533 5,72 8,83 0,11 6,35 10,60 0,09 26. 5. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 2. 6. 2005 13,76 129,05 1290,48 0,122 1,31 2,94 0,34 1,45 3,31 0,30 9. 6. 2005 31,75 201,68 2016,76 0,191 2,05 4,08 0,25 2,27 4,82 0,21 16. 6. 2005 11,02 33,26 332,63 0,031 0,34 1,61 0,62 0,37 1,71 0,58 23. 6. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 30. 6. 2005 43,49 722,51 7225,11 0,684 7,34 17,67 0,06 8,14 17,67 0,06 6. 7. 2005* 33,58 321,55 3215,46 0,304 3,27 5,89 0,17 3,62 6,63 0,15 14. 7. 2005 10,16 37,01 370,06 0,035 0,38 1,83 0,55 0,42 2,04 0,49 21. 7. 2005 68,00 833,66 8336,65 0,789 8,47 26,50 0,04 9,39 26,50 0,04 28. 7. 2005 2,71 34,44 344,42 0,033 0,35 1,77 0,57 0,39 1,89 0,53 5. 8. 2005** 21,72 140,32 1403,23 0,133 1,42 3,31 0,30 1,58 3,79 0,26 12. 8. 2005** 33,75 2673,44 26734,40 2,532 27,15 53,00 0,02 30,12 53,00 0,02 18. 8. 2005 19,31 168,74 1687,36 0,160 1,71 3,79 0,26 1,90 4,42 0,23 26. 8. 2005** 30,30 412,06 4120,59 0,390 4,18 7,57 0,13 4,64 8,83 0,11 Matija Zor 1. 9. 2005 56,76 358,07 3580,71 0,339 3,64 6,63 0,15 4,03 7,57 0,13 8. 9. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 16. 9. 2005** 4,73 53,83 538,35 0,051 0,55 2,12 0,47 0,61 2,41 0,42 n 22. 9. 2005 17,90 84,73 847,28 0,080 0,86 2,41 0,42 0,95 2,79 0,36 30. 9. 2005** 54,91 571,61 5716,15 0,541 5,80 10,60 0,09 6,44 13,25 0,08 6. 10. 2005 44,53 285,41 2854,09 0,270 2,90 5,30 0,19 3,22 5,89 0,17 13. 10. 2005 30,35 26,31 263,15 0,025 0,27 1,51 0,66 0,30 1,61 0,62 19. 10. 2005* – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 27. 10. 2005 10,73 4,98 49,85 0,005 0,05 1,29 0,77 0,06 1,33 0,75 3. 11. 2005 44,15 34,18 341,78 0,032 0,35 1,71 0,58 0,39 1,83 0,55 10. 11. 2005 13,43 19,19 191,93 0,018 0,19 1,43 0,70 0,22 1,51 0,66 18. 11. 2005** 4,94 0,35 3,45 0,0003 0,004 1,23 0,81 0,004 1,23 0,81 24. 11. 2005*** – 53,24 532,40 0,050 0,54 2,04 0,49 0,60 2,30 0,43 1. 12. 2005 19,93 168,59 1685,93 0,160 1,71 3,53 0,28 1,90 4,08 0,25 7. 12. 2005* 31,92 265,13 2651,31 0,251 2,69 4,82 0,21 2,99 5,30 0,19 15. 12. 2005 3,74 11,83 118,29 0,011 0,12 1,39 0,72 0,13 1,43 0,70 21. 12. 2005* – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 30. 12. 2005** 10,85 42,45 424,52 0,040 0,43 1,96 0,51 0,48 2,21 0,45 5. 1. 2006 13,84 29,32 293,21 0,028 0,30 1,56 0,64 0,33 1,66 0,60 12. 1. 2006 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 19. 1. 2006 63,46 6,10 61,02 0,006 0,06 1,33 0,75 0,07 1,36 0,74 26. 1. 2006 – 55,77 557,74 0,053 0,57 2,21 0,45 0,63 2,52 0,40 2. 2. 2006 23,21 8,07 80,70 0,008 0,08 1,36 0,74 0,09 1,39 0,72 8. 2. 2006 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 15. 2. 2006* 14,99 66,85 668,45 0,063 0,68 2,30 0,43 0,75 2,65 0,38 23. 2. 2006 9,94 22,45 224,47 0,021 0,23 1,47 0,68 0,25 1,56 0,64 GEOGRAFIJ 1. 3. 2006* 5,09 37,29 372,92 0,035 0,38 1,89 0,53 0,42 2,12 0,47 9. 3. 2006 6,79 88,77 887,73 0,084 0,90 2,65 0,38 1,00 3,12 0,32 15. 3. 2006* 3,78 33,90 339,00 0,032 0,34 1,66 0,60 0,38 1,77 0,57 23. 3. 2006 9,31 87,27 872,73 0,083 0,89 2,52 0,40 0,98 2,94 0,34 A SLO 30. 3. 2006 – 3,80 38,02 0,004 0,04 1,26 0,79 5. 4. 2006* 6,76 13,53 135,31 0,013 0,15 1,47 0,68 VENIJE 18 13. 4. 2006 10,14 35,21 352,14 0,033 0,40 1,96 0,51 141 20. 4. 2006 5,80 4,94 49,44 0,005 0,06 1,29 0,77 26. 4. 2006* – 0 0 0 0 1,20 0,83 142 Erozijski procesi v slo povpre~je polj 1 in 2 meritev delè specifi~nega erozija (g/m2) erozija (kg/ha) znièvanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava delè povratna doba verjetnost pojava (ob ~etrtkih) odtoka (%) povr{ja (mm) (24. 3. 2005– v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu 23. 3. 2006) (24. 3. 2005– (24. 3. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– 23. 3. 2006) 23. 3. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 31. 3. 2005– 4,50 45,01 0,004 0,04 1,26 0,79 venski Istr 7. 4. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 13. 4. 2005* 6,54 130,06 1300,63 0,123 1,27 2,65 0,38 21. 4. 2005 24,22 187,62 1876,21 0,178 1,93 3,53 0,28 i 28. 4. 2005 26,92 543,48 5434,78 0,515 5,57 13,25 0,08 4. 5. 2005* – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 12. 5. 2005 32,51 261,47 2614,72 0,248 2,52 4,82 0,21 2,74 5,30 0,19 19. 5. 2005 29,46 474,46 4744,55 0,449 4,84 8,83 0,11 5,27 10,60 0,09 26. 5. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 2. 6. 2005 14,68 135,70 1357,04 0,129 1,36 2,79 0,36 1,48 3,12 0,32 9. 6. 2005 31,36 194,12 1941,22 0,184 1,98 3,79 0,26 2,16 4,08 0,25 16. 6. 2005 11,60 36,82 368,15 0,035 0,38 1,77 0,57 0,41 1,89 0,53 23. 6. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 30. 6. 2005 44,78 633,62 6336,21 0,600 6,47 17,67 0,06 7,04 17,67 0,06 6. 7. 2005* 29,33 341,23 3412,27 0,323 3,48 5,89 0,17 3,79 6,63 0,15 14. 7. 2005 9,40 41,61 416,13 0,039 0,42 1,89 0,53 0,46 2,12 0,47 21. 7. 2005 68,00 833,66 8336,65 0,789 8,51 26,50 0,04 9,27 26,50 0,04 28. 7. 2005 2,84 35,76 357,63 0,034 0,37 1,71 0,58 0,40 1,83 0,55 5. 8. 2005** 18,73 151,02 1510,23 0,143 1,54 3,12 0,32 1,68 3,53 0,28 12. 8. 2005** 33,75 2673,44 26734,40 2,532 27,29 53,00 0,02 29,72 53,00 0,02 18. 8. 2005 19,31 168,74 1687,36 0,160 1,72 3,31 0,30 1,88 3,79 0,26 26. 8. 2005** 29,22 389,20 3892,04 0,369 3,97 7,57 0,13 4,33 8,83 0,11 Matija Zor 1. 9. 2005 52,71 361,27 3612,68 0,342 3,69 6,63 0,15 4,02 7,57 0,13 8. 9. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 16. 9. 2005** 4,69 61,70 616,97 0,058 0,63 2,12 0,47 0,69 2,41 0,42 n 22. 9. 2005 17,33 92,70 926,98 0,088 0,95 2,30 0,43 1,03 2,65 0,38 30. 9. 2005** 52,54 501,51 5015,14 0,475 5,12 10,60 0,09 5,58 13,25 0,08 6. 10. 2005 41,78 301,23 3012,25 0,285 3,08 5,30 0,19 3,35 5,89 0,17 13. 10. 2005 25,53 27,99 279,94 0,027 0,29 1,51 0,66 0,31 1,61 0,62 19. 10. 2005* – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 27. 10. 2005 11,19 5,44 54,44 0,005 0,06 1,29 0,77 0,06 1,33 0,75 3. 11. 2005 47,44 34,48 344,81 0,033 0,35 1,66 0,60 0,38 1,77 0,57 10. 11. 2005 11,91 17,00 170,03 0,016 0,17 1,39 0,72 0,19 1,47 0,68 18. 11. 2005** 5,17 0,38 3,78 0,0004 0,004 1,23 0,81 0,004 1,23 0,81 24. 11. 2005*** – 53,24 532,40 0,050 0,54 1,96 0,51 0,59 2,21 0,45 1. 12. 2005 19,32 222,04 2220,37 0,210 2,27 4,08 0,25 2,47 4,42 0,23 7. 12. 2005* 26,94 248,59 2485,89 0,235 2,54 4,42 0,23 2,76 4,82 0,21 15. 12. 2005 5,96 12,01 120,14 0,011 0,12 1,33 0,75 0,13 1,36 0,74 21. 12. 2005* – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 30. 12. 2005** 18,56 54,24 542,40 0,051 0,55 2,04 0,49 0,60 2,30 0,43 5. 1. 200 13,84 29,32 293,21 0,028 0,30 1,61 0,62 0,33 1,71 0,58 12. 1. 2006 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 19. 1. 2006 55,84 23,51 235,09 0,022 0,24 1,43 0,70 0,26 1,51 0,66 26. 1. 2006 – 72,23 722,33 0,068 0,74 2,21 0,45 0,80 2,52 0,40 2. 2. 2006 22,13 15,48 154,82 0,015 0,16 1,36 0,74 0,17 1,43 0,70 8. 2. 2006 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 15. 2. 2006* 15,53 96,15 961,54 0,091 0,98 2,41 0,42 1,07 2,79 0,36 23. 2. 2006 14,59 26,19 261,94 0,025 0,27 1,47 0,68 0,29 1,56 0,64 GEOGRAFIJ 1. 3. 2006* 8,56 28,60 285,96 0,027 0,29 1,56 0,64 0,32 1,66 0,60 9. 3. 2006 13,01 145,28 1452,80 0,138 1,48 2,94 0,34 1,62 3,31 0,30 15. 3. 2006* 11,60 37,05 370,54 0,035 0,38 1,83 0,55 0,41 1,96 0,51 23. 3. 2006 10,86 111,30 1113,02 0,105 1,14 2,52 0,40 1,24 2,94 0,34 A SLO 30. 3. 2006 – 4,39 43,89 0,004 0,05 1,26 0,79 5. 4. 2006* 10,26 15,14 151,35 0,014 0,17 1,39 0,72 VENIJE 18 13. 4. 2006 15,11 38,76 387,57 0,037 0,43 2,04 0,49 143 20. 4. 2006 5,45 5,35 53,47 0,005 0,06 1,29 0,77 26. 4. 2006* – 0 0 0 0 1,20 0,83 144 Erozijski procesi v slo Preglednica 47: Tedenske meritve erozije prsti na erozijskih poljih 3 in 4, na travniku v zara{~anju od 7. 4. 2005 do 26. 4. 2006 (*meritev v sredo; **meritev v petek; kurzivna pisava – izra~unana vrednost). erozijsko polje 3 meritev delè specifi~nega erozija (g/m2) erozija (kg/ha) znièvanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava delè povratna doba verjetnost pojava (ob ~etrtkih) odtoka (%) povr{ja (mm) (7. 4. 2005– v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu 5. 4. 2006) (7. 4. 2005– (7. 4. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– v 5.4. 2006) 5. 4. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) enski Istr 13. 4. 2005* – 13,47 134,72 0,013 5,72 17,67 0,06 21. 4. 2005 7,41 6,51 65,14 0,006 2,76 5,89 0,17 i 28. 4. 2005 7,09 12,25 122,52 0,012 5,20 13,25 0,08 4. 5. 2005* – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 12. 5. 2005 8,67 40,21 402,12 0,038 17,06 26,50 0,04 19,58 26,50 0,04 19. 5. 2005 6,55 8,92 89,20 0,008 3,79 8,83 0,11 4,34 13,25 0,08 26. 5. 2005 – 0 0 0 0,00 1,20 0,83 0,00 1,23 0,81 2. 6. 2005 6,43 4,42 44,21 0,004 1,88 2,94 0,34 2,15 3,53 0,28 9. 6. 2005 8,78 5,53 55,28 0,005 2,35 3,79 0,26 2,69 4,82 0,21 16. 6. 2005 6,38 1,59 15,86 0,002 0,67 1,89 0,53 0,77 2,12 0,47 23. 6. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 30. 6. 2005 11,31 5,86 58,62 0,006 2,49 4,42 0,23 2,85 5,89 0,17 6. 7. 2005* 7,54 4,60 45,98 0,004 1,95 3,12 0,32 2,24 3,79 0,26 14. 7. 2005 5,79 2,04 20,38 0,002 0,86 2,12 0,47 0,99 2,41 0,42 21. 7. 2005 13,85 4,83 48,32 0,005 2,05 3,53 0,28 2,35 4,42 0,23 28. 7. 2005 4,98 1,36 13,59 0,001 0,58 1,71 0,58 0,66 1,89 0,53 5. 8. 2005** 10,26 1,05 10,48 0,001 0,44 1,39 0,72 0,51 1,51 0,66 12. 8. 2005** – 40,96 409,58 0,039 17,38 53,00 0,02 19,95 53,00 0,02 18. 8. 2005 4,82 3,99 39,92 0,004 1,69 2,65 0,38 1,94 3,12 0,32 26. 8. 2005** – 5,96 59,63 0,006 2,53 4,82 0,21 2,90 6,63 0,15 Matija Zor 1. 9. 2005 – 5,53 55,35 0,005 2,35 4,08 0,25 2,70 5,30 0,19 8. 9. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 16. 9. 2005** 6,60 3,60 35,96 0,003 1,53 2,52 0,40 1,75 2,94 0,34 n 22. 9. 2005 9,06 1,36 13,55 0,001 0,58 1,66 0,60 0,66 1,83 0,55 30. 9. 2005** – 7,68 76,83 0,007 3,26 7,57 0,13 3,74 10,60 0,09 6. 10. 2005 9,84 6,35 63,47 0,006 2,69 5,30 0,19 3,09 7,57 0,13 13. 10. 2005 9,02 1,40 14,01 0,001 0,59 1,83 0,55 0,68 2,04 0,49 19. 10. 2005* – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,20 0,83 27. 10. 2005 7,51 2,08 20,79 0,002 0,88 2,21 0,45 1,01 2,52 0,40 3. 11. 2005 8,43 1,28 12,81 0,001 0,54 1,56 0,64 0,62 1,71 0,58 10. 11. 2005 8,56 1,06 10,62 0,001 0,45 1,43 0,70 0,52 1,56 0,64 18. 11. 2005** – 0,01 0,06 0,00001 0,002 1,23 0,81 0,003 1,26 0,79 24. 11. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 1. 12. 2005 – 6,93 69,26 0,007 2,94 6,63 0,15 3,37 8,83 0,11 7. 12. 2005* 6,17 4,80 48,02 0,005 2,04 3,31 0,30 2,34 4,08 0,25 15. 12. 2005 5,67 0,43 4,31 0,0004 0,18 1,26 0,79 0,21 1,29 0,77 21. 12. 2005* – 0 0 0 0,00 1,20 0,83 0,00 1,23 0,81 30. 12. 2005** 7,74 1,28 12,81 0,001 0,54 1,61 0,62 0,62 1,77 0,57 5. 1. 2006 – 0,45 4,49 0,0004 0,19 1,29 0,77 0,22 1,33 0,75 12. 1. 2006 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 19. 1. 2006 12,53 1,36 13,59 0,001 0,58 1,77 0,57 0,66 1,96 0,51 26. 1. 2006 – 4,31 43,11 0,004 1,83 2,79 0,36 2,10 3,31 0,30 2. 2. 2006 10,10 1,26 12,56 0,001 0,53 1,51 0,66 0,61 1,66 0,60 8. 2. 2006 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 15. 2. 2006* 3,37 3,13 31,26 0,003 1,33 2,41 0,42 1,52 2,79 0,36 23. 2. 2006 4,76 9,52 95,20 0,009 4,04 10,60 0,09 4,64 17,67 0,06 GEOGRAFIJ 1. 3. 2006* 7,60 1,24 12,44 0,001 0,53 1,47 0,68 0,61 1,61 0,62 9. 3. 2006 5,87 1,82 18,18 0,002 0,77 2,04 0,49 0,89 2,30 0,43 15. 3. 2006* 6,41 2,26 22,64 0,002 0,96 2,30 0,43 1,10 2,65 0,38 23. 3. 2006 – 1,71 17,05 0,002 0,72 1,96 0,51 0,83 2,21 0,45 A SLO 30. 3. 2006 5,98 0,74 7,43 0,001 0,32 1,36 0,74 0,36 1,39 0,72 5. 4. 2006* 6,26 0,52 5,23 0,0005 0,22 1,33 0,75 0,25 1,36 0,74 VENIJE 18 13. 4. 2006 8,12 0,97 9,71 0,001 0,47 1,47 0,68 145 20. 4. 2006 9,03 0,95 9,46 0,001 0,46 1,43 0,70 26. 4. 2006* – 0 0 0 0 1,23 0,81 146 Erozijski procesi v slo erozijsko polje 4 meritev delè specifi~nega erozija (g/m2) erozija (kg/ha) znièvanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava delè povratna doba verjetnost pojava (ob ~etrtkih) odtoka (%) povr{ja (mm) (7. 4. 2005– v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu 5. 4. 2006) (7. 4. 2005– (7. 4. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– 5.4. 2006) 5. 4. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 13. 4. 2005* 1,90 10,54 105,40 0,010 7,14 26,50 0,04 venski Istr 21. 4. 2005 1,35 4,14 41,36 0,004 2,80 5,30 0,19 28. 4. 2005 2,11 3,76 37,58 0,004 2,55 4,82 0,21 4. 5. 2005* – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 i 12. 5. 2005 4,52 1,85 18,53 0,002 1,26 2,30 0,43 1,41 2,65 0,38 19. 5. 2005 4,92 4,52 45,22 0,004 3,06 5,89 0,17 3,45 6,63 0,15 26. 5. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 2. 6. 2005 4,35 3,11 31,11 0,003 2,11 3,79 0,26 2,38 4,82 0,21 9. 6. 2005 5,87 3,28 32,79 0,003 2,22 4,08 0,25 2,50 5,30 0,19 16. 6. 2005 3,56 0,82 8,18 0,001 0,55 1,47 0,68 0,62 1,56 0,64 23. 6. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 30. 6. 2005 5,56 4,56 45,62 0,004 3,09 6,63 0,15 3,48 7,57 0,13 6. 7. 2005* 2,93 1,98 19,83 0,002 1,34 2,79 0,36 1,51 3,31 0,30 14. 7. 2005 4,19 1,42 14,15 0,001 0,96 1,77 0,57 1,08 1,96 0,51 21. 7. 2005 3,15 1,89 18,93 0,002 1,28 2,52 0,40 1,45 2,94 0,34 28. 7. 2005 3,61 1,47 14,72 0,001 1,00 1,89 0,53 1,12 2,12 0,47 5. 8. 2005** 5,15 1,36 13,64 0,001 0,92 1,71 0,58 1,04 1,89 0,53 12. 8. 2005** – 40,96 409,58 0,039 27,74 53,00 0,02 31,27 53,00 0,02 18. 8. 2005 – 2,89 28,91 0,003 1,96 3,53 0,28 2,21 4,42 0,23 26. 8. 2005** – 5,96 59,63 0,006 4,04 13,25 0,08 4,55 17,67 0,06 1. 9. 2005 – 5,53 55,35 0,005 3,75 10,60 0,09 4,23 13,25 0,08 Matija Zor 8. 9. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 16. 9. 2005** 5,30 2,59 25,87 0,002 1,75 3,12 0,32 1,98 3,79 0,26 22. 9. 2005 11,16 1,46 14,65 0,001 0,99 1,83 0,55 1,12 2,04 0,49 n 30. 9. 2005** – 7,68 76,83 0,007 5,20 17,67 0,06 5,87 26,50 0,04 6. 10. 2005 – 0,02 0,15 0,00001 0,01 1,26 0,79 0,01 1,29 0,77 13. 10. 2005 – 1,01 10,14 0,001 0,69 1,61 0,62 0,77 1,71 0,58 19. 10. 2005* – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 27. 10. 2005 7,66 2,36 23,57 0,002 1,60 2,94 0,34 1,80 3,53 0,28 3. 11. 2005 6,66 1,28 12,83 0,001 0,87 1,66 0,60 0,98 1,83 0,55 10. 11. 2005 9,59 1,73 17,28 0,002 1,17 2,21 0,45 1,32 2,52 0,40 18. 11. 2005** – 0,01 0,06 0,00001 0,004 1,23 0,81 0,004 1,26 0,79 24. 11. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 1. 12. 2005 – 5,02 50,16 0,005 3,40 8,83 0,11 3,83 10,60 0,09 7. 12. 2005* – 3,48 34,78 0,003 2,36 4,42 0,23 2,66 5,89 0,17 15. 12. 2005 18,27 0,91 9,06 0,001 0,61 1,51 0,66 0,69 1,61 0,62 21. 12. 2005* – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 30. 12. 2005** – 0,93 9,28 0,001 0,63 1,56 0,64 0,71 1,66 0,60 5. 1. 2006 – 0,45 4,49 0,0004 0,30 1,29 0,77 0,34 1,33 0,75 12. 1. 2006 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 19. 1. 2006 20,48 4,62 46,20 0,004 3,13 7,57 0,13 3,53 8,83 0,11 26. 1. 2006 – 2,77 27,69 0,003 1,88 3,31 0,30 2,11 4,08 0,25 2. 2. 2006 20,10 0,52 5,20 0,0005 0,35 1,33 0,75 0,40 1,36 0,74 8. 2. 2006 – 0 0 0 0,00 1,20 0,83 0 1,23 0,81 15. 2. 2006* 16,35 1,72 17,19 0,002 1,16 2,12 0,47 1,31 2,41 0,42 23. 2. 2006 15,72 1,98 19,76 0,002 1,34 2,65 0,38 1,51 3,12 0,32 GEOGRAFIJ 1. 3. 2006* 15,58 0,73 7,31 0,001 0,50 1,43 0,70 0,56 1,51 0,66 9. 3. 2006 12,21 1,86 18,57 0,002 1,26 2,41 0,42 1,42 2,79 0,36 15. 3. 2006* – 1,64 16,39 0,002 1,11 1,96 0,51 1,25 2,21 0,45 23. 3. 2006 – 1,71 17,05 0,002 1,16 2,04 0,49 1,30 2,30 0,43 A SLO 30. 3. 2006 14,14 0,59 5,94 0,001 0,40 1,39 0,72 0,45 1,43 0,70 5. 4. 2006* 10,35 0,53 5,28 0,001 0,36 1,36 0,74 0,40 1,39 0,72 VENIJE 18 13. 4. 2006 14,51 0,69 6,93 0,001 0,53 1,47 0,68 147 20. 4. 2006 9,20 1,07 10,75 0,001 0,82 1,77 0,57 26. 4. 2006* – 0 0 0 0 1,23 0,81 148 Erozijski procesi v slo povpre~je polj 3 in 4 meritev delè specifi~nega erozija (g/m2) erozija (kg/ha) znièvanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava delè povratna doba verjetnost pojava (ob ~etrtkih) odtoka (%) povr{ja (mm) (7. 4. 2005– v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu 5. 4. 2006) (7. 4. 2005– (7. 4. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– 5.4. 2006) 5. 4. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 13. 4. 2005* 1,90 12,01 120,06 0,011 6,26 17,67 0,06 venski Istr 21. 4. 2005 4,38 5,32 53,25 0,005 2,78 4,82 0,21 28. 4. 2005 4,60 8,01 80,05 0,008 4,18 13,25 0,08 4. 5. 2005* – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 i 12. 5. 2005 6,59 21,03 210,32 0,020 10,97 26,50 0,04 12,51 26,50 0,04 19. 5. 2005 5,73 6,72 67,21 0,006 3,51 8,83 0,11 4,00 13,25 0,08 26. 5. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 2. 6. 2005 5,39 3,77 37,66 0,004 1,97 3,53 0,28 2,24 4,42 0,23 9. 6. 2005 7,33 4,40 44,03 0,004 2,30 4,08 0,25 2,62 5,30 0,19 16. 6. 2005 4,97 1,20 12,02 0,001 0,63 1,51 0,66 0,71 1,66 0,60 23. 6. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 30. 6. 2005 8,44 5,21 52,12 0,005 2,72 4,42 0,23 3,10 5,89 0,17 6. 7. 2005* 5,24 3,29 32,91 0,003 1,72 2,79 0,36 1,96 3,31 0,30 14. 7. 2005 4,99 1,73 17,27 0,002 0,90 1,96 0,51 1,03 2,21 0,45 21. 7. 2005 8,50 3,36 33,63 0,003 1,75 2,94 0,34 2,00 3,53 0,28 28. 7. 2005 4,29 1,42 14,16 0,001 0,74 1,83 0,55 0,84 2,04 0,49 5. 8. 2005** 7,71 1,21 12,06 0,001 0,63 1,56 0,64 0,72 1,71 0,58 12. 8. 2005** – 40,96 409,58 0,039 21,37 53,00 0,02 24,36 53,00 0,02 18. 8. 2005 4,82 3,44 34,42 0,003 1,80 3,12 0,32 2,05 3,79 0,26 26. 8. 2005** – 5,96 59,63 0,006 3,11 6,63 0,15 3,55 8,83 0,11 1. 9. 2005 – 5,53 55,35 0,005 2,89 5,30 0,19 3,29 6,63 0,15 Matija Zor 8. 9. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 16. 9. 2005** 5,95 3,09 30,92 0,003 1,61 2,52 0,40 1,84 2,94 0,34 22. 9. 2005 10,11 1,41 14,10 0,001 0,74 1,77 0,57 0,84 1,96 0,51 n 30. 9. 2005** – 7,68 76,83 0,007 4,01 10,60 0,09 4,57 17,67 0,06 6. 10. 2005 9,84 3,18 31,81 0,003 1,66 2,65 0,38 1,89 3,12 0,32 13. 10. 2005 9,02 1,21 12,07 0,001 0,63 1,61 0,62 0,72 1,77 0,57 19. 10. 2005* – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 27. 10. 2005 7,58 2,22 22,18 0,002 1,16 2,21 0,45 1,32 2,52 0,40 3. 11. 2005 7,55 1,28 12,82 0,001 0,67 1,66 0,60 0,76 1,83 0,55 10. 11. 2005 9,07 1,39 13,95 0,001 0,73 1,71 0,58 0,83 1,89 0,53 18. 11. 2005** – 0,01 0,06 0,00001 0,003 1,23 0,81 0,003 1,26 0,79 24. 11. 2005 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 1. 12. 2005 – 5,97 59,71 0,006 3,12 7,57 0,13 3,55 10,60 0,09 7. 12. 2005* 6,17 4,14 41,40 0,004 2,16 3,79 0,26 2,46 4,82 0,21 15. 12. 2005 11,97 0,67 6,69 0,001 0,35 1,36 0,74 0,40 1,39 0,72 21. 12. 2005* – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 30. 12. 2005** 7,74 1,10 11,05 0,001 0,58 1,47 0,68 0,66 1,61 0,62 5. 1. 2006 – 0,45 4,49 0,0004 0,23 1,26 0,79 0,27 1,29 0,77 12. 1. 2006 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 19. 1. 2006 16,50 2,99 29,89 0,003 1,56 2,41 0,42 1,78 2,79 0,36 26. 1. 2006 – 3,54 35,40 0,003 1,85 3,31 0,30 2,11 4,08 0,25 2. 2. 2006 15,10 0,89 8,88 0,001 0,46 1,39 0,72 0,53 1,47 0,68 8. 2. 2006 – 0 0 0 0 1,20 0,83 0 1,23 0,81 15. 2. 2006* 9,86 2,42 24,22 0,002 1,26 2,30 0,43 1,44 2,65 0,38 23. 2. 2006 10,24 5,75 57,48 0,005 3,00 5,89 0,17 3,42 7,57 0,13 GEOGRAFIJ 1. 3. 2006* 11,59 0,99 9,88 0,001 0,52 1,43 0,70 0,59 1,51 0,66 9. 3. 2006 9,04 1,84 18,37 0,002 0,96 2,04 0,49 1,09 2,30 0,43 15. 3. 2006* 6,41 1,95 19,52 0,002 1,02 2,12 0,47 1,16 2,41 0,42 23. 3. 2006 – 1,71 17,05 0,002 0,89 1,89 0,53 1,01 2,12 0,47 A SLO 30. 3. 2006 10,06 0,67 6,68 0,001 0,35 1,33 0,75 0,40 1,36 0,74 5. 4. 2006* 8,31 0,53 5,25 0,000 0,27 1,29 0,77 0,31 1,33 0,75 VENIJE 18 13. 4. 2006 11,31 0,83 8,32 0,001 0,49 1,43 0,70 149 20. 4. 2006 9,12 1,01 10,10 0,001 0,60 1,56 0,64 26. 4. 2006* – 0 0 0 0 1,23 0,81 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn ) 25 10.000 –1 h –1 ·· 20 1000 ·mm ha 2 vin (MJ 15 100 10 10 erozija prsti (g/m ) 5 1 vine (mm) in erozivnost pada 0 0,1 pada 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2006 2006 2006 2006 2006 3. 2005* 2005* 2005* 2005* 2006*2006* 2006* 2006* 4. 4. 5. 5. 6. 6. 7. 7. 2005** 2005**2005** 1. 1. 2. 3. 4. 8. 8. 9. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 2. 3. 3. 4. 31. 9. 1. 12. 12. 5. 2. 13. 28. 12. 26. 23. 6. 21. 5. 18. 19. 1. 30. 13. 16. 30. 13. 27. 10. 24. 7. 21. 15. 15. 26. polje 3 – izra~unane vrednosti polje 3 – merjene vrednosti polje 4 – izra~unane vrednosti polje 4 – merjene vrednosti povpre~je polj (merjene in izra~unane vrednosti) padavine erozivnost padavin trend povpre~ja polj – polinom {este stopnje Slika 97: Tedenske meritve erozije prsti in izbrane vremenske razmere na erozijskih poljih 3 in 4, na travniku v zara{~anju od 7. 4. 2005 do 26. 4. 2006 ( *meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), **meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 1.000.000 30 25 100.000 vine (ml) 20 2 10.000 15 1000 10 erozija prsti (g/m ) vr{inski odtok (ml) in pada 100 5 po 10 0 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2006 2006 2006 2006 2006 3. 2005* 2005* 2005* 2005* 2006*2006* 2006* 2006* 4. 4. 5. 5. 6. 6. 7. 7. 2005** 2005**2005** 1. 1. 2. 3. 4. 8. 8. 9. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 2. 3. 3. 4. 31. 9. 1. 12. 12. 5. 2. 13. 28. 12. 26. 23. 6. 21. 5. 18. 19. 1. 30. 13. 16. 30. 13. 27. 10. 24. 7. 21. 15. 15. 26. odtok – polje 3 odtok – polje 4 odtok – povpre~je polj 3–4 padavine erozija prsti – povpre~je polj 3–4 erozija prsti – trend povpre~ja polj 3–4 – polinom {este stopnje odtok – trend povpre~ja polj 3–4 – polinom {este stopnje Slika 98: Povr{inski odtok in padavine na erozijskih poljih 3 in 4 po tednih ( *meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), **meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 150 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 ) 25 10.000 –1 h –1 ·· 20 1000 ·mm ha vin (MJ 15 100 ega odtoka (ml) vr{insk 10 10 delè po 5 1 vine (mm) in erozivnost pada 0 0,10 pada 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2006 2006 2006 2006 2006 3. 2005* 2005* 2005* 2005* 2006*2006* 2006* 2006* 4. 4. 5. 5. 6. 6. 7. 7. 2005** 2005**2005** 1. 1. 2. 3. 4. 8. 8. 9. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 2. 3. 3. 4. 31. 9. 1. 12. 12. 5. 2. 13. 28. 12. 26. 23. 6. 21. 5. 18. 19. 1. 30. 13. 16. 30. 13. 27. 10. 24. 7. 21. 15. 15. 26. polje 3 polje 4 povpre~je polj 3–4 padavine erozivnost padavin trend povpre~ja polj 1–2 – polinom {este stopnje Slika 99: Delè povr{inskega odtoka na erozijskih poljih 3 in 4 po tednih ( *meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), **meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 80 80 70 70 60 60 2 50 50 40 40 vine (mm) 30 30 pada erozija prsti (g/m ) 20 20 10 10 0 0 2005* 2005 2005 2005 2005 20052005* 2005 2005 2005 2005 2005 2005 20052005* 2005*2006 2006 2006 2006*2006* 2006* 2006 2006* 4. 4. 5. 5. 6. 6. 7. 2005**8. 9. 2005**2005** 1. 1. 2. 3. 4. 2006 9. 7. 8. 1. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 12. 12. 5. 2. 2. 3. 3. 4. 13. 28. 12. 26. 23. 6. 21. 5. 18. 19. 1. 30. 13. 16. 30. 13. 27. 10. 24. 7. 21. 15. 15. 26. polje 5 – izra~unane vrednosti polje 5 – merjene vrednosti polje 6 – izra~unane vrednosti polje 6 – merjene vrednosti povpre~je polj (merjene in izra~unane vrednosti) padavine v gozdu trend povpre~ja polj – polinom {este stopnje Slika 100: Tedenske meritve erozije prsti in padavine na erozijskih poljih 5 in 6, v gozdu z manj{im naklonom od 31. 3. 2005 do 26. 4. 2006 ( *meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), **meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 151 152 Erozijski procesi v slo Preglednica 48: Tedenske meritve erozije prsti na erozijskih poljih 5 in 6, v gozdu z manj{im naklonom od 31. 3. 2005 do 26. 4. 2006 (*meritev v sredo; **meritev v petek; kurzivna pisava – izra~unana vrednost). erozijsko polje 5 meritev delè specifi~nega erozija (g/m2) erozija (kg/ha) znièvanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava delè povratna doba verjetnost pojava (ob ~etrtkih) odtoka (%) povr{ja (mm) (31. 3. 2005– v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu 30. 3. 2006) (31. 3. 2005– (31. 3. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– v 30. 3. 2006) 30. 3. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) enski Istr 7. 4. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 13. 4. 2005* 0,57 19,40 194,00 0,018 5,48 26,50 0,04 i 21. 4. 2005 4,08 14,55 145,54 0,014 4,11 7,57 0,13 28. 4. 2005 2,88 9,98 99,79 0,009 2,82 4,08 0,25 4. 5. 2005* – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 12. 5. 2005 4,16 17,77 177,72 0,017 5,02 13,25 0,08 5,59 17,67 0,06 19. 5. 2005 2,92 8,81 88,11 0,008 2,49 3,12 0,32 2,77 3,79 0,26 26. 5. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 2. 6. 2005 5,94 5,33 53,31 0,005 1,51 2,04 0,49 1,68 2,30 0,43 9. 6. 2005 3,63 5,79 57,95 0,005 1,64 2,21 0,45 1,82 2,52 0,40 16. 6. 2005 4,82 4,63 46,31 0,004 1,31 1,96 0,51 1,46 2,21 0,45 23. 6. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 30. 6. 2005 4,15 6,21 62,10 0,006 1,76 2,41 0,42 1,95 2,79 0,36 6. 7. 2005* 3,48 16,65 166,53 0,016 4,71 10,60 0,09 5,24 13,25 0,08 14. 7. 2005 1,39 3,94 39,42 0,004 1,11 1,71 0,58 1,24 1,83 0,55 21. 7. 2005 0,92 9,29 92,94 0,009 2,63 3,31 0,30 2,92 4,08 0,25 28. 7. 2005 1,34 2,57 25,70 0,002 0,73 1,47 0,68 0,81 1,56 0,64 5. 8. 2005** 3,52 10,11 101,14 0,010 2,86 4,82 0,21 3,18 5,89 0,17 12. 8. 2005** 2,73 44,59 445,94 0,042 12,61 53,00 0,02 14,02 53,00 0,02 18. 8. 2005 3,61 10,08 100,77 0,010 2,85 4,42 0,23 3,17 5,30 0,19 26. 8. 2005** 3,77 9,55 95,49 0,009 2,70 3,53 0,28 3,00 4,42 0,23 Matija Zor 1. 9. 2005 4,55 13,02 130,21 0,012 3,68 5,89 0,17 4,09 7,57 0,13 8. 9. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 16. 9. 2005** 2,03 3,22 32,19 0,003 0,91 1,61 0,62 1,01 1,71 0,58 n 22. 9. 2005 2,56 4,05 40,48 0,004 1,14 1,77 0,57 1,27 1,89 0,53 30. 9. 2005** 6,05 6,81 68,10 0,006 1,92 2,52 0,40 2,14 2,94 0,34 6. 10. 2005 – 18,64 186,44 0,018 5,27 17,67 0,06 5,86 26,50 0,04 13. 10. 2005 6,06 9,91 99,09 0,009 2,80 3,79 0,26 3,12 4,82 0,21 19. 10. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 27. 10. 2005 4,77 12,22 122,17 0,012 3,45 5,30 0,19 3,84 6,63 0,15 3. 11. 2005 2,65 4,09 40,90 0,004 1,16 1,83 0,55 1,29 2,04 0,49 10. 11. 2005 7,84 4,26 42,58 0,004 1,20 1,89 0,53 1,34 2,12 0,47 18. 11. 2005** 6,84 3,47 34,74 0,003 0,98 1,66 0,60 1,09 1,77 0,57 24. 11. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 1. 12. 2005 – 13,74 137,43 0,013 3,88 6,63 0,15 4,32 8,83 0,11 7. 12. 2005* – 15,39 153,86 0,015 4,35 8,83 0,11 4,84 10,60 0,09 15. 12. 2005 8,13 0,45 4,52 0,0004 0,13 1,29 0,77 0,14 1,29 0,77 21. 12. 2005* – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 30. 12. 2005** – 2,76 27,58 0,003 0,78 1,51 0,66 0,87 1,61 0,62 5. 1. 2006 – 6,84 68,38 0,006 1,93 2,65 0,38 2,15 3,12 0,32 12. 1. 2006 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 19. 1. 2006 – 1,46 14,55 0,001 0,41 1,39 0,72 0,46 1,39 0,72 26. 1. 2006 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 2. 2. 2006 3,92 3,06 30,63 0,003 0,87 1,56 0,64 0,96 1,66 0,60 8. 2. 2006 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 15. 2. 2006* 8,59 8,42 84,25 0,008 2,38 2,94 0,34 2,65 3,53 0,28 23. 2. 2006 – 1,62 16,21 0,002 0,46 1,43 0,70 0,51 1,43 0,70 GEOGRAFIJ 1. 3. 2006* 2,92 1,40 14,00 0,001 0,40 1,36 0,74 0,44 1,36 0,74 9. 3. 2006 4,45 6,13 61,26 0,006 1,73 2,30 0,43 1,93 2,65 0,38 15. 3. 2006* 5,42 5,71 57,07 0,005 1,61 2,12 0,47 1,79 2,41 0,42 23. 3. 2006 – 6,89 68,89 0,007 1,95 2,79 0,36 2,17 3,31 0,30 A SLO 30. 3. 2006 6,90 0,94 9,38 0,001 0,27 1,33 0,75 0,29 1,33 0,75 5. 4. 2006* 4,27 2,24 22,43 0,002 0,71 1,51 0,66 VENIJE 18 13. 4. 2006 4,98 4,08 40,77 0,004 1,28 1,96 0,51 153 20. 4. 2006 8,03 1,94 19,37 0,002 0,61 1,47 0,68 26. 4. 2006* – 0 0 0 0 1,26 0,79 154 Erozijski procesi v slo erozijsko polje 6 meritev delè specifi~nega erozija (g/m2) erozija (kg/ha) znièvanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava (ob ~etrtkih) odtoka (%) povr{ja (mm) (28. 4. 2005– v enem letu v enem letu 26. 4. 2006) (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 7. 4. 2005 venski Istr 13. 4. 2005* 21. 4. 2005 28. 4. 2005 i 4. 5. 2005* – 0 0 0 0 1,26 0,79 12. 5. 2005 4,84 20,21 202,10 0,019 4,35 10,60 0,09 19. 5. 2005 8,21 12,29 122,93 0,012 2,65 3,12 0,32 26. 5. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 2. 6. 2005 1,04 3,06 30,60 0,003 0,66 1,66 0,60 9. 6. 2005 5,06 3,62 36,17 0,003 0,78 1,71 0,58 16. 6. 2005 4,92 5,56 55,65 0,005 1,20 2,12 0,47 23. 6. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 30. 6. 2005 12,09 13,73 137,29 0,013 2,96 3,79 0,26 6. 7. 2005* 8,82 20,77 207,69 0,020 4,47 17,67 0,06 14. 7. 2005 0,18 4,82 48,22 0,005 1,04 1,83 0,55 21. 7. 2005 8,05 16,68 166,77 0,016 3,59 5,89 0,17 28. 7. 2005 4,76 2,49 24,94 0,002 0,54 1,56 0,64 5. 8. 2005** 12,88 18,16 181,58 0,017 3,91 7,57 0,13 12. 8. 2005** 6,85 72,40 724,02 0,069 15,60 53,00 0,02 18. 8. 2005 6,10 12,62 126,16 0,012 2,72 3,31 0,30 26. 8. 2005** 5,99 17,62 176,19 0,017 3,80 6,63 0,15 Matija Zor 1. 9. 2005 7,74 20,39 203,93 0,019 4,39 13,25 0,08 8. 9. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 16. 9. 2005** 6,98 5,17 51,74 0,005 1,11 1,89 0,53 n 22. 9. 2005 5,44 6,82 68,19 0,006 1,47 2,30 0,43 30. 9. 2005** 13,42 15,84 158,44 0,015 3,41 4,82 0,21 6. 10. 2005 – 18,64 186,44 0,018 4,02 8,83 0,11 13. 10. 2005 13,52 5,58 55,84 0,005 1,20 2,21 0,45 19. 10. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 27. 10. 2005 5,98 5,26 52,61 0,005 1,13 2,04 0,49 3. 11. 2005 10,15 1,36 13,61 0,001 0,29 1,39 0,72 10. 11. 2005 14,26 9,62 96,22 0,009 2,07 2,79 0,36 18. 11. 2005** 4,22 1,04 10,44 0,001 0,22 1,36 0,74 24. 11. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 1. 12. 2005 – 13,74 137,43 0,013 2,96 4,08 0,25 7. 12. 2005* – 15,39 153,86 0,015 3,31 4,42 0,23 15. 12. 2005 9,06 0,55 5,55 0,001 0,12 1,29 0,77 21. 12. 2005* – 0 0 0 0 1,26 0,79 30. 12. 2005** 20,95 4,55 45,50 0,004 0,98 1,77 0,57 5. 1. 2006 5,28 11,28 112,80 0,011 2,43 2,94 0,34 12. 1. 2006 – 0 0 0 0 1,26 0,79 19. 1. 2006 – 1,46 14,55 0,001 0,31 1,43 0,70 26. 1. 2006 – 0 0 0 0 1,26 0,79 2. 2. 2006 – 9,54 95,43 0,009 2,06 2,65 0,38 8. 2. 2006 – 0 0 0 0 1,26 0,79 15. 2. 2006* 8,77 37,83 378,27 0,036 8,15 26,50 0,04 23. 2. 2006 – 1,62 16,21 0,002 0,35 1,47 0,68 GEOGRAFIJ 1. 3. 2006* 9,54 5,19 51,88 0,005 1,12 1,96 0,51 9. 3. 2006 6,82 16,40 163,99 0,016 3,53 5,30 0,19 15. 3. 2006* 10,00 13,28 132,81 0,013 2,86 3,53 0,28 23. 3. 2006 – 6,89 68,89 0,007 1,48 2,41 0,42 A SLO 30. 3. 2006 6,35 2,60 26,03 0,002 0,56 1,61 0,62 5. 4. 2006* 3,87 1,70 16,96 0,002 0,37 1,51 0,66 VENIJE 18 13. 4. 2006 7,72 7,47 74,74 0,007 1,61 2,52 0,40 155 20. 4. 2006 4,78 0,94 9,45 0,001 0,20 1,33 0,75 26. 4. 2006* – 0 0 0 0 1,26 0,79 156 Erozijski procesi v slo povpre~je polj 5 in 6 meritev delè specifi~nega erozija (g/m2) erozija (kg/ha) znièvanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava delè povratna doba verjetnost pojava (ob ~etrtkih) odtoka (%) povr{ja (mm) (31. 3. 2005– v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu 30. 3. 2006) (31. 3. 2005– (31. 3. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– 30. 3. 2006) 30. 3. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 7. 4. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 venski Istr 13. 4. 2005* 0,57 19,40 194,00 0,018 4,55 17,67 0,06 21. 4. 2005 4,08 14,55 145,54 0,014 3,42 5,89 0,17 28. 4. 2005 2,88 9,98 99,79 0,009 2,34 2,94 0,34 i 4. 5. 2005* – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 12. 5. 2005 4,50 18,99 189,91 0,018 4,46 13,25 0,08 4,86 17,67 0,06 19. 5. 2005 5,56 10,55 105,52 0,010 2,48 3,12 0,32 2,70 3,53 0,28 26. 5. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 2. 6. 2005 3,49 4,20 41,95 0,004 0,99 1,66 0,60 1,07 1,77 0,57 9. 6. 2005 4,34 4,71 47,06 0,004 1,10 1,83 0,55 1,20 1,96 0,51 16. 6. 2005 4,87 5,10 50,98 0,005 1,20 1,89 0,53 1,30 2,04 0,49 23. 6. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 30. 6. 2005 8,12 9,97 99,69 0,009 2,34 2,79 0,36 2,55 3,31 0,30 6. 7. 2005* 6,15 18,71 187,11 0,018 4,39 10,60 0,09 4,78 13,25 0,08 14. 7. 2005 5,79 4,38 43,82 0,004 1,03 1,77 0,57 1,12 1,89 0,53 21. 7. 2005 4,48 12,99 129,85 0,012 3,05 4,08 0,25 3,32 4,82 0,21 28. 7. 2005 3,05 2,53 25,32 0,002 0,59 1,47 0,68 0,65 1,56 0,64 5. 8. 2005** 8,20 14,14 141,36 0,013 3,32 5,30 0,19 3,61 6,63 0,15 12. 8. 2005** 4,79 58,50 584,98 0,055 13,74 53,00 0,02 14,96 53,00 0,02 18. 8. 2005 4,85 11,35 113,47 0,011 2,66 3,79 0,26 2,90 4,42 0,23 26. 8. 2005** 4,88 13,58 135,84 0,013 3,19 4,42 0,23 3,47 5,30 0,19 Matija Zor 1. 9. 2005 6,15 16,71 167,07 0,016 3,92 7,57 0,13 4,27 8,83 0,11 8. 9. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 16. 9. 2005** 4,51 4,20 41,96 0,004 0,99 1,71 0,58 1,07 1,83 0,55 n 22. 9. 2005 4,00 5,43 54,33 0,005 1,28 1,96 0,51 1,39 2,12 0,47 30. 9. 2005** 9,74 11,33 113,27 0,011 2,66 3,53 0,28 2,90 4,08 0,25 6. 10. 2005 – 18,64 186,44 0,018 4,38 8,83 0,11 4,77 10,60 0,09 13. 10. 2005 9,79 7,75 77,47 0,007 1,82 2,30 0,43 1,98 2,65 0,38 19. 10. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 27. 10. 2005 5,38 8,74 87,39 0,008 2,05 2,41 0,42 2,23 2,79 0,36 3. 11. 2005 6,40 2,73 27,25 0,003 0,64 1,51 0,66 0,70 1,61 0,62 10. 11. 2005 11,05 6,94 69,40 0,007 1,63 2,21 0,45 1,77 2,52 0,40 18. 11. 2005** 5,53 2,26 22,59 0,002 0,53 1,43 0,70 0,58 1,51 0,66 24. 11. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 1. 12. 2005 – 13,74 137,43 0,013 3,23 4,82 0,21 3,51 5,89 0,17 7. 12. 2005* – 15,39 153,86 0,015 3,61 6,63 0,15 3,93 7,57 0,13 15. 12. 2005 8,59 0,50 5,03 0,0005 0,12 1,29 0,77 0,13 1,29 0,77 21. 12. 2005* – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 30. 12. 2005** 20,95 3,65 36,54 0,003 0,86 1,61 0,62 0,93 1,71 0,58 5. 1. 2006 5,28 9,06 90,59 0,009 2,13 2,52 0,40 2,32 2,94 0,34 12. 1. 2006 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 19. 1. 2006 – 1,46 14,55 0,001 0,34 1,33 0,75 0,37 1,36 0,74 26. 1. 2006 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 2. 2. 2006 3,92 6,30 63,03 0,006 1,48 2,04 0,49 1,61 2,30 0,43 8. 2. 2006 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 15. 2. 2006* 8,68 23,13 231,26 0,022 5,43 26,50 0,04 5,91 26,50 0,04 23. 2. 2006 – 1,62 16,21 0,002 0,38 1,36 0,74 0,41 1,39 0,72 GEOGRAFIJ 1. 3. 2006* 6,23 3,29 32,94 0,003 0,77 1,56 0,64 0,84 1,66 0,60 9. 3. 2006 5,64 11,26 112,62 0,011 2,64 3,31 0,30 2,88 3,79 0,26 15. 3. 2006* 7,71 9,49 94,94 0,009 2,23 2,65 0,38 2,43 3,12 0,32 23. 3. 2006 – 6,89 68,89 0,007 1,62 2,12 0,47 1,76 2,41 0,42 A SLO 30. 3. 2006 6,62 1,77 17,71 0,002 0,42 1,39 0,72 0,45 1,43 0,70 5. 4. 2006* 4,07 1,97 19,69 0,002 0,50 1,47 0,68 VENIJE 18 13. 4. 2006 6,35 5,78 57,76 0,005 1,48 2,21 0,45 157 20. 4. 2006 6,40 1,44 14,41 0,001 0,37 1,33 0,75 26. 4. 2006* – 0 0 0 0 1,26 0,79 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 1.000.000 30 25 100.000 vine (ml) 20 2 10.000 15 1000 10 erozija prsti (g/m ) vr{inski odtok (ml) in pada 100 po 5 10 0 2005* 2005 2005 2005 2005 20052005* 2005 2005 2005 2005 2005 2005 20052005* 2005*2006 2006 2006 2006*2006* 2006* 2006 2006 2006* 4. 4. 5. 5. 6. 6. 7. 2005**8. 9. 2005**2005** 1. 1. 2. 3. 4. 9. 7. 8. 1. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 12. 12. 5. 2. 2. 3. 3. 4. 13. 28. 12. 26. 23. 6. 21. 5. 18. 19. 1. 30. 13. 16. 30. 13. 27. 10. 24. 7. 21. 15. 15. 26. odtok – polje 5 odtok – polje 6 odtok – povpre~je polj 5–6 padavine v gozdu erozija prsti – povpre~je polj 5–6 erozija prsti – trend povpre~ja polj 5–6 – polinom {este stopnje odtok – trend povpre~ja polj 5–6 – polinom {este stopnje Slika 101: Povr{inski odtok in padavine na erozijskih poljih 5 in 6 po tednih ( *meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), **meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). ) 25 10.000 –1 h –1 ·· 20 1000 ·mm ha vin (MJ 15 100 ega odtoka (ml) 10 10 vr{insk delè po 5 1 vine (mm) in erozivnost pada 0 0,1 pada 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2006 2006 2006 2006 2006 3. 2005* 2005* 2005* 2005* 2006*2006* 2006* 2006* 4. 4. 5. 5. 6. 6. 7. 7. 2005** 2005**2005** 1. 1. 2. 3. 4. 8. 8. 9. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 2. 3. 3. 4. 31. 9. 1. 12. 12. 5. 2. 13. 28. 12. 26. 23. 6. 21. 5. 18. 19. 1. 30. 13. 16. 30. 13. 27. 10. 24. 7. 21. 15. 15. 26. polje 5 polje 6 povpre~je polj 5–6 padavine v gozdu erozivnost padavin trend povpre~ja polj 5–6 – polinom {este stopnje Slika 102: Delè povr{inskega odtoka na erozijskih poljih 5 in 6 po tednih ( *meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), **meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 158 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 45 80 40 70 35 60 2 30 50 25 40 vine (mm) 20 30 pada erozija prsti (g/m ) 15 20 10 5 10 0 0 2005* 2005 2005 2005 2005 2005 2005* 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005* 2005* 2006 2006 2006 2006* 2006* 2006* 2006 2006 2006* 4. 4. 5. 5. 6. 6. 7. 2005** 8. 9. 2005**2005** 1. 1. 2. 3. 4. 9. 7. 8. 1. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 12. 12. 5. 2. 2. 3. 3. 4. 13. 28. 12. 26. 23. 6. 21. 5. 18. 19. 1. 30. 13. 16. 30. 13. 27. 10. 24. 7. 21. 15. 15. 26. polje 7 – izra~unane vrednosti polje 7 – merjene vrednosti polje 8 – izra~unane vrednosti polje 8 – merjene vrednosti povpre~je polj (merjene in izra~unane vrednosti) padavine v gozdu trend povpre~ja polj – polinom {este stopnje Slika 103: Tedenske meritve erozije prsti in padavine na erozijskih poljih 7 in 8, v gozdu z ve~jim naklonom od 31. 3. 2005 do 26. 4. 2006 ( *meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), **meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 1.000.000 45 40 100.000 35 vine (ml) 30 2 10.000 25 20 1000 15 erozija prsti (g/m ) vr{inski odtok (ml) in pada 10 100 po 5 10 0 2005* 2005 2005 2005 2005 20052005* 2005 2005 2005 2005 2005 2005 20052005* 2005*2006 2006 2006 2006*2006* 2006* 2006 2006 2006* 4. 4. 5. 5. 6. 6. 7. 2005**8. 9. 2005**2005** 1. 1. 2. 3. 4. 9. 7. 8. 1. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 12. 12. 5. 2. 2. 3. 3. 4. 13. 28. 12. 26. 23. 6. 21. 5. 18. 19. 1. 30. 13. 16. 30. 13. 27. 10. 24. 7. 21. 15. 15. 26. odtok – polje 7 odtok – polje 8 odtok – povpre~je polj 7–8 padavine v gozdu erozija prsti – povpre~je polj 7–8 erozija prsti – trend povpre~ja polj 7–8 – polinom {este stopnje odtok – trend povpre~ja polj 7–8 – polinom {este stopnje Slika 104: Povr{inski odtok in padavine na erozijskih poljih 7 in 8 po tednih ( *meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), **meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 159 160 Erozijski procesi v slo Preglednica 49: Tedenske meritve erozije prsti na erozijskih poljih 7 in 8, v gozdu z ve~jim naklonom od 31. 3. 2005 do 26. 4. 2006 (*meritev v sredo; **meritev v petek; kurzivna pisava – izra~unana vrednost). erozijsko polje 7 meritev delè specifi~nega erozija (g/m2) erozija (kg/ha) znièvanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava delè povratna doba verjetnost pojava (ob ~etrtkih) odtoka (%) povr{ja (mm) (31. 3. 2005– v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu 30. 3. 2006) (31. 3. 2005– (31. 3. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– v 30. 3. 2006) 30. 3. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) enski Istr 7. 4. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 13. 4. 2005* 1,58 37,54 375,36 0,036 7,09 17,67 0,06 i 21. 4. 2005 4,83 41,10 411,04 0,039 7,76 53,00 0,02 28. 4. 2005 6,67 17,01 170,11 0,016 3,21 4,82 0,2 4. 5. 2005* – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 12. 5. 2005 1,85 7,74 77,42 0,007 1,46 2,21 0,45 1,77 2,52 0,40 19. 5. 2005 3,58 6,47 64,67 0,006 1,22 1,71 0,58 1,48 1,89 0,53 26. 5. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 2. 6. 2005 2,39 9,73 97,31 0,009 1,84 2,41 0,42 2,22 2,79 0,36 9. 6. 2005 6,29 3,75 37,49 0,004 0,71 1,51 0,66 0,86 1,66 0,60 16. 6. 2005 4,16 2,31 23,05 0,002 0,44 1,36 0,74 0,53 1,43 0,70 23. 6. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 30. 6. 2005 7,54 6,52 65,17 0,006 1,23 1,77 0,57 1,49 1,96 0,51 6. 7. 2005* 5,02 11,06 110,63 0,010 2,09 2,94 0,34 2,52 3,53 0,28 14. 7. 2005 1,08 2,77 27,72 0,003 0,52 1,43 0,70 0,63 1,56 0,64 21. 7. 2005 7,88 10,76 107,59 0,010 2,03 2,79 0,36 2,46 3,31 0,30 28. 7. 2005 1,39 1,42 14,21 0,001 0,27 1,33 0,75 0,32 1,39 0,72 5. 8. 2005** 5,47 6,77 67,67 0,006 1,28 1,96 0,51 1,54 2,21 0,45 12. 8. 2005** 2,64 28,17 281,73 0,027 5,32 10,60 0,09 6,43 17,67 0,06 18. 8. 2005 6,75 11,27 112,70 0,011 2,13 3,12 0,32 2,57 3,79 0,26 26. 8. 2005** 7,22 6,68 66,83 0,006 1,26 1,89 0,53 1,53 2,12 0,47 Matija Zor 1. 9. 2005 9,52 14,47 144,68 0,014 2,73 3,79 0,26 3,30 4,82 0,21 8. 9. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 16. 9. 2005** 1,09 9,24 92,36 0,009 1,74 2,30 0,43 2,11 2,65 0,38 n 22. 9. 2005 2,32 4,28 42,76 0,004 0,81 1,61 0,62 0,98 1,77 0,57 30. 9. 2005** 9,86 5,63 56,34 0,005 1,06 1,66 0,60 1,29 1,83 0,55 6. 10. 2005 6,70 9,99 99,87 0,009 1,89 2,65 0,38 2,28 3,12 0,32 13. 10. 2005 6,64 16,03 160,32 0,015 3,03 4,08 0,25 3,66 5,30 0,19 19. 10. 2005* – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 27. 10. 2005 5,35 37,30 373,04 0,035 7,05 13,25 0,08 8,51 26,50 0,04 3. 11. 2005 0,90 22,18 221,81 0,021 4,19 8,83 0,11 5,06 13,25 0,08 10. 11. 2005 7,77 6,57 65,69 0,006 1,24 1,83 0,55 1,50 2,04 0,49 18. 11. 2005** – 17,02 170,18 0,016 3,21 5,30 0,19 3,88 6,63 0,15 24. 11. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 1. 12. 2005 8,31 7,14 71,44 0,007 1,35 2,04 0,49 1,63 2,30 0,43 7. 12. 2005* 6,21 7,65 76,53 0,007 1,45 2,12 0,47 1,75 2,41 0,42 15. 12. 2005 0,56 2,35 23,52 0,002 0,44 1,39 0,72 0,54 1,47 0,68 21.12. 2005* – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 30. 12. 2005** 8,35 12,31 123,15 0,012 2,33 3,31 0,30 2,81 4,08 0,25 5. 1. 2006 6,44 17,14 171,38 0,016 3,24 5,89 0,17 3,91 7,57 0,13 12. 1. 2006 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 19. 1. 2006 10,37 4,25 42,52 0,004 0,80 1,56 0,64 0,97 1,71 0,58 26. 1. 2006 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 2. 2. 2006 – 9,86 98,64 0,009 1,86 2,52 0,40 2,25 2,94 0,34 8. 2. 2006 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 15. 2. 2006* 6,67 21,47 214,66 0,020 4,05 7,57 0,13 4,90 10,60 0,09 23. 2. 2006 7,15 19,33 193,29 0,018 3,65 6,63 0,15 4,41 8,83 0,11 GEOGRAFIJ 1. 3. 2006* 3,21 3,07 30,72 0,003 0,58 1,47 0,68 0,70 1,61 0,62 9. 3. 2006 4,82 13,58 135,82 0,013 2,57 3,53 0,28 3,10 4,42 0,23 15. 3. 2006* 7,97 16,12 161,18 0,015 3,04 4,42 0,23 3,68 5,89 0,17 23. 3. 2006 – 40,79 407,86 0,039 7,70 26,50 0,04 9,31 53,00 0,02 A SLO 30. 3. 2006 0,44 0,60 6,03 0,001 0,11 1,29 0,77 0,14 1,33 0,75 5. 4. 2006* – 1,24 12,39 0,001 0,28 1,36 0,74 VENIJE 18 13. 4. 2006 6,60 2,55 25,51 0,002 0,58 1,51 0,66 161 20. 4. 2006 2,59 0,55 5,54 0,001 0,13 1,29 0,77 26. 4. 2006* – 0 0 0 0 1,26 0,79 162 Erozijski procesi v slo erozijsko polje 8 meritev delè specifi~nega erozija (g/m2) erozija (kg/ha) znièvanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava (ob ~etrtkih) odtoka (%) povr{ja (mm) (28. 4. 2005– v enem letu v enem letu 26. 4. 2006) (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 7. 4. 2005 venski Istr 13. 4. 2005* 21. 4. 2005 28. 4. 2005 i 4. 5. 2005* – 0 0 0 0 1,26 0,79 12. 5. 2005 7,51 14,90 149,04 0,014 3,81 7,57 0,13 19. 5. 2005 3,05 10,45 104,48 0,010 2,67 3,53 0,28 26. 5. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 2. 6. 2005 1,07 3,64 36,36 0,003 0,93 1,47 0,68 9. 6. 2005 4,66 4,22 42,21 0,004 1,08 1,66 0,60 16. 6. 2005 3,04 2,03 20,31 0,002 0,52 1,29 0,77 23. 6. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 30. 6. 2005 4,55 3,23 32,34 0,003 0,83 1,39 0,72 6. 7. 2005* 1,29 4,78 47,84 0,005 1,22 1,96 0,51 14. 7. 2005 3,41 4,45 44,49 0,004 1,14 1,83 0,55 21. 7. 2005 4,99 4,80 48,04 0,005 1,23 2,04 0,49 28. 7. 2005 2,15 2,68 26,80 0,003 0,68 1,33 0,75 5. 8. 2005** 5,92 3,53 35,33 0,003 0,90 1,43 0,70 12. 8. 2005** 7,12 12,81 128,06 0,012 3,27 4,42 0,23 18. 8. 2005 4,35 3,82 38,24 0,004 0,98 1,51 0,66 26. 8. 2005** 9,05 4,57 45,65 0,004 1,17 1,89 0,53 Matija Zor 1. 9. 2005 11,02 14,28 142,83 0,014 3,65 5,30 0,19 8. 9. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 16. 9. 2005** 2,29 6,25 62,46 0,006 1,59 2,41 0,42 n 22. 9. 2005 5,41 3,94 39,40 0,004 1,01 1,61 0,62 30. 9. 2005** 12,22 4,38 43,78 0,004 1,12 1,71 0,58 6. 10. 2005 13,68 10,05 100,46 0,010 2,57 2,94 0,34 13. 10. 2005 13,74 5,81 58,09 0,006 1,48 2,30 0,43 19. 10. 2005* – 0 0 0 0 1,26 0,79 27. 10. 2005 8,41 3,00 30,05 0,003 0,77 1,36 0,74 3. 11. 2005 4,83 5,62 56,20 0,005 1,44 2,21 0,45 10. 11. 2005 11,28 15,13 151,30 0,014 3,86 8,83 0,11 18. 11. 2005** – 3,88 38,83 0,004 0,99 1,56 0,64 24. 11. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 1. 12. 2005 10,80 16,38 163,80 0,016 4,18 13,25 0,08 7. 12. 2005* 11,29 10,09 100,92 0,010 2,58 3,12 0,32 15. 12. 2005 – 11,29 112,91 0,011 2,88 3,79 0,26 21.12.2005* – 0 0 0 0 1,26 0,79 30. 12. 2005** 19,11 8,16 81,59 0,008 2,08 2,65 0,38 5. 1. 2006 11,50 30,28 302,79 0,029 7,73 26,50 0,04 12. 1. 2006 – 0 0 0 0 1,26 0,79 19. 1. 2006 11,72 8,27 82,72 0,008 2,11 2,79 0,36 26. 1. 2006 – 0 0 0 0 1,26 0,79 2. 2. 2006 – 13,79 137,85 0,013 3,52 4,82 0,21 8. 2. 2006 – 0 0 0 0 1,26 0,79 15. 2. 2006* 5,53 14,31 143,14 0,014 3,66 5,89 0,17 23. 2. 2006 9,35 17,39 173,94 0,016 4,44 17,67 0,06 GEOGRAFIJ 1. 3. 2006* 3,99 4,41 44,11 0,004 1,13 1,77 0,57 9. 3. 2006 4,12 10,18 101,82 0,010 2,60 3,31 0,30 15. 3. 2006* 10,31 14,49 144,94 0,014 3,70 6,63 0,15 23. 3. 2006 20,00 41,71 417,08 0,039 10,65 53,00 0,02 A SLO 30. 3. 2006 7,91 15,18 151,77 0,014 3,88 10,60 0,09 5. 4. 2006* – 4,85 48,50 0,005 1,24 2,12 0,47 VENIJE 18 13. 4. 2006 3,78 6,30 62,97 0,006 1,61 2,52 0,40 163 20. 4. 2006 – 12,25 122,49 0,012 3,13 4,08 0,25 26. 4. 2006* – 0 0 0 0 1,26 0,79 164 Erozijski procesi v slo povpre~je polj 7 in 8 meritev delè specifi~nega erozija (g/m2) erozija (kg/ha) znièvanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava delè povratna doba verjetnost pojava (ob ~etrtkih) odtoka (%) povr{ja (mm) (31. 3. 2005– v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu v enem letu 30. 3. 2006) (31. 3. 2005– (31. 3. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– 30. 3. 2006) 30. 3. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 7. 4. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 venski Istr 13. 4. 2005* 1,58 37,54 375,36 0,036 7,56 17,67 0,06 21. 4. 2005 4,83 41,10 411,04 0,039 8,28 26,50 0,04 28. 4. 2005 6,67 17,01 170,11 0,016 3,43 5,89 0,17 i 4. 5. 2005* – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 12. 5. 2005 4,68 11,32 113,23 0,011 2,28 3,31 0,30 2,73 4,08 0,25 19. 5. 2005 3,32 8,46 84,57 0,008 1,70 2,30 0,43 2,04 2,65 0,38 26. 5. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 2. 6. 2005 1,73 6,68 66,84 0,006 1,35 1,77 0,57 1,61 1,96 0,51 9. 6. 2005 5,47 3,98 39,85 0,004 0,80 1,43 0,70 0,96 1,47 0,68 16. 6. 2005 3,60 2,17 21,68 0,002 0,44 1,33 0,75 0,52 1,33 0,75 23. 6. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 30. 6. 2005 6,04 4,88 48,76 0,005 0,98 1,51 0,66 1,18 1,61 0,62 6. 7. 2005* 3,16 7,92 79,23 0,008 1,60 2,21 0,45 1,91 2,52 0,40 14. 7. 2005 2,24 3,61 36,10 0,003 0,73 1,36 0,74 0,87 1,39 0,72 21. 7. 2005 6,44 7,78 77,82 0,007 1,57 2,04 0,49 1,88 2,30 0,43 28. 7. 2005 1,77 2,05 20,50 0,002 0,41 1,29 0,77 0,49 1,29 0,77 5. 8. 2005** 5,70 5,15 51,50 0,005 1,04 1,61 0,62 1,24 1,71 0,58 12. 8. 2005** 4,88 20,49 204,90 0,019 4,13 10,60 0,09 4,94 17,67 0,06 18. 8. 2005 5,55 7,55 75,47 0,007 1,52 1,89 0,53 1,82 2,12 0,47 26. 8. 2005** 8,14 5,62 56,24 0,005 1,13 1,66 0,60 1,36 1,77 0,57 Matija Zor 1. 9. 2005 10,27 14,38 143,76 0,014 2,89 4,82 0,21 3,47 6,63 0,15 8. 9. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 16. 9. 2005** 1,69 7,74 77,41 0,007 1,56 1,96 0,51 1,87 2,21 0,45 n 22. 9. 2005 3,86 4,11 41,08 0,004 0,83 1,47 0,68 0,99 1,51 0,66 30. 9. 2005** 11,04 5,01 50,06 0,005 1,01 1,56 0,64 1,21 1,66 0,60 6. 10. 2005 10,19 10,02 100,17 0,009 2,02 2,52 0,40 2,41 2,94 0,34 13. 10. 2005 10,19 10,92 109,20 0,010 2,20 3,12 0,32 2,63 3,79 0,26 19. 10. 2005* – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 27. 10. 2005 6,88 20,15 201,54 0,019 4,06 8,83 0,11 4,86 13,25 0,08 3. 11. 2005 2,87 13,90 139,01 0,013 2,80 4,42 0,23 3,35 5,89 0,17 10. 11. 2005 9,53 10,85 108,50 0,010 2,18 2,94 0,34 2,62 3,53 0,28 18. 11. 2005** – 10,45 104,50 0,010 2,10 2,79 0,36 2,52 3,31 0,30 24. 11. 2005 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 1. 12. 2005 9,56 11,76 117,62 0,011 2,37 3,53 0,28 2,84 4,42 0,23 7. 12. 2005* 8,75 8,87 88,73 0,008 1,79 2,41 0,42 2,14 2,79 0,36 15. 12. 2005 0,56 6,82 68,22 0,006 1,37 1,83 0,55 1,64 2,04 0,49 21.12.2005* – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 30. 12. 2005** 13,73 10,24 102,37 0,010 2,06 2,65 0,38 2,47 3,12 0,32 5. 1. 2006 8,97 23,71 237,09 0,022 4,77 13,25 0,08 5,71 26,50 0,04 12. 1. 2006 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 19. 1. 2006 11,05 6,26 62,62 0,006 1,26 1,71 0,58 1,51 1,83 0,55 26. 1. 2006 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 2. 2. 2006 – 11,82 118,25 0,011 2,38 3,79 0,26 2,85 4,82 0,21 8. 2. 2006 – 0 0 0 0 1,26 0,79 0 1,26 0,79 15. 2. 2006* 6,10 17,89 178,90 0,017 3,60 6,63 0,15 4,31 8,83 0,11 23. 2. 2006 8,25 18,36 183,62 0,017 3,70 7,57 0,13 4,43 10,60 0,09 GEOGRAFIJ 1. 3. 2006* 3,60 3,74 37,42 0,004 0,75 1,39 0,72 0,90 1,43 0,70 9. 3. 2006 4,47 11,88 118,82 0,011 2,39 4,08 0,25 2,86 5,30 0,19 15. 3. 2006* 9,14 15,31 153,06 0,014 3,08 5,30 0,19 3,69 7,57 0,13 23. 3. 2006 20,00 41,25 412,47 0,039 8,31 53,00 0,02 9,94 53,00 0,02 A SLO 30. 3. 2006 4,18 7,89 78,90 0,007 1,59 2,12 0,47 1,90 2,41 0,42 5. 4. 2006* – 3,04 30,44 0,003 0,73 1,36 0,74 VENIJE 18 13. 4. 2006 5,19 4,42 44,24 0,004 1,07 1,56 0,64 165 20. 4. 2006 2,59 6,40 64,01 0,006 1,54 1,89 0,53 26. 4. 2006* – 0 0 0 0 1,26 0,79 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn ) 25 10.000 –1 h –1 ·· 20 1000 ·mm ha vin (MJ 15 100 ega odtoka (ml) vr{insk 10 10 delè po 5 1 vine (mm) in erozivnost pada 0 0,1 pada 2005* 2005 2005 2005 2005 2005 2005* 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005*2005* 2006 2006 2006 2006* 2006* 2006* 2006 2006 2006* 4. 4. 5. 5. 6. 6. 7. 2005**8. 9. 2005**2005** 1. 1. 2. 3. 4. 9. 7. 8. 1. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 12. 12. 5. 2. 2. 3. 3. 4. 13. 28. 12. 26. 23. 6. 21. 5. 18. 19. 1. 30. 13. 16. 30. 13. 27. 10. 24. 7. 21. 15. 15. 26. polje 7 polje 8 povpre~je polj 7–8 padavine v gozdu erozivnost padavin trend povpre~ja polj 7–8 – polinom {este stopnje Slika 105: Delè povr{inskega odtoka na erozijskih poljih 7 in 8 po tednih ( *meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), **meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). ) 10.000 10.000 –1 h –1 ·· 1000 1000 ·mm ha 2 vin (MJ 100 100 10 10 erozija prsti (g/m ) 1 1 vine (mm) in erozivnost pada 0,1 0,1 pada 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2006 2006 2006 2006 2006 3. 2005* 2005* 2005* 2005* 2006*2006* 2006* 2006* 4. 4. 5. 5. 6. 6. 7. 7. 2005** 2005**2005** 1. 1. 2. 3. 4. 8. 8. 9. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 2. 3. 3. 4. 31. 9. 1. 12. 12. 5. 2. 13. 28. 12. 26. 23. 6. 21. 5. 18. 19. 1. 30. 13. 16. 30. 13. 27. 10. 24. 7. 21. 15. 15. 26. povpre~je polj 1–2 povpre~je polj 3–4 povpre~je polj 5–6 povpre~je polj 7–8 padavine erozivnost padavin trend povpre~ja polj 1–2 – polinom {este stopnje trend povpre~ja polj 3–4 – polinom {este stopnje trend povpre~ja polj 5–6 – polinom {este stopnje trend povpre~ja polj 7–8 – polinom {este stopnje Slika 106: Primerjava tedenskih meritev erozije prsti na razli~nih rabah tal ( *meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), **meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 166 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 100 10.000 1000 100 2 10 ega odtoka (%) 10 1 vr{insk erozija prsti (g/m ) 0,1 delè po 0,01 1 0,001 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2006 2006 2006 2006 2006 3. 2005* 2005* 2005* 2005* 2006*2006* 2006* 2006* 4. 4. 5. 5. 6. 6. 7. 7. 2005** 2005**2005** 1. 1. 2. 3. 4. 8. 8. 9. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 2. 3. 3. 4. 31. 9. 1. 12. 12. 5. 2. 13. 28. 12. 26. 23. 6. 21. 5. 18. 19. 1. 30. 13. 16. 30. 13. 27. 10. 24. 7. 21. 15. 15. 26. odtok – povpre~je polj 1–2 odtok – povpre~je polj 3–4 erozija prsti – povpre~je polj 1–2 erozija prsti – povpre~je polj 3–4 erozija prsti – trend povpre~ja polj 1–2 – polinom {este stopnje erozija prsti – trend povpre~ja polj 3–4 – polinom {este stopnje odtok – trend povpre~ja polj 1–2 – polinom {este stopnje odtok – trend povpre~ja polj 3–4 – polinom {este stopnje odtok – povpre~je polj 5–6 odtok – povpre~je polj 7–8 erozija prsti – povpre~je polj 5–6 erozija prsti – povpre~je polj 7–8 erozija prsti – trend povpre~ja polj 5–6 – polinom {este stopnje erozija prsti – trend povpre~ja polj 7–8 – polinom {este stopnje odtok – trend povpre~ja polj 5–6 – polinom {este stopnje odtok – trend povpre~ja polj 7–8 – polinom {este stopnje Slika 107: Primerjava tedenskih meritev erozije prsti in deleà povr{inskega odtoka na razli~nih rabah tal ( *meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), **meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). Merjene vrednosti smo primerjali z vrednostmi, izra~unanimi z erozijskimi modeli (preglednici 52 in 53, slika 109). Pri primerjavi smo privzeli, da so na{e meritve na goli prsti primerljive z modeliranim vrednostmi na njivi, da je na{ travnik v zara{~anju primerljiv z modeliranimi vrednostmi za travnik in da so na{e meritve v gozdu primerljive z modeliranimi vrednostmi za gozd. Ob upo{tevanju teh predpostavk se je izkazalo, da modeli RUSLE, RUSLE2 in prirejena Gavrilovi}eva ena~ba erozijo na goli prsti in v gozdu mo~no podcenjujejo. RUSLE2 mo~no podcenjuje tudi erozijo na travniku, RUSLE in prirejena Gavrilovi}eva ena~ba pa jo precenjujeta. Razlika med na{imi in modeliranimi podatki je o~itna tudi v spoznanju, da je na podlagi modeliranih podatkov erozija ve~ja na travnikih kot v gozdu, pri nas pa je ravno obratno. Preglednica 50: Razmerja med erozijo prsti na razli~nih rabah tal. Izra~unana so na podlagi povpre~ij polj 1 in 2, 3 in 4, 5 in 6 ter 7 in 8 za 24 tednov, ko so bile meritve uspe{ne na vseh rabah tal hkrati. n = 24 gola prst travnik gozd z manj{im gozd z ve~jim v olj~niku v zara{~anju naklonom naklonom razmerje glede na golo prst 1,00 0,02 0,06 0,07 razmerje glede na travnik 65,27 1,00 4,04 4,64 razmerje glede na gozd z manj{im naklonom 16,16 0,25 1,00 1,15 razmerje glede na gozd z ve~jim naklonom 14,06 0,22 0,87 1,00 167 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 100 10 1 0,1 0,01 razmerje glede razmerje glede razmerje glede na razmerje glede na na olj~nik na travnik gozd – manj{i naklon gozd – ve~ji naklon olj~nik – gola prst* olj~nik – gola prst** travnik v zara{~anju* travnik v zara{~anju** gozd – manj{i naklon* gozd – manj{i naklon** gozd – ve~ji naklon* gozd – ve~ji naklon** Slika 108: Razmerja med erozijo prsti na razli~nih rabah tal ( *podatki iz preglednice 50, **podatki iz preglednice 53). 10.000 1000 2 100 g/m /leto 10 1 gola prst travnik v zara{~anju/ gozd (manj{i naklon)/ gozd (ve~ji naklon)/ v olj~niku/njiva* travnik* gozd* (brez opredelitve gozd* (brez opredelitve naklona) naklona) meritev – povpre~ja polj (28. 4. 2005–26. 4. 2006) RUSLE 2 – povpre~ja polj (Miko 2006) *RUSLE (Petkov{ek 2002) *Gavrilovi}eva ena~ba (Petkov{ek 2002) Slika 109: Primerjava merjenih in modeliranih vrednosti erozije prsti na razli~nih rabah tal. 168 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 51: Primerjava merjenih in modeliranih vrednosti erozije prsti na razli~nih rabah tal ( *Petkov{ek 2002, 141; **Miko 2006, 68; afaktor C (dejavnik pokrovnosti in obdelave tal) za model RUSLE: a10,31, a20,0026, a30,0025 (Miko 2006, 71, 73), bfaktor C (dejavnik pokrovnosti in obdelave tal) za model RUSLE: b10,1, b20,004, b30,001 (Petkov{ek 2002, 36). meritev/model ~as in obmo~je meritve/ gola prst v olj~niku travnik v zara{~anju gozd z manj{im naklonom gozd z ve~jim naklonom modeliranja (povpre~je erozijskih (povpre~je erozijskih (povpre~je erozijskih (povpre~je erozijskih polj 1 in 2)/njiva* polj 3 in 4)/travnik* polj 5 in 6)/gozd* polj 7 in 8)/gozd* (brez opredelitve naklona) (brez opredelitve naklona) g/m2/leto g/m2/leto g/m2/leto g/m2/leto meritev erozijska polja 9013,43 168,15 391,15 414,87 1 do 8; 28. 4. 2005– 26. 4. 2006 RUSLE2** erozijska polja 3215,35a1 26,45a2 22,9a3 30,05a3 1 do 8; 21. 4. 2005– 20. 4. 2006 RUSLE* okolica Glema 2160b1 480b2 255b3 255b3 (pore~je Rokave) prirejena okolica Glema 1094 467 46 46 Gavrilovi}eva (pore~je Rokave) ena~ba* Preglednica 52: Razmerja v eroziji prsti med merjenimi in modeliranimi vrednostmi (po preglednici 51). gola prst v olj~niku (povpre~je erozijskih polj 1 in 2)/njiva travnik v zara{~anju (povpre~je erozijskih polj 3 in 4)/travnik meritev RUSLE2 RUSLE Gavrilovi}eva meritev RUSLE2 RUSLE Gavrilovi}eva ena~ba ena~ba razmerje glede na meritev 1,00 0,36 0,24 0,12 1,00 0,16 2,85 2,78 razmerje glede na RUSLE2 2,80 1,00 0,67 0,34 6,36 1,00 18,15 17,66 razmerje glede na RUSLE 4,17 1,49 1,00 0,51 0,35 0,06 1,00 0,97 razmerje glede na Gavrilovi}evo ena~bo 8,24 2,94 1,97 1,00 0,36 0,06 1,03 1,00 gozd z manj{im naklonom (povpre~je erozijskih polj 5 in 6)/gozd gozd z ve~jim naklonom (povpre~je erozijskih polj 7 in 8)/gozd (brez opredelitve naklona) (brez opredelitve naklona) meritev RUSLE2 RUSLE Gavrilovi}eva meritev RUSLE2 RUSLE Gavrilovi}eva ena~ba ena~ba razmerje glede na meritev 1,00 0,06 0,65 0,12 1,00 0,07 0,61 0,11 razmerje glede na RUSLE2 17,08 1,00 11,14 2,01 13,81 1,00 8,49 1,53 razmerje glede na RUSLE 1,53 0,09 1,00 0,18 1,63 0,12 1,00 0,18 razmerje glede na Gavrilovi}evo ena~bo 8,50 0,50 5,54 1,00 9,02 0,65 5,54 1,00 169 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 53: Razmerja med erozijo prsti na razli~nih rabah tal. Izra~unana so na podlagi primerjave povpre~ij (povpre~ja polj 1 in 2, 3 in 4, 5 in 6 ter 7 in 8) za dve rabi tal hkrati. an = 30, bn = 31, cn = 38, dn = 24, en = 29 gola prst travnik gozd z manj{im gozd z ve~jim v olj~niku v zara{~anju naklonom naklonom razmerje glede na golo prst 1,00 0,02a 0,04b 0,05c razmerje glede na travnik 50,72a 1,00 4,04d 3,67e razmerje glede na gozd z manj{im naklonom 23,11b 0,25d 1,00 0,97b razmerje glede na gozd z ve~jim naklonom 20,61c 0,27e 1,04b 1,00 Povpre~ja na teden in skupne vrednosti za vseh 13 mesecev ter za obe 12-mese~ni obdobji predstavljamo v preglednicah 54 do 56 ter slikah 110 in 111. Na podlagi preglednic vidimo, da se na goli prsti s povr{inskim spiranjem letno sprosti med 9 in skoraj 10 kg prsti/m2, na travniku med 170 in 190 g/m2, v gozdu z manj{im naklonom med 390 in 425 g/m2 ter v gozdu z ve~jim naklonom med 415 in 496 g/m2. Preglednice podajajo tudi povpre~ni letni delè specifi~nega tedenskega odtoka, ki je za golo prst okrog 23 %, za travnik okrog 8 % in za gozd ne glede na naklon dobrih 6 %. Znièvanje povr{ja zaradi povr{inskega spiranja je podrobneje predstavljeno v preglednici 57. Povr{- je na goli prsti se je v ~asu meritev zniàlo za skoraj centimeter, v gozdu niti za pol milimetra, na travniku pa je bilo zanemarljivo in je zna{alo vsega slabo petino milimetra. V preglednici ekstrapoliramo merjene vrednosti na dalj{a ~asovna obdobja, pri ~emer so vrednosti za ve~ tiso~ let zgolj informativne. Realnej{e so vrednosti za deset, sto ali nekaj sto let, kolikor se pojavlja ~lovekovo spreminjanje rabe tal na tem obmo~ju. V desetih letih lahko na goli prsti pri~akujemo zniànje povr{ja za 10 cm, v stotih pa celo do metra. V gozdu lahko ne glede na naklon v sto letih pri~akujemo zniànje povr{ja za okrog 4 cm, na travniku pa dober centimeter in pol. Ob teh ugotovitvah se zastavlja vpra{anje, ali se razli~- na hitrost erozije prsti (oziroma znièvanja povr{ja) po nekaj sto letih pozna v morfologiji pokrajine? Odgovor nanj presega okvire te knjige, dejstvo pa je, da se reliefne spremembe dogajajo na obdelovalnih zemlji{~ih, kot sta ugotovila Komac in Zorn (2005, 84; Zorn in Komac 2005, 171) za njivo v pore~ju Besnice pri Kranju. Dejstvo je tudi, da ponekod v Sloveniji obdelava zemlji{~ na istih mestih poteka è 1000 let in ve~. Tako na primer Mason (1995, 190) za okolico Adle{i~ev v Beli krajini navaja, da se je na spodnji terasi zaradi erozije z zgornje terase v zgodovinski dobi odloìl »… {tiri metre {irok depo-zit …«. Kljub kratkotrajnosti na{ih meritev se je pokazalo, da »veliki« dogodki prispevajo velik delè k let-nemu spro{~anju gradiva. [e bolj kot pri povr{inskem spiranju je to o~itno pri premikanju gradiva po erozijskem jarku (poglavje 10.3.1). Za povr{insko spiranje nam vpliv »velikih« dogodkov plasti~no pona-zarjajo tortni grafikoni, kjer zlasti na goli prsti in travniku izstopa meritev 12. 8. 2005. V vsem obdobju meritev so bile najbolj erozivne padavine v tednu med 5. in 12. 8. 2005 (tedenska erozivnost padavin je bila 1235,91 MJ · mm · ha–1 · h–1; 11. 8. 2005 so bile maksimalne 30-minutne padavine 42,8 mm, dnevna erozivnost padavin pa 1110,5 MJ · mm · ha–1 · h–1). Na goli prsti v olj~niku se je v tem tednu glede na prvo letno obdobje sprostilo 27 % prsti celega leta (slika 112), glede na drugo letno obdobje pa celo 30 % (slika 113). Na travniku je bilo v tem tednu odneseno med 21 (slika 114) in 24 % (slika 115) celoletnega gradiva. O vlogi izjemnih padavinskih dogodkov na erozijo prsti pi{ejo med drugimi Larson, Lindstrom in Schumacher (1997). Schumm (1977, 76–81) navaja, da imajo »velika neurja« ve~ji erozijski pomen le, ~e preseèjo prag sistema (v smislu sistemske teorije), sicer je njihov vpliv na razvoj povr{ja razmeroma majhen. Young in Saunders (1986, 18) pi{eta, da se ob velikih padavinskih dogodkih povr{insko spiranje pove~a zlasti zaradi ve~jih dènih kapljic, hitrej{ega zmanj{anja infiltracijske kapacitete, dviga talne vode in ve~ kot linearnega pove~anja erodiranega gradiva z odtokom. 170 Preglednica 54: Erozija prsti, znièvanje povr{ja in delè specifi~nega odtoka na erozijskih poljih 1 in 2, na goli prsti v olj~niku. erozijsko polje 1 erozijsko polje 2 povpre~je erozijskih polj 1 in 2 obdobje delè delè delè meritev specifi~nega znièvanje specifi~nega znièvanje specifi~nega znièvanje odtoka erozija prsti povr{ja odtoka erozija prsti povr{ja odtoka erozija prsti povr{ja % g/m2 kg/ha mm % g/m2 kg/ha mm % g/m2 kg/ha mm povpre~no 24. 3. 2005– 21,10 176,26 1762,61 0,17 22,39 173,78 1737,81 0,16 22,57 173,32 1733,17 0,16 na teden 26. 4. 2006 (13 mesecev; 57 tednov) skupaj 24. 3. 2005– – 10.046,88 100.468,83 9,51 – 9905,50 99.054,95 9,38 – 9879,09 98.790,94 9,36 (13 mesecev; 26. 4. 2006 57 tednov) povpre~no 24. 3. 2005– 22,34 191,87 1918,68 0,18 23,51 189,38 1893,85 0,18 23,49 188,76 1887,59 0,18 na teden 23. 3. 2006 (12 mesecev) skupaj 24. 3. 2005– – 9977,12 99.771,18 9,45 – 9848,00 98.480,04 9,33 – 9815,47 98.154,66 9,29 (12 mesecev) 23. 3. 2006 povpre~no 28. 4. 2005– 21,20 179,72 1797,25 0,17 22,67 170,68 1706,80 0,16 22,82 173,34 1733,35 0,16 na teden 26. 4. 2006 (12 mesecev) skupaj 28. 4. 2005– – 9345,68 93.456,84 8,85 – 8875,37 88.753,68 8,40 – 9013,43 90.134,31 8,54 GEOGRAFIJ (12 mesecev) 26. 4. 2006 A SLO VENIJE 18 171 172 Erozijski procesi v slo Preglednica 55: Erozija prsti, znièvanje povr{ja in delè specifi~nega odtoka na erozijskih poljih 3 in 4, na travniku v zara{~anju. erozijsko polje 3 erozijsko polje 4 povpre~je erozijskih polj 3 in 4 obdobje delè delè delè meritev specifi~nega znièvanje specifi~nega znièvanje specifi~nega znièvanje odtoka erozija prsti povr{ja odtoka erozija prsti povr{ja odtoka erozija prsti povr{ja venski Istr % g/m2 kg/ha mm % g/m2 kg/ha mm % g/m2 kg/ha mm povpre~no 31. 3. 2005– 7,67 4,32 43,20 0,004 8,68 2,72 27,16 0,003 7,98 3,52 35,18 0,003 na teden 26. 4. 2006 i (13 mesecev; 55 tednov) skupaj 31. 3. 2005– – 237,58 2375,77 0,22 – 149,40 1493,97 0,14 – 193,49 1934,87 0,18 (13 mesecev; 26. 4. 2006 55 tednov) povpre~no 31. 3. 2005– 7,62 4,53 45,32 0,004 8,45 2,84 28,39 0,003 7,85 3,69 36,85 0,003 na teden 30. 3. 2006 (12 mesecev) skupaj 31. 3. 2005– – 235,66 2356,61 0,22 – 147,63 1476,29 0,14 – 191,64 1916,45 0,18 (12 mesecev) 30. 3. 2006 povpre~no 28. 4. 2005– 7,70 3,95 39,49 0,004 9,45 2,52 25,19 0,002 8,38 3,23 32,34 0,003 na teden 26. 4. 2006 (12 mesecev) skupaj 28. 4. 2005– – 205,34 2053,39 0,19 – 130,96 1309,62 0,12 – 168,15 1681,51 0,16 (12 mesecev) 26. 4. 2006 Matija Zor n Preglednica 56: Erozija prsti, znièvanje povr{ja in delè specifi~nega odtoka na erozijskih poljih 5, 6, 7 in 8, v gozdu. erozijsko polje 5 erozijsko polje 6 povpre~je erozijskih polj 5 in 6 obdobje delè delè delè meritev specifi~nega znièvanje specifi~nega znièvanje specifi~nega znièvanje odtoka erozija prsti povr{ja odtoka erozija prsti povr{ja odtoka erozija prsti povr{ja % g/m2 kg/ha mm % g/m2 kg/ha mm % g/m2 kg/ha mm povpre~no 31. 3. 2005– 4,30 6,46 64,65 0,01 – – – – 6,15 7,77 77,69 0,01 na teden 26. 4. 2006 (13 mesecev; 56 tednov) skupaj 31. 3. 2005– – 362,02 3620,22 0,34 – – – – – 435,08 4350,82 0,41 (13 mesecev; 26. 4. 2006 56 tednov) povpre~no 31. 3. 2005– 4,17 6,80 68,03 0,01 – – – – 6,19 8,19 81,90 0,01 na teden 30. 3. 2006 (12 mesecev) skupaj 31. 3. 2005– – 353,77 3537,65 0,34 – – – – – 425,90 4258,96 0,40 (12 mesecev) 30. 3. 2006 povpre~no 28. 4. 2005– 4,46 6,12 61,17 0,01 8,08 8,93 89,27 0,01 6,46 7,52 75,22 0,01 na teden 26. 4. 2006 (12 mesecev) skupaj 28. 4. 2005– – 318,09 3180,90 0,30 – 464,21 4642,09 0,44 – 391,15 3911,49 0,37 GEOGRAFIJ (12 mesecev) 26. 4. 2006 A SLO VENIJE 18 173 174 Erozijski procesi v slo erozijsko polje 7 erozijsko polje 8 povpre~je erozijskih polj 7 in 8 obdobje delè delè delè meritev specifi~nega znièvanje specifi~nega znièvanje specifi~nega znièvanje odtoka erozija prsti povr{ja odtoka erozija prsti povr{ja odtoka erozija prsti povr{ja % g/m2 kg/ha mm % g/m2 kg/ha mm % g/m2 kg/ha mm venski Istr povpre~no 31. 3. 2005– 5,15 9,53 95,32 0,01 – – – – 6,30 9,12 91,16 0,01 na teden 26. 4. 2006 (13 mesecev; 56 tednov) i skupaj 31. 3. 2005– – 533,79 5337,92 0,51 – – – – – 510,52 5105,19 0,48 (13 mesecev; 26. 4. 2006 56 tednov) povpre~no 31. 3. 2005– 5,18 10,18 101,82 0,01 – – – – 6,43 9,55 95,51 0,01 na teden 30. 3. 2006 (12 mesecev) skupaj 31. 3. 2005– – 529,45 5294,48 0,50 – – – – – 496,65 4966,49 0,47 (12 mesecev) 30. 3. 2006 povpre~no 28. 4. 2005– 5,22 8,43 84,26 0,01 7,62 7,53 75,31 0,01 6,46 7,98 79,78 0,01 na teden 26. 4. 2006 (12 mesecev) skupaj 28. 4. 2005– – 438,14 4381,41 0,41 – 391,59 3915,95 0,37 – 414,87 4148,68 0,39 (12 mesecev) 26. 4. 2006 Matija Zor n GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 ∼ 10.000 ∼ 10.000 ∼ 10.000 ∼ 10.000 ∼ 9000 ∼ 9000 600 500 400 2 300 g/m 200 100 0 13 mesecev 12 mesecev 12 mesecev (24. 3. 2005–26. 4. 2006; (24. 3. 2005–23. 3. 2006; (28. 4. 2005–26. 4. 2006) 7. 4. 2005–26. 4. 2006*; 7. 4. 2005–5. 4. 2006*; 31. 3. 2005–26. 4. 2006**) 31. 3. 2005–30. 3. 2006**) polje 1 polje 2 polje 3* polje 4* polje 5** polje 6** polje 7** polje 8** povpre~je polj 1–2 povpre~je polj 3–4* povpre~je polj 5–6** povpre~je polj 7–8** Slika 110: Erozija prsti v ~asu meritev na razli~nih rabah tal. ∼ 9 ∼ 9 ∼ 9 ∼ 9 ∼ 8,5 ∼ 8,5 0,6 0,5 0,4 0,3 mm 0,2 0,1 0 13 mesecev 12 mesecev 12 mesecev (24. 3. 2005–26. 4. 2006; (24. 3. 2005–23. 3. 2006; (28. 4. 2005–26. 4. 2006) 7. 4. 2005–26. 4. 2006*; 7. 4. 2005–5. 4. 2006*; 31. 3. 2005–26. 4. 2006**) 31. 3. 2005–30. 3. 2006**) polje 1 polje 2 polje 3* polje 4* polje 5** polje 6** polje 7** polje 8** povpre~je polj 1–2 povpre~je polj 3–4* povpre~je polj 5–6** povpre~je polj 7–8** Slika 111: Znièvanje povr{ja v ~asu meritev na razli~nih rabah tal zaradi povr{inskega spiranja. 175 176 Erozijski procesi v slo Preglednica 57: Znièvanje povr{ja zaradi povr{inskega spiranja v dalj{em ~asovnem obdobju, ob predpostavki, da so bile razmere tak{ne, kot so bile v ~asu meritev. obdobje povpre~je erozijskih polj 1 in 2 povpre~je erozijskih polj 3 in 4 povpre~je erozijskih polj 5 in 6 povpre~je erozijskih polj 7 in 8 (leta) obdobje meritev znièvanje povr{ja obdobje meritev znièvanje povr{ja obdobje meritev znièvanje povr{ja obdobje meritev znièvanje povr{ja mm m mm m mm m mm m venski Istr 1 24. 3. 2005– 9,29 0,0093 31. 3. 2005– 0,18 0,0002 31. 3. 2005– 0,40 0,0004 31. 3. 2005– 0,47 0,0005 23. 3. 2006 30. 3. 2006 30. 3. 2006 30. 3. 2006 1 28. 4. 2005– 8,54 0,0085 28. 4. 2005– 0,16 0,0002 28. 4. 2005– 0,37 0,0004 28. 4. 2005– 0,39 0,0004 i 26. 4. 2006 26. 4. 2006 26. 4. 2006 26. 4. 2006 10 24. 3. 2005– 92,95 0,093 31. 3. 2005– 1,81 0,002 31. 3. 2005– 4,03 0,004 31. 3. 2005– 4,70 0,005 23. 3. 2006 30. 3. 2006 30. 3. 2006 30. 3. 2006 10 28. 4. 2005– 85,35 0,085 28. 4. 2005– 1,59 0,002 28. 4. 2005– 3,70 0,004 28. 4. 2005– 3,93 0,004 26. 4. 2006 26. 4. 2006 26. 4. 2006 26. 4. 2006 100 24. 3. 2005– 929,49 0,929 31. 3. 2005– 18,15 0,018 31. 3. 2005– 40,33 0,040 31. 3. 2005– 47,03 0,047 23. 3. 2006 30. 3. 2006 30. 3. 2006 30. 3. 2006 100 28. 4. 2005– 853,54 0,854 28. 4. 2005– 15,92 0,016 28. 4. 2005– 37,04 0,037 28. 4. 2005– 39,29 0,039 26. 4. 2006 26. 4. 2006 26. 4. 2006 26. 4. 2006 1000 24. 3. 2005– 9294,95 9,29 31. 3. 2005– 181,48 0,18 31. 3. 2005– 403,31 0,40 31. 3. 2005– 470,31 0,47 23. 3. 2006 30. 3. 2006 30. 3. 2006 30. 3. 2006 1000 28. 4. 2005– 8535,45 8,54 28. 4. 2005– 159,23 0,16 28. 4. 2005– 370,41 0,37 28. 4. 2005– 392,87 0,39 26. 4. 2006 26. 4. 2006 26. 4. 2006 26. 4. 2006 10.000 24. 3. 2005– 92.949,49 92,95 31. 3. 2005– 1814,82 1,81 31. 3. 2005– 4033,11 4,03 31. 3. 2005– 4703,11 4,70 23. 3. 2006 30. 3. 2006 30. 3. 2006 30. 3. 2006 10.000 28. 4. 2005– 85.354,46 85,35 28. 4. 2005– 1592,34 1,59 28. 4. 2005– 3704,07 3,70 28. 4. 2005– 3928,67 3,93 26. 4. 2006 26. 4. 2006 26. 4. 2006 26. 4. 2006 Matija Zor n GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 19. 5. 2005* 19. 5. 2005* 5 % 30. 6. 2005 28. 4. 2005* 5 % 7 % 6 % ostalih 30. 6. 2005 6. 7. 2005 ostalih 42 tednov 6 % 4 % 43 tednov 28 % 6. 7. 2005 28 % 3 % 21. 7. 2005 9 % 21. 7. 2005 9 % 6. 10. 2005 6. 10. 2005 3 % 3 % 1. 9. 2005 1. 9. 2005 30. 9. 2005 4 % 30. 9. 2005 4 % 5 % 6 % 12. 8. 2005 12. 8. 2005 30 % 26. 8. 2005 27 % 4 % 26. 8. 2005 4 % Slika 112: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – tedni Slika 113: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – tedni med 24. 3. 2005 in 23. 3. 2006 z ve~ kot 3 % od med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z ve~ kot 3 % od skupne letne erozije prsti ( *erozija je se{tevek skupne letne erozije prsti. med meritvijo suspendiranega gradiva in izra- ~unano vrednostjo nesuspendiranega gradiva, **izra~unana vrednost (izpad meritve)). 13. 4. 2005* 6 % 12. 5. 2005* 13 % 28. 4. 2005* 4 % 19. 5. 2005* 4 % 12. 5. 2005* 11 % 30. 6. 2005 ostalih 3 % ostalih 43 tednov 19. 5. 2005* 44 tednov 37 % 4 % 44 % 1. 12. 2005** 12. 8. 2005** 3 % 24 % 12. 8. 2005** 1. 9. 2005** 21 % 3 % 1. 12. 2005** 4 % 26. 8. 2005** 23. 2. 2006 3 % 3 % 30. 9. 2005** 26. 8. 2005** 30. 9. 2005** 5% 4 % 4 % Slika 114: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – tedni Slika 115: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – tedni med 7. 4. 2005 in 5. 4. 2006 z ve~ kot 3 % od med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z ve~ kot 3 % od skupne letne erozije prsti. skupne letne erozije prsti. Zaradi popolne olistanosti dreves je bil deleòdnesenega gradiva v tednu med 5. in 12. 8. 2005 v gozdu ustrezno manj{i. V gozdu z manj{im naklonom je zna{al 15 %, v gozdu z ve~jim naklonom pa deleèrodiranega gradiva v tem tednu med ekstremi niti ne izstopa oziroma je celo manj{i od erozije v posameznih tednih hladnega dela leta, ko so bile kro{nje brez listja, padavine pa so imele bistveno manj{o erozivnost. Ob tem dobro vidimo pomen, ki ga ima olistanost za erozijo prsti. 177 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 13. 4. 2005* 12. 5. 2005* 5 % 5 % 12. 5. 2005* 21. 7. 2005 4 % 6. 7. 2005 3 % 21. 4. 2005* 6. 7. 2005 5 % 3 % 5. 8. 2005 4 % 4 % 21. 7. 2005 ostalih 3 % ostalih 39 tednov 5. 8. 2005 41 tednov 40 % 3 % 42 % 12. 8. 2005 15 % 12. 8. 2005 15 % 1. 12. 2005** 1. 12. 2005** 26. 8. 2005 4 % 3 % 3 % 26. 8. 2005 15. 2. 2006 3 % 7. 12. 2005** 5 % 1. 9. 2005 1. 9. 2005 4 % 4 % 7. 12. 2005** 4 % 6. 10. 2005** 4 % 6. 10. 2005** 15. 2. 2006 5 % 4 % 6 % Slika 116: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – tedni Slika 117: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – tedni med 31. 3. 2005 in 30. 3. 2006 z ve~ kot 3 % od med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z ve~ kot 3 % od skupne letne erozije prsti. skupne letne erozije prsti. 13. 4. 2005* 12. 8. 2005 8 % 5 % 21. 4. 2005* 27. 10. 2005 8 % 5 % 1. 9. 2005 3. 11. 2005 3 % 28. 4. 2005* 3 % 3 % 5. 1. 2006 12. 8. 2005 6 % ostalih 4 % 42 tednov 27. 10. 2005 15. 2. 2006 49 % 4 % ostalih 4 % 43 tednov 5. 1. 2006 23. 2. 2006 15. 2. 2006 56 % 5 % 4 % 4 % 23. 2. 2006 15. 3. 2006 4 % 4 % 15. 3. 2006 23. 3. 2006** 3 % 10 % 23. 3. 2006** 8 % Slika 118: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – tedni Slika 119: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – tedni med 31. 3. 2005 in 30. 3. 2006 z ve~ kot 3 % od med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z ve~ kot 3 % od skupne letne erozije prsti. skupne letne erozije prsti. Preglednica 58 prikazuje {tevilo in delè tednov ter deleèrodiranega gradiva, ko je bilo na posameznih rabah tal spro{~eno manj od dolo~enega deleà celoletnega gradiva (za povpre~je razli~nih rab tal). Na goli prsti je bilo v skoraj polovici tednov spro{~enega pod 0,5 % celoletnega gradiva (skupaj je bilo v teh tednih spro{~enega med 3,8 in 4,8 % celoletnega gradiva). Na goli prsti je bila erozija prsti nadpovpre~na v dobri ~etrtini tednov (skupaj je bil njihov deleòkrog 83 % celoletnega spro{~enega gradiva), pri~akujemo pa lahko tudi tedne, ko je spro{~enega ve~ kot 10 % celoletnega gradiva. 178 Preglednica 58: [tevilo in delè tednov ter delè spro{~enega gradiva, ko se je premaknilo manj gradiva od dolo~enega deleà celega leta – povpre~ja erozijskih polj. spro{~eno gradivo povpre~je erozijskih polj 1 in 2 povpre~je erozijskih polj 3 in 4 24. 3. 2005–23. 3. 2006 28. 4. 2005–26. 4. 2006 7. 4. 2005–5. 4. 2006 28. 4. 2005–26. 4. 2006 {tevilo delè delè spro{~enega {tevilo delè delè spro{~enega {tevilo delè delè spro{~enega tevilo delè delè spro{~enega tednov tednov (%) gradiva (%) tednov tednov (%) gradiva (%) tednov tednov (%) gradiva (%) {tednov tednov (%) gradiva (%) nadpovpre~na koli~ina 15 28,85 83,25 13 25,00 82,49 15 28,85 74,34 16 30,77 77,77 spro{~enega gradiva brez erozije 9 17,31 0 9 17,31 0 9 17,31 0 10 19,23 0 spro{~eno manj kot 0,01 % 10 19,23 0,004 10 19,23 0,004 10 19,23 0,003 11 21,15 0,003 celoletnega gradiva spro{~eno manj kot 0,1 % 12 23,08 0,10 13 25,00 0,17 10 19,23 0,003 11 21,15 0,003 celoletnega gradiva spro{~eno manj kot 0,5 % 25 48,08 3,84 28 53,85 4,84 15 28,85 1,67 16 30,77 1,87 celoletnega gradiva spro{~eno manj kot 1 % 31 59,62 8,23 32 61,54 7,52 27 51,92 10,27 27 51,92 9,67 celoletnega gradiva spro{~eno manj kot 2 % 39 75,00 20,66 39 75,00 17,51 38 73,08 27,62 38 73,08 26,19 celoletnega gradiva spro{~eno manj kot 3 % 42 80,77 27,98 43 82,69 27,64 44 84,62 43,47 43 82,69 37,66 celoletnega gradiva spro{~eno manj kot 4 % 46 88,46 42,20 45 86,54 34,78 47 90,38 53,20 49 94,23 58,56 celoletnega gradiva GEOGRAFIJ spro{~eno manj kot 5 % 47 90,38 47,04 47 90,38 43,12 49 94,23 61,39 50 96,15 63,13 celoletnega gradiva spro{~eno manj kot 10 % 51 98,08 72,71 51 98,08 70,28 50 96,15 67,65 50 96,15 63,13 celoletnega gradiva A SLO {tevilo tednov v ~asu meritev 52 52 52 52 VENIJE 18 179 180 Erozijski procesi v slo spro{~eno gradivo povpre~je erozijskih polj 5 in 6 povpre~je erozijskih polj 7 in 8 31. 3. 2005–30. 3. 2006 28. 4. 2005–26. 4. 2006 31. 3. 2005–30. 3. 2006 28. 4. 2005–26. 4. 2006 {tevilo delè delè spro{~enega {tevilo delè delè spro{~enega {tevilo delè delè spro{~enega tevilo delè delè spro{~enega tednov tednov (%) gradiva (%) tednov tednov (%) gradiva (%) tednov tednov (%) gradiva (%) {tednov tednov (%) gradiva (%) nadpovpre~na koli~ina 22 42,31 82,22 20 38,46 80,28 21 40,38 76,58 20 38,46 72,80 spro{~enega gradiva venski Istr brez erozije 11 21,15 0 11 21,15 0 11 21,15 0 11 21,15 0 spro{~eno manj kot 0,01 % 11 21,15 0 11 21,15 0 11 21,15 0 11 21,15 0 celoletnega gradiva i spro{~eno manj kot 0,1 % 11 21,15 0 11 21,15 0 11 21,15 0 11 21,15 0 celoletnega gradiva spro{~eno manj kot 0,5 % 15 28,85 1,26 16 30,77 1,74 13 25,00 0,85 12 23,08 0,49 celoletnega gradiva spro{~eno manj kot 1 % 22 42,31 6,62 22 42,31 5,94 18 34,62 4,94 18 34,62 5,47 celoletnega gradiva spro{~eno manj kot 2 % 30 57,69 16,75 33 63,46 21,70 31 59,62 23,42 32 61,54 27,20 celoletnega gradiva spro{~eno manj kot 3 % 39 75,00 39,31 41 78,85 42,60 42 80,77 49,10 43 82,69 55,30 celoletnega gradiva spro{~eno manj kot 4 % 46 88,46 63,05 46 88,46 60,46 46 88,46 62,90 46 88,46 65,81 celoletnega gradiva spro{~eno manj kot 5 % 50 96,15 80,83 50 96,15 79,13 49 94,23 75,86 50 96,15 84,34 celoletnega gradiva spro{~eno manj kot 10 % 51 98,08 86,26 51 98,08 85,04 52 100,00 100,00 52 100 100 celoletnega gradiva {tevilo tednov v ~asu meritev 52 52 52 52 Matija Zor n GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 14 13 12 11 10 9 v 8 7 vilo tedno 6 {te 5 4 3 2 1 0 30 50 70 90 – – – – 110 130 150 170 190 210 230 250 270 290 310 330 350 370 390 410 430 450 470 490 510 530 550 570 590 610 630 650 670 690 710 730 750 770 790 810 830 850 870 890 910 930 950 970 990 0–10 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260 280 300 320 340 360 380 400 420 440 460 480 500 520 540 560 580 600 620 640 660 680 700 720 740 760 780 800 820 840 860 880 900 920 940 960 980 2670–2680 gradivo po razredih (g/m ) 2 Slika 120: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 1 in 2. 18 16 14 12 v 10 vilo tedno 8 {te 6 4 2 0 0 40 60 80 – – – – 100 120 140 160 180 200 220 240 260 280 300 320 340 360 380 400 420 440 460 480 500 520 540 560 580 600 620 640 660 680 700 720 740 760 780 800 820 840 860 880 900 920 940 960 980 02 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – 1000 20 40 60 – 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260 280 300 320 340 360 380 400 420 440 460 480 500 520 540 560 580 600 620 640 660 680 700 720 740 760 780 800 820 840 860 880 900 920 940 960 980 2660–2680 gradivo po razredih (g/m ) 2 Slika 121: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 20 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 1 in 2. 181 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 59: [tevilo tednov med 24. 3. 2005 in 23. 3. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 10, 20, 50 in 100 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 1 in 2 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). razpon 0–10 10–20 20–30 30–40 40–50 50–60 60–70 70–80 90–100 110–120 130–140 140–150 150–160 160–170 10 g/m2 {tevilo 12 3 5 4 1 2 1 1 2 1 2 1 1 1 tednov delè 23,08 5,77 9,62 7,69 1,92 3,85 1,92 1,92 3,85 1,92 3,85 1,92 1,92 1,92 tednov (%) skupna izmerjena koli~ina 10,32 44,50 135,61 144,11 41,61 107,48 61,70 72,23 188,85 111,30 265,77 145,28 151,02 168,74 gradiva v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 0,11 0,45 1,38 1,47 0,42 1,10 0,63 0,74 1,92 1,13 2,71 1,48 1,54 1,72 gradiva v razredu na leto (%) razpon 0–20 20–40 40–60 60–80 80–100 100–120 120–140 140–160 160–180 180–200 220–240 240–260 260–280 300–320 20 g/m2 {tevilo 15 9 3 2 2 1 2 2 1 2 1 1 1 1 tednov delè 28,85 17,31 5,77 3,85 3,85 1,92 3,85 3,85 1,92 3,85 1,92 1,92 1,92 1,92 tednov (%) skupna izmerjena koli~ina 54,82 279,73 149,09 133,93 188,85 111,30 265,77 296,30 168,74 381,74 222,04 248,59 261,47 301,23 gradiva v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 0,56 2,85 1,52 1,36 1,92 1,13 2,71 3,02 1,72 3,89 2,26 2,53 2,66 3,07 gradiva v razredu na leto (%) 182 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 180–190 190–200 220–230 240–250 260–270 300–310 340–350 360–370 380–390 470–480 500–510 540–550 630–640 830–840 2670–2680 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1.92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 187,62 194,12 222,04 248,59 261,47 301,23 341,23 361,27 389,20 474,46 501,51 543,48 633,62 833,66 2673,44 1,91 1,98 2,26 2,53 2,66 3,07 3,48 3,68 3,97 4,83 5,11 5,54 6,46 8,49 27,24 340–360 360–380 380–400 460–480 500–520 540–560 620–640 820–840 2660–2680 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 341,23 361,27 389,20 474,46 501,51 543,48 633,62 833,66 2673,44 3,48 3,68 3,97 4,83 5,11 5,54 6,46 8,49 27,24 183 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn razpon 0–50 50–100 100–150 150–200 200–250 250–300 300–350 350–400 450–500 500–550 600–650 800–850 2650–2700 50 g/m2 {tevilo 25 6 4 4 2 1 2 2 1 2 1 1 1 tednov delè 48,08 11,54 7,69 7,69 3,85 1,92 3,85 3,85 1,92 3,85 1,92 1,92 1,92 tednov (%) skupna izmerjena koli~ina 376,16 430,26 522,35 701,50 470,63 261,47 642,45 750,47 474,46 1044,99 633,62 833,66 2673,44 gradiva v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 3,83 4,38 5,32 7,15 4,79 2,66 6,55 7,65 4,83 10,65 6,46 8,49 27,24 gradiva v razredu na leto (%) razpon 0–100 100–200 200–300 300–400 400–500 500–600 600–700 800–900 2600–2700 100 g/m2 {tevilo 31 8 3 4 1 2 1 1 1 tednov delè 59,62 15,38 5,77 7,69 1,92 3,85 1,92 1,92 1,92 tednov (%) skupna izmerjena koli~ina 806,42 1223,85 732,10 1392,92 474,46 1044,99 633,62 833,66 2673,44 gradiva v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 8,22 12,47 7,46 14,19 4,83 10,65 6,46 8,49 27,24 gradiva v razredu na leto (%) 184 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 30 25 20 v 15 vilo tedno {te 10 5 0 100 150 200 250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 750 800 850 900 950 0–50 – – – – – – – – – – – – – – – – – – 1000 2700 – – 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 750 800 850 900 950 2650 gradivo po razredih (g/m ) 2 Slika 122: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 50 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 1 in 2. 36 32 28 24 v 20 vilo tedno 16 {te 12 8 4 0 0–100 100–200 200–300 300–400 400–500 500–600 600–700 700–800 800–900 900–1000 2600–2700 gradivo po razredih (g/m ) 2 Slika 123: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 100 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 1 in 2. 185 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 60: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 10, 20, 50 in 100 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 1 in 2 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). razpon 0–10 10–20 20–30 30–40 40–50 50–60 60–70 70–80 90–100 110–120 130–140 140–150 150–160 160–170 10 g/m2 {tevilo 13 4 5 5 1 2 1 1 2 1 1 1 1 1 tednov delè 25,00 7,69 9,62 9,62 1,92 3,85 1,92 1,92 3,85 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 tednov (%) skupna izmerjena koli~ina 15,56 59,63 135,61 182,87 41,61 107,48 61,70 72,23 188,85 111,30 135,70 145,28 151,02 168,74 gradiva v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 0,17 0,66 1,50 2,03 0,46 1,19 0,68 0,80 2,10 1,23 1,51 1,61 1,68 1,87 gradiva v razredu na leto (%) razpon 0–20 20–40 40–60 60–80 80–100 100–120 120–140 140–160 160–180 180–200 220–240 240–260 260–280 300–320 20 g/m2 {tevilo 17 10 3 2 2 1 1 2 1 1 1 1 1 1 tednov delè 32,69 19,23 5,77 3,85 3,85 1,92 1,92 3,85 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 tednov (%) skupna izmerjena koli~ina 75,19 318,48 149,09 133,93 188,85 111,30 135,70 296,30 168,74 194,12 222,04 248,59 261,47 301,23 gradiva v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 0,83 3,53 1,65 1,49 2,10 1,23 1,51 3,29 1,87 2,15 2,46 2,76 2,90 3,34 gradiva v razredu na leto (%) 186 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 190–200 220–230 240–250 260–270 300–310 340–350 360–370 380–390 470–480 500–510 630–640 830–840 2670–2680 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 194,12 222,04 248,59 261,47 301,23 341,23 361,27 389,20 474,46 501,51 633,62 833,66 2673,44 2,15 2,46 2,76 2,90 3,34 3,79 4,01 4,32 5,26 5,56 7,03 9,25 29,66 340–360 360–380 38–400 460–480 500–520 620–640 820–840 2660–2680 1 1 1 1 1 1 1 1 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 341,23 361,27 389,20 474,46 501,51 633,62 833,66 2673,44 3,79 4,01 4,32 5,26 5,56 7,03 9,25 29,66 187 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn razpon 0–50 50–100 100–150 150–200 200–250 250–300 300–350 350–400 450–500 500–550 600–650 800–850 2650–2700 50 g/m2 {tevilo 28 6 3 3 2 1 2 2 1 1 1 1 1 tednov delè 53,85 11,54 5,77 5,77 3,85 1,92 3,85 3,85 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 tednov (%) skupna izmerjena koli~ina 435,29 430,26 392,29 513,88 470,63 261,47 642,45 750,47 474,46 501,51 633,62 833,66 2673,44 gradiva v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 4,83 4,77 4,35 5,70 5,22 2,90 7,13 8,33 5,26 5,56 7,03 9,25 29,66 gradiva v razredu na leto (%) razpon 0–100 100–200 200–300 300–400 400–500 500–600 600–700 800–900 2600–2700 100 g/m2 {tevilo 34 6 3 4 1 1 1 1 1 tednov delè 65,38 11,54 5,77 7,69 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 tednov (%) skupna izmerjena koli~ina 865,55 906,17 732,10 1392,92 474,46 501,51 633,62 833,66 2673,44 gradiva v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 9,60 10,05 8,12 15,45 5,26 5,56 7,03 9,25 29,66 gradiva v razredu na leto (%) 188 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Na travniku je bilo v dobri polovici tednov spro{~enega pod 1 % celoletnega gradiva (skupaj okrog 10 %). Nadpovpre~nih je bilo dobra ~etrtina tednov, ko se je skupaj sprostilo okrog tri ~etrtine celoletnega gradiva. Na travniku lahko pri~akujemo celo dva tedna z ve~ kot 10 % spro{~enega celoletnega gradiva. V preglednici 58 vidimo tudi, da je bilo v gozdu z manj{im naklonom manj kot 1 % celoletnega gradiva spro{~enega v dobrih 40 % tednov (skupaj od 5,9 do 6,6 % celoletnega gradiva), v gozdu z ve~jim naklonom pa v dobri tretjini tednov (skupaj od 4,9 do 5,5 % celoletnega gradiva). V gozdu ne glede na naklon je bil delè tednov z nadpovpre~no erozijo okrog 40 %, pri tem pa se je v gozdu z manj{im naklonom skupaj sprostilo okrog {tiri petine celoletnega gradiva, v gozdu z ve~jim naklonom pa okrog tri ~etrtine. V gozdu z manj{im naklonom lahko v letu dni pri~akujemo teden z ve~ kot 10 % spro{~enega celoletnega gradiva. Na podlagi na{ih meritev v gozdu z ve~jim naklonom tak{nega tedna ni pri~akovati. Za napovedovanje pojavov smo koli~ine premaknjenega gradiva razdelili tudi v razrede z razli~ni-mi razponi (preglednice 59 do 66), s ~imer smo lahko izdelali grafikone (na slikah od 120 do 135 so prikazani razponi za drugo referen~no leto, skupno vsem erozijskim poljem), ki prikazujejo razmerja med jakostjo (angle{ko magnitude) in pogostostjo (angle{ko frequency) pojavov. To metodo sta v preu~evanje geomorfnih procesov vpeljala Wolman in Miller (1960). Za erozijo na goli prsti lahko s pomo~jo preglednic 59 in 60 (vrednosti s preglednice 60 so v okle-pajih) napovemo, da v enem letu pri~akujemo 12 (13) tednov z do 10 g/m2 spro{~enega gradiva na teden, 15 (17) tednov z do 20 g/m2, 25 (28) tednov z do 50 g/m2 in 31 (34) tednov z do 100 g/m2 spro{~enega gradiva na teden. Napovemo lahko tudi, da se bo v osmih ({estih) tednih ujelo od 100 do 200 g/m2 gradiva, v treh tednih od 200 do 300 g/m2, v {tirih tednih od 300 do 400 g/m2, v enem tednu od 400 do 500 g/m2, v dveh (enem) tednih od 500 do 600 g/m2, v enem tednu pa tudi od 600 do 700, od 800 do 900 in celo od 2600 do 2700 g/m2 (slika 123). Poleg tega preglednici (kot tudi preglednice za ostale rabe tal) predstavljata delè teh tednov v letu, skupno izmerjeno koli~ino gradiva po razredih in delè te koli~ine glede na celoletno ujeto gradivo. Preglednici povsem jasno izraàta pomen, ki ga imajo veliki dogodki za celotno letno koli~ino spro{~enega gradiva. Glede na to, da je erozija na ostalih rabah tal veliko manj{a od erozije na goli prsti, smo za napo-vedovaje pojavov na ostalih rabah tal (preglednice 61 do 66) uporabili desetkrat manj{e razpone. Na travniku (preglednici 61 in 62) lahko v enem letu pri~akujemo 16 (18) tednov z do 1 g/m2 spro{~enega gradiva na teden, 28 (31) tednov z do 2 g/m2, 40 (43) tednov z do 5 g/m2 in 49 (50) tednov z do 10 g/m2 spro{~enega gradiva na teden. Napovemo lahko tudi, da v enem letu pri~akujemo 9 (7) tednov z od 5 do 10 g/m2 spro{~enega gradiva na teden in {e po en teden z od 10 do 20, od 20 do 30 in od 40 do 50 g/m2 spro{~enega gradiva. V gozdu z manj{im naklonom (preglednici 63 in 64) lahko v enem letu pri~akujemo 12 tednov z do 1 g/m2 spro{~enega gradiva na teden, 15 (17) tednov z do 2 g/m2, 24 (26) tednov z do 5 g/m2 in 35 (37) tednov z do 10 g/m2 spro{~enega gradiva na teden. Napovemo lahko, da v enem letu pri~akujemo 15 (13) tednov z od 10 do 20 g/m2 in po en teden z od 20 do 30 in od 50 do 60 g/m2 spro{~enega gradiva. V gozdu z ve~jim naklonom (preglednici 65 in 66) pa lahko v enem letu pri~akujemo 11 tednov z do 1 g/m2 spro{~enega gradiva na teden, 11 tednov z do 2 g/m2, 18 (20) tednov z do 5 g/m2 in 31 (34) tednov z do 10 g/m2 spro{~enega gradiva na teden. Napovemo lahko {e, da v enem letu pri~akujemo 15 (14) tednov z od 10 do 20 g/m2, tri tedne z od 20 do 30 g/m2, en teden (0) z od 30 do 40 g/m2 in dva (en) tedna z od 40 do 50 g/m2 spro{~enega gradiva. 189 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 61: [tevilo tednov med 7. 4. 2005 in 5. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 1, 2, 5 in 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 3 in 4 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). razpon 1 g/m2 0–1 1–2 2–3 3–4 4–5 5–6 6–7 7–8 8–9 12–13 21–22 40–41 {tevilo tednov 16 12 3 7 2 6 1 1 1 1 1 1 delè tednov (%) 30,77 23,08 5,77 13,46 3,85 11,54 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 4,19 17,44 7,63 23,67 8,54 33,75 6,72 7,68 8,01 12,01 21,03 40,96 v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 2,19 9,10 3,98 12,35 4,46 17,61 3,51 4,01 4,18 6,26 10,97 21,37 gradiva v razredu na leto (%) razpon 2 g/m2 0–2 2–4 4–6 6–8 8–10 12–14 20–22 40–42 {tevilo tednov 28 10 8 2 1 1 1 1 delè tednov (%) 53,85 19,23 15,38 3,85 1,92 1,92 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 21,64 31,30 42,30 14,40 8,01 12,01 21,03 40,96 v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 11,29 16,33 22,07 7,52 4,18 6,26 10,97 21,37 gradiva v razredu na leto (%) razpon 5 g/m2 0–5 5–10 10–15 20–25 40–45 {tevilo tednov 40 9 1 1 1 delè tednov (%) 76,92 17,31 1,92 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 61,48 56,16 12,01 21,03 40,96 v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 32,08 29,31 6,26 10,97 21,37 gradiva v razredu na leto (%) razpon 10 g/m2 0–10 10–20 20–30 40–50 {tevilo tednov 49 1 1 1 delè tednov (%) 94,23 1,92 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 117,65 12,01 21,03 40,96 v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 61,39 6,26 10,97 21,37 gradiva v razredu na leto (%) 190 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 62: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 1, 2, 5 in 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 3 in 4 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). razpon 1 g/m2 0–1 1–2 2–3 3–4 4–5 5–6 6–7 7–8 21–22 40–41 {tevilo tednov 18 13 3 7 2 5 1 1 1 1 delè tednov (%) 34,62 25,00 5,77 13,46 3,85 9,62 1,92 1,92 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 5,03 18,45 7,63 23,67 8,54 28,43 6,72 7,68 21,03 40,96 v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 2,99 10,97 4,54 14,08 5,08 16,91 4,00 4,57 12,51 24,36 gradiva v razredu na leto (%) razpon 2 g/m2 0–2 2–4 4–6 6–8 20–22 40–42 {tevilo tednov 31 10 7 2 1 1 delè tednov (%) 59,62 19,23 13,46 3,85 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 23,48 31,30 36,97 14,40 21,03 40,96 v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 13,96 18,62 21,99 8,57 12,51 24,36 gradiva v razredu na leto (%) razpon 5 g/m2 0–5 5–10 20–25 40–45 {tevilo tednov 43 7 1 1 delè tednov (%) 82,69 13,46 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 63,33 42,83 21,03 40,96 v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 37,66 25,47 12,51 24,36 gradiva v razredu na leto (%) razpon 10 g/m2 0–10 20–30 40–50 {tevilo tednov 50 1 1 delè tednov (%) 96,15 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 106,16 21,03 40,96 v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 63,13 12,51 24,36 gradiva v razredu na leto (%) 191 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 20 18 16 14 v 12 10 vilo tedno {te 8 6 4 2 0 0 11 21 31 41 0–1 – – – – – – – – 12 13 14 15 16 17 18 19 20 22 23 24 25 26 27 28 29 30 32 33 34 35 36 37 38 39 40 12 23 34 45 56 67 78 89 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – 91 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 gradivo po razredih (g/m ) 2 Slika 124: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 1 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 3 in 4. 35 30 25 v 20 vilo tedno 15 {te 10 5 0 0 – – – 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 0–2 24 46 68 – – – – – – – – – – – – – – – – – 81 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 gradivo po razredih (g/m ) 2 Slika 125: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 2 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 3 in 4. 192 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 50 45 40 35 v 30 25 vilo tedno {te 20 15 10 5 0 0–5 5–10 10–15 15–20 20–25 25–30 30–35 35–40 40–45 gradivo po razredih (g/m ) 2 Slika 126: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 5 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 3 in 4. 60 50 40 v 30 vilo tedno {te 20 10 0 0–10 10 20 – 20 30 – 30 40 – 40 50 – gradivo po razredih (g/m ) 2 Slika 127: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 3 in 4. 193 194 Erozijski procesi v slo Preglednica 63: [tevilo tednov med 31. 3. 2005 in 30. 3. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 1, 2, 5 in 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 5 in 6 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). razpon 1 g/m2 0–1 1–2 2–3 3–4 4–5 5–6 6–7 7–8 8–9 9–10 10–11 11–12 12–13 13–14 14–15 15–16 16–17 18–19 19–20 23–24 58–59 {tevilo tednov 12 3 3 2 4 2 3 1 1 4 1 3 1 2 2 1 1 3 1 1 1 delè tednov (%) 23,08 5,77 5,77 3,85 7,69 3,85 5,77 1,92 1,92 7,69 1,92 5,77 1,92 3,85 3,85 1,92 1,92 5,77 1,92 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 0,50 4,85 7,52 6,95 17,48 10,53 20,13 7,75 8,74 38,50 10,55 33,94 12,99 27,33 28,69 15,39 16,71 56,35 19,40 23,13 58,50 v razredu (g/m2) venski Istr delè skupne izmerjene koli~ine 0,12 1,14 1,76 1,63 4,10 2,47 4,73 1,82 2,05 9,04 2,48 7,97 3,05 6,42 6,74 3,61 3,92 13,23 4,55 5,43 13,74 gradiva v razredu na leto (%) razpon 2 g/m2 0–2 2–4 4–6 6–8 8–10 10–12 12–14 14–16 16–18 18–20 22–24 58–60 i {tevilo tednov 15 5 6 4 5 4 3 3 1 4 1 1 delè tednov (%) 28,85 9,62 11,54 7,69 9,62 7,69 5,77 5,77 1,92 7,69 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 5,35 14,46 28,01 27,88 47,24 44,49 40,31 44,08 16,71 75,75 23,13 58,50 v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 1,26 3,40 6,58 6,55 11,09 10,45 9,47 10,35 3,92 17,79 5,43 13,74 gradiva v razredu na leto (%) razpon 5 g/m2 0–5 5–10 10–15 15–20 20–25 55–60 {tevilo tednov 24 11 9 6 1 1 delè tednov (%) 46,15 21,15 17,31 11,54 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 37,29 85,65 113,49 107,84 23,13 58,50 v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 8,76 20,11 26,65 25,32 5,43 13,74 gradiva v razredu na leto (%) razpon 10 g/m2 0–10 10–20 20–30 50–60 {tevilo tednov 35 15 1 1 delè tednov (%) 67,31 28,85 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 122,94 221,33 23,13 58,50 v razredu (g/m2) Matija Zor delè skupne izmerjene koli~ine 28,87 51,97 5,43 13,74 gradiva v razredu na leto (%) n Preglednica 64: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 1, 2, 5 in 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 5 in 6 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). razpon 1 g/m2 0–1 1–2 2–3 3–4 4–5 5–6 6–7 7–8 8–9 9–10 10–11 11–12 12–13 13–14 14–15 15–16 16–17 18–19 23–24 58–59 {tevilo tednov 12 5 3 2 4 3 3 1 1 3 1 3 1 2 1 1 1 3 1 1 delè tednov (%) 23,08 9,62 5,77 3,85 7,69 5,77 5,77 1,92 1,92 5,77 1,92 5,77 1,92 3,85 1,92 1,92 1,92 5,77 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 0,50 8,26 7,52 6,95 17,48 16,31 20,13 7,75 8,74 28,52 10,55 33,94 12,99 27,33 14,14 15,39 16,71 56,35 23,13 58,50 v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 0,13 2,11 1,92 1,78 4,47 4,17 5,15 1,98 2,23 7,29 2,70 8,68 3,32 6,99 3,61 3,93 4,27 14,41 5,91 14,96 gradiva v razredu na leto (%) razpon 2 g/m2 0–2 2–4 4–6 6–8 8–10 10–12 12–14 14–16 16–18 18–20 22–24 58–60 {tevilo tednov 17 5 7 4 4 4 3 2 1 3 1 1 delè tednov (%) 32,69 9,62 13,46 7,69 7,69 7,69 5,77 3,85 1,92 5,77 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 8,76 14,46 33,79 27,88 37,26 44,49 40,31 29,52 16,71 56,35 23,13 58,50 v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 2,24 3,70 8,64 7,13 9,53 11,37 10,31 7,55 4,27 14,41 5,91 14,96 gradiva v razredu na leto (%) razpon 5 g/m2 0–5 5–10 10–15 15–20 20–25 55–60 {tevilo tednov 26 11 8 5 1 1 delè tednov (%) 50,00 21,15 15,38 9,62 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 40,70 81,45 98,94 88,44 23,13 58,50 v razredu (g/m2) delè skupne GEOGRAFIJ izmerjene koli~ine 10,41 20,82 25,29 22,61 5,91 14,96 gradiva v razredu na leto (%) razpon 10 g/m2 0–10 10–20 20–30 50–60 {tevilo tednov 37 13 1 1 A SLO delè tednov (%) 71,15 25,00 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 122,15 187,37 23,13 58,50 VENIJE 18 v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 31,23 47,90 5,91 14,96 195 gradiva v razredu na leto (%) Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 14 12 10 v 8 vilo tedno 6 {te 4 2 0 11 21 31 41 51 0–1 – – – – 13 15 17 19 23 25 27 29 33 35 37 39 43 45 47 49 53 55 57 59 23 45 67 89 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 gradivo po razredih (g/m ) 2 Slika 128: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006) z erozijo prsti po razredih z razponi 1 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 5 in 6. 18 16 14 12 v 10 vilo tedno 8 {te 6 4 2 0 0 – – – 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 0–2 24 46 68 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – 81 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 gradivo po razredih (g/m ) 2 Slika 129: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 2 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 5 in 6. 196 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 30 25 20 v 15 vilo tedno {te 10 5 0 0–5 5 10 – 10 15 – 15 20 – 20 25 – 25 30 – 30 35 – 35 40 – 40 45 – 45 50 – 50 55 – 55 60 – gradivo po razredih (g/m ) 2 Slika 130: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006) z erozijo prsti po razredih z razponi 5 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 5 in 6. 40 35 30 25 v 20 vilo tedno {te 15 10 5 0 0 10 – 10 20 – 20 30 – 30 40 – 40 50 – 50–60 gradivo po razredih (g/m ) 2 Slika 131: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 5 in 6. 197 198 Erozijski procesi v slo Preglednica 65: [tevilo tednov med 31. 3. 2005 in 30. 3. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 1, 2, 5 in 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 7 in 8 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). razpon 1 g/m2 0–1 2–3 3–4 4–5 5–6 6–7 7–8 8–9 10–11 11–12 13–14 14–15 15–16 17–18 18–19 20–21 23–24 37–38 41–42 {tevilo tednov 11 2 3 2 3 3 5 2 5 4 1 1 1 2 1 2 1 1 2 delè tednov (%) 21,15 3,85 5,77 3,85 5,77 5,77 9,62 3,85 9,62 7,69 1,92 1,92 1,92 3,85 1,92 3,85 1,92 1,92 3,85 skupna izmerjena koli~ina gradiva 0 4,22 11,34 8,98 15,78 19,77 38,88 17,33 52,47 46,79 13,90 14,38 15,31 34,90 18,36 40,64 23,71 37,54 82,35 v razredu (g/m2) venski Istr delè skupne izmerjene koli~ine 0 0,85 2,28 1,81 3,18 3,98 7,83 3,49 10,57 9,42 2,80 2,89 3,08 7,03 3,70 8,18 4,77 7,56 16,58 gradiva v razredu na leto (%) i razpon 2 g/m2 0–2 2–4 4–6 6–8 8–10 10–12 12–14 14–16 16–18 18–20 20–22 22–24 36–38 40–42 {tevilo tednov 11 5 5 8 2 9 1 2 2 1 2 1 1 2 delè tednov (%) 21,15 9,62 9,62 15,38 3,85 17,31 1,92 3,85 3,85 1,92 3,85 1,92 1,92 3,85 skupna izmerjena koli~ina gradiva 0 15,56 24,76 58,65 17,33 99,26 13,90 29,68 34,90 18,36 40,64 23,71 37,54 82,35 v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 0 3,13 4,99 11,81 3,49 19,99 2,80 5,98 7,03 3,70 8,18 4,77 7,56 16,58 gradiva v razredu na leto (%) razpon 5 g/m2 0–5 5–10 10–15 15–20 20–25 35–40 40–45 {tevilo tednov 18 13 11 4 3 1 2 delè tednov (%) 34,62 25,00 21,15 7,69 5,77 1,92 3,85 skupna izmerjena koli~ina gradiva 24,54 91,76 127,54 68,57 64,35 37,54 82,35 v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 4,94 18,48 25,68 13,81 12,96 7,56 16,58 gradiva v razredu na leto (%) razpon 10 g/m2 0–10 10–20 20–30 30–40 40–50 {tevilo tednov 31 15 3 1 2 delè tednov (%) 59,62 28,85 5,77 1,92 3,85 skupna izmerjena koli~ina gradiva 116,30 196,11 64,35 37,54 82,35 Matija Zor v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 23,42 39,49 12,96 7,56 16,58 gradiva v razredu na leto (%) n Preglednica 66: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006) z erozijo prsti po razredih z razponi 1, 2, 5 in 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 7 in 8 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). razpon 1 g/m2 0–1 2–3 3–4 4–5 5–6 6–7 7–8 8–9 10–11 11–12 13–14 14–15 15–16 17–18 18–19 20–21 23–24 41–42 {tevilo tednov 11 2 4 3 3 4 5 2 5 4 1 1 1 1 1 2 1 1 delè tednov (%) 21,15 3,85 7,69 5,77 5,77 7,69 9,62 3,85 9,62 7,69 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 3,85 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 0 4,22 14,38 13,41 15,78 26,17 38,88 17,33 52,47 46,79 13,90 14,38 15,31 17,89 18,36 40,64 23,71 41,25 v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 0 1,02 3,47 3,23 3,80 6,31 9,37 4,18 12,65 11,28 3,35 3,47 3,69 4,31 4,43 9,80 5,71 9,94 gradiva v razredu na leto (%) razpon 2 g/m2 0–2 2–4 4–6 6–8 8–10 10–12 12–14 14–16 16–18 18–20 20–22 22–24 40–42 {tevilo tednov 11 6 6 9 2 9 1 2 1 1 2 1 1 delè tednov (%) 21,15 11,54 11,54 17,31 3,85 17,31 1,92 3,85 1,92 1,92 3,85 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 0 18,60 29,19 65,05 17,33 99,26 13,90 29,68 17,89 18,36 40,64 23,71 41,25 v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 0 4,48 7,04 15,68 4,18 23,93 3,35 7,15 4,31 4,43 9,80 5,71 9,94 gradiva v razredu na leto (%) razpon 5 g/m2 0–5 5–10 10–15 15–20 20–25 40–45 {tevilo tednov 20 14 11 3 3 1 delè tednov (%) 38,46 26,92 21,15 5,77 5,77 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 32,01 98,16 127,54 51,56 64,35 41,25 v razredu (g/m2) delè skupne GEOGRAFIJ izmerjene koli~ine 7,72 23,66 30,74 12,43 15,51 9,94 gradiva v razredu na leto (%) razpon 10 g/m2 0–10 10–20 20–30 40–50 {tevilo tednov 34 14 3 1 A SLO delè tednov (%) 65,38 26,92 5,77 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 130,17 179,10 64,35 41,25 VENIJE 18 v razredu (g/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 31,38 43,17 15,51 9,94 199 gradiva v razredu na leto (%) Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 12 10 8 v 6 vilo tedno {te 4 2 0 0 0–1 11 21 31 41 12– 23– 34– 45– 56– 67– 78– 89– – 12 13 14 15 16 17 18 19 20 – 22 23 24 25 26 27 28 29 30 – 32 33 34 35 36 38 39 40 – 42 91– – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 37 38 39 40 41 gradivo po razredih (g/m ) 2 Slika 132: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 1 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 7 in 8. 12 10 8 v 6 vilo tedno {te 4 2 0 0–2 2–4 4–6 6–8 8–10 10–12 12–14 14–16 16–18 18–20 20–22 22–24 24–26 26–28 28–30 30–32 32–34 34–36 36–38 38–40 40–42 gradivo po razredih (g/m ) 2 Slika 133: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 2 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 7 in 8. 200 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 25 20 v 15 vilo tedno {te 10 5 0 0 5 – 5 10 – 10 15 – 15 20 – 20 25 – 25 30 – 30 35 – 35 40 – 40–45 gradivo po razredih (g/m ) 2 Slika 134: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 5 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 7 in 8. 40 35 30 25 v 20 vilo tedno {te 15 10 5 0 0–10 10 20 – 20 30 – 30 40 – 40 50 – gradivo po razredih (g/m ) 2 Slika 135: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 7 in 8. 201 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 9.2.3 MERITVE PO MESECIH IN LETNIH ^ASIH Za ugotavljanje splo{nej{ega trenda erozije prsti prek leta smo meritve zdruìli po mesecih in letnih ~asih. V preglednicah sta po rabah tal predstavljena erozija prsti (koli~insko in glede na znièvanje povr{ja) ter specifi~ni odtok. Preglednicam za posamezno rabo tal pripada po {est slik, kjer so po mesecih in letnih ~asih prestavljene erozijske in odto~ne vrednosti. Na koncu poglavja sta {e sliki 160 in 161, kjer so predstavljeni zdruèni erozijski in odto~ni podatki za vse rabe tal. Eroziji na goli prsti, travniku in v gozdu z manj{im naklonom je skupno, da imajo primarni vi{ek mese~- nih erozijskih vrednosti avgusta, vi{ek glede na letni ~as pa poleti. Predvsem podatki o eroziji prsti na goli prsti (sliki 136 in 137) skoraj povsem sovpadajo s podatki o mese~nih vrednostih erozivnosti padavin in vrednostih erozivnosti padavin po letnih ~asih. Zaradi najnìjih vrednosti erozivnosti padavin pozimi temu ustreza tudi nièk erozije pozimi tako na goli prsti (preglednica 68, slika 137) kot na travniku (preglednica 70, slika 143), pri gozdu z manj{im naklonom pa smo primarni nièk erozije zabeleìli spomladi (preglednica 72, slika 149), kar kaè na vpliv olistanja na erozivnost padavin v gozdu. Ta vpliv pride {e bolj do izraza v gozdu z ve~jim naklonom, kjer smo primarni vi{ek zabeleìli pozimi in sekundarnega jeseni, saj so olistane kro{nje vpliv erozivnosti padavin povsem izni~ile. Na teh erozijskih poljih je bil primarni nièk erozije zabeleèn poleti (preglednica 74, slika 155). Po Chaplotu in Le Bissonnaisu (2000, 145, 150) povr{inski odtok nastane, ko v eni uri pade ve~ kot 1 mm padavin (po Boix-Fayosu in ostalih (2006, 96) je prag, pri katerem nastane odtok, v merilu pore~- ja vi{ji kot v merilu erozijskih polj), vrednosti odto~nih koli~nikov pa se gibljejo med 20 in 90 % in se pove~ujejo z ve~anjem intenzitete padavin in naklona. Po Boix-Fayosu in ostalih (2006, 96) je tudi delè povr{inskega odtoka v pore~jih v primerjavi z erozijskimi polji manj{i. Navajajo primer iz jugozahodne [panije, kjer je bil odtok v pore~ju (le 2,34 %) kar 5,6-krat manj{i kot na 1 m2 velikih erozijskih poljih (13,18 %). Na 30 m2 velikih erozijskih poljih (9,8 %) je bila razlika le {e za faktor 1,4. O zmanj{evanju ) 4500 10.000 –1 h –1 4000 ·· 3500 ·mm ha 1000 2 3000 vin (MJ 2500 100 2000 erozija prsti (g/m ) 1500 10 1000 500 vine (mm) in erozivnost pada 0 1 pada jan. feb. mar. april maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. polje 1 polje 2 povpre~je polj 1–2 padavine erozivnost padavin trend povpre~ja polj 1–2 – polinom {este stopnje Slika 136: Erozija prsti in padavine po mesecih na erozijskih poljih 1 in 2. 202 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 ) 7000 10.000 –1 h –1 ·· 6000 ·mm ha 1000 5000 2 vin (MJ 4000 100 3000 erozija prsti (g/m ) 2000 10 1000 vine (mm) in erozivnost pada 0 1 pada zima pomlad poletje jesen polje 1 polje 2 povpre~je polj 1–2 padavine erozivnost padavin trend povpre~ja polj 1–2 – polinom {este stopnje trend povpre~ja polj 1–2 – kvadratna funkcija Slika 137: Erozija prsti in padavine po letnih ~asih na erozijskih poljih 1 in 2. 250.000 4000 3500 200.000 3000 vine (ml) 2 2500 150.000 2000 100.000 1500 erozija prsti (g/m ) 1000 vr{inski odtok (ml) in pada 50.000 po 500 0 0 jan. feb. mar. april maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. odtok – polje 1 odtok – polje 2 odtok – povpre~je polj 1 2 – padavine erozija prsti – povpre~je polj 1 2 – odtok – trend povpre~ja polj 1 2 – – polinom {este stopnje Slika 138: Povr{inski odtok in padavine po mesecih na erozijskih poljih 1 in 2. 203 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 67: Erozija prsti in specifi~ni odtok po mesecih – povpre~je erozijskih polj 1 in 2. mesec obdobje meritev specifi~ni odtok erozija prsti povpre~ni delè povpre~no skupaj povpre~no skupaj povpre~no skupaj na teden na teden mese~no na teden mese~no na teden mese~no % g/m2 g/m2 kg/ha kg/ha mm/teden mm/mesec januar 30. 12. 2005– 30,60 28,11 140,54 281,09 1405,45 0,027 0,133 2. 2. 2006 februar 2. 2. 2006– 12,89 37,74 150,94 377,36 1509,44 0,036 0,143 1. 3. 2006 marec 1. 3. 2006– 11,82 74,51 298,02 745,06 2980,25 0,071 0,282 30. 3. 2006 april 30. 3. 2006– 10,28 14,81 59,24 148,10 592,39 0,014 0,056 26. 4. 2006 maj 28. 4. 2005– 25,55 174,33 871,63 1743,26 8716,31 0,165 0,825 2. 6. 2006 junij 2. 6. 2005– 29,25 216,14 864,56 2161,39 8645,58 0,205 0,819 30. 6. 2005 julij 30. 6. 2005– 27,39 313,07 1252,27 3130,67 12.522,67 0,296 1,186 28. 7. 2005 avgust 28. 7. 2005– 30,75 748,73 3743,67 7487,34 37.436,70 0,709 3,545 1. 9. 2005 september 1. 9. 2005– 24,85 163,98 655,91 1639,77 6559,09 0,155 0,621 30. 9. 2005 oktober 30. 9. 2005– 31,48 73,83 369,14 738,29 3691,44 0,070 0,350 3. 11. 2005 november 3. 11. 2005– 12,13 73,16 292,66 731,64 2926,57 0,069 0,277 1. 12. 2005 december 1. 12. 2005– 17,15 78,71 314,84 787,11 3148,43 0,075 0,298 30. 12. 2005 Preglednica 68: Erozija prsti in specifi~ni odtok glede na letni ~as – povpre~je erozijskih polj 1 in 2. letni ~as obdobje meritev specifi~ni odtok erozija prsti povpre~ni delè povpre~no skupaj povpre~no skupaj povpre~no skupaj na teden na teden v letnem ~asu na teden v letnem ~asu na teden v letnem ~asu % g/m2 g/m2 kg/ha kg/ha mm/teden mm/letni ~as zima 21. 12. 2005– 18,45 49,18 639,36 491,82 6393,65 0,047 0,605 23. 3. 2006 pomlad 28. 4. 2005– 18,80 89,71 1166,20 897,07 11.661,96 0,085 1,104 23. 6. 2005; 23. 3. 2006– 26. 4. 2006 poletje 23. 6. 2005– 27,51 444,92 5783,95 4449,19 57.839,53 0,421 5,477 22. 9. 2005 jesen 22. 9. 2005– 24,78 109,53 1423,92 1095,32 14.239,17 0,104 1,348 21. 12. 2005 204 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 odto~nega koli~nika z ve~anjem dolìne erozijskih polj pi{ejo Parsons in ostali (2006, 1391). Odto~ni koli~niki so odvisni {e od za~etne vlage v prsti. ^e je prst suha, so si odtoki v glavnem podobni ne glede na velikost polj, na vlàni prsti pa so odto~ni koli~niki ve~ji na manj{ih erozijskih poljih, kar je povezano z bolj homogeno navlaènostjo prsti (Boix-Fayos in ostali 2006, 96). Delè povr{inskega odtoka na na{ih erozijskih poljih je bil dale~ najve~ji na goli prsti, pri ~emer v nobenem mesecu ni bil manj{i od 10 % (primarni nièk 10,28 % je aprila). Najve~ja deleà povr{inskega odtoka na goli prsti smo zabeleìli avgusta (30,75 %) zaradi mo~nih erozivnih padavin, ki so hitro zasi~i-le prst z vodo, ter januarja (30,60 %) zaradi zamrznjenosti prsti in s tem zmanj{ane njene infiltracijske sposobnosti (preglednica 67, slika 140). Kljub visoki januarski vrednosti pa je bil v merilu letnih ~asov Preglednica 69: Erozija prsti in specifi~ni odtok po mesecih – povpre~je erozijskih polj 3 in 4. mesec obdobje meritev specifi~ni odtok erozija prsti povpre~ni delè povpre~no skupaj povpre~no skupaj povpre~no skupaj na teden na teden mese~no na teden mese~no na teden mese~no % g/m2 g/m2 kg/ha kg/ha mm/teden mm/mesec januar 30. 12. 2005– 15,80 1,57 7,87 15,73 78,67 0,001 0,007 2. 2. 2006 februar 2. 2. 2006– 10,56 2,29 9,16 22,89 91,58 0,002 0,009 1. 3. 2006 marec 1. 3. 2006– 8,50 1,54 6,16 15,41 61,63 0,001 0,006 30. 3. 2006 april 30. 3. 2006– 9,58 0,59 2,37 5,92 23,68 0,001 0,002 26. 4. 2006 maj 28. 4. 2005– 5,91 6,30 31,52 63,04 315,20 0,006 0,030 2. 6. 2006 junij 2. 6. 2005– 6,91 2,70 10,82 27,04 108,17 0,003 0,010 30. 6. 2005 julij 30. 6. 2005– 5,76 2,45 9,80 24,49 97,96 0,002 0,009 28. 7. 2005 avgust 28. 7. 2005– 6,26 11,42 57,10 114,21 571,03 0,011 0,054 1. 9. 2005 september 1. 9. 2005– 8,03 3,05 12,19 30,46 121,85 0,003 0,012 30. 9. 2005 oktober 30. 9. 2005– 8,50 1,58 7,89 15,78 78,89 0,001 0,007 3. 11. 2005 november 3. 11. 2005– 9,07 1,84 7,37 18,43 73,71 0,002 0,007 1. 12. 2005 december 1. 12. 2005– 8,63 1,48 5,91 14,78 59,14 0,001 0,006 30. 12. 2005 205 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn na goli prsti pozimi primarni nièk v deleù povr{inskega odtoka, primarni in sekundarni vi{ek pa sta bila poleti in jeseni (preglednica 68, slika 141), kar prav tako sovpada z erozivnostjo padavin. Izdatnej{a poletna povr{inski odtok in spro{~anje gradiva v primerjavi z zimskima ugotavljajo tudi Dunjó, Pardini in Gispert (2004, 239). Tudi oni so najvi{je vrednosti izmerili v olj~nih nasadih. Preglednica 70: Erozija prsti in specifi~ni odtok glede na letni ~as – povpre~je erozijskih polj 3 in 4. letni ~as obdobje meritev specifi~ni odtok erozija prsti povpre~ni delè povpre~no skupaj povpre~no skupaj povpre~no skupaj na teden na teden v letnem ~asu na teden v letnem ~asu na teden v letnem ~asu % g/m2 g/m2 kg/ha kg/ha mm/teden mm/letni ~as zima 21. 12. 2005– 10,81 1,82 23,62 18,17 236,24 0,002 0,022 23. 3. 2006 pomlad 28. 4. 2005– 7,65 3,09 40,16 30,89 401,61 0,003 0,038 23. 6. 2005; 23. 3. 2006– 26. 4. 2006 poletje 23. 6. 2005– 6,67 5,89 76,61 58,93 766,13 0,006 0,073 22. 9. 2005 jesen 22. 9. 2005– 8,74 2,13 27,75 21,35 277,53 0,002 0,026 21. 12. 2005 350.000 7000 300.000 6000 vine (ml) 250.000 5000 2 200.000 4000 150.000 3000 erozija prsti (g/m ) 100.000 2000 vr{inski odtok (ml) in pada po 50.000 1000 0 0 zima pomlad poletje jesen odtok – polje 1 odtok – polje 2 odtok – povpre~je polj 1 2 – padavine erozija prsti – povpre~je polj 1 2 – odtok – trend povpre~ja polj 1 2 – – polinom {este stopnje Slika 139: Povr{inski odtok in padavine po letnih ~asih na erozijskih poljih 1 in 2. 206 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 ) 40 400 –1 h –1 35 350 ·· ·mm ha 30 300 25 250 vin (MJ ega odtoka (%) 20 200 vr{insk 15 150 10 100 delè po 5 50 vine (mm) in erozivnost pada 0 0 pada jan. feb. mar. april maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. polje 1 polje 2 povpre~je polj 1–2 padavine erozivnost padavin trend povpre~ja polj 1–2 – polinom {este stopnje Slika 140: Delè povr{inskega odtoka po mesecih na erozijskih poljih 1 in 2. ) 35 800 –1 h –1 30 700 ·· ·mm ha 600 25 500 vin (MJ 20 ega odtoka (%) 400 15 vr{insk 300 10 200 delè po 5 100 vine (mm) in erozivnost pada 0 0 pada zima pomlad poletje jesen polje 1 polje 2 povpre~je polj 1–2 padavine erozivnost padavin trend povpre~ja polj 1–2 – polinom {este stopnje Slika 141: Delè povr{inskega odtoka po letnih ~asih na erozijskih poljih 1 in 2. 207 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn ) 70 10.000 –1 h –1 60 ·· ·mm ha 1000 50 2 vin (MJ 40 100 30 erozija prsti (g/m ) 20 10 10 vine (mm) in erozivnost pada 0 1 pada jan. feb. mar. april maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. polje 3 polje 4 povpre~je polj 3–4 padavine erozivnost padavin trend povpre~ja polj 3–4 – polinom {este stopnje Slika 142: Erozija prsti in padavine po mesecih na erozijskih poljih 3 in 4. ) 90 10.000 –1 h –1 80 ·· 70 ·mm ha 1000 2 60 vin (MJ 50 100 40 erozija prsti (g/m ) 30 10 20 10 vine (mm) in erozivnost pada 0 1 pada zima pomlad poletje jesen polje 3 polje 4 povpre~je polj 3–4 padavine erozivnost padavin trend povpre~ja polj 3–4 – polinom {este stopnje trend povpre~ja polj 3–4 – kvadratna funkcija Slika 143: Erozija prsti in padavine po letnih ~asih na erozijskih poljih 3 in 4. 208 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 1.000.000 60 50 100.000 vine (ml) 40 2 10.000 30 20 erozija prsti (g/m ) 1000 vr{inski odtok (ml) in pada 10 po 100 0 jan. feb. mar. april maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. odtok – polje 3 odtok – polje 4 odtok – povpre~je polj 3–4 padavine erozija prsti – povpre~je polj 3–4 odtok – trend povpre~ja polj 3–4 – polinom {este stopnje Slika 144: Povr{inski odtok in padavine po mesecih na erozijskih poljih 3 in 4. 1.000.000 90 80 70 100.000 vine (ml) 60 2 50 10.000 40 30 erozija prsti (g/m ) 1000 vr{inski odtok (ml) in pada 20 po 10 100 0 zima pomlad poletje jesen odtok – polje 3 odtok – polje 4 odtok – povpre~je polj 3–4 padavine erozija prsti – povpre~je polj 3–4 odtok – trend povpre~ja polj 3–4 – polinom {este stopnje Slika 145: Povr{inski odtok in padavine po letnih ~asih na erozijskih poljih 3 in 4. 209 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn ) –1 25 400 h –1 350 ·· 20 ·mm ha 300 250 vin (MJ 15 ega odtoka (%) 200 vr{insk 10 150 100 delè po 5 50 vine (mm) in erozivnost pada 0 0 pada jan. feb. mar. april maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. polje 3 polje 4 povpre~je polj 3–4 padavine erozivnost padavin trend povpre~ja polj 3–4 – polinom {este stopnje trend povpre~ja polj 3–4 – kvadratna funkcija Slika 146: Delè povr{inskega odtoka po mesecih na erozijskih poljih 3 in 4. ) 18 800 –1 h –1 16 700 ·· 14 ·mm ha 600 12 500 vin (MJ 10 ega odtoka (%) 400 8 vr{insk 300 6 200 delè po 4 100 2 vine (mm) in erozivnost pada 0 0 pada zima pomlad poletje jesen polje 3 polje 4 povpre~je polj 3–4 padavine erozivnost padavin trend povpre~ja polj 3–4 – kvadratna funkcija Slika 147: Delè povr{inskega odtoka po letnih ~asih na erozijskih poljih 3 in 4. 210 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 71: Erozija prsti in specifi~ni odtok po mesecih – povpre~je erozijskih polj 5 in 6. mesec obdobje meritev specifi~ni odtok erozija prsti povpre~ni delè povpre~no skupaj povpre~no skupaj povpre~no skupaj na teden na teden mese~no na teden mese~no na teden mese~no % g/m2 g/m2 kg/ha kg/ha mm/teden mm/mesec januar 30. 12. 2005– 15,80 1,57 7,87 15,73 78,67 0,001 0,007 2. 2. 2006 januar 30. 12. 2005– 4,60 3,36 16,82 33,63 168,17 0,003 0,016 2. 2. 2006 februar 2. 2. 2006– 7,45 7,01 28,04 70,10 280,41 0,007 0,027 1. 3. 2006 marec 1. 3. 2006– 6,66 7,35 29,42 73,54 294,16 0,007 0,028 30. 3. 2006 april 30. 3. 2006– 5,61 2,30 9,19 22,96 91,86 0,002 0,009 26. 4. 2006 maj 28. 4. 2005– 4,52 6,75 33,74 67,48 337,38 0,006 0,032 2. 6. 2006 junij 2. 6. 2005– 5,78 4,94 19,77 49,43 197,73 0,005 0,019 30. 6. 2005 julij 30. 6. 2005– 4,87 9,65 38,61 96,53 386,11 0,009 0,037 28. 7. 2005 avgust 28. 7. 2005 5,77 22,85 114,27 228,54 1142,72 0,022 0,108 1. 9. 2005 september 1. 9. 2005– 6,08 5,24 20,96 52,39 209,57 0,005 0,020 30. 9. 2005 oktober 30. 9. 2005– 7,19 7,57 37,85 75,71 378,55 0,007 0,036 3. 11. 2005 november 3. 11. 2005– 8,29 5,74 22,94 57,35 229,41 0,005 0,022 1. 12. 2005 december 1. 12. 2005– 14,77 4,89 19,54 48,86 195,43 0,005 0,019 30. 12. 2005 Preglednica 72: Erozija prsti in specifi~ni odtok glede na letni ~as – povpre~je erozijskih polj 5 in 6. letni ~as obdobje meritev specifi~ni odtok erozija prsti povpre~ni delè povpre~no skupaj povpre~no skupaj povpre~no skupaj na teden na teden v letnem ~asu na teden v letnem ~asu na teden v letnem ~asu % g/m2 g/m2 kg/ha kg/ha mm/teden mm/letni ~as zima 21. 12. 2005– 8,34 5,86 76,16 58,58 761,57 0,006 0,072 23. 3. 2006 pomlad 28. 4. 2005– 5,13 4,19 54,50 41,92 544,98 0,004 0,052 23. 6. 2005; 23. 3. 2006– 26. 4. 2006 poletje 23. 6. 2005– 5,41 13,27 172,48 132,68 1724,82 0,013 0,163 22. 9. 2005 jesen 22. 9. 2005– 8,07 6,77 88,01 67,70 880,12 0,006 0,083 21. 12. 2005 211 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn ) 160 10.000 –1 h –1 140 ·· ·mm ha 120 1000 2 100 vin (MJ 80 100 60 erozija prsti (g/m ) 40 10 20 vine (mm) in erozivnost pada 0 1 pada jan. feb. mar. april maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. polje 5 polje 6 povpre~je polj 5–6 padavine padavine v gozdu erozivnost padavin trend povpre~ja polj 5–6 – polinom {este stopnje Slika 148: Erozija prsti in padavine po mesecih na erozijskih poljih 5 in 6. ) 250 10.000 –1 h –1 ·· 200 ·mm ha 1000 2 vin (MJ 150 100 100 erozija prsti (g/m ) 10 50 vine (mm) in erozivnost pada 0 1 pada zima pomlad poletje jesen polje 5 polje 6 povpre~je polj 5–6 padavine padavine v gozdu erozivnost padavin trend povpre~ja polj 5–6 – polinom {este stopnje trend povpre~ja polj 5–6 – kvadratna funkcija Slika 149: Erozija prsti in padavine po letnih ~asih na erozijskih poljih 5 in 6. 212 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 1.000.000 120 100 100.000 vine (ml) 80 2 10.000 60 1000 40 erozija prsti (g/m ) vr{inski odtok (ml) in pada 100 20 po 10 0 jan. feb. mar. april maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. odtok – polje 5 odtok – polje 6 odtok – povpre~je polj 5–6 padavine v gozdu erozija prsti – povpre~je polj 5–6 odtok – trend povpre~ja polj 5–6 – polinom {este stopnje Slika 150: Povr{inski odtok in padavine po mesecih na erozijskih poljih 5 in 6. 1.000.000 200 180 160 100.000 vine (ml) 140 2 120 10.000 100 80 erozija prsti (g/m ) 60 1000 vr{inski odtok (ml) in pada 40 po 20 100 0 zima pomlad poletje jesen odtok – polje 5 odtok – polje 6 odtok – povpre~je polj 5 6 – padavine v gozdu erozija prsti – povpre~je polj 5 6 – odtok – trend povpre~ja polj 5 6 – – polinom tretje stopnje Slika 151: Povr{inski odtok in padavine po letnih ~asih na erozijskih poljih 5 in 6. 213 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn ) 16 400 –1 h –1 14 350 ·· ·mm ha 12 300 10 250 vin (MJ ega odtoka (%) 8 200 vr{insk 6 150 4 100 delè po 2 50 vine (mm) in erozivnost pada 0 0 pada jan. feb. mar. april maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. polje 5 polje 6 povpre~je polj 5–6 padavine v gozdu erozivnost padavin trend povpre~ja polj 5–6 – polinom {este stopnje Slika 152: Delè povr{inskega odtoka po mesecih na erozijskih poljih 5 in 6. ) 12 800 –1 h –1 700 ·· 10 ·mm ha 600 8 500 vin (MJ ega odtoka (%) 6 400 vr{insk 300 4 200 delè po 2 100 vine (mm) in erozivnost pada 0 0 pada zima pomlad poletje jesen polje 5 polje 6 povpre~je polj 5–6 padavine v gozdu erozivnost padavin trend povpre~ja polj 5–6 – kvadratna funkcija Slika 153: Delè povr{inskega odtoka po letnih ~asih na erozijskih poljih 5 in 6. 214 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 73: Erozija prsti in specifi~ni odtok po mesecih – povpre~je erozijskih polj 7 in 8. mesec obdobje meritev specifi~ni odtok erozija prsti povpre~ni delè povpre~no skupaj povpre~no skupaj povpre~no skupaj na teden na teden mese~no na teden mese~no na teden mese~no % g/m2 g/m2 kg/ha kg/ha mm/teden mm/mesec januar 30. 12. 2005– 10,01 8,36 41,80 83,59 417,96 0,008 0,040 2. 2. 2006 februar 2. 2. 2006– 5,98 10,00 39,99 99,98 399,94 0,009 0,038 1. 3. 2006 marec 1. 3. 2006– 9,45 19,08 76,33 190,81 763,26 0,018 0,072 30. 3. 2006 april 30. 3. 2006– 3,89 3,47 13,87 34,67 138,70 0,003 0,013 26. 4. 2006 maj 28. 4. 2005– 3,24 5,29 26,46 52,93 264,64 0,005 0,025 2. 6. 2006 junij 2. 6. 2005– 5,04 2,76 11,03 27,57 110,28 0,003 0,010 30. 6. 2005 julij 30. 6. 2005– 3,40 5,34 21,37 53,41 213,65 0,005 0,020 28. 7. 2005 avgust 28. 7. 2005– 6,91 10,64 53,19 106,37 531,86 0,010 0,050 1. 9. 2005 september 1. 9. 2005– 5,53 4,21 16,86 42,14 168,55 0,004 0,016 30. 9. 2005 oktober 30. 9. 2005– 7,53 11,00 54,99 109,98 549,92 0,010 0,052 3. 11. 2005 november 3. 11. 2005– 9,54 8,27 33,06 82,65 330,62 0,008 0,031 1. 12. 2005 december 1. 12. 2005– 7,68 6,48 25,93 64,83 259,31 0,006 0,025 30. 12. 2005 Preglednica 74: Erozija prsti in specifi~ni odtok glede na letni ~as – povpre~je erozijskih polj 7 in 8. letni ~as obdobje meritev specifi~ni odtok erozija prsti povpre~ni delè povpre~no skupaj povpre~no skupaj povpre~no skupaj na teden na teden v letnem ~asu na teden v letnem ~asu na teden v letnem ~asu % g/m2 g/m2 kg/ha kg/ha mm/teden mm/letni ~as zima 21. 12. 2005– 9,48 12,34 160,46 123,43 1604,61 0,012 0,152 23. 3. 2006 pomlad 28. 4. 2005– 3,84 4,18 54,38 41,83 543,77 0,004 0,051 23. 6. 2005; 23. 3. 2006– 26. 4. 2006 poletje 23. 6. 2005– 4,98 7,02 91,28 70,21 912,76 0,007 0,086 22. 9. 2005 jesen 22. 9. 2005– 7,73 8,37 108,75 83,66 1087,54 0,008 0,103 21. 12. 2005 215 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn ) 90 10.000 –1 h –1 80 ·· 70 ·mm ha 1000 2 60 vin (MJ 50 100 40 erozija prsti (g/m ) 30 10 20 10 vine (mm) in erozivnost pada 0 1 pada jan. feb. mar. april maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. polje 7 polje 8 povpre~je polj 7–8 padavine padavine v gozdu erozivnost padavin trend povpre~ja polj 7–8 – polinom {este stopnje Slika 154: Erozija prsti in padavine po mesecih na erozijskih poljih 7 in 8. ) 180 10.000 –1 h –1 160 ·· 140 ·mm ha 1000 2 120 vin (MJ 100 100 80 erozija prsti (g/m ) 60 10 40 20 vine (mm) in erozivnost pada 0 1 pada zima pomlad poletje jesen polje 7 polje 8 povpre~je polj 7–8 padavine padavine v gozdu erozivnost padavin trend povpre~ja polj 7–8 – polinom {este stopnje trend povpre~ja polj 7–8 – kvadratna funkcija Slika 155: Erozija prsti in padavine po letnih ~asih na erozijskih poljih 7 in 8. 216 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 1.000.000 90 80 100.000 70 vine (ml) 60 2 10.000 50 40 1000 30 erozija prsti (g/m ) 20 vr{inski odtok (ml) in pada 100 po 10 10 0 jan. feb. mar. april maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. odtok – polje 7 odtok – polje 8 odtok – povpre~je polj 7–8 padavine v gozdu erozija prsti – povpre~je polj 7–8 odtok – trend povpre~ja polj 5–6 – polinom {este stopnje Slika 156: Povr{inski odtok in padavine po mesecih na erozijskih poljih 7 in 8. 1.000.000 180 160 140 100.000 vine (ml) 120 2 100 10.000 80 60 erozija prsti (g/m ) 1000 vr{inski odtok (ml) in pada 40 po 20 100 0 zima pomlad poletje jesen odtok – polje 7 odtok – polje 8 odtok – povpre~je polj 7–8 padavine v gozdu erozija prsti – povpre~je polj 7–8 odtok – trend povpre~ja polj 5 6 – – polinom tretje stopnje Slika 157: Povr{inski odtok in padavine po letnih ~asih na erozijskih poljih 7 in 8. 217 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn ) –1 16 400 h –1 14 350 ·· ·mm ha 12 300 10 250 vin (MJ ega odtoka (%) 8 200 vr{insk 6 150 4 100 delè po 2 50 vine (mm) in erozivnost pada 0 0 pada jan. feb. mar. april maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. polje 7 polje 8 povpre~je polj 7–8 padavine v gozdu erozivnost padavin trend povpre~ja polj 5–6 – polinom {este stopnje Slika 158: Delè povr{inskega odtoka po mesecih na erozijskih poljih 7 in 8. ) –1 12 800 h –1 700 ·· 10 ·mm ha 600 8 500 vin (MJ ega odtoka (%) 6 400 vr{insk 300 4 200 delè po 2 100 vine (mm) in erozivnost pada 0 0 pada zima pomlad poletje jesen polje 7 polje 8 povpre~je polj 7–8 padavine v gozdu erozivnost padavin trend povpre~ja polj 5–6 – kvadratna funkcija Slika 159: Delè povr{inskega odtoka po letnih ~asih na erozijskih poljih 7 in 8. 218 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 100 10.000 1000 2 100 ega odtoka (%) 10 vr{insk 10 erozija prsti (g/m ) delè po 1 1 0,1 jan. feb. mar. april maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. odtok – povpre~je polj 1–2 odtok – povpre~je polj 3–4 odtok – povpre~je polj 5–6 odtok – povpre~je polj 7–8 erozija prsti – povpre~je polj 1–2 erozija prsti – povpre~je polj 3–4 erozija prsti – povpre~je polj 5–6 erozija prsti – povpre~je polj 7–8 erozija prsti – trend povpre~ja polj 1–2 – polinom {este stopnje erozija prsti – trend povpre~ja polj 3–4 – polinom {este stopnje erozija prsti – trend povpre~ja polj 5–6 – polinom {este stopnje erozija prsti – trend povpre~ja polj 7–8 – polinom {este stopnje odtok – trend povpre~ja polj 1–2 – polinom {este stopnje odtok – trend povpre~ja polj 3–4 – polinom {este stopnje odtok – trend povpre~ja polj 5–6 – polinom {este stopnje odtok – trend povpre~ja polj 7–8 – polinom {este stopnje Slika 160: Trend deleà povr{inskega odtoka in trend erozije prsti glede na razli~no rabo tal po mesecih. 100 10.000 1000 2 ega odtoka (%) 10 100 vr{insk erozija prsti (g/m ) 10 delè po 1 1 zima pomlad poletje jesen odtok – povpre~je polj 1–2 odtok – povpre~je polj 3–4 odtok - povpre~je polj 5–6 odtok – povpre~je polj 7–8 erozija prsti – povpre~je polj 1–2 erozija prsti – povpre~je polj 3–4 erozija prsti – povpre~je polj 5–6 erozija prsti – povpre~je polj 7–8 erozija prsti – trend povpre~ja polj 1–2 – polinom {este stopnje erozija prsti – trend povpre~ja polj 3–4 – polinom {este stopnje erozija prsti – trend povpre~ja polj 5–6 – polinom {este stopnje erozija prsti – trend povpre~ja polj 7–8 – polinom {este stopnje odtok – trend povpre~ja polj 1–2 – polinom {este stopnje odtok – trend povpre~ja polj 3–4 – polinom {este stopnje odtok – trend povpre~ja polj 5–6 – polinom {este stopnje odtok – trend povpre~ja polj 7–8 – polinom {este stopnje Slika 161: Trend deleà povr{inskega odtoka in trend erozije prsti glede na razli~no rabo tal po letnih ~asih. 219 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Na travniku je bil deleòdtoka ve~ji od 10 % le januarja (15,8 %) in februarja (10,56 %; preglednica 69, slika 146), v gozdu z manj{im naklonom le decembra (14,77 %; preglednica 71, slika 152) in v gozdu v ve~jim naklonom le januarja (10,01 %; preglednica 73, slika 158). Tako je bil na omenjenih treh rabah primarni vi{ek deleà povr{inskega odtoka v nasprotju z golo prstjo pozimi, sekundarni pa jeseni (preglednice 70, 72, 74 in slike 147, 153, 159). Primarni nièk je bil v gozdu spomladi, na travniku pa poleti, vendar razlike med obema nìkoma niso bile velike. Na travniku in v gozdu z ve~- jim naklonom je bil deleòdtoka najnìji julija (na travniku 5,76 %, v gozdu 3,4 %), v gozdu z manj{im naklonom pa januarja (4,6 %), ki mu je prav tako sledil julij (4,87 %). V primerjavi z na{im travnikom v zara{~anju so na Sardiniji (velikost erozijskih polj je bila 20 m2) vrednosti odtoka na zemlji{~u v za-ra{~anju le enkrat presegle 8 %, ve~je deleè pa so zabeleìli jeseni in pozimi, kar je bilo tesno povezano s padavinskimi dogodki. Avtorji navajajo (Vacca in ostali 2000, 78, 84, 90), da so te vrednosti dokaj nizke. Pri slikah 160 in 161, ki prikazujeta zdruène podatke za vse rabe tal opozarjamo, da so bili dele- ì povr{inskega odtoka na travniku ve~ji kot v gozdu tako v mese~nem merilu kot v merilu letnih ~asov, kljub temu pa je bila erozija prsti na travniku v obeh ~asovnih obdobjih manj{a kot v gozdu. To kaè na vpliv erozivnosti padavin na odtok na travniku, kjer gosta podrast (v vseh letnih ~asih) prepre~uje, da bi padavine in/ali odtok preme{~ala ve~je koli~ine prsti. 9.2.4 KORELACIJE MED POVR[INSKIM SPIRANJEM IN VREMENSKIMI VPLIVI S pomo~jo Pearsonovega koeficienta korelacije (r) smo za vsako rabo tal iskali linearne povezave med povr{inskim spiranjem oziroma povr{inskim odtokom in posameznimi vremenskimi parametri. Izra- ~unali smo tudi koeficient multiple linearne korelacije (R) med erozijo prsti oziroma povr{inskim spiranjem in vsemi upo{tevanimi vremenskimi parametri skupaj (preglednica 75, slika 162). Iz slednjega smo izra- ~unali {e determinacijski koeficient multiple linearne korelacije (R2). Za na{e spremenljivke je delè pojasnjene variance za erozijo na goli prsti med 0,9382 (n = 55; p < 0,0000; uporabili smo 15 vremenskih parametrov, brez podatka o erozivnosti padavin, ki zaradi pragu v izra~unu zmanj{a {tevilo upo{tevanih meritev; za upo{tevane vremenske parametre glej preglednico 76) oziroma 93,82 % in 0,9784 (n = 41; p < 0,0000; upo{tevali smo 16 vremenskih parametrov, vklju~ujo~ erozivnost padavin) oziroma 97,84 %, za povr{inski odtok pa med 0,9050 (n = 53; p < 0,0000) oziroma 90,50 % in 0,9332 (n = 40; p < 0,0000) oziroma 93,32 %. Podobne zelo visoke pozitivne statisti~ne povezave smo zabeleìli tudi na ostalih rabah tal (glej preglednico 75). Podobne linearne povezave, le da so uporabili Spearmanov koeficient korelacije in multiplo regresijo, so ugotavljali Vacca in ostali (2000, 84–90) ter z njimi potrdili pomemben vpliv rabe tal na odtok in erozijo. O~itno povezanost med padavinskimi parametri in erozijo oziroma odtokom kaè delè pojasnje-ne variance le za padavinske parametre. Te multiple korelacije so le neznatno manj{e od tistih, pri katerih smo upo{tevali vse vremenske parametre (preglednica 75). Malo ve~je razlike so le v gozdu, a so tu pozitivne statisti~ne povezave s padavinskimi parametri {e vedno visoke oziroma povsem blizu zelo visokim. V nadaljevanju so po rabah tal predstavljeni Pearsonovi koeficienti korelacije med erozijo prsti oziroma povr{inskim odtokom in 16 (za erozijska polja od 1 do 4) oziroma 17 (za erozijska polja od 5 do 8) vremenskimi parametri. Na pripadajo~ih slikah je s trendnima ~rtama (modro in rde~o) prikazana linearna povezava med padavinskimi parametri in erozijo oziroma odtokom. Modra trendna ~rta in determinacijski koeficient prikazujeta povezavo, ki je enaka izra~unom v preglednicah, pri rde~i trendni ~rti pa smo prese~i{~e nastavili na 0, saj smo glede na zelo visoko multiplo povezanost padavinskih parametrov z erozijo in odtokom privzeli, da erozije oziroma odtoka brez padavin ni, kar pa dejansko seveda vselej ne velja (glej poglavje 9.4). Obema ~rtama pripadata {e empiri~ni ena~bi za izra~unavanje odvisne spremenljivke (erozije ali odtoka). 220 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 75: Multipla korelacija med erozijo prsti/povr{inskim odtokom in vremenskimi vplivi v ~asu meritev ( *uporabili smo 15 (erozijska polja od 1 do 4) oziroma 16 (erozijska polja od 5 do 8) vremenskih parametrov, brez podatka o erozivnosti padavin, **uporabili smo 16 (erozijska polja od 1 do 4) oziroma 17 (erozijska polja od 5 do 8) vremenskih parametrov, vklju~ujo~ erozivnost padavin, ***Uporabili smo 5 (erozijska polja od 1 do 4) oziroma 6 (erozijska polja od 5 do 8) izklju~no padavinskih parametrov, brez podatka o erozivnosti padavin, ****uporabili smo 6 (erozijska polja od 1 do 4) oziroma 7 (erozijska polja od 5 do 8) izklju~no padavinskih parametrov, vklju~ujo~ erozivnost padavin). povpre~je odvisna {tevilo vremenskih multipli korelacijski multipli p-vrednost {tevilo meritev erozijskih polj spremenljivka (neodvisnih) koeficient (R) determinacijski spremenljivk koeficient (R2) 1–2 erozija prsti 15* 0,9686 0,9382 < 0,0000 55 16** 0,9891 0,9784 < 0,0000 41 le padavinski 5*** 0,9580 0,9178 < 0,0000 55 parametri 6**** 0,9837 0,9677 < 0,0000 41 povr{inski odtok 15 0,9513 0,9050 < 0,0000 53 16 0,9660 0,9332 < 0,0000 40 le padavinski 5 0,9419 0,8872 < 0,0000 53 parametri 6 0,9503 0,9031 < 0,0000 40 3–4 erozija prsti 15 0,9603 0,9221 < 0,0000 46 16 0,9746 0,9499 < 0,0000 32 le padavinski 5 0,9284 0,8620 < 0,0000 46 parametri 6 0,9604 0,9224 < 0,0000 32 povr{inski odtok 15 0,9450 0,8929 < 0,0000 45 16 0,9780 0,9564 < 0,0000 31 le padavinski 5 0,9230 0,8520 < 0,0000 45 parametri 6 0,9571 0,9161 < 0,0000 31 5–6 erozija prsti 16 0,9386 0,8810 < 0,0000 48 17 0,9791 0,9585 < 0,0000 33 le padavinski 6 0,9250 0,8555 < 0,0000 48 parametri 7 0,9648 0,9309 < 0,0000 48 povr{inski odtok 16 0,8897 0,7916 < 0,0000 48 17 0,9333 0,8711 < 0,0003 33 le padavinski 6 0,8410 0,7073 < 0,0000 48 parametri 7 0,9037 0,8167 < 0,0000 33 7–8 erozija prsti 16 0,9183 0,8433 < 0,0000 54 17 0,9423 0,8879 < 0,0000 39 le padavinski 6 0,8184 0,6698 < 0,0000 54 parametri 7 0,8805 0,7754 < 0,0000 39 povr{inski odtok 16 0,9503 0,9031 < 0,0000 51 17 0,9603 0,9222 < 0,0000 39 le padavinski 6 0,9209 0,8480 < 0,0000 51 parametri 7 0,9305 0,8659 < 0,0000 39 221 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 76: Korelacije med erozijo prsti, padavinami in povr{inskim odtokom v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 24. 3. 2005 do 26. 4. 2006 – erozijski polji 1 in 2 ( *vir za erozivnost padavin: Miko 2006, 48; **po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2.). korelacija med erozijsko polje 1 erozijsko polje 2 povpre~je erozijskih polj 1 in 2 (1) erozijo prsti/ Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test (2) povr{inskim koeficient koeficient (r2) n = 50, koeficient koeficient (r2) n = 55, koeficient koeficient (r2) n = 55, odtokom korelacije (r) an = 36, korelacije (r) an = 41, korelacije (r) an = 41, in … bn = 49 bn = 53, bn = 53, bn = 40 cn = 40 (1) koli~ino 0,4192 0,1757 3,1988 0,3698 0,1368 2,8978 0,3871 0,1498 3,0561 padavin (1) maksimalnimi 10-minutnimi 0,7476 0,5589 7,7986 0,9217 0,8496 17,3010 0,9165 0,8400 16,6831 padavinami (1) maksimalnimi 30-minutnimi 0,7340 0,5387 7,4868 0,9507 0,9038 22,3164 0,9502 0,9029 22,1979 padavinami (1) maksimalnimi 60-minutnimi 0,7748 0,6003 8,4898 0,9200 0,8463 17,0835 0,9176 0,8420 16,8068 padavinami (1) povpre~nimi 10-minutnimi 0,7007 0,4909 6,8038 0,6717 0,4512 6,6006 0,6599 0,4354 6,3937 padavinami (1) erozivnostjo 0,5445 0,2965 3,7855a 0,9291 0,8633 15,6906a 0,9375 0,8790 16,8310a padavin* (1) maksimalno dnevno 0,2929 0,0858 2,1220 0,3004 0,0902 2,2928 0,2868 0,0822 2,1793 temperaturo (1) povpre~no maksimalno 0,3167 0,1003 2,3130 0,3209 0,1030 2,4669 0,3056 0,0934 2,3366 dnevno temperaturo (1) minimalno dnevno 0,3267 0,1067 2,3948 0,2843 0,0808 2,1591 0,2681 0,0719 2,0261 temperaturo (1) povpre~no minimalno 0,3265 0,1066 2,3929 0,2980 0,0888 2,2723 0,2819 0,0795 2,1389 dnevno temperaturo (1) {tevilom dni z negativnimi –0,0903 0,0082 –0,6284 –0,1474 0,0217 –1,0849 –0,1308 0,0171 –0,9604 temperaturami (1) **korigiranimi povpre~nimi minimalnimi 0,3265 0,1066 2,3929 0,2980 0,0888 2,2723 0,2819 0,0795 2,1389 dnevnimi temperaturami (1) **korigiranim {tevilom dni –0,1281 0,0164 –0,8952 –0,1949 0,0380 –1,4469 –0,1764 0,0311 –1,3050 z negativnimi temperaturami (1) povpre~no –0,0772 0,0060 –0,5365 –0,0527 0,0028 –0,3842 –0,0479 0,0023 –0,3490 hitrostjo vetra 222 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 (1) maksimalnimi 0,0607 0,0037 0,4212 0,0620 0,0038 0,4523 0,0607 0,0037 0,4426 sunki vetra (1) povpre~nimi maksimalnimi 0,0815 0,0066 0,5663 –0,0117 0,0001 –0,0855 –0,0099 0,0001 –0,0718 sunki vetra (1) povr{inskim 0,6482 0,4202 5,8363b 0,5931 0,3517 5,2603b 0,6173 0,3810 5,6031b odtokom (2) koli~ino 0,8545 0,7302 11,3983 0,7647 0,5848 8,4748b 0,8108 0,6575 9,8937b padavin (2) maksimalnimi 10-minutnimi 0,6373 0,4062 5,7299 0,6707 0,4499 6,4581b 0,6880 0,4734 6,7710b padavinami (2) maksimalnimi 30-minutnimi 0,6843 0,4682 6,5012 0,6591 0,4344 6,2588b 0,6836 0,4673 6,6883b padavinami (2) maksimalnimi 60-minutnimi 0,6901 0,4762 6,6064 0,6823 0,4655 6,6649b 0,7144 0,5104 7,2919b padavinami (2) povpre~nimi 10-minutnimi 0,4205 0,1768 3,2109 0,4629 0,2143 3,7293b 0,4832 0,2335 3,9412b padavinami (2) erozivnostjo 0,7107 0,5051 5,8910a 0,5637 0,3177 4,2066c 0,5996 0,3595 4,6181c padavin* (2) maksimalno dnevno –0,0182 0,0003 –0,1264 0,1144 0,0131 0,8227b 0,0874 0,0076 0,6265b temperaturo (2) povpre~no maksimalno –0,0043 0,0000 –0,0296 0,1342 0,0180 0,9673b 0,1067 0,0114 0,7665b dnevno temperaturo (2) minimalno dnevno 0,0548 0,0030 0,3799 0,1555 0,0242 1,1244b 0,1347 0,0181 0,9709b temperaturo (2) povpre~no minimalno 0,0801 0,0064 0,5569 0,1903 0,0362 1,3844b 0,1668 0,0278 1,2078b dnevno temperaturo (2) {tevilom dni z negativnimi –0,0985 0,0097 –0,6857 –0,1484 0,0220 –1,0716b –0,1450 0,0210 –1,0469b temperaturami (2) **korigiranimi povpre~nimi minimalnimi 0,0801 0,0064 0,5569 0,1903 0,0362 1,3844b 0,1668 0,0278 1,2078b dnevnimi temperaturami (2) **korigiranim {tevilom dni –0,0697 0,0049 –0,4841 –0,1806 0,0326 –1,3111b –0,1587 0,0252 –1,1480b z negativnimi temperaturami (2) povpre~no –0,0933 0,0087 –0,6496 –0,1572 0,0247 –1,1367b –0,1327 0,0176 –0,9561b hitrostjo vetra (2) maksimalnimi –0,0449 0,0020 –0,3111 –0,0595 0,0035 –0,4256b –0,0266 0,0007 –0,1904b sunki vetra (2) povpre~nimi maksimalnimi 0,0427 0,0018 0,2959 –0,0303 0,0009 –0,2168b –0,0069 0,0000 –0,0496b sunki vetra 223 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 1 0,95 0,9 0,85 orelacije (R) 0,8 oeficient k 0,75 ultipli km 0,7 0,65 0,6 povpre~je polj 1–2 povpre~je polj 3–4 povpre~je polj 5–6 povpre~je polj 7–8 erozija prsti (1) erozija prsti (2) povr{inski odtok (1) povr{inski odtok (2) Slika 162: Multipla korelacija med erozijo prsti/povr{inskim odtokom in vremenskimi vplivi v ~asu meritev (legenda: erozija prsti (1) – korelacija med erozijo prsti in vremenskimi spremenljivkami, razen erozivnosti; erozija prsti (2) – korelacija med erozijo prsti in le padavinskimi spremenljivkami, razen erozivnosti; povr{inski odtok (1) – korelacija med povr{inskim odtokom in vremenskimi spremenljivkami, razen erozivnosti; povr{inski odtok (2) – korelacija med povr{inskim odtokom in le padavinskimi spremenljivkami, razen erozivnosti). 3000 y = 6,1024x + 20,531 y = 6,5253x r = 0,1498 2 r2 = 0,1482 2500 2000 2 1500 erozija (g/m ) 1000 500 0 0 20 40 60 80 100 120 140 padavine (mm) Slika 163: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin (r = 0,3871). 224 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 3000 y = 110,76x – 93,027 y = 96,842x r = 0,84 2 r = 0,8003 2 2500 2000 2 1500 erozija (g/m ) 1000 500 0 0 5 10 15 20 25 maksimalne 10 minutne padavine (mm) Slika 164: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,9165). 3000 y = 57,524x – 78,541 y = 51,845x r = 0,9029 2 r = 0,8728 2 2500 2000 2 1500 erozija (g/m ) 1000 500 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 maksimalne 30 minutne padavine (mm) Slika 165: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami (r = 0,9502). 225 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 3000 y = 49,298x – 111,94 y = 41,689x r = 0,842 2 r = 0,7874 2 2500 2000 2 1500 erozija (g/m ) 1000 500 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 maksimalne 60 minutne padavine (mm) Slika 166: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami (r = 0,9176). 3000 y = 512,4x – 81,71 y = 429,29x r = 0,4354 2 r = 0,411 2 2500 2000 2 1500 erozija (g/m ) 1000 500 0 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 povpre~ene 10 minutne padavine (mm) Slika 167: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med erozijo prsti in povpre~nimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,6599). 226 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 3000 y = 2,1185x + 36,611 y = 2,1834x r = 0,879 2 r = 0,8728 2 2500 2000 2 1500 erozija (g/m ) 1000 500 0 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 erozivnost padavin (MJ · mm ha–1 · · h ) –1 Slika 168: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med erozijo prsti in erozivnostjo padavin (r = 0,9375). 3000 y = 0,036x – 32,607 y = 0,0336x r = 0,381 2 r = 0,3767 2 2500 2000 2 1500 erozija (g/m ) 1000 500 0 0 5000 10.000 15.000 20.000 25.000 30.000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2 Slika 169: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med erozijo prsti in povr{inskim odtokom (r = 0,6173). 227 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 30.000 y = 220,38x + 504,43 y = 230,67x r = 0,6575 2 r = 0,6543 2 25.000 2 20.000 15.000 10.000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 5000 0 0 20 40 60 80 100 120 140 padavine (mm) Slika 170: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin (r = 0,8108). 40.000 y = 1422,9x + 2117,3 y = 1734,5x r = 0,4734 2 r = 0,4054 2 35.000 30.000 2 25.000 20.000 15.000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 10.000 5000 0 0 5 10 15 20 25 maksimalne 10 minutne padavine (mm) Slika 171: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,6880). 228 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 40.000 y = 708,05x + 2429,4 y = 880,86x r = 0,4673 2 r = 0,3722 2 35.000 30.000 2 25.000 20.000 15.000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 10.000 5000 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 maksimalne 30 minutne padavine (mm) Slika 172: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami (r = 0,6836). 40.000 y = 656,79x + 1748.2 y = 773,61x r = 0,5104 2 r = 0,4663 2 35.000 30.000 2 25.000 20.000 15.000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 10.000 5000 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 maksimalne 60 minutne padavine (mm) Slika 173: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami (r = 0,7144). 229 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 30.000 y = 6408,9x + 2385,5 y = 8788,8x r = 0,2335 2 r = 0,1636 2 25.000 2 20.000 15.000 10.000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 5000 0 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 povpre~ne 10 minutne padavine (mm) Slika 174: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med povr{inskim odtokom in povpre~nimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,4832). 40.000 y = 21,428x + 5290,4 y = 30,648x r = 0,3595 2 r = –0,1458 2 35.000 30.000 2 25.000 20.000 15.000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 10.000 5000 0 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 erozivnost padavin (MJ · mm ha–1 · · h ) –1 Slika 175: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med povr{inskim odtokom in erozivnostjo padavin (r = 0,5996). 230 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Linearne povezave med erozijo oziroma povr{inskim odtokom in vremenskimi vplivi smo ugo- tavljali zato, da bi odkrili tiste vremenske parametre, ki so najbolj primerni za preu~evanje odvisnih spremenljivk. Bolj je tesna statisti~na povezanost, realnej{e so tudi empiri~ne ena~be, prikazane na grafikonih. Za vse rabe tal (preglednice 76 do 79) je zna~ilno, da skoraj ni statisti~ne povezanosti med erozijo oziroma povr{inskim odtokom in vetrnimi parametri, neznatna do nizka je tudi statisti~na povezanost s temperaturnimi parametri. To potrjuje dejstvo, ki smo ga omenili è pri multipli korelaciji, da gre pri meritvah mèlebi~ne erozije prsti skoraj izklju~no za vodno erozijo kot posledico padavin. Da pa vendarle ne gre izklju~no za vodno erozijo, bomo videli v poglavju 9.4. Na goli prsti (preglednica 76) glede na povpre~je erozijskih polj (tudi pri ostalih rabah tal podaja-mo korelacije za povpre~ja polj) kaèjo zelo visoko pozitivno statisti~no povezanost, tisti padavinski parametri, ki prikazujejo intenzivnost padavin (najvi{jo za maksimalne 30-minutne padavine). V nasprotju s temi koli~ina padavin izkazuje le nizko pozitivno statisti~no povezanost, kar dokazuje, da je za preu~evanje erozije prsti na tej rabi pomembnej{a od koli~ine padavin njihova intenziteta. Podobno za majhna pora{~ena pore~ja (manj{a od 0,1 ha) v polsu{nem podnebju (Arizona, ZDA) trdijo Hastings, Breshears in Smith (2005, 502–503), ki so med odplavljanjem gradiva in koli~ino padavin ugotovili zmerno pozitivno statisti~no povezanost (r = 0,656), med odplavljanjem gradiva in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami pa visoko pozitivno povezanost (r = 0,815). Ravno obratno na goli prsti velja za povr{inski odtok. Pri njem koli~ina padavin kaè na visoko pozitivno statisti~no povezanost z njim, parametri intenzivnosti padavin pa le na zmerno pozitivno statisti~no povezanost. Povezava med erozijo in povr{inskim odtokom je zmerno pozitivna. Po na{ih podatkih je na travniku za preu~evanje erozije (preglednica 77) koli~ina padavin pomembnej{a od njihove intenzitete. Koli~ina padavin kaè na visoko pozitivno statisti~no povezanost, medtem ko parametri njihove intenzivnosti kaèjo na zmerno pozitivno statisti~no povezanost, le erozivnost padavin se skoraj priblià visoki povezanosti. Podobno velja tudi za povr{inski odtok, le da je korelacija s koli~ino padavin {e nekoliko vi{ja, povezave z intenzivnostjo padavin pa so nekoliko nìje in pri maksimalnih 10-minutnih padavinah ter pri erozivnosti padavin kaèjo le {e nizko pozitivno statisti~no povezanost. Povezava med erozijo in povr{inskim odtokom je visoko pozitivna, kar so ugotovili tudi Vacca in ostali (2000, 84). Podobna je tudi njihova ugotovitev, da je »… povezava med padavinami in odtokom vi{ja kot med padavinami in erozijo …« (Vacca in ostali 2000, 84). Pri ugotavljanju statisti~nih povezav med vremenskimi parametri in erozijo prsti oziroma povr{inskim odtokom v gozdu smo uporabili {e dodatni padavinski parameter, to je špadavine v gozdu’. Za to smo se odlo~ili, ker je bil deèmer postavljen na planem, zanimala pa nas je tista koli~ina padavin, ki v gozdu zaradi prestrezanja padavin v drevesnih kro{njah dejansko pade na tla. Za izra~un teh padavin smo uporabili delo [rajeve (2003, 55), ki je v pore~ju Dragonje ugotavljala prestrezanje padavin v gozdu pod Laborjem. Pri korelacijah se je pokazalo, da padavine v gozdu (preglednici 78 in 79) izkazujejo nekoliko vi{jo pozitivno statisti~no povezanost z erozijo od koli~ine padavin, izmerjene na planem. Obe korelaciji sta zmerni. Manj{a je razlika pri povr{inskem odtoku (v gozdu z ve~jim naklonom je neznatna); povezanost je visoko pozitivna. Za preu~evanje erozije je po na{ih podatkih v gozdu z manj{im naklonom (preglednica 78) intenzivnost padavin pomembnej{a od njihove koli~ine, v gozdu z ve~jim naklonom (preglednica 79) pa je ravno obratno. V prvem primeru so povezave visoko pozitivne, v drugem pa le nizko pozitivne. Tudi pri povr{inskem odtoku je na obeh naklonih koli~ina padavin pomembnej{a od njihove intenzitete. Povezave odtoka s parametri intenzivnosti padavin so na manj{em naklonu nizko do zmerno pozitivne, pri ve~jem naklonu pa le nizko pozitivne. Povezava med erozijo prsti in povr{inskim odtokom je v gozdu z manj{im naklonom zmerno pozitivna, v gozdu z ve~jim naklonom pa skoraj visoko pozitivna. Med padavinskimi parametri se je v skoraj vseh primerih za najmanj primernega izkazal parameter povpre~nih 10-minutnih padavin. 231 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 77: Korelacije med erozijo prsti, padavinami in povr{inskim odtokom v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 7. 4. 2005 do 26. 4. 2006 – erozijski polji 3 in 4 ( *vir za erozivnost padavin: Miko 2006, 48; **po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2.). korelacija med erozijsko polje 3 erozijsko polje 4 povpre~je erozijskih polj 3 in 4 (1) erozijo prsti/ Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test (2) povr{inskim koeficient koeficient (r2) n = 46, koeficient koeficient (r2) n = 39, koeficient koeficient (r2) n = 46, odtokom korelacije (r) an = 32, korelacije (r) an = 25 korelacije (r) an = 32, in … bn = 44, bn = 45, cn = 30 cn = 31 (1) koli~ino 0,6883 0,4737 6,2930 0,4804 0,2308 3,3322 0,7821 0,6117 8,3255 padavin (1) maksimalnimi 10-minutnimi 0,5091 0,2592 3,9239 0,3297 0,1087 2,1244 0,5103 0,2604 3,9360 padavinami (1) maksimalnimi 30-minutnimi 0,5307 0,2816 4,1532 0,3388 0,1148 2,1904 0,5397 0,2913 4,2523 padavinami (1) maksimalnimi 60-minutnimi 0,5555 0,3086 4,4314 0,4593 0,2110 3,1453 0,6002 0,3603 4,9780 padavinami (1) povpre~nimi 10-minutnimi 0,3876 0,1502 2,7891 0,4360 0,1901 2,9466 0,3899 0,1520 2,8084 padavinami (1) erozivnostjo padavin* 0,5910 0,3493 4,0129a 0,5139 0,2641 2,8732a 0,6964 0,4849 5,3145a (1) maksimalno dnevno 0,0425 0,0018 0,2819 0,0027 0,0000 0,0165 –0,0120 0,0001 –0,0797 temperaturo (1) povpre~no maksimalno 0,0217 0,0005 0,1442 0,0188 0,0004 0,1146 –0,0186 0,0003 –0,1237 dnevno temperaturo (1) minimalno dnevno 0,0765 0,0058 0,5088 0,1695 0,0287 1,0464 0,0645 0,0042 0,4287 temperaturo (1) povpre~no minimalno 0,0747 0,0056 0,4967 0,1232 0,0152 0,7550 0,0672 0,0045 0,4471 dnevno temperaturo (1) {tevilom dni z negativnimi –0,1380 0,0191 –0,9245 0,1302 0,0170 0,7989 –0,0881 0,0078 –0,5865 temperaturami (1) **korigiranimi povpre~nimi minimalnimi 0,0747 0,0056 0,4967 0,1232 0,0152 0,7550 0,0672 0,0045 0,4471 dnevnimi temperaturami (1) **korigiranim {tevilom dni –0,1345 0,0181 –0,9004 0,0296 0,0009 0,1799 –0,0823 0,0068 –0,5474 z negativnimi temperaturami (1) povpre~no –0,0823 0,0068 –0,5477 0,0902 0,0081 0,5511 –0,0869 0,0076 –0,5786 hitrostjo vetra 232 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 (1) maksimalnimi 0,0749 0,0056 0,4984 0,2586 0,0669 1,6284 0,0977 0,0095 0,6512 sunki vetra (1) povpre~nimi maksimalnimi 0,0810 0,0066 0,5394 0,1618 0,0262 0,9974 0,1068 0,0114 0,7127 sunki vetra (1) povr{inskim 0,7018 0,4925 6,3842b 0,4249 0,1806 2,8554 0,7438 0,5533 7,2974b odtokom (2) koli~ino 0,9311 0,8670 16,546b 0,6529 0,4262 5,2428 0,8332 0,6943 9,8819b padavin (2) maksimalnimi 10-minutnimi 0,5438 0,2957 4,1995b 0,0634 0,0040 0,3866 0,3457 0,1195 2,4156b padavinami (2) maksimalnimi 30-minutnimi 0,6194 0,3836 5,1126b 0,1484 0,0220 0,9130 0,4285 0,1836 3,1098b padavinami (2) maksimalnimi 60-minutnimi 0,6735 0,4536 5,9049b 0,2419 0,0585 1,5163 0,5107 0,2608 3,8951b padavinami (2) povpre~nimi 10-minutnimi 0,3490 0,1218 2,4134b 0,0088 0,0001 0,0534 0,1703 0,0290 1,1330b padavinami (2) erozivnostjo 0,6517 0,4247 4,5468c 0,0389 0,0015 0,1868a 0,3083 0,0950 1,7452c padavin* (2) maksimalno dnevno 0,0253 0,0006 0,1639b –0,2327 0,0542 –1,4557 –0,1483 0,0220 –0,9834b temperaturo (2) povpre~no maksimalno 0,0277 0,0008 0,1793b –0,2572 0,0662 –1,6191 –0,1550 0,0240 –1,0289b dnevno temperaturo (2) minimalno dnevno 0,1018 0,0104 0,6630b –0,1408 0,0198 –0,8651 –0,0407 0,0017 –0,2674b temperaturo (2) povpre~no minimalno 0,1210 0,0146 0,7899b –0,1686 0,0284 –1,0405 –0,0436 0,0019 –0,2863b dnevno temperaturo (2) {tevilom dni z negativnimi –0,1302 0,0170 –0,8513b 0,0792 0,0063 0,4831 –0,0178 0,0003 –0,1169b temperaturami (2) **korigiranimi povpre~nimi minimalnimi 0,1210 0,0146 0,7899b –0,1686 0,0284 –1,0405 –0,0436 0,0019 –0,2863b dnevnimi temperaturami (2) **korigiranim {tevilom dni –0,1181 0,0139 –0,7708b 0,1021 0,0104 0,6240 0,0081 0,0001 0,0530b z negativnimi temperaturami (2) povpre~no –0,0888 0,0079 –0,5776b 0,0429 0,0018 0,2611 –0,0616 0,0038 –0,4048b hitrostjo vetra (2) maksimalnimi 0,0313 0,0010 0,2028b 0,1658 0,0275 1,0224 0,0735 0,0054 0,4836b sunki vetra (2) povpre~nimi maksimalnimi 0,0241 0,0006 0,1560b 0,0893 0,0080 0,5456 0,0342 0,0012 0,2242b sunki vetra 233 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 12 y = 0,0619x + 0,8378 y = 0,0796x r = 0,6117 2 r = 0,4883 2 10 8 2 6 erozija (g/m ) 4 2 0 0 20 40 60 80 100 120 140 padavine (mm) Slika 176: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin (r = 0,7821). 16 y = 0,449x + 1,2096 y = 0,7351x r = 0,2604 2 r = 0,0139 2 14 12 10 2 8 erozija (g/m ) 6 4 2 0 0 5 10 15 20 25 maksimalne 10 minutne padavine (mm) Slika 177: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,5103). 234 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 25 y = 0,3064x + 1,0739 y = 0,4718x r = 0,2913 2 r = 0,1135 2 20 2 15 erozija (g/m ) 10 5 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 maksimalne 30 minutne padavine (mm) Slika 178: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami (r = 0,5397). 18 y = 0,2589x + 0,9025 y = 0,3646x r = 0,3603 2 r = 0,2419 2 16 14 12 2 10 8 erozija (g/m ) 6 4 2 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 maksimalne 60 minutne padavine (mm) Slika 179: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami (r = 0,6002). 235 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 9 y = 1,4648x + 1,3855 y = 2,8688x r = 0,152 2 r = –0,1643 2 8 7 6 2 5 4 erozija (g/m ) 3 2 1 0 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 povpre~ne 10 minutne padavine (mm) Slika 180: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med erozijo prsti in povpre~nimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,3899). 50 y = 0,0259x + 1,1864 y = 0,0364x r = 0,4849 2 r = 0,2774 2 45 40 35 2 30 25 erozija (g/m ) 20 15 10 5 0 1 10 100 1000 10.000 erozivnost padavin (MJ · mm ha–1 · · h ) –1 Slika 181: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med erozijo prsti in erozivnostjo padavin (r = 0,6964). 236 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 8 y = 0,0009x + 0,7473 y = 0,0012x r = 0,5533 2 r = 0,4495 2 7 6 5 2 4 erozija (g/m ) 3 2 1 0 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2 Slika 182: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med erozijo prsti in povr{inskim odtokom (r = 0,7438). 9000 y = 64,666x + 163,12 y = 69,305x r = 0,6943 2 r = 0,6868 2 8000 7000 2 6000 5000 4000 3000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2000 1000 0 0 20 40 60 80 100 120 140 padavine (mm) Slika 183: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin (r = 0,8332). 237 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 9000 y = 223,1x + 851,8 y = 422,11x r = 0,1195 2 r2 = –0,1072 8000 7000 2 6000 5000 4000 3000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2000 1000 0 0 5 10 15 20 25 maksimalne 10 minutne padavine (mm) Slika 184: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,3457). 14.000 y = 179,34x + 706,4 y = 287,53x r = 0,1836 2 r = 0,0403 2 12.000 2 10.000 8000 6000 4000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2000 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 maksimalne 30 minutne padavine (mm) Slika 185: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami (r = 0,4285). 238 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 12.000 y = 163,15x + 561,37 y = 228,92x r = 0,2608 2 r = 0,1754 2 10.000 2 8000 6000 4000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2000 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 maksimalne 60 minutne padavine (mm) Slika 186: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami (r = 0,5107). 30.000 y = 9,1995x + 1315,2 y = 22,257x r = 0,095 2 r = –0,4085 2 25.000 2 20.000 15.000 10.000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 5000 0 1 10 100 1000 10.000 erozivnost padavin (MJ · mm ha–1 · · h–1) Slika 187: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med povr{inskim odtokom in erozivnostjo padavin (r = 0,3083). 239 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 78: Korelacije med erozijo prsti, padavinami in povr{inskim odtokom v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 31. 3. 2005 (erozijsko polje 5) oziroma od 28. 4. 2005 (erozijsko polje 6) do 26. 4. 2006 – erozijski polji 5 in 6 ( *vir za erozivnost padavin: Miko 2006, 48; **po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2.). korelacija med erozijsko polje 5 erozijsko polje 4 povpre~je erozijskih polj 5 in 6 (1) erozijo prsti/ Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test (2) povr{inskim koeficient koeficient (r2) n = 46, koeficient koeficient (r2) n = 45, koeficient koeficient (r2) n = 48, odtokom korelacije (r) an = 31 korelacije (r) an = 30 korelacije (r) an = 33 in … bn = 44 (1) koli~ino 0,6221 0,3871 5,2712 0,6536 0,4272 5,6633 0,5815 0,3381 4,8473 padavin (1) koli~ino 0,7129 0,5083 6,7438 0,6987 0,4882 6,4051 0,6604 0,4362 5,9652 padavin v gozdu (1) maksimalnimi 10-minutnimi 0,7568 0,5727 7,6791 0,7282 0,5302 6,9667 0,7416 0,5500 7,4978 padavinami (1) maksimalnimi 30-minutnimi 0,8215 0,6748 9,5553 0,7910 0,6257 8,4776 0,8068 0,6510 9,2621 padavinami (1) maksimalnimi 60-minutnimi 0,8115 0,6585 9,2115 0,7869 0,6193 8,3633 0,7994 0,6390 9,0240 padavinami (1) povpre~nimi 10-minutnimi 0,4952 0,2452 3,7809 0,4831 0,2334 3,6183 0,4902 0,2402 3,8139 padavinami (1) erozivnostjo 0,8338 0,6952 8,1327a 0,8896 0,7914 10,3057a 0,8572 0,7348 9,2688a padavin* (1) maksimalno dnevno 0,2880 0,0829 1,9945 0,1692 0,0286 1,1259 0,2061 0,0425 1,4285 temperaturo (1) povpre~no maksimalno 0,3094 0,0957 2,1583 0,1836 0,0337 1,2249 0,2239 0,0502 1,5584 dnevno temperaturo (1) minimalno dnevno 0,3088 0,0954 2,1539 0,1539 0,0237 1,0215 0,2110 0,0445 1,4642 temperaturo (1) povpre~no minimalno 0,3291 0,1083 2,3117 0,1615 0,0261 1,0730 0,2203 0,0485 1,5320 dnevno temperaturo (1) {tevilom dni z negativnimi –0,1474 0,0217 –0,9888 0,0335 0,0011 0,2196 –0,0208 0,0004 –0,1411 temperaturami (1) **korigiranimi povpre~nimi minimalnimi 0,3291 0,1083 2,3117 0,1615 0,0261 1,0730 0,2203 0,0485 1,5320 dnevnimi temperaturami (1) **korigiranim {tevilom dni –0,2154 0,0464 –1,4635 –0,0418 0,0017 –0,2745 –0,0938 0,0088 –0,6389 z negativnimi temperaturami (1) povpre~no –0,1383 0,0191 –0,9260 –0,0802 0,0064 –0,5273 –0,1153 0,0133 –0,7870 hitrostjo vetra 240 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 (1) maksimalnimi –0,0931 0,0087 –0,6205 –0,0166 0,0003 –0,1089 –0,0450 0,0020 –0,3055 sunki vetra (1) povpre~nimi maksimalnimi –0,1303 0,0170 –0,8719 –0,0875 0,0077 –0,5760 –0,1131 0,0128 –0,7717 sunki vetra (1) povr{inskim 0,5496 0,3020 4,3636 0,5203 0,2708 3,9489b 0,4301 0,1850 3,2309 odtokom (2) koli~ino 0,8040 0,6464 8,9694 0,8145 0,6635 9,0992b 0,6725 0,4523 6,1628 padavin (2) koli~ino 0,8053 0,6486 9,0110 0,8147 0,6638 9,1054b 0,7008 0,4912 6,6637 padavin v gozdu (2) maksimalnimi 10-minutnimi 0,5236 0,2741 4,0762 0,5019 0,2519 3,7603b 0,3961 0,1569 2,9260 padavinami (2) maksimalnimi 30-minutnimi 0,5607 0,3144 4,4918 0,5566 0,3098 4,3415b 0,4531 0,2053 3,4477 padavinami (2) maksimalnimi 60-minutnimi 0,6144 0,3774 5,1648 0,6166 0,3802 5,0753b 0,5108 0,2609 4,0295 padavinami (2) povpre~nimi 10-minutnimi 0,3170 0,1005 2,2174 0,3595 0,1293 2,4970b 0,2680 0,0718 1,8864 padavinami (2) erozivnostjo 0,4293 0,1843 2,5596a 0,4321 0,1867 2,5353a 0,3030 0,0918 1,7706a padavin* (2) maksimalno dnevno 0,1652 0,0273 1,1110 0,0279 0,0008 0,1807b –0,0583 0,0034 –0,3964 temperaturo (2) povpre~no maksimalno 0,1759 0,0309 1,1850 0,0480 0,0023 0,3112b –0,0334 0,0011 –0,2266 dnevno temperaturo (2) minimalno dnevno 0,2009 0,0404 1,3606 0,0787 0,0062 0,5116b 0,0065 0,0000 0,0439 temperaturo (2) povpre~no minimalno 0,2185 0,0478 1,4854 0,1033 0,0107 0,6728b 0,0228 0,0005 0,1545 dnevno temperaturo (2) {tevilom dni z negativnimi –0,2251 0,0507 –1,5323 –0,0392 0,0015 –0,2542b 0,0341 0,0012 0,2312 temperaturami (2) **korigiranimi povpre~nimi minimalnimi 0,2185 0,0478 1,4854 0,1033 0,0107 0,6728b 0,0228 0,0005 0,1545 dnevnimi temperaturami (2) **korigiranim {tevilom dni –0,2352 0,0553 –1,6050 0,0066 0,0000 0,0427b 0,0708 0,0050 0,4812 z negativnimi temperaturami (2) povpre~no –0,0314 0,0010 –0,2083 –0,0810 0,0066 –0,5267b –0,0916 0,0084 –0,6240 hitrostjo vetra (2) maksimalnimi –0,0347 0,0012 –0,2302 –0,0219 0,0005 –0,1418b –0,0494 0,0024 –0,3357 sunki vetra (2) povpre~nimi maksimalnimi –0,0121 0,0001 –0,0802 –0,0729 0,0053 –0,4737b –0,0930 0,0086 –0,6333 sunki vetra 241 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 70 y = 0,2956x + 1,3581 y = 0,3319x r = 0,3381 2 r = 0,3268 2 60 50 2 40 30 erozija (g/m ) 20 10 0 0 20 40 60 80 100 120 140 padavine (mm) Slika 188: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin (r = 0,5815). 70 y = 0,4785x + 0,7718 y = 0,5078x r = 0,4362 2 r = 0,4325 2 60 50 2 40 30 erozija (g/m ) 20 10 0 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 padavine (mm) Slika 189: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin v gozdu (r = 0,6604). 242 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 70 y = 2,1167x + 1,7523 y = 2,3587x r = 0,55 2 r = 0,5261 2 60 50 2 40 30 erozija (g/m ) 20 10 0 0 5 10 15 20 25 maksimalne 10 minutne padavine (mm) Slika 190: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,7416). 70 y = 1,1491x + 1,8451 y = 1,2705x r = 0,651 2 r = 0,6229 2 60 50 2 40 30 erozija (g/m ) 20 10 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 maksimalne 30 minutne padavine (mm) Slika 191: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami (r = 0,8068). 243 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 70 y = 1,0165x + 1.1556 y = 1,0888x r = 0,639 2 r = 0,6289 2 60 50 2 40 30 erozija (g/m ) 20 10 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 maksimalne 60 minutne padavine (mm) Slika 192: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami (r = 0,7994). 70 y = 8,8765x + 2,2078 y = 10,972x r = 0,2402 2 r = 0,2101 2 60 50 2 40 30 erozija (g/m ) 20 10 0 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 povpre~ne 10 minutne padavine (mm) Slika 193: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med erozijo prsti in povpre~nimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,4902). 244 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 70 y = 0,0429x + 4,3207 y = 0,0494x r = 0,7348 2 r = 0,5877 2 60 50 2 40 30 erozija (g/m ) 20 10 0 1 10 100 1000 10.000 erozivnost padavin (MJ · mm ha–1 · · h ) –1 Slika 194: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med erozijo prsti in erozivnostjo padavin (r = 0,8572). 70 y = 0,0029x + 3,3891 y = 0,004x r = 0,185 2 r = 0,1016 2 60 50 2 40 30 erozija (g/m ) 20 10 0 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2 Slika 195: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med erozijo prsti in povr{inskim odtokom (r = 0,4301). 245 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 9000 y = 50,87x + 167,93 y = 55,352x r = 0,4523 2 r = 0,4445 2 8000 7000 2 6000 5000 4000 3000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2000 1000 0 0 20 40 60 80 100 120 140 padavine (mm) Slika 196: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin (r = 0,6725). 9000 y = 75,56x + 146,41 y = 81,119x r = 0,4912 2 r = 0,4852 2 8000 7000 2 6000 5000 4000 3000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2000 1000 0 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 padavine (mm) Slika 197: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin v gozdu (r = 0,7008). 246 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 9000 y = 168,23x + 662,95 y = 259,76x r = 0,1569 2 r = 0,0025 2 8000 7000 2 6000 5000 4000 3000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2000 1000 0 0 5 10 15 20 25 maksimalne 10 minutne padavine (mm) Slika 198: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,3961). 9000 y = 96,03x + 651,83 y = 138,92x r = 0,2053 2 r = 0,0471 2 8000 7000 2 6000 5000 4000 3000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2000 1000 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 maksimalne 30 minutne padavine (mm) Slika 199: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami (r = 0,4531). 247 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 9000 y = 96,634x + 534,3 y = 130,08x r = 0,2609 2 r = 0,1635 2 8000 7000 2 6000 5000 4000 3000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2000 1000 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 maksimalne 60 minutne padavine (mm) Slika 200: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami (r = 0,5108). 9000 y = 722,05x + 691,39 y = 1378,3x r = 0,0718 2 r = –0,0616 2 8000 7000 2 6000 5000 4000 3000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2000 1000 0 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 povpre~ne 10 minutne padavine (mm) Slika 201: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med povr{inskim odtokom in povpre~nimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,2680). 248 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 9000 y = 2,2354x + 1233,7 y = 4,0958x r = 0,0918 2 r = –0,4612 2 8000 7000 2 6000 5000 4000 3000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2000 1000 0 1 10 100 1000 10.000 erozivnost padavin (MJ · mm ha–1 · · h ) –1 Slika 202: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med povr{inskim odtokom in erozivnostjo padavin (r = 0,3030). 45 y = 0,1491x + 4,1546 y = 0,2341x r = 0,2223 2 r = 0,0591 2 40 35 30 2 25 20 erozija (g/m ) 15 10 5 0 0 20 40 60 80 100 120 140 padavine (mm) Slika 203: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin (r = 0,4715). 249 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 79: Korelacije med erozijo prsti, padavinami in povr{inskim odtokom v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 31. 3. 2005 (erozijsko polje 7) oziroma od 28. 4. 2005 (erozijsko polje 8) do 26. 4. 2006 – erozijski polji 7 in 8 ( *vir za erozivnost padavin: Miko 2006, 48; **po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2.). korelacija med erozijsko polje 7 erozijsko polje 8 povpre~je erozijskih polj 7 in 8 (1) erozijo prsti/ Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test (2) povr{inskim koeficient koeficient (r2) n = 53, koeficient koeficient (r2) n = 51, koeficient koeficient (r2) n = 54, odtokom korelacije (r) an = 38, korelacije (r) an = 36 korelacije (r) an = 39 in … bn = 50 bn = 46 bn = 51 (1) koli~ino 0,3297 0,1087 2,4939 0,5372 0,2886 4,4580 0,4715 0,2223 3,8557 padavin (1) koli~ino 0,3845 0,1479 2,9750 0,5677 0,3223 4,8270 0,5281 0,2789 4,4850 padavin v gozdu (1) maksimalnimi 10-minutnimi 0,3421 0,1170 2,6000 0,0894 0,0080 0,6286 0,2283 0,0521 1,6906 padavinami (1) maksimalnimi 30-minutnimi 0,3741 0,1400 2,8812 0,1479 0,0219 1,0471 0,2847 0,0810 2,1413 padavinami (1) maksimalnimi 60-minutnimi 0,3899 0,1520 3,0235 0,2142 0,0459 1,5347 0,3489 0,1217 2,6846 padavinami (1) povpre~nimi 10-minutnimi 0,2362 0,0558 1,7356 0,0424 0,0018 0,2973 0,1481 0,0219 1,0798 padavinami (1) erozivnostjo 0,4015 0,1612 2,6303a 0,1735 0,0301 1,0274a 0,2843 0,0809 1,8041a padavin* (1) maksimalno dnevno –0,0691 0,0048 –0,4949 –0,3428 0,1175 –2,5540 –0,2394 0,0573 –1,7779 temperaturo (1) povpre~no maksimalno –0,0471 0,0022 –0,3365 –0,3242 0,1051 –2,3988 –0,2133 0,0455 –1,5740 dnevno temperaturo (1) minimalno dnevno 0,0778 0,0060 0,5571 –0,2898 0,0840 –2,1199 –0,1369 0,0187 –0,9968 temperaturo (1) povpre~no minimalno 0,0795 0,0063 0,5695 –0,2343 0,0549 –1,6868 –0,1024 0,0105 –0,7420 dnevno temperaturo (1) {tevilom dni z negativnimi –0,0366 0,0013 –0,2618 0,0028 0,0000 0,0194 –0,0079 0,0001 –0,0568 temperaturami (1) **korigiranimi povpre~nimi minimalnimi 0,0795 0,0063 0,5695 –0,2343 0,0549 –1,6868 –0,1024 0,0105 –0,7420 dnevnimi temperaturami (1) **korigiranim {tevilom dni –0,0448 0,0020 –0,3200 0,0957 0,0092 0,6733 0,0518 0,0027 0,3740 z negativnimi temperaturami (1) povpre~no –0,3096 0,0959 –2,3254 –0,0617 0,0038 –0,4325 –0,2121 0,0450 –1,5654 hitrostjo vetra 250 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 (1) maksimalnimi –0,2515 0,0633 –1,8560 0,0631 0,0040 0,4426 –0,1294 0,0167 –0,9408 sunki vetra (1) povpre~nimi maksimalnimi –0,3041 0,0925 –2,2800 –0,0060 0,0000 –0,0420 –0,1844 0,0340 –1,3532 sunki vetra (1) povr{inskim 0,3039 0,0923 2,2098b 0,7157 0,5123 6,7980b 0,6679 0,4461 6,2821b odtokom (2) koli~ino 0,8686 0,7545 12,1448b 0,9063 0,8214 14,2267b 0,8438 0,7121 11,0083b padavin (2) koli~ino 0,8620 0,7431 11,7833b 0,8958 0,8025 13,3716b 0,8499 0,7223 11,2896b padavin v gozdu (2) maksimalnimi 10-minutnimi 0,2449 0,0600 1,7501b 0,2671 0,0713 1,8384b 0,2508 0,0629 1,8133b padavinami (2) maksimalnimi 30-minutnimi 0,2624 0,0689 1,8839b 0,3216 0,1034 2,2529b 0,2967 0,0880 2,1747b padavinami (2) maksimalnimi 60-minutnimi 0,3310 0,1095 2,4299b 0,3927 0,1542 2,8325b 0,3825 0,1463 2,8976b padavinami (2) povpre~nimi 10-minutnimi 0,1601 0,0256 1,1240b 0,0978 0,0096 0,6518b 0,1222 0,0149 0,8616b padavinami (2) erozivnostjo 0,1845 0,0340 1,1260a 0,2946 0,0868 1,7977a 0,2347 0,0551 1,4690a padavin* (2) maksimalno dnevno –0,1793 0,0322 –1,2628b –0,2835 0,0804 –1,9611b –0,2434 0,0592 –1,7564b temperaturo (2) povpre~no maksimalno –0,1677 0,0281 –1,1788b –0,2741 0,0751 –1,8903b –0,2296 0,0527 –1,6516b dnevno temperaturo (2) minimalno dnevno –0,1304 0,0170 –0,9111b –0,2507 0,0628 –1,7177b –0,2089 0,0436 –1,4954b temperaturo (2) povpre~no minimalno –0,0783 0,0061 –0,5444b –0,1753 0,0307 –1,1808b –0,1446 0,0209 –1,0231b dnevno temperaturo (2) {tevilom dni z negativnimi –0,0657 0,0043 –0,4559b –0,0482 0,0023 –0,3202b –0,0451 0,0020 –0,3162b temperaturami (2) **korigiranimi povpre~nimi minimalnimi –0,0783 0,0061 –0,5444b –0,1753 0,0307 –1,1808b –0,1446 0,0209 –1,0231b dnevnimi temperaturami (2) **korigiranim {tevilom dni 0,0527 0,0028 0,3653b 0,0800 0,0064 0,5324b 0,0881 0,0078 0,6190b z negativnimi temperaturami (2) povpre~no –0,1681 0,0283 –1,1818b –0,1519 0,0231 –1,0192b –0,1688 0,0285 –1,1990b hitrostjo vetra (2) maksimalnimi –0,0249 0,0006 –0,1726b –0,0533 0,0028 –0,3544b –0,0772 0,0060 –0,5418b sunki vetra (2) povpre~nimi maksimalnimi 0,0009 0,0000 0,0066b –0,0049 0,0000 –0,0322b –0,0436 0,0019 –0,3052b sunki vetra 251 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 45 y = 0,248x + 3,7149 y = 0,361x r = 0,2789 2 r = 0,1501 2 40 35 30 2 25 20 erozija (g/m ) 15 10 5 0 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 padavine (mm) Slika 204: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin v gozdu (r = 0,5281). 45 y = 0,5511x + 6,1434 y = 1,4606x r = 0,0521 2 r = –0,3755 2 40 35 30 2 25 20 erozija (g/m ) 15 10 5 0 0 5 10 15 20 25 maksimalne 10 minutne padavine (mm) Slika 205: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,2283). 252 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 45 y = 0,3443x + 5,978 y = 0,772x r = 0,081 2 r = –0,3486 2 40 35 30 2 25 20 erozija (g/m ) 15 10 5 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 maksimalne 30 minutne padavine (mm) Slika 206: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami (r = 0,2847). 45 y = 0,3745x + 5.3506 y = 0,7343x r = 0,1217 2 r = –0,1869 2 40 35 30 2 25 20 erozija (g/m ) 15 10 5 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 maksimalne 60 minutne padavine (mm) Slika 207: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami (r = 0,3489). 253 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 45 y = 0,0122x + 6,8113 y = 0,0241x r = 0,0809 2 r = –0,4852 2 40 35 30 2 25 20 erozija (g/m ) 15 10 5 0 1 10 100 1000 10.000 erozivnost padavin (MJ · mm ha–1 · · h ) –1 Slika 208: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med erozijo prsti in erozivnostjo padavin (r = 0,2843). 45 y = 0,0021x + 3,6412 y = 0,0028x r = 0,4461 2 r = 0,3016 2 40 35 30 2 25 20 erozija (g/m ) 15 10 5 0 0 2000 4000 6000 8000 10.000 12.000 14.000 specifi~mi odtok (ml/teden/m ) 2 Slika 209: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med erozijo prsti in povr{inskim odtokom (r = 0,6679). 254 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 14.000 y = 85,289x – 199,17 y = 81,242x r = 0,7121 2 r2 = 0,7086 12.000 2 10.000 8000 6000 4000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2000 0 0 20 40 60 80 100 120 140 padavine (mm) Slika 210: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin (r = 0,8438). 14.000 y = 127,65x – 244,19 y = 120,27x r = 0,7223 2 r = 0,7172 2 12.000 2 10.000 8000 6000 4000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2000 0 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 padavine (mm) Slika 211: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin v gozdu (r = 0,8499). 255 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 14.000 y = 191,92x + 1288,9 y = 380,96x r = 0,0629 2 r = –0,1142 2 12.000 2 10.000 8000 6000 4000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2000 0 0 5 10 15 20 25 maksimalne 10 minutne padavine (mm) Slika 212: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,2508). 14.000 y = 113,49x + 1256,9 y = 202,42x r = 0,088 2 r = –0,0915 2 12.000 2 10.000 8000 6000 4000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2000 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 maksimalne 30 minutne padavine (mm) Slika 213: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami (r = 0,2967). 256 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 14.000 y = 130,23x + 1001,8 y = 196,9x r = 0,1463 2 r = 0,0446 2 12.000 2 10.000 8000 6000 4000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2000 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 maksimalne 60 minutne padavine (mm) Slika 214: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami (r = 0,3825). 14.000 y = 3,1588x + 1997,7 y = 6,6406x r = 0,0551 2 r = –0,4405 2 12.000 2 10.000 8000 6000 4000 specifi~ni odtok (ml/teden/m ) 2000 0 1 10 100 1000 10.000 erozivnost padavin (MJ · mm ha–1 · · h ) –1 Slika 215: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med povr{inskim odtokom in erozivnostjo padavin (r = 0,2347). 257 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn V preglednici 80 ter na slikah 216 in 217 je {e skupaj prikazano spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije med erozijo prsti oziroma povr{inskim odtokom in isto neodvisno spremenljivko po razli~nih rabah tal. Tu je {e bolje razvidno, da je za preu~evanje erozije intenziteta padavin pomembnej{a na goli prsti in v gozdu z manj{im naklonom, koli~ina padavin pa je pomembnej{a na travniku in v gozdu z ve~jim naklonom. Na vseh rabah tal je za preu~evanje povr{inskega odtoka koli~ina padavin pomembnej{a od njihove intenzitete. Preglednica 80: Spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije med erozijo prsti oziroma povr{inskim odtokom in vremenskimi vplivi po razli~nih rabah tal na podlagi tedenskih podatkov ( *po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2.). korelacija med Pearsonov koeficient korelacije (r) (1) erozijo prsti/ povpre~je erozijskih povpre~je erozijskih povpre~je erozijskih povpre~je erozijskih (2) povr{inskim odtokom polj 1 in 2 polj 3 in 4 polj 5 in 6 polj 7 in 8 in … (1) koli~ino padavin 0,3871 0,7821 0,5815 0,4715 (1) koli~ino padavin v gozdu – – 0,6604 0,5281 (1) maksimalnimi 10-minutnimi padavinami 0,9165 0,5103 0,7416 0,2283 (1) maksimalnimi 30-minutnimi padavinami 0,9502 0,5397 0,8068 0,2847 (1) maksimalnimi 60-minutnimi padavinami 0,9176 0,6002 0,7994 0,3489 (1) povpre~nimi 10-minutnimi padavinami 0,6599 0,3899 0,4902 0,1481 (1) erozivnostjo padavin 0,9375 0,6964 0,8572 0,2843 (1) maksimalno dnevno temperaturo 0,2868 –0,0120 0,2061 –0,2394 (1) povpre~no maksimalno dnevno temperaturo 0,3056 –0,0186 0,2239 –0,2133 (1) minimalno dnevno temperaturo 0,2681 0,0645 0,2110 –0,1369 (1) povpre~no minimalno dnevno temperaturo 0,2819 0,0672 0,2203 –0,1024 (1) {tevilom dni z negativnimi temperaturami –0,1308 –0,0881 –0,0208 –0,0079 (1) *korigiranimi povpre~nimi minimalnimi 0,2819 0,0672 0,2203 –0,1024 dnevnimi temperaturami (1) *korigiranim {tevilom dni z negativnimi –0,1764 –0,0823 –0,0938 0,0518 temperaturami (1) povpre~no hitrostjo vetra –0,0479 –0,0869 –0,1153 –0,2121 (1) maksimalnimi sunki vetra 0,0607 0,0977 –0,0450 –0,1294 (1) povpre~nimi maksimalnimi sunki vetra –0,0099 0,1068 –0,1131 –0,1844 (1) povr{inskim odtokom 0,6173 0,7438 0,4301 0,6679 (2) koli~ino padavin 0,8108 0,8332 0,6725 0,8438 (2) koli~ino padavin v gozdu – – 0,7008 0,8499 (2) maksimalnimi 10-minutnimi padavinami 0,6880 0,3457 0,3961 0,2508 (2) maksimalnimi 30-minutnimi padavinami 0,6836 0,4285 0,4531 0,2967 (2) maksimalnimi 60-minutnimi padavinami 0,7144 0,5107 0,5108 0,3825 (2) povpre~nimi 10-minutnimi padavinami 0,4832 0,1703 0,2680 0,1222 (2) erozivnostjo padavin 0,5996 0,3083 0,3030 0,2347 (2) maksimalno dnevno temperaturo 0,0874 –0,1483 –0,0583 –0,2434 (2) povpre~no maksimalno dnevno temperaturo 0,1067 –0,1550 –0,0334 –0,2296 (2) minimalno dnevno temperaturo 0,1347 –0,0407 0,0065 –0,2089 (2) povpre~no minimalno dnevno temperaturo 0,1668 –0,0436 0,0228 –0,1446 (2) {tevilom dni z negativnimi temperaturami –0,1450 –0,0178 0,0341 –0,0451 (2) *korigiranimi povpre~nimi minimalnimi 0,1668 –0,0436 0,0228 –0,1446 dnevnimi temperaturami (2) *korigiranim {tevilom dni z negativnimi –0,1587 0,0081 0,0708 0,0881 temperaturami (2) povpre~no hitrostjo vetra –0,1327 –0,0616 –0,0916 –0,1688 (2) maksimalnimi sunki vetra –0,0266 0,0735 –0,0494 –0,0772 (2) povpre~nimi maksimalnimi sunki vetra –0,0069 0,0342 –0,0930 –0,0436 258 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 1 0,8 0,6 orelacije (r) 0,4 oeficient k 0,2 v k 0 earsonoP –0,2 –0,4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 povpre~je polj 1 in 2 povpre~je polj 3 in 4 povpre~je polj 5 in 6 povpre~je polj 7 in 8 Legenda: 1 = korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin, 11 = korelacija med erozijo prsti in povpre~no minimalno dnevno temperaturo, 2 = korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin v gozdu, 12 = korelacija med erozijo prsti in {tevilom dni z negativnimi temperaturami, 3 = korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami, 13 = korelacija med erozijo prsti in korigiranimi povpre~nimi minimalnimi 4 = korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami, dnevnimi temperaturami, 5 = korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami, 14 = korelacija med erozijo prsti in korigiranim {tevilom dni z negativnimi 6 = korelacija med erozijo prsti in povpre~nimi 10-minutnimi padavinami, temperaturami, 7 = korelacija med erozijo prsti in erozivnostjo padavin, 15 = korelacija med erozijo prsti in povpre~no hitrostjo vetra, 8 = korelacija med erozijo prsti in maksimalno dnevno temperaturo, 16 = korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi sunki vetra, 9 = korelacija med erozijo prsti in povpre~no maksimalno dnevno temperaturo, 17 = korelacija med erozijo prsti in povpre~nimi maksimalnimi sunki vetra, 10 = korelacija med erozijo prsti in minimalno dnevno temperaturo, 18 = korelacija med erozijo prsti in povr{inskim odtokom. Slika 216: Spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije med erozijo prsti in vremenskimi vplivi ter povr{inskim odtokom po razli~nih rabah tal na podlagi tedenskih podatkov. Spreminjanje Pearsonovega koeficienta korelacije s posplo{evanjem meritev po mesecih in letnih ~asih za nekaj izbranih padavinskih parametrov prikazujemo v preglednicah 81 do 85 ter na slikah od 218 do 223. Statisti~na povezanost koli~ine padavin z erozijo prsti po mesecih je vi{ja od tedenske povezanosti na goli prsti in v gozdu, v gozdu z ve~jim naklonom {e dodatno naraste v merilu letnih ~asov. Na goli prsti (preglednici 81 in 85) je v merilu mesecev povezava zmerno pozitivna, v merilu letnih ~asov pa je podobna tedenski in je nizko pozitivna. V gozdu z manj{im naklonom (preglednici 83 in 85) povezanost po mesecih naraste v visoko pozitivno, v merilu letnih ~asov pa je podobna tedenski in je zmerno pozitivna, kar velja tudi za padavine v gozdu. V gozdu z ve~jim naklonom (preglednici 84 in 85) povezanost stalno nara{~a iz zmerne po tednih v visoko pozitivno povezanost po mesecih in letnih ~asih, to pa velja tudi za padavine v gozdu. Nasprotno pa se na travniku (preglednici 82 in 85) s posplo{evanjem podatkov povezanost stalno zmanj{uje in je v merilu letnih ~asov skoraj povsem zanemarljiva. 259 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 1 0,8 0,6 orelacije (r) 0,4 oeficient k 0,2 v k 0 earsonoP –0,2 –0,4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 povpre~je polj 1 in 2 povpre~je polj 3 in 4 povpre~je polj 5 in 6 povpre~je polj 7 in 8 Legenda: 10 = korelacija med povr{inskim odtokom in minimalno dnevno temperaturo, 1 = korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin, 11 = korelacija med povr{inskim odtokom in povpre~no minimalno dnevno temperaturo, 2 = korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin v gozdu, 12 = korelacija med povr{inskim odtokom in {tevilom dni z negativnimi temperaturami, 3 = korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami, 13 = korelacija med povr{inskim odtokom in korigiranimi povpre~nimi minimalnimi 4 = korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami, dnevnimi temperaturami, 5 = korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami, 14 = korelacija med povr{inskim odtokom in korigiranim {tevilom dni z negativnimi 6 = korelacija med povr{inskim odtokom in povpre~nimi 10-minutnimi padavinami, temperaturami, 7 = korelacija med povr{inskim odtokom in erozivnostjo padavin, 15 = korelacija med povr{inskim odtokom in povpre~no hitrostjo vetra, 8 = korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalno dnevno temperaturo, 16 = korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi sunki vetra, 9 = korelacija med povr{inskim odtokom in povpre~no maksimalno dnevno temperaturo, 17 = korelacija med povr{inskim odtokom in povpre~nimi maksimalnimi sunki vetra. Slika 217: Spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije med povr{inskim odtokom in vremenskimi vplivi po razli~nih rabah tal na podlagi tedenskih podatkov. Preglednica 81: Primerjava korelacij med erozijo prsti in povr{inskim odtokom z izbranimi padavinskimi vrednostmi po tednih, mesecih in letnih ~asih – povpre~je erozijskih polj 1 in 2. korelacija med po tednih (na merilni dan) po mesecih po letnih ~asih (1) erozijo prsti/ Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test (2) povr{inskim koeficient koeficient (r2) n = 55, koeficient koeficient (r2) n = 12 koeficient koeficient (r2) n = 4 odtokom korelacije (r) an = 41, korelacije (r) korelacije (r) in … bn = 53, cn = 40 (1) koli~ino 0,3871 0,1498 3,0561 0,6085 0,3703 2,4248 0,3059 0,0936 1,0160 padavin (1) erozivnostjo 0,9375 0,8790 16,8310a 0,9542 0,9106 10,0899 0,9901 0,9804 22,3585 padavin (1) povr{inskim 0,6173 0,3810 5,6031b 0,8635 0,7457 5,4149 0,7470 0,5580 3,5530 odtokom (2) koli~ino 0,8108 0,6575 9,8937b 0,8268 0,6836 4,6480 0,7696 0,5923 3,8112 padavin (2) erozivnostjo 0,5996 0,3595 4,6181c 0,8929 0,7973 6,2725 0,8309 0,6904 4,7223 padavin 260 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 1 0,8 orelacije (r) 0,6 oeficient k v k 0,4 earsonoP 0,2 0 r – tedni r – meseci r – letni ~asi 1 2 3 4 5 Legenda: 1 = korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin, 4 = korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin, 2 = korelacija med erozijo prsti in erozivnostjo padavin, 5 = korelacija med povr{inskim odtokom in erozivnostjo padavin. 3 = korelacija med erozijo prsti in povr{inskim odtokom, Slika 218: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije s posplo{evanjem podatkov. Preglednica 82: Primerjava korelacij med erozijo prsti in povr{inskim odtokom z izbranimi padavinskimi vrednostmi po tednih, mesecih in letnih ~asih – povpre~je erozijskih polj 3 in 4. korelacija med po tednih (na merilni dan) po mesecih po letnih ~asih (1) erozijo prsti/ Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test (2) povr{inskim koeficient koeficient (r2) n = 46, koeficient koeficient (r2) n = 12 koeficient koeficient (r2) n = 4 odtokom korelacije (r) an = 32, korelacije (r) korelacije (r) in … bn = 45, cn = 3 (1) koli~ino 0,7821 0,6117 8,3255 0,6372 0,4060 2,6144 0,0476 0,0023 0,1506 padavin (1) erozivnostjo 0,6964 0,4849 5,3145a 0,8834 0,7803 5,9601 0,9184 0,8435 7,3417 padavin (1) povr{inskim 0,7438 0,5533 7,2974b –0,1087 0,0118 –0,3459 –0,5790 0,3353 –2,2458 odtokom (2) koli~ino 0,8332 0,6943 9,8819b –0,0329 0,0011 –0,1041 0,6093 0,3712 2,4297 padavin (2) erozivnostjo 0,3083 0,0950 1,7452c –0,2228 0,0497 –0,7228 –0,3326 0,1106 –1,1153 padavin 261 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 1 0,8 0,6 0,4 orelacije (r) 0,2 oeficient k 0 v k –0,2 earsonoP –0,4 –0,6 –0,8 r – tedni r – meseci r – letni ~asi 1 2 3 4 5 Legenda: 1 = korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin, 4 = korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin, 2 = korelacija med erozijo prsti in erozivnostjo padavin, 5 = korelacija med povr{inskim odtokom in erozivnostjo padavin. 3 = korelacija med erozijo prsti in povr{inskim odtokom, Slika 219: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije s posplo{evanjem podatkov. Preglednica 83: Primerjava korelacij med erozijo prsti in povr{inskim odtokom z izbranimi padavinskimi vrednostmi po tednih, mesecih in letnih ~asih – povpre~je erozijskih polj 5 in 6. korelacija med po tednih (na merilni dan) po mesecih po letnih ~asih (1) erozijo prsti/ Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test (2) povr{inskim koeficient koeficient (r2) n = 48, koeficient koeficient (r2) n = 12 koeficient koeficient (r2) n = 4 odtokom korelacije (r) an = 33 korelacije (r) korelacije (r) in … (1) koli~ino 0,5815 0,3381 4,8473 0,7342 0,5391 3,4202 0,5558 0,3089 2,1144 padavin (1) koli~ino 0,6604 0,4362 5,9652 0,8010 0,6416 4,2308 0,6712 0,4505 2,8630 padavin v gozdu (1) erozivnostjo 0,8572 0,7348 9,2688a 0,9489 0,9005 9,5117 0,9845 0,9693 17,7551 padavin (1) povr{inskim 0,4301 0,1850 3,2309 0,6952 0,4833 3,0585 0,6793 0,4614 2,9270 odtokom (2) koli~ino 0,6725 0,4523 6,1628 0,6686 0,4471 2,8434 0,6178 0,3817 2,4847 padavin (2) koli~ino 0,7008 0,4912 6,6637 0,7132 0,5087 3,2175 0,8008 0,6413 4,2281 padavin v gozdu (2) erozivnostjo 0,3030 0,0918 1,7706a 0,7951 0,6322 4,1457 0,5591 0,3125 2,1322 padavin 262 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 1 0,9 0,8 0,7 orelacije (r) 0,6 0,5 oeficient k v k 0,4 0,3 earsonoP 0,2 0,1 0 r – tedni r – meseci r – letni ~asi 1 1a 2 3 4 4a 5 Legenda: 1 = korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin, 4 = korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin, 1a = korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin v gozdu, 4a = korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin 2 = korelacija med erozijo prsti in erozivnostjo padavin, v gozdu, 3 = korelacija med erozijo prsti in povr{inskim odtokom, 5 = korelacija med povr{inskim odtokom in erozivnostjo padavin. Slika 220: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije s posplo{evanjem podatkov. Preglednica 84: Primerjava korelacij med erozijo prsti in povr{inskim odtokom z izbranimi padavinskimi vrednostmi po tednih, mesecih in letnih ~asih – povpre~je erozijskih polj 7 in 8. korelacija med po tednih (na merilni dan) po mesecih po letnih ~asih (1) erozijo prsti/ Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test (2) povr{inskim koeficient koeficient (r2) n = 54, koeficient koeficient (r2) n = 12 koeficient koeficient (r2) n = 4 odtokom korelacije (r) an = 39, korelacije (r) korelacije (r) in … bn = 51 (1) koli~ino 0,4715 0,2223 3,8557 0,6132 0,3760 2,4548 0,7062 0,4987 3,1538 padavin (1) koli~ino 0,5281 0,2789 4,4850 0,6296 0,3964 2,5626 0,7093 0,5032 3,1824 padavin v gozdu (1) erozivnostjo 0,2843 0,0809 1,8041a 0,2954 0,0872 0,9777 –0,1849 0,0342 –0,5951 padavin (1) povr{inskim 0,6679 0,4461 6,2821b 0,7642 0,5840 3,7471 0,9261 0,8577 7,7623 odtokom (2) koli~ino 0,8438 0,7121 11,0083b 0,8654 0,7490 5,4624 0,8387 0,7034 4,8702 padavin (2) koli~ino 0,8499 0,7223 11,2896b 0,8362 0,6992 4,8209 0,7573 0,5734 3,6664 padavin v gozdu (2) erozivnostjo 0,2347 0,0551 1,4690a 0,4351 0,1893 1,5279 –0,1249 0,0156 –0,3982 padavin 263 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 1 0,8 0,6 orelacije (r) 0,4 oeficient k 0,2 v k 0 earsonoP –0,2 –0,4 r – tedni r – meseci r – letni ~asi 1 1a 2 3 4 4a 5 Legenda: 1 = korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin, 4 = korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin, 1a = korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin v gozdu, 4a = korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin 2 = korelacija med erozijo prsti in erozivnostjo padavin, v gozdu, 3 = korelacija med erozijo prsti in povr{inskim odtokom, 5 = korelacija med povr{inskim odtokom in erozivnostjo padavin. Slika 221: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije s posplo{evanjem podatkov. Povezava med erozijo prsti in erozivnostjo padavin na goli prsti (preglednici 81 in 85) s posplo{evanjem podatkov nara{~a in ostaja zelo visoko pozitivna. Nara{~a tudi na travniku (preglednici 82 in 85), iz zmerne v tedenskem prek visoke v mese~nem do zelo visoke v merilu letnih ~asov. Tako v merilu mesecev kot letnih ~asov je za preu~evanje erozije prsti erozivnost padavin pomembnej{a od koli~ine padavin na goli prsti in v gozdu. Pomembnej{a je tudi v gozdu z manj{im naklonom (preglednici 83 in 85), kjer iz visoko pozitivne v tedenskem naraste na zelo visoko pozitivno v merilu mesecev in letnih ~asov. @e v merilu tednov smo v gozdu z ve~jim naklonom (preglednici 84 in 85) pri erozivnosti ugotovili le nizko pozitivno povezanost. Ta ostaja priblìno enaka tudi v merilu mesecev, v merilu letnih ~asov pa postane neznatna in celo negativna. Sklenemo lahko, da za preu~evanje erozije prsti erozivnost padavin ni ustrezen parameter le v gozdu z ve~jim naklonom. Zanimivo je, da v tak{nem gozdu skoraj ni razlike v povezanosti med špadavinami’ in špadavinami v gozdu’ ter erozijo, v gozdu z manj{im naklonom pa razlike v vseh ~asovnih merilih ostajajo podobne in v korist padavinam v gozdu. Povezanost med erozijo in povr{inskim odtokom na goli prsti (preglednici 81 in 85) v merilu mesecev naraste iz zmerne v visoko pozitivno, kljub rahlemu zmanj{anju pa visoka ostaja tudi v merilu letnih ~asov. Nasprotno se na travniku (preglednici 82 in 85) iz visoke pozitivne povezanosti v tedenskem merilu zmanj{a na neznatno in celo negativno povezanost v merilu mesecev, v merilu letnih ~asov pa je negativna povezanost è zmerna. V gozdu povezanost med erozijo in povr{inskim odtokom s posplo{evanjem podatkov nara{~a, v gozdu z manj{im naklonom (preglednici 83 in 85) iz zmerne v skoraj visoko pozitivno povezanost, v gozdu z ve~jim naklonom (preglednici 84 in 85) pa iz visoke v zelo visoko. 264 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 1,2 1 0,8 0,6 orelacije (r) 0,4 oeficient k v k 0,2 earsonoP 0 –0,2 –0,4 povpre~je polj 1 2 – povpre~je polj 3 4 – povpre~je polj 5 6 – povpre~je polj 7–8 1 1a 2 3 4 4a 5 Legenda: 1 = korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin, 4 = korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin, 1a = korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin v gozdu, 4a = korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin 2 = korelacija med erozijo prsti in erozivnostjo padavin, v gozdu, 3 = korelacija med erozijo prsti in povr{inskim odtokom, 5 = korelacija med povr{inskim odtokom in erozivnostjo padavin. Slika 222: Spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije po razli~nih rabah tal na podlagi mese~nih podatkov. Na goli prsti (preglednici 81 in 85) je s posplo{evanjem podatkov povezanost povr{inskega odtoka z erozivnostjo padavin nekoliko vi{ja od povezanosti s koli~ino padavin, saj naraste iz zmerne v tedenskem merilu na skoraj zelo visoko v merilu mesecev oziroma visoko v merilu letnih ~asov. Povezanost s koli~i-no padavin je v tedenskem in mese~nem merilu skoraj enaka, v merilu letnih ~asov pa se nekoliko zmanj{a, a ostaja visoko pozitivna. Preglednica 85: Spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije po razli~nih rabah tal na podlagi mese~nih podatkov in podatkov po letnih ~asih. korelacija med Pearsonov koeficient korelacije (r) po mesecih Pearsonov koeficient korelacije (r) po letnih ~asih (1) erozijo prsti/ povpre~je povpre~je povpre~je povpre~je povpre~je povpre~je povpre~je povpre~je (2) povr{inskim odtokom erozijskih erozijskih erozijskih erozijskih erozijskih erozijskih erozijskih erozijskih in … polj 1 in 2 polj 3 in 4 polj 5 in 6 polj 7 in 8 polj 1 in 2 polj 3 in 4 polj 5 in 6 polj 7 in 8 (1) koli~ino padavin 0,6085 0,6372 0,7342 0,6132 0,3059 0,0476 0,5558 0,7062 (1) koli~ino padavin v gozdu 0,8010 0,6296 0,6712 0,7093 (1) erozivnostjo padavin 0,9542 0,8834 0,9489 0,2954 0,9901 0,9184 0,9845 –0,1849 (1) povr{inskim odtokom 0,8635 –0,1087 0,6952 0,7642 0,7470 –0,5790 0,6793 0,9261 (2) koli~ino padavin 0,8268 –0,0329 0,6686 0,8654 0,7696 0,6093 0,6178 0,8387 (2) koli~ino padavin v gozdu 0,7132 0,8362 0,8008 0,7573 (2) erozivnostjo padavin 0,8929 –0,2228 0,7951 0,4351 0,8309 –0,3326 0,5591 –0,1249 265 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 1,2 1 0,8 0,6 orelacije (r) 0,4 0,2 oeficient k v k 0 –0,2 earsonoP –0,4 –0,6 –0,8 povpre~je polj 1 2 – povpre~je polj 3–4 povpre~je polj 5 6 – povpre~je polj 7–8 1 1a 2 3 4 4a 5 Legenda: 1 = korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin, 4 = korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin, 1a = korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin v gozdu, 4a = korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin 2 = korelacija med erozijo prsti in erozivnostjo padavin, v gozdu, 3 = korelacija med erozijo prsti in povr{inskim odtokom, 5 = korelacija med povr{inskim odtokom in erozivnostjo padavin. Slika 223: Spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije po razli~nih rabah tal na podlagi podatkov po letnih ~asih. Povezanost koli~ine padavin s povr{inskim odtokom na travniku (preglednici 81 in 85) se iz visoke v tedenskem merilu zmanj{a na neznatno v mese~nem merilu, potem pa spet naraste v zmerno pozitivno povezanost v merilu letnih ~asov. Erozivnost padavin je tudi s posplo{evanjem podatkov neprimeren parameter za preu~evanje povr{inskega odtoka na travniku, saj izkazuje celo nizko negativno povezanost. V gozdu povezanost med koli~ino padavin in povr{inskim odtokom s posplo{evanjem podatkov ostaja visoko pozitivna v gozdu z ve~jim naklonom (preglednici 84 in 85) in v gozdu z manj{im naklonom (preglednici 83 in 85) pri špadavinah v gozdu’. Pri padavinah v gozdu z manj{im naklonom povezanost ostaja zmerno pozitivna. Erozivnost padavin je pomembna za preu~evanje odtoka v gozdu z manj{in naklonom (preglednici 83 in 85) v mese~nem merilu, ker naraste iz nizke v tedenskem merilu v visoko pozitivno povezanost, kljub zmanj{anju v merilu letnih ~asov pa {e ostaja zmerno pozitivna. V gozdu z ve~jim naklonom (preglednici 84 in 85) povezanost v mese~nem merilu naraste iz nizke v zmerno pozitivno, v merilu letnih ~asov pa nazaduje na neznatno negativno. Podobne statisti~ne analize so v [paniji delali Dunjó, Pardini in Gispert (2004, 239). Negativno razmerje med rastlinstvom, erozijo prsti in povr{inskim odtokom so ugotovili le pozimi, tako poleti kot pozimi pa je bila visoka stopnja korelacije med povr{inskim odtokom in padavinami. Analiza variance jim je pokazala {e pomembno razliko v spro{~anju gradiva med razli~nimi rabami tal pozimi. Ne glede na statistiko pa je bila z redkimi izjemami erozija izdatna ob bolj erozivnih padavinah, manj{a pa ob majhni erozivnosti padavin, ~e ni bilo padavin, pa je ni bilo. Izjeme so predvsem podatki, ki so 266 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 bili izra~unani in jih je zato treba jemati z rezervo. Ponekod se kljub majhni koli~ini padavin vi{ki pojavljajo v hladni polovici leta (na primer v tednu pred 15. 2. 2006 za povpre~je erozijskih polj 5 in 6 ter 7 in 8). To pripisujemo zmrzovalnemu preperevanju na stiku lijaka s prstjo, zaradi katerega se je na tem mestu spro{~ala prst. Vsaj v treh tednih (pred 3. 11. 2005, 30. 3. 2006 in 26. 4. 2006) smo na erozijskih poljih 7 ali 8 v gozdu z ve~jim naklonom zabeleìli sorazmerno veliko erozijo, kljub temu, da je bila erozivnost padavin pod pragom ena~be za njen izra~un, ni pa bilo {e zmrzovalnega preperevanja na stiku lijaka s prstjo. V teh primerih razmeroma veliko spro{~anje pripisujemo vsakdanjim koluvialnim procesom na pobo~jih. Po Markovi}u (1983, 21) so koluvialni tisti pobo~ni procesi, ki nastajajo »… pod neposrednim vplivom gravitacije …«. Po Natku (2003, 98) je koluvij nesprijeto gradivo, ki se zaradi »… pobo~nih procesov nabira ob vznòju pobo~ja …«. 9.3 MERITVE @LEBI^NE EROZIJE Veliki, predvsem pa ekstremni padavinski dogodki ponavadi pomenijo veliko spro{~anje gradiva. Larson, Lindstrom in Schumacher (1997, 90) pi{ejo, da »… so izgube prsti pogosto povezane z nekaj mo~nimi nevihtami …«, zato tudi dvomijo v uporabnost modelov USLE in RUSLE za protierozijske ukrepe. Tak{ni modeli namre~ napovedujejo povpre~no erozijo na podlagi povpre~nih (dolgoletnih) vremenskih razmer, »… zemlji{~e pa pustijo ranljivo za resno erozijo prsti ob mo~nih nevihtah …« (Larson, Lindstrom in Schumacher 1997, 90). Merjenje erozije, ki jo povzro~ajo ve~ji padavinski dogodki, je pri kratkotrajnih meritvah, kakr{ne so bile tudi na{e, mnogokrat nemogo~e, saj je treba tak{ne dogodke »uloviti«. Boardman in Favis-Mortlock (1999) sta zapisala, da tudi desetletne meritve ne zajamejo velikih dogodkov, tako kot izpadejo tudi najmanj{i dogodki, katerih prag je nìji od natan~nosti uporabljene merilne tehnike. Boardman (2006, 75) posebej izpostavi pomen velikih padavinskih dogodkov v Sredozemlju, katerih pogostost naj bi se v prihodnje {e pove~evala. V poglavju govorimo òlebi~ni eroziji, ~eprav bi lahko uporabili tudi izraz šob~asnàlebi~na erozija’ (angle{ko ephemeral gully erosion), saj »… se na kmetijskih zemlji{~ih, kjer vrezovanje poteka do globine kmetijskega obdelovanja (30 cm), z obdelovanjem {e da odstraniti nastale posledice erozije …« (Komac in Zorn 2005, 83). »… Ob~asni jarki [ `lebi~i, opomba avtorja] so majhni kanal~ki, ki jih ustvari povr{inski odtok in jih lahko preprosto zapolnimo z normalnim oranjem, da bi se zopet pojavili na istih mestih ob naslednjem [ erozivnem, opomba avtorja] dogodku …« (Poesen in ostali 2006, 518). Preglednica 86: Intenzivne padavine in erozija prsti (Larson, Lindstrom in Schumacher 1997, 93; Boardman 2006, 75). spro{~anje padavine vir 51 t/ha 125 mm/7 ur Harrold in Edwards (1972) ve~ kot 200 m3/ha okrog 65 mm/12 ur Boardman (1988) v 28 letih opazovanj je 66 % gradiva Edwards in Owens (1991) erodiralo pet ve~jih padavinskih dogodkov v 19 letih opazovanj je 41,8 % gradiva Langdale, Mills in Thomas (1992) erodiralo enajst ve~jih padavinskih dogodkov 330 t/ha 230 mm/teden Larson, Lindstrom in Schumacher (1997) 42 t/ha 75 mm/24 ur (49 mm/30 minut) Takken in ostali (1999) V ~asu na{ih meritev je po intenzivnih padavinah 11. 8. 2005 na povr{ini celotnega olj~nika nastal sistem erozijskih `lebi~ev oziroma »`lebi~je« (po Komacu in Zornu 2005, 83). Podoben sistem erozijskih 267 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn `lebi~ev je nastal tudi skoraj natanko leto dni pozneje (4. 8. 2006). V obeh primerih smo lahko kvantificirali koli~ino odnesenega gradiva, saj smo poznali ni~elno stanje – preoran olj~nik brez erozijskih `lebi~ev (v ~asu meritev je bil olj~nik preoran dvakrat). Poleg tega smo rezultatèlebi~ne erozije primerjali s so- ~asnimi meritvami na erozijskih poljih. Erozijskèlebi~e smo izmerili s pomo~jo podrobnega geomorfolo{kega kartiranja, tako da smo pre~ni prerez `lebi~ev merili na enakomernih razdaljah. Med dvema pre~nima prerezoma smo izra~unali prostorninòlebi~a, skupno prostornino pa smo dobili s se{tevkom vseh prostornin po naslednji ena~bi (Casalí in ostali 2006, 130): n n (A + A ) V = V i − 1 i ∑ =∑ ⋅ s i i = 1 i = 1 2 pri ~emer je V = koli~ina (prostornina) erodiranega gradiva, n = {tevilo meritev (prostornin), V = koli~i-i na (prostornina) erodiranega gradiva med dvema pre~nima prerezoma, A = spodnji prerez, A = zgornji i-1 i prerez in s = razdalja med dvema prerezoma. Preglednica 87: Podatki o olj~niku in dveh erozivnih padavinskih dogodkih (11. 8. 2005 in 4. 8. 2006; *na padavinski postaji v Portoroù (letali{~e) so zabeleìli naliv s ~ez 250-letno povratno dobo, v pol ure je padlo okrog 65 mm padavin, med 8. in 14. uro pa 78 mm (Agencija Republike Slovenije za okolje 2006); **intenzivne padavine so bile tudi 3. 8. 2006, ko je padlo 18,4 mm padavin z maksimalno petminutno intenziteto 9,4 mm). dolìna olj~nika (m) 67 {irina olj~nika (m) 44,5 povr{ina olj~nika (m2) 2981,5 povr{ina olj~nika (ha) 0,3 povpre~ni naklon olj~nika (°) 6,1 tekstura prsti IG (ilovnata glina, poglavje 9.1) ekspozicija olj~nika, azimut (°) 185 padavine – 11. 8. 2005 maksimalne 30-minutne padavine: 42,8 mm; skupne dnevne padavine: 46,8 mm; dnevna erozivnost padavin: 1110,5 MJ · mm · ha–1 · h–1; skupne tedenske padavine (5. do 12. 8. 2005): 77,6 mm; tedenska erozivnost padavin (5. do 12. 8. 2005): 1235,91 MJ · mm · ha–1 · h–1; padavine – 4. 8. 2006* **maksimalne 30-minutne padavine: 13 mm; skupne dnevne padavine: 73,8 mm; skupne tedenske padavine (1. do 7. 8. 2006): 98,8 mm. Preglednica 88: Temeljni podatki o erozijskih `lebi~ih, nastalih ob intenzivnih padavinah 11. 8. 2005 in 4. 8. 2006. datum erozivnega dogodka 11. 8. 2005 4. 8. 2006 skupna dolìnàlebi~ev (m) 869 600,2 povpre~na {irinàlebi~ev (m) 0,41 0,27 povpre~na globinàlebi~ev (m) 0,24 0,10 skupna prostorninàlebi~ev (m3) 84,09 16,28 skupna masa odnesenega gradiva (kg) 88.798,33 17.192,37 odneseno gradivo (kg/m2) 29,78 5,77 odneseno gradivo (t/ha) 297,83 57,66 268 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 20058. ZORN, 12.A TIJ MA Slika 224: Erozijskìlebi~i, nastali ob intenzivnih padavinah 11. 8. 2005. 20058. ZORN, 12.A TIJ MA Slika 225: Zasuta lovilna posoda erozijskega polja 1 po padavinah 11. 8. 2005. 269 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 20058. ZORN, 12.A TIJ MA Slika 226: V lijaku erozijskega polja 2 se je po padavinah 11. 8. 2005 odloìlo ve~ kot 2 kg gradiva. Pre~ne prereze erozijskih `lebi~ev dolo~amo s pomo~jo mikrotopografskega profilometra (angle{ko micro-topographic profiler) ali enostavnej{e z merilnim trakom in ravnilom. S to metodo lahko merimo {irino dna, {irino med zgornjima robovomàlebi~a, vi{ino, dolìno breìnic in njihov naklon ali pa le srednjo {irino in globino. Natan~ne meritve so »… tèke, drage in ~asovno zahtevne …«, zato so pri meritvah potrebne posplo{itve, s katerimi so povezane napake oziroma stopnja natan~nosti. Ve~ pre~- nih prerezov naredimo, manj{a je napaka. Meritev s profilometrom da pravo obliko prereza, pri meritvah z merilnim trakom in ravnilom pa obliko prereza posplo{imo v geometrijsko obliko, na primer v pravokotnik, trikotnik, trapez ali v kombinacijo likov (Casalí in ostali 2006, 129–130). Preglednica 89: Primerjava med`lebi~ne in `lebi~ne erozije ob intenzivnih padavinah 11. 8. 2005 in 4. 8. 2006. padavinsko obdobje 5. do 12. 8. 2005 11. 8. 2005 1. do 7. 8. 2006* 4. 8. 2006 erozija med`lebi~na erozija `lebi~na erozija med`lebi~na erozija `lebi~na erozija odneseno gradivo (kg/m2) 2,67 29,78 2,09 5,77 odneseno gradivo (t/ha) 26,73 297,83 20,87 57,66 skupaj (med`lebi~na + `lebi~na erozija) 32,45 kg/m2 oziroma 324,56 t/ha 7,85 kg/m2 oziroma 78,53 t/ha delè (%) glede na celoto 8,24 91,76 26,57 73,43 *Meritev je opravil Sa{o Petan s Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ki je od avgusta 2006 do avgusta 2008 nadaljeval z meritvami erozije prsti na na{ih erozijskih poljih (Zorn in Petan 2007; 2008; Petan, Zorn in Miko{ 2008). 270 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 20055. ZORN, 5.A TIJ MA Sliki 227 in 228: Povr{inski odtok po erozijskem `lebi~u 5. 5. 2005. Preglednica 90: Padavine, erozija in odtok v erozijskem `lebi~u na olj~niku 5. 5. 2005 ob 12.50 ( *ob predpostavki, da je glede na prepojenost prsti z vodo zaradi prvega erozivnega dogodka povr{inski odtok nastal takoj ob nastopu padavin in je bil pretok ~ez ves padavinski dogodek enakomeren; ker povr{inski odtok ne nastane takoj ob nastopu padavin in ker je bila povpre~na 10-minutna intenziteta padavin manj{a od intenzitete v ~asu meritev, lahko sklepamo, da je bil povpre~ni odtok pòlebi~u manj{i od na{e meritve; na{ izra~un je torej maksimalisti~na ocena koli~ine odnesenega gradiva). trajanje padavinskega dogodka (~as za~etka in konca; trajanje) 9.30 do 15.40; 6 ur 10 min. celotna koli~ina padavin padavinskega dogodka (mm) 18,60 erozivnost celotnega padavinskega dogodka 27,28 koli~ina padavin padavinskega dogodka do 12.50 (mm) 14,60 maksimalne 30-minutne padavine do ~asa meritev (mm) 4,60 10-minutne padavine v ~asu meritev (mm) 0,80 povpre~ne 10-minutne padavine padavinskega dogodka 0,55 koli~ina padavin v tednu pred padavinami 5. 5. 2005 (mm) 0 prvi padavinski dogodek 5. 5. 2005 (od 0.20 do 1.20 ure; 1 ura) (mm) 8,40 erozivnost prvega padavinskega dogodka 5. 5. 2005 (MJ · mm · ha–1 · h–1) 29,02 maksimalne 30-minutne padavine prvega padavinskega dogodka 5. 5. 2005 (mm) 7,20 povr{inski odtok ob 12.50 (ml/s) 23,67 odna{anje gradiva v suspenziji ob 12.50 (mg/s) 640,47 odna{anje gradiva v suspenziji – ekstrapolacija na uro (kg/uro) 2,31 odneseno gradivo v ~asu celega padavinskega dogodka* – ekstrapolacija na cel padavinski dogodek (kg) 14,22 271 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Pri na{ih meritvah smo merili z merilnim trakom (za meritev dolìne erozijskih `lebi~ev) in ravnilom (za meritve prerezov). Pri meritvah prerezov smo uporabili najbolj enostavno, najhitrej{o in najmanj natan~- no metodo, to je meritve srednje {irine in globine. Prereze smo posplo{ili v pravokotnike. Zaradi dolìne `lebi~ev in potrebnega merilnega ~asa smo prereze merili na vsakih 10 m, kljub priporo~ilu Casalíja in ostalih (2006, 138), da morajo biti razdalje med prerezi kraj{e od 5 m, vendar so njihove meritve potekale na kraj{ih `lebi~ih. Casalí in ostali (2006, 137) poro~ajo {e, da tudi pri velikem {tevilu prerezov lahko pri~akujemo »… napake, mnogo ve~je od 10 %. …« Pri na{ih meritvah je bil glede na celotnòlebi~no in mèlebi~no erozijo delè `lebi~ne erozije dobrih 90 % pri prvem in slabih 75 % pri drugem padavinskem dogodku. Povpre~je obeh se priblìno ujema s pisanjem Goversa in Poesena (1988), ki sta na podlagi pregleda literature sklenila, da le okrog 20 % erozije odpade na med`lebi~no erozijo (Boardman 2006, 75). Podobno ugotavljata Poesen in Hooke (1997, 172). V tednu med 5 in 12. 8. 2005 je skupna (`lebi~na in med`lebi~na) erozija zna{ala kar 32,45 kg/m2 oziroma 325,56 t/ha. Glede na podatke v preglednici 86 gre torej za veliko spro{~anje gradiva. Poleg kvantifikacijèlebi~ne erozije z meritvami prostornine erozijskih `lebi~ev smo merili tudi dejanski pretok in koli~ino odnesenega gradiva v erozijskem `lebi~u v ~asu padavinskega dogodka 5. 5. 2005. Meritve smo izvajali v erozijskem `lebi~u, ki je nastal ob padavinah 9. 4. 2005. V ~asu padavinskega dogodka je bilo po na{ih ocenah po erozijskem `lebi~u odneseno do 14 kg prsti v suspenziji. 9.4 VETRNA EROZIJA PRSTI Vetrna erozija nastane na suhi prsti (Skidmore 1994, 265), na primer tam, kjer so vetru izpostavljene ve~je gole povr{ine po oranju. Nanjo vplivajo isti dejavniki kot pri vodni eroziji prsti: lastnosti prsti (zlasti tekstura, vlànost in struktura), podnebne razmere, izoblikovanost povr{ja, rastlinstvo in raba tal (Lovren~ak 1994, 165). Glavna razlika med vodno in vetrno erozijo je, da so pri vodni eroziji smer odtoka in meje erodiranega obmo~ja znane, pri vetrni eroziji pa obmo~je izvora erodiranega gradiva tèje dolo- ~imo, saj se lahko smer vetra spreminja (Stroosnijder 2005, 164). Vetrni eroziji so zlasti podvrène prsti z veliko meljastih in drobnih pe{~enih delcev. Grobi pe{~eni delci so pretèki in jih veter tèje ali sploh ne odna{a, glinasti delci pa so kohezijsko povezani in zato odpornej{i proti odna{anju. Dovzetnost zanjo je povezana tudi z deleèm vlage v prsti – vlàne prsti veter ne odna{a, pa tudi z velikostjo strukturnih skupkov – ve~ji strukturni skupki so bolj odporni na vetrno erozijo. Delè vlage v prsti se na primer zmanj{uje, ~e pihajo suhi vetrovi, kakr{en je v primeru slovenske Istre burja (Lovren~ak 1994, 164–165). Za erozijo je pomembna zlasti hitrost vetra. Lovren~ak (1994, 165) kot najnìjo hitrost, pri kateri se za~ne vetrna erozija, navaja med 10 in 15 km/h (15 cm nad tlemi). Bistveno jo lahko zmanj{ata drobna reliefna raz~lenjenost in rastlinstvo. Skoraj popolno za{~ito zagotavlja gozd, kmetijsko obdelovanje pa lahko mònosti zanjo mo~no pove~a, zlasti v obdobju, ko kulturne rastline ne rastejo. Verjetno najbolj znan primer {kode zaradi vetrne erozije je tako imenovani dust bowl špra{na skle-da’ oziroma pe{~eni viharji, ki so v osrednjem delu Zdruènih dràv Amerike pusto{ili v tridesetih letih 20. stoletja. Vetrna erozija je nastala zaradi odstranitve naravnega rastlinstva, neprimernega na~ina obdelovanja zemlji{~ in dolgotrajne su{e (Dust … 2007). V Sredozemlju vetrna erozija ne predstavlja ve~jega problema, saj je omejena na »pe{~ene« prsti ob obalah in na delte ve~jih vodotokov, na primer Pada in Rone. Povzro~a jo lahko tudi obdelovanje »suhih« prsti, kar lokalno povzro~a »oblake prahu« (Poesen in Hooke 1997, 160). Za vetrove na obmo~ju biv{e Jugoslavije Jugo (1957, 16) pi{e, da je »… za erozijsko delovanje na prvem mestu odgovorna burja …«. V Sloveniji je vetrna erozija prostorsko omejena na jugozahodni del dràve, kjer je najmo~nej{i veter burja, ki piha z jùnih robov visokih dinarskih planot prek sredozemskih gri~evij in ravnikov. Najmo~nej{a je v Vipavski dolini. Tu so v osemdesetih letih 20. stoletja izvedli obsène melioracije. Odstranili so pasove grmovja in ìve meje med zemlji{~i ter tako {e pospe{ili vetrno 272 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Slika 229: »… Posejana p{enica na lokav{kem polju z deskami za{~itena pred burjo. Na sredini zemlja pobrana, ob mo~ni novembrski burji l. 1993 …« (Kova~ 1994, 92). erozijo. Erozija je bila najizrazitej{a v letu po obsènih osu{evalnih delih, ko so ~ez zimo veliko preo-ranih zemlji{~ pustili golih (Poro~ilo … 1996, 116). Kova~ (1994, 92) pi{e: »… Kadar se burja [ na Vipavskem, opomba avtorja] šrazdivja’, razkriva strehe, lomi drevje, prevra~a drogove elektri~ne napeljave, ustavlja promet in odna{a z njiv plodno zemljo …«. V Sloveniji je burja pogosta tudi v obalnem gri~evju. Februarja leta 1954 so njene erozijske u~inke opazovali v zaledju Kopra. Burja z maksimalno hitrostjo 23,7 m/s je na nekaterih mestih odnesla tudi do 10 cm prsti, ponekod vse do korenin vinske trte. Prav zaradi mo~ne vetrne erozije so bila nekdaj obdelana zlasti zemlji{~a v zati{nih legah, na privetrni strani pa so prevladovali pa{niki in gozd (Malovrh 1955, 51–52, 55). Ve~ kot pol stoletja po Malovrhovih meritvah smo s pomo~jo erozijskih polj 1 in 2 za merjenje povr- {inskega spiranja uspeli kvantificirati vetrno erozijo prsti za obdobje med 18. 11. 2005 in 24. 11. 2005. V tem tednu je bila v Kopru maksimalna dnevna hitrost vetra 24 m/s (23. 11. 2005), njegova povpre~na tedenska maksimalna dnevna hitrost pa je bila 13,5 m/s (Agencija Republike Slovenije za okolje 2006). V obravnavanem tednu ni bilo padavin. Zadnje padavine so bila 17. 11. 2005, ko je padlo 2 mm padavin, v tednu med 10. in 18. 11. 2005 pa je padlo skupaj 3,4 mm padavin. V obravnavanem tednu je burja Preglednica 91: Vetrna erozija prsti v olj~niku v tednu med 18. 11. 2005 in 24. 11. 2005. odneseno gradivo z erozijskega polja odneseno gradivo s celega olj~nika merska enota erozijsko polje 1 erozijsko polje 2 povpre~je erozijskih na podlagi na podlagi na podlagi polj 1 in 2 erozijskega polja erozijskega polja povpre~ja obeh 1 (kg) 2 (kg) erozijskih polj (kg) g/m2 75,31 53,24 64,28 224,54 158,74 191,64 kg/ha 753,1 532,4 642,75 mm 0,07 0,05 0,06 273 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn popolnoma posu{ila zgornje dele prsti, ki na olj~niku ni za{~itena z rastlinskim pokrovom. Ugodna za vetrno erozijo je bila tudi okoli{~ina, da so v obravnavanem tednu temperature dnevno kolebale nad in pod ledi{~e, kar je prst {e dodatno razrahljalo. Odpihnjeno gradivo se je ujelo v lijak erozijskega polja. Na{a meritev ima nekaj metodolo{kih pomanjkljivosti, saj je bilo erozijsko polje narejeno za druge potrebe. Erozijsko polje je namre~ z vseh strani do vi{ine 20 cm za{~iteno pred vplivi iz okolice, tako da je plo~evinasto ogrodje erozijskega polja zaustavljalo najmo~nej{e sunke vetra neposredno ob tleh. Prav tako ni izklju~eno, da je veter del erodiranega gradiva v lijak prinesel iz okolice, del pa ga je odpih-nil iz erozijskega polja. V tednu med 18. 11. 2005 in 24. 11. 2005 je bilo s kvadratnega metra v povpre~ju odnesenega 64,28 g gradiva, kar ustreza zniànju povr{ja za 0,06 mm. Pri povr{inskem spiranju je do podobnega odna{anja gradiva na olj~niku prihajalo z 2,1 do 2,5-kratno tedensko povratno dobo, na primer v tednu pred 16. 9. 2005, ko je bila erozija 61,70 g/m2 in je padlo 11 mm padavin ob maksimalnih 30-minutnih padavinah 2 mm, ali pa teden dni pozneje (22. 9. 2005), ko je bila erozija 92,70 g/m2 ob 21,2 mm padavin; maksimalne 30-minutne padavine so bile 3 mm. 274 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 10 EROZIJSKI PROCESI NA EROZIJSKIH @ARI[^IH Strma gola pobo~ja, ki so hkrati tudi erozijska àri{~a, so morfogenetska posebnost fli{nega dela Istre. Obstajajo linijske oblike, to so erozijski jarki ali struge hudournikov, ki imajo »V« obliko (poglavje 10.3), in ploskovne oblike, ki so lahko v obliki strmih sten (poglavje 10.1) ali v obliki rebrastega reliefa na polò- nej{ih pobo~jih (Jurak in Fabi} 2000, 606). Prebivalci obmo~ja med Dragonjo in Rokavo erozijska àri{~a imenujejo »brìne« (Kodarin 1998, 2). Ve~ja erozijska àri{~a oziroma tako imenovani badlands nastajajo v svetu, kjer so »… mehke, zve~i-ne horizontalno skladovite, razmeroma slabo prepustne kamnine, izpostavljene mo~ni fluvialni eroziji …«, njihov nastanek pa lahko pospe{i pospe{ena erozija (Campbell 1997, 261–262). Za nastanek erozijskih àri{~ so tako potrebni naravni predpogoji (erodibilna kamnina in raz~lenjeno povr{je), lahko pa je za njihov nastanek odgovoren tudi ~lovek (Harvey 2004, 45). Njihov nastanek v anti~ni Gr~iji na primer povezujejo z uni~enjem rastlinja. Ne glede na nastanek so povsod brez rastlinstva in raz~lenjeni z erozijskimìlebi~i in jarki. Mikroreliefne oblike na njih imajo razmeroma kratko ìvljenjsko dobo, saj so erozijski procesi hitri. Zaradi hitrosti geomorfnih procesov so »idealni« za njihovo preu~evanje. Hitrost erozijskih procesov na istih erozijskih àri{~ih se lahko iz leta v leto mo~no razlikuje. V kanadski provin-ci Alberti, kjer so meritve znièvanja povr{ja potekale 10 let, je bil njihov razpon med 7,4 mm in 83,6 mm/leto (Campbell 1997, 262–265). Prav v erozijskih àri{~ih se sprosti najve~ gradiva. Tu je mati~na kamnina neposredno izpostavljena spremembam temperature, vlage, udarcem dènih kapljic in spiranju. Na privetrni strani so erozijska àri{~a izpostavljena {e vetrni eroziji (deflaciji), posebno, ~e je na pobo~ju lapor, ki razpada v majhne delce. Posledica so stò~aste nasutine (vr{aji; slika 230) pod erozijskimi jarki ali meli{~a (slika 231) pod golimi stenami ob vznòju erozijskih àri{~ (Jurak in Fabi} 2000, 608). Zna~ilno je, da na »obna- {anje« erozijskih àri{~ lahko mo~no vplivajo è majhne razlike v kamninski sestavi, naklonu ali ekspoziciji (Campbell 1997, 265). Na strmih erozijskih àri{~ih v Istri opazujemo selektivno erozijo, saj iz pobo~- ja izstopajo mehansko bolj odporne plasti pe{~enjaka (Jurak in Fabi} 2000, 608). 20056. Slika 230: Pod erozijskimi jarki nastajajo vr{aji ZORN, 23.A erodiranega gradiva, kar se dogaja tudi na erozij- TIJ MA skem àri{~u, imenovanem Mrtvec ob Dragonji. 275 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 2005 12. ZORN, 21.A TIJ MA Slika 231: Pod golimi fli{nimi stenami nastajajo meli{~a, kot na primer na erozijskem àri{~u Mrtvec ob Dragonji. Na povirnih obmo~jih zaradi globinske erozije nastajajo erozijska àri{~a hudournikov. V dolinah najvi{jega reda, kjer potekata zlasti akumulacija in zastajanje gradiva, sta zna~ilna tudi spodkopavanje pobo~ij oziroma bo~na erozija. Kot posledica tega po Juraku in Fabi}u (2000, 608) nastajajo najve~ja erozijska àri{~a, visoka do 90 m in z naklonom od 60 do 80°. Erozijo na erozijskih àri{~ih povzro~ajo zlasti povr{inski odtok, preperevanje kamnine zaradi sprememb vlage v njej in zmrzalno preperevanje (Harvey 2004, 45–46). Erozijska àri{~a imajo dve poglavitni vlogi v geomorfnem sistemu. Na eni strani so izdaten vir erodiranega gradiva, na drugi pa pomemben dejavnik oblikovanja pobo~ij (Harvey 2004, 47). Po Poesnu in Hookeu (1997, 162) so za aktivna erozijska àri{~a zna~ilni mo~ni erozijski procesi, slaba povr{inska prepustnost in velika erodibilnost. Meritve erozijskih procesov v sredozemskih badlandsih so dale vrednosti med 5 t/ha/leto (0,45 mm/leto) in od 220 do 330 t/ha/leto (od 20 do 30 mm/leto), odvisno od podnebnih, kamninskih in reliefnih zna~ilnosti ter razlik v prostorskem in ~asovnem merilu. Po Poesnu in Hookeu (1997, 162) badlandsi zavzemajo 5 % povr{ja jùne Evrope. V pore~ju Dragonje se po Stautu (2004, 51) raztezajo na 0,61 % povr{ja, leta 1955 pa so bila na kar 2,91 % povr{ja. Kljub razmeroma majhnim povr{inam v pore~ju erozijska àri{~a prispevajo najve~ odplavljenega gradiva. V pore~ju reke Red Deer River v Alberti (Kanada) so ugotovili, da erozijska àri{~a, ki sestavljajo 2 % povr{ine pore~ja, prispevajo kar 80 % letnega odplavljenega suspendiranega gradiva (Campbell 1997, 265). Z badlandsi se pogosto ponazarja dezertifikacijo v jùni Evropi (poglavje 5). Nastali naj bi v zgodovinskem ~asu po intenzivnem izsekavanju gozda, obstajajo pa tudi druge teorije, ki jim pripisujejo dalj{i obstoj. Tako jim na primer De Ploey (1992) pripisuje starost med 2700 in 40.000 let (Poesen in Hooke 1997, 162). 276 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 10.1 SPRO[^ANJE FLI[NIH KAMNIN S STRMIH GOLIH POBO^IJ Stene erozijskih àri{~ niso gladke, temve~ »… drobno nazob~ane zaradi razli~no odpornih fli{nih plasti. Ker pe{~enci po~asneje razpadajo od vmesnih laporjev, {trlijo v zna~ilnih zobcih po ve~ centimetrov iz stene … Zaradi neodpornosti fli{nih plasti tudi klifi [ strma fli{na pobo~ja, opomba avtorja] niso obstojni …« (Radinja 1973, 78). Izoblikovanost teh pobo~ij »… opozarja, kako se fli{ne stene ne raz-vijajo in ne umikajo enakomerno …« (Radinja 1973, 82). Iz sten izraziteje {trlijo odpornej{e debelej{e plasti pe{~enjaka, ki pa po Radinji (1973, 78) za razvoj pobo~ij niso pomembnej{e od ostalih plasti, saj so pretrte in se kmalu po spodjedanju odlomijo. Strma gola fli{na pobo~ja tako po Gamsu (1970/71, 57) kot po Radinji (1973, 80) ohranjajo naklon, ~e poteka odstranjevanje spro{~enega gradiva ob vznòju ali spodjedanje samega vznòja. Pri obalnih klifih se gradivo odstranjuje zaradi abrazije morja, v zaledju pa gradivo odstranjuje bo~na erozija vodotokov (~e pobo~ja segajo v struge). ^e se odstranjevanje gradiva ustavi, gradivo s~asoma prekri-je pobo~je. To do neke mere ustreza Penckovi (1924) razlagi razvoja pobo~ij, ki ob stalni dovolj mo~ni bo~ni eroziji predvideva, da vodotok sproti odna{a gradivo, pri ~emer pobo~je ostaja strmo in konveksno. Do neke mere zato, ker Penck predvideva, da se z umikanjem pobo~ja zniùje tudi naklon umikajo~e stene, ohranjanje naklona oziroma »paralelno« (po Gamsu 1953, 228) umikanje pobo~ja (angle{ko parallel retreat) pa ustreza »zgre{eni« Davisovi interpretaciji Pencka (Summerfield 1994, 185). V primeru, da se spodkopavanje reke ustavi, pod steno nastane konkavno pobo~je oziroma meli{- ~e. Stena na pobo~ju se zaradi preperevanja {e vedno umika nazaj in navzgor, pri ~emer meli{~e nara{~a. Po dolgem obdobju brez bo~ne erozije je strma stena le {e visoko nad vodotokom, od katerega je tudi 20056. ZORN, 2.A TIJ MA Slika 232: Stene erozijskih àri{~ niso gladke, temve~ drobno nazob~ane zaradi razli~no odpornih fli{nih kamnin. Tak{no je tudi erozijsko àri{~e ob Rokavi, kjer smo opravljali meritve. 277 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 20057. ZORN ZORN, 6. A A TIJ TIJ MA MA Slika 233: Lapor je mo~no pretrt do globine 5 Slika 234: Pretrta plast pe{~enjaka lahko »{trli« oziroma 10 cm, potem pa se {tevilo razpok mo~no po ve~ decimetrov iz stene; tudi na erozijskem zmanj{a; pod kladivom je plast pe{~enjaka. àri{~e, kjer so potekale meritve. oddaljena. Sprva strmo meli{~e nadomesti polòno pobo~je (Komac 2006, 77). Razlaga Gamsa in Radinje do neke mere ustreza tudi razlagi razvoja pobo~ij po Savigearju (1952, 45), ki ob »neoviranem odstranjevanju« gradiva ob vznòju pobo~ja predvideva vzporedno ali »paralelno umikanje« (uporabi termin parallel retreat) pobo~ij (nekako v smislu Pencka), ob »oviranem odstranjevanju« gradiva pa predvideva nastanek konkavnih meli{~ in znièvanje (po Natku (2003, 81) pobo~ij (nekako v smislu Davisovega slope decline) ter nastanek enakomernih konveksno-konveksnih oblik (Burt 2003, 584). Po Komacu (2006,78) bi Penckovo razlago razvoja pobo~ij lahko potrdili prav v pore~ju Dragonje. Tu so »… aktivna erozijska àri{~a praviloma le na tistih mestih ob reki, kjer je voda sposobna odna- {anja gradiva. Ko se aktivna erozijska àri{~a zaradi umikanja pobo~ij ali spremembe vodnega toka znajdejo stran od reke, njihova aktivnost po~asi upade in se s~asoma zarastejo …«. 10.1.1 DOSEDANJE RAZISKAVE Erozijske procese na erozijskih àri{~ih v notranjosti slovenske Istre je s pomo~jo dendrokronologije obravnaval Ogrin (1988; 1992), s pomo~jo teresti~ne fotogrametrije pa Petkov{ek (2002a, 63; 2002b, 35; Petkov{ek in Miko{ 2003, 49–50). Erozijske procese na obalnih klifih so preu~evali Gams (1970/71, 57), Radinja (1973) in s pomo~jo arheolo{kih ter zgodovinskih virov [ribar (1967) in @umer (1990). Slednji je pri Valdoltri ocenil, da v zadnjih okrog 900 letih poteka umikanje pobo~ja vsaj s hitrostjo 6 mm na leto, ob obokih pod piransko cerkvijo pa v zahodnem kotu v zadnjih 300 letih 2 cm letno, v vzhodnem kotu pa v zadnjih 200 letih 1 cm letno. Navaja tudi podatek, da se je med letoma 1901 in 1990 rob klifa v bliìni ùpni{~a umaknil za 2 m (@umer 1990, 144–145), kar je ve~ kot 2,2 cm letno. Gams (1970/71, 57) pi{e, da na »… nekaterih mestih visi koreninski splet redkih dreves do enega metra ~ez zgornji rob klifa, 278 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 ki se je za toliko odmaknil v ~asu rasti drevesa …«. Pi{e tudi (Gams 1970/71, 57), da je »… najìvahnej- {e … mehani~no kru{enje fli{nih skladov, kadar nanje v klifu posije dopoldansko ali ve~erno sonce …« in o nevarnosti, da »… bo prifr~al na vas poleg drobnega peska tudi kak ve~ji odkru{ek …«. O tak{nih nesre~ah lahko v dnevnem ~asopisju ve~krat beremo v ~asu kopalne sezone (na primer Nevarno … 2003, 6). Gams (1970/71, 57) je opazoval tudi »vr{aje gru{~a« pod erozijskimi jarki. ^e morje ne bi sproti odna{alo gru{~a »… bi se taki vr{aji sklenili in odeja gru{~a bi s~asoma prekrila klif, ki bi se spremenil v poraslo pobo~je …«. Radinja (1973, 85) je na podlagi rekonstrukcije oziroma podalj{anja pobo~ij do morske gladine ocenil hitrost umikanja pobo~ij na 1 do 2 cm/leto. [ribar (1967, 272) je s pomo~- jo arheolo{kih najdb ocenil, da se je vzhodna obala Simonovega zaliva od rimskih ~asov odmaknila za 60 m oziroma okrog 3 cm/leto, s pomo~jo topografskih analiz pa je med letoma 1922 in 1958 ugotovil umik pobo~ij za kar 15 do 20 m oziroma od 0,42 do 0,56 m/leto (Gams 1970/71, 59). Ogrin (1992, 116, 118) je na dveh erozijskih àri{~ih v Bràniji ugotavljal umikanje pobo~ij s po-mo~jo dendrokronologije. Na prvem je ugotovil umikanje pobo~ij 1,48 cm na leto pri naklonu 70° in 0,8 cm na leto pri naklonu od 30 do 34°, na drugem pa 2 cm na leto pri naklonu 51° in od 0,75 do 0,78 cm na leto pri naklonu od 30 do 40°. Ogrin in Muìna (2005, 300) nastanek erozijskih àri{~ povezujeta z odstranitvijo naravne vegetacije: »… Obseg teh povr{in je bil v preteklosti precej ve~ji kot je danes. S propadanjem kulturne pokrajine, zlasti z opu{~anjem kmetovanja na pobo~jih in opustitvi pa{e ter {irjenjem grmovnega in drevesnega rastja, so se erozijski procesi umirili …«. V hrva{ki Istri so erozijske procese na erozijskih àri{~ih preu~evali s pomo~jo terestri~ne fotogrametrije, to je metode, s pomo~jo katere se na podlagi fotografij ugotavljajo velikost, oblika in poloàj fotografiranega objekta. Za metodo je zna~ilno, da z merjenim objektom ni neposrednega stika, ker se fotografira z dolo~ene razdalje. Zajem podatkov se zgodi v zelo kratkem ~asu, mòno pa je veliko {tevilo meritev, ki jih primerjamo med seboj (Jurak, Petra{ in Gajski 2002, 51–52). Tako so erozijo merili na Preglednica 92: Primerjava meritev erozije na golih in strmih fli{nih pobo~jih (Petra{, Kun{tek in Gajski 1999, 1035; Petkov{ek 2002, 57, 63; Jurak, Petra{ in Gajski 2002, 57; *na podlagi 158 erozivnih padavinskih dogodkov, **obdobje od 10. 2. 2005 do 8. 2. 2006, ***obdobje od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006). erozijsko polje metoda obdobje meritev spro{~eno povr{ina tlorisna povpre~no letno spro{~anje gradivo (m3) v pogledu (m2) (reducirana) gradiva (m3/km2/leto) povr{ina (m2) povr{ina tlorisna v pogledu povr{ina Abrami* – lovljenje 1970–1976; ∼ 1,024 ∼ 30 15,08 ∼ 2690 5380 erozijsko polje 1 spro{~enega 76 mesecev gradiva Abrami – teresti~na 1995–1997; 0,445 8,9 3,7 20.000 48.108 erozijsko polje 1 fotogrametrija 30 mescev Sveti Donat teresti~na 1995–1997; 215 3856 2191 22.303 39.251 fotogrametrija 30 mesecev Sveti Donat teresti~na 1997–2001; 361 4239 2292 26.890 49.733 fotogrametrija 38 mesecev Rokava – teresti~na 27. 9. 2001– – 3685 2682 40.000 50.000 [krline fotogrametrija 27. 8. 2002; 11 mesecev Rokava – lovljenje 10. 2. 2005– 0,43 ∼ 11,34 – 45.205,67** – Marezige spro{~enega 26. 4. 2006; 49.215,11*** (na{e meritve; gradiva 15 mesecev preglednica 95) 279 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Trieste/ Legenda Trst Siva Istra – fli{ ITALIJA Abrami (Rula 1972; Jurak, Petra{ in Gajski 2002) Sv. Donat (Jurak, Petra{ in Gajski 2002) Koper Medveja (Jurak, Petra{ in Gajski 2002) Izola dolvodno od pregrade Butoniga SLOVENIJA Piran (Jurak, Petra{ in Gajski 2002) Simonov zaliv ([ribar 1967) Dragonja Piran – cerkev (@umer 1990) Valdoltra (@umer 1990) Uma{ki potok Predloka (Ogrin 1992) Buzet Rokava – [krline (Petkov{ek 2002a) Rokava – Marezige (v tem delu) naselje Mirna Rijeka/Reka HRVA[KA zajezitev Butoniga zajezitev Letaj (Boljun}ica) Pazin Ra{a ^ipri potok Avtor vsebine: Matija Zorn Avtorja zemljevida: Blà Komac, Matija Zorn © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Slika 235: Fli{na obmo~ja v Istri z ozna~enimi mesti meritev na erozijskih àri{~ih (prirejeno po Juraku in Fabi}u 2000, 604). {tirih erozijskih àri{~ih: na erozijskem polju 1 v Abramih, pri Svetem Donatu, v Medveji pri Svetem Petru in dolvodno od pregrade Butoniga (Jurak, Petra{ in Gajski 2002, 50). Na zadnjih treh erozijskih àri{- ~ih je bilo za~etno stanje fotografirano 12. 6. 1995, naslednji fotografiranji pa sta bili narejeni 11. 12. 1997 in 12. 2. 2001 (Jurak, Petra{ in Gajski 2002, 51–52). V Abramih je potekalo tudi lovljenje gradiva (na primer Rula 1972; poglavje 6). Na erozijskem àri{~u na [krlinah v pore~ju Rokave je s pomo~jo teresti~ne fotogrametrije erozijo meril Petkov{ek (2002a, 63; 2002b, 35; poglavje 8.1). Metoda lovljenje gradiva v primerjavi z metodo teresti~ne fotogrametrije kaè ve~je koli~ine spro{- ~enega gradiva. Razlika med meritvami na erozijskem polju 1 v Abramih in na{imi meritvami je kar za faktor 17 oziroma 18. Primerjava hrva{kih rezultatov teresti~ne fotogrametrije pa kaè, da so dobljeni rezultati znotraj istega reda velikosti (Jurak, Petra{ in Gajski 2002, 58). Na{i podatki so zelo podobni podatkom Petkov{ka (2002, 57, 63) za erozijsko àri{~e na [krlinah v pore~ju Rokave, dobljenih s teresti~no fotogrametrijo. V Abramih velike razlike med obema metodama deloma pripisujejo dejstvu, da so meritve v sedemdesetih letih 20. stoletja »… zajele le vodno erozijo, ne pa tudi posipne erozije [ hrva{ko osulinska erozija, opomba avtorja] …«, ki je prav tako prisotna na erozijskem polju. Razlike naj bi bile tudi posledica dejstva, 280 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 6 10 Legenda P/M – polarna/gorska obmo~ja (E – po Köppnu) obalni Tm – maritimna obmo~ja zmernotoplega pasu 5 klifi 10 ( , Cfb Cfc – po Köppnu) Tc – kontinentalno podnebje zmernotoplega pasu (Df – po Köppnu) Med – mediteransko podnebje (Cs – po Köppnu) 4 10 S-A – semiaridno podnebje (BS – po Köppnu) B Arid – aridno podnebje (Bw – po Köppnu) ST – subtropsko humidno podnebje 3 10 (Cfa – po Köppnu) TrH – tropsko humidno podnebje (Af, Am – po Köppnu) 2 na{e meritve 10 1 10 P/M Tm Tc Med S-A Arid ST TrH Slika 236: Umikanje pobo~ij v razli~nih podnebnih pasovih (Saunders in Young 1983, 474; Young in Saunders 1986, 7). Enota 1 B (Bubnoff) = 1 mm/1000 let = 1 m3/km2/leto = 0,026 t/ha/leto (Saunders in Young 1983, 487; Young in Saunders 1986, 6). da se je v dveh desetletjih mo~no spremenil mikrorelief erozijskega polja. V zgornji polovici erozijskega polja se je naklon pove~al, v spodnji polovici pa se je zaradi odlaganja gradiva iz zgornje polovice zmanj{al (Petra{, Kun{tek in Gajski 1999, 1035). V zgornjem delu prevladuje erozija kot posledica termodinami~nih procesov, v spodnjem pa prevladuje dèna erozija (Jurak, Petra{ in Gajski 2002, 57). Podatke o umikanju pobo~ij v razli~nih podnebnih pasovih, na razli~nih kamninah in na razli~nih naklonih sta zbrala Young (1969; 1974) ter Saunders in Young (1983; Young in Saunders 1986). V novej{i literaturi so tovrstni podatki na razpolago zlasti za polarna in gorska obmo~ja, na primer André (1997; 2003, 153), Sass in Wollny (2001, 1085), Curry in Morris (2004) ter Glade (2005, 206). Tudi Saunders in Young (1983) sta zbrala najve~ podatkov s polarnih in gorskih obmo~ij, njihov razpon pa je med 20 in 1000 B (Bubnoff), s srednjo vrednostjo blizu 100 B. Curry in Morris (2004) za polarna in gorska obmo~- ja navajata maksimalno vrednost 4,5 mm/leto (za {vicarske Alpe). Vrednosti na drugih podnebnih obmo~jih so nekoliko vi{je in se gibljejo med 100 in 10.000 B, a je to zlasti posledica kamnin, saj so meritve v polarnih predelih potekale ve~inoma v trdnih kamninah, na drugih obmo~jih pa v mehkej{ih kamninah (Young in Saunders 1986, 11). Avtorja navajata tudi verjetno najve~ji zabeleèn umik pobo~ja, in sicer breg Misisipija, ki se je umikal za kar 250 m/leto (Saunders in Young 1983, 487; Young in Saunders 1986, 11). Slika 236 kaè umikanje pobo~ij v razli~nih podnebnih pasovih, tudi v sredozemskem oziroma medi-teranskem, pri katerem smo ozna~ili na{e meritve. Te v primerjavi z navedbami Younga in Saundersa (1986, 7) prina{ajo precej vi{je vrednosti in se mo~no pribliàjo navedbam o umikanju obalnih klifov, ki se umikajo tudi do meter na leto (Young in Saunders 1986, 11). Med ekstremi pri umikanju pobo~ij je tudi ognjenik Mount St. Helens. Po erupciji 18. 5. 1980 so merili umikanje pobo~ja kraterja. Med letoma 1980 in 1988 se je sproìlo okrog 30.000.000 m3 gradiva, kar pomeni, da so se pobo~ja umikala s hitrostjo 2,1 m/leto. Hitro umikanje pobo~ij (0,65 m/leto) so zabele- ìli tudi v pe{~enjaku na polotoku Krim. Umikanje pobo~ij lahko mo~no pospe{i ~lovek, kar kaè primer z juga Portugalske. Z naravnimi procesi so se klifi umikali 1 m/leto, ~lovekovi posegi pa so hitrost umikanja klifov skoraj podvojili (Allison 1994, 425). 281 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 10.1.2 MERITVE PO TEDNIH Spro{~anje fli{a smo merili s pomo~jo {tirih polodprtih erozijskih polj (poglavje 3.5). Njihova loka-cija je bila na nìjem delu gole fli{ne stene. Nìji del stene smo izbrali zato, ker smo na ta na~in dobili razmeroma majhna erozijska polja, na katerih smo {e lahko obvladovali koli~ino spro{~enega gradiva. Polja so bila zgoraj omejena z robom erozijskega àri{~a, ob straneh pa so bila odprta. Temeljni podatki o erozijskih poljih so podani v preglednici 93. Na meli{~e pod steno smo postavili meter {iroke pregrade (slike 237 do 245), ki smo jih postavili okrog 0,5 m od stene, da spro{~eni delci ne bi leteli prek njih. Med steno in pregradami smo pritrdili trdno plasti~no folijo, da se v ~asu meritev spro{~eno gradivo ne bi me{alo s starej{im gradivom na meli{~u. Na robove folije smo med pregrado in steno namestili ve~- je kose pe{~enjaka, ki so prepre~evali, da bi na robu odloèno gradivo uhajalo iz erozijskega polja. Gradivo za pregradami smo pobirali tedensko. Su{ili in tehtali smo ga v laboratoriju. Preglednica 93: Temeljni podatki o erozijskih poljih za merjenje spro{~anja fli{a. erozijsko polje prispevna povr{ina obdobje ujeta koli~ina gradiva Gauss-Krügerjeve nadmorska vi{ina naklon erozijskega v pogledu (m2) meritev v ~asu meritev (kg) koordinate pregrade pregrade (m) polja (°) 1 1,805 10. 2. 2005– 136,31 X 5406155 198,5 80–90 26. 4. 2006 Y 5039638 2 2,548 10. 2. 2005– 109,78 X 5406154 198,9 80–90 26. 4. 2006 Y 5039637 3 2,470 10. 2. 2005– 122,97 X 5406157 200,1 60–90 23. 2. 2006 Y 5039632 4 4,515 10. 2. 2005– 358,13 X 5406160 203,0 80–90 26. 4. 2006 Y 5039627 ZORNA TIJ MA Slika 237: Erozijsko àri{~e na levem bregu Rokave, kjer so potekale meritve spro{~anja fli{a in premikanja gradiva po erozijskem jarku. Modra pu{~ica kaè obmo~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 za meritve spro{~anja fli{a, rde~a pu{~ica pa pregrado erozijskega polja 5 za merjenje premikanja gradiva po erozijskem jarku. 282 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 2005 2005 6. 6. ZORN, 2. ZORN, 2. A A TIJ TIJ MA MA Slika 238: Erozijsko polje 1. Slika 239: Erozijsko polje 2. Spro{~anje gradiva smo merili od 10. 2. 2005 do 26. 4. 2005. V preglednici 94 so podani rezultati tedenskih meritev za vsa erozijska polja in njihovo povpre~je. Opravljeni so tudi izra~uni za hitrost umikanja pobo~ij, tedenske deleè v letu, tedensko povratno dobo (po Chowu, Maidmentu in Maysu 1988) v letu in tedensko verjetnost pojavljanja v letu za dve letni obdobji, od 10. 2. 2005 do 8. 2. 2006 in od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006, z izjemo erozijskega polja 3, ki ga je velika koli~ina spro{~enega gradiva v tednu med 15. 2. 2006 in 23. 2. 2006 poru{ila. Povpre~ja na teden in skupne vrednosti za vseh 15 mesecev in za obe 12-mese~ni obdobji podaja preglednica 95, na podlagi katere vidimo, da v povpre~ju zna{a spro{~anje gradiva med 77,39 in 84,26 kg/m2 na leto oziroma, da se je pobo~je po minimalisti~ni oceni umaknilo za 3,5 cm, po maksimalisti~ni pa za skoraj 5 cm. Preglednica 93 podaja koli~ino gradiva, ki se je v vsem 15-mese~nem obdobju meritev odloìlo za posameznimi pregradami. Pri vi{jem izra- ~unu umikanja pobo~ja smo uporabili prostorninsko maso fli{a 1712,04 kg/m2, ki smo jo dolo~ili z lastnimi meritvami in se skoraj povsem sklada s podatkom Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa (2008), ki za Gori{- ka brda navajajo suho prostorninsko maso 1680–1700 kg/m2. Ker se podatki o prostorninski masi fli{a med avtorji razlikujejo, v preglednici 95 navajamo tudi nìje izra~unane vrednosti o umikanju pobo~ja, ob upo{tevani prostorninski masi fli{a 2300 kg/m2, ki jo za Bol na Bra~u (Hrva{ka) navajajo Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk-Cvitanovi} (2008; Zorn in Miko{ 2008). Na podlagi slike 246 v ~asu na{ih meritev opazimo tri vi{ke spro{~anja. Prva dva sta povezana z mo~- nej{imi padavinami spomladi in poleti, tretji pa z izmenjavanjem negativnih in pozitivnih temperatur prek dneva v hladnej{em delu leta. V Pirenejih (Katalonija, [panija) so podobne raziskave opravljali Regüés, Pardini in Gallart (1995) oziroma Regüés, Guárdia in Gallart (2000). Ugotovili so, da je za del leta z negativnimi temperaturami zna~ilno mo~no preperevanje, za toplej{i del leta pa dèna (vodna) erozija. Trdijo, da je koli~ina spro{~enega gradiva odvisna od hitrosti preperevanja. To je zna~ilno za dalj{a ~asovna obdobja in ne velja za vsako leto (Regüés, Pardini in Gallart 1995, 210). Regüés, Guárdia in Gallart (2000, 184) ugotavljajo, da je pozimi spro{~anje gradiva zaradi intenzivnega preperevanja 283 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 20063. ZORN, 1.A TIJ MA Slika 240: Erozijski polji 1 (desno) in 2 (levo). 20059. ZORN, 8.A TIJ MA Slika 241: Erozijski polji 1 (desno) in 2 (levo). 284 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 20056. ZORN, 2.A TIJ MA Slika 242: Erozijsko polje 3. 20062. ZORN, 23.A TIJ MA Slika 243: Odlom ve~jega kosa pe{~enjaka je podrl pregrado erozijskega polja 3, v ozadju sta pregradi erozijskih polj 2 in 1. 285 286 Erozijski procesi v slo Preglednica 94: Tedenske meritve spro{~anja fli{nih kamnin s strmih golih pobo~ij od 10. 2. 2005 do 26. 4. 2006. ( *meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), **meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek), ***specifi~na masa fli{a (Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk-Cvitanovi} 2008) je 2300 kg/m2, ****specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). erozijsko polje 1 meritev kg/m2 kg/ha umikanje umikanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava v (ob ~etrtkih) pobo~ij pobo~ij (10. 2. 2005– v enem letu v enem letu (28. 4. 2005– v enem letu v enem letu enski Istr (mm)*** (mm)**** 8. 2. 2006) (10. 2. 2005– (10. 2. 2005– 26. 4. 2006) (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– (%) 8. 2. 2006) 8. 2. 2006) (%) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) i 17. 2. 2005 0,09 897,51 0,04 0,05 0,14 1,02 0,98 24. 2. 2005 0,38 3778,39 0,16 0,22 0,59 1,23 0,81 3. 3. 2005 0,90 9047,09 0,39 0,53 1,40 2,30 0,43 10. 3. 2005 1,37 13.700,83 0,60 0,80 2,13 3,53 0,28 17. 3. 2005 0,48 4836,57 0,21 0,28 0,75 1,39 0,72 24. 3. 2005 0,16 1601,11 0,07 0,09 0,25 1,06 0,947 31. 3. 2005 1,11 11.119,11 0,48 0,65 1,73 2,65 0,38 7. 4. 2005 0,66 6587,26 0,29 0,38 1,02 1,56 0,64 13. 4. 2005* 3,04 30.448,75 1,32 1,78 4,72 13,25 0,08 21. 4. 2005 1,94 19.351,80 0,84 1,13 3,00 6,63 0,15 28. 4. 2005 2,78 27.750,69 1,21 1,62 4,31 10,60 0,09 5. 5. 2005 0,75 7473,68 0,32 0,44 1,16 1,83 0,55 1,19 1,83 0,55 12. 5. 2005 3,05 30.515,24 1,33 1,78 4,73 17,67 0,06 4,87 17,67 0,06 19. 5. 2005 1,32 13.246,54 0,58 0,77 2,06 2,94 0,34 2,12 3,12 0,32 26. 5. 2005 0,61 6132,96 0,27 0,36 0,95 1,47 0,68 0,98 1,47 0,68 2. 6. 2005 0,77 7689,75 0,33 0,45 1,19 2,04 0,49 1,23 2,04 0,49 9. 6. 2005 0,68 6764,54 0,29 0,40 1,05 1,61 0,62 1,08 1,56 0,64 16. 6. 2005 0,20 2049,86 0,09 0,12 0,32 1,08 0,92 0,33 1,06 0,94 23. 6. 2005 0,15 1462,60 0,06 0,09 0,23 1,04 0,96 0,23 1,04 0,96 30. 6. 2005 1,33 13.257,62 0,58 0,77 2,06 3,12 0,32 2,12 3,31 0,30 6. 7. 2005* 1,35 13.457,06 0,59 0,79 2,09 3,31 0,30 2,15 3,53 0,28 Matija Zor 14. 7. 2005 0,35 3529,09 0,15 0,21 0,55 1,18 0,85 0,56 1,15 0,87 21. 7. 2005 1,73 17.274,24 0,75 1,01 2,68 4,42 0,23 2,76 4,82 0,21 28. 7. 2005 0,23 2332,41 0,10 0,14 0,36 1,15 0,87 0,37 1,13 0,89 5. 8. 2005** 0,69 6914,13 0,30 0,40 1,07 1,71 0,58 1,10 1,71 0,58 n 12. 8. 2005** 8,16 81.645,43 3,55 4,77 12,67 53,00 0,02 13,04 53,00 0,02 18. 8. 2005 1,80 17.994,46 0,78 1,05 2,79 5,89 0,17 2,87 6,63 0,15 26. 8. 2005** 1,76 17.573,41 0,76 1,03 2,73 4,82 0,21 2,81 5,30 0,19 1. 9. 2005 1,41 14.083,10 0,61 0,82 2,19 3,79 0,26 2,25 4,08 0,2 8. 9. 2005 0,39 3944,60 0,17 0,23 0,61 1,26 0,79 0,63 1,20 0,83 16. 9. 2005** 0,42 4160,66 0,18 0,24 0,65 1,33 0,75 0,66 1,26 0,79 22. 9. 2005 0,79 7916,90 0,34 0,46 1,23 2,21 0,45 1,26 2,21 0,45 30. 9. 2005** 1,02 10.177,29 0,44 0,59 1,58 2,52 0,40 1,63 2,52 0,40 6. 10. 2005 2,26 22.631,58 0,98 1,32 3,51 8,83 0,11 3,61 13,25 0,08 13. 10. 2005 0,75 7545,71 0,33 0,44 1,17 1,89 0,53 1,21 1,89 0,53 20. 10. 2005 0,38 3761,77 0,16 0,22 0,58 1,20 0,83 0,60 1,18 0,85 27. 10. 2005 0,42 4221,61 0,18 0,25 0,66 1,36 0,74 0,67 1,29 0,77 3. 11. 2005 0,22 2204,99 0,10 0,13 0,34 1,10 0,91 0,35 1,08 0,92 10. 11. 2005 0,41 4121,88 0,18 0,24 0,64 1,29 0,77 0,66 1,23 0,81 18. 11. 2005** 0,23 2260,39 0,10 0,13 0,35 1,13 0,89 0,36 1,10 0,91 24. 11. 2005 0,79 7900,28 0,34 0,46 1,23 2,12 0,47 1,26 2,12 0,47 1. 12. 2005 1,29 12.908,59 0,56 0,75 2,00 2,79 0,36 2,06 2,94 0,34 7. 12. 2005* 0,71 7058,17 0,31 0,41 1,10 1,77 0,57 1,13 1,77 0,57 15. 12. 2005 0,76 7628,81 0,33 0,45 1,18 1,96 0,51 1,22 1,96 0,51 21. 12. 2005* 0,52 5174,52 0,22 0,30 0,80 1,43 0,70 0,83 1,39 0,72 30. 12. 2005** 0,65 6548,48 0,28 0,38 1,02 1,51 0,66 1,05 1,51 0,66 5. 1. 2006 2,08 20.764,54 0,90 1,21 3,22 7,57 0,13 3,32 8,83 0,11 12. 1. 2006 0,96 9623,27 0,42 0,56 1,49 2,41 0,42 1,54 2,30 0,43 19. 1. 2006 0,69 6914,13 0,30 0,40 1,07 1,66 0,60 1,10 1,66 0,60 26. 1. 2006 6,26 62.592,80 2,72 3,66 9,71 26,50 0,04 10,00 26,50 0,04 2. 2. 2006 1,77 17.700,83 0,77 1,03 2,75 5,30 0,19 2,83 5,89 0,17 8. 2. 2006* 1,42 14.204,99 0,62 0,83 2,20 4,08 0,25 2,27 4,42 0,23 GEOGRAFIJ 15. 2. 2006* 1,99 19.867,04 0,86 1,16 3,17 7,57 0,13 23. 2. 2006 1,01 10.088,64 0,44 0,59 1,61 2,41 0,42 1. 3. 2006* 0,44 4432,13 0,19 0,26 0,71 1,33 0,75 9. 3. 2006 2,19 21.861,50 0,95 1,28 3,49 10,60 0,09 15. 3. 2006* 1,36 13.584,49 0,59 0,79 2,17 3,79 0,26 A SLO 23. 3. 2006 1,03 10.343,49 0,45 0,60 1,65 2,65 0,38 30. 3. 2006 0,58 5822,71 0,25 0,34 0,93 1,43 0,70 VENIJE 18 5. 4. 2006* 0,49 4897,51 0,21 0,29 0,78 1,36 0,74 13. 4. 2006 1,24 12.382,27 0,54 0,72 1,98 2,79 0,36 287 20. 4. 2006 0,68 6836,57 0,30 0,40 1,09 1,61 0,62 26. 4. 2006* 0,06 570,64 0,02 0,03 0,09 1,02 0,98 288 Erozijski procesi v slo erozijsko polje 2 meritev kg/m2 kg/ha umikanje umikanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava (ob ~etrtkih) pobo~ij pobo~ij (10. 2. 2005– v enem letu v enem letu (28. 4. 2005– v enem letu v enem letu (mm)*** (mm)**** 8. 2. 2006) (10. 2. 2005– (10. 2. 2005– 26. 4. 2006) (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– (%) 8. 2. 2006) 8. 2. 2006) (%) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 17. 2. 2005 0,34 3414,44 0,15 0,20 0,40 1,23 0,81 venski Istr 24. 2. 2005 0,22 2201,73 0,10 0,13 0,26 1,08 0,92 3. 3. 2005 0,98 9839,09 0,43 0,57 1,15 1,83 0,55 10. 3. 2005 1,59 15.934,07 0,69 0,93 1,86 2,65 0,38 17. 3. 2005 0,77 7672,68 0,33 0,45 0,90 1,61 0,62 i 24. 3. 2005 0,32 3237,83 0,14 0,19 0,38 1,20 0,83 31. 3. 2005 1,76 17.641,29 0,77 1,03 2,06 3,12 0,32 7. 4. 2005 1,14 11.365,78 0,49 0,66 1,33 2,04 0,49 13. 4. 2005* 7,85 78.485,09 3,41 4,58 9,17 53,00 0,02 21. 4. 2005 3,84 38.441,92 1,67 2,25 4,49 7,57 0,13 28. 4. 2005 2,27 22.723,70 0,99 1,33 2,66 4,42 0,23 5. 5. 2005 2,79 27.935,64 1,21 1,63 3,26 5,30 0,19 3,15 5,89 0,17 12. 5. 2005 3,39 33.908,95 1,47 1,98 3,96 5,89 0,17 3,82 6,63 0,15 19. 5. 2005 1,95 19.485,87 0,85 1,14 2,28 3,31 0,30 2,20 3,12 0,32 26. 5. 2005 1,52 15.156,99 0,66 0,89 1,77 2,41 0,42 1,71 2,41 0,42 2. 6. 2005 0,72 7213,50 0,31 0,42 0,84 1,47 0,68 0,81 1,39 0,72 9. 6. 2005 0,76 7621,66 0,33 0,45 0,89 1,56 0,64 0,86 1,47 0,68 16. 6. 2005 0,28 2751,18 0,12 0,16 0,32 1,13 0,89 0,31 1,10 0,91 23. 6. 2005 0,31 3073,00 0,13 0,18 0,36 1,18 0,85 0,35 1,15 0,87 30. 6. 2005 0,79 7935,64 0,35 0,46 0,93 1,66 0,60 0,89 1,51 0,66 6. 7. 2005* 0,37 3708,79 0,16 0,22 0,43 1,26 0,79 0,42 1,18 0,85 14. 7. 2005 0,53 5341,44 0,23 0,31 0,62 1,39 0,72 0,60 1,29 0,77 21. 7. 2005 0,45 4493,72 0,20 0,26 0,53 1,36 0,74 0,51 1,26 0,79 28. 7. 2005 0,10 961,54 0,04 0,06 0,11 1,02 0,98 0,11 1,02 0,98 5. 8. 2005** 0,25 2496,08 0,11 0,15 0,29 1,10 0,91 0,28 1,08 0,92 Matija Zor 12. 8. 2005** 4,34 43.414,44 1,89 2,54 5,07 10,60 0,09 4,90 10,60 0,09 18. 8. 2005 1,07 10.682,89 0,46 0,62 1,25 1,96 0,51 1,20 1,89 0,53 26. 8. 2005** 2,36 23.567,50 1,02 1,38 2,75 4,82 0,21 2,66 4,82 0,21 n 1. 9. 2005 1,33 13.328,10 0,58 0,78 1,56 2,30 0,43 1,50 2,30 0,43 8. 9. 2005 1,99 19.937,21 0,87 1,16 2,33 3,79 0,26 2,25 3,53 0,28 16. 9. 2005** 0,60 5953,69 0,26 0,35 0,70 1,43 0,70 0,67 1,36 0,74 22. 9. 2005 0,41 4081,63 0,18 0,24 0,48 1,33 0,75 0,46 1,23 0,81 30. 9. 2005** 0,28 2770,80 0,12 0,16 0,32 1,15 0,87 0,31 1,13 0,89 6. 10. 2005 0,97 9748,82 0,42 0,57 1,14 1,77 0,57 1,10 1,71 0,58 13. 10. 2005 1,14 11.385,40 0,50 0,67 1,33 2,12 0,47 1,28 1,96 0,51 20. 10. 2005 0,40 3987,44 0,17 0,23 0,47 1,29 0,77 0,45 1,20 0,83 27. 10. 2005 0,19 1883,83 0,08 0,11 0,22 1,06 0,94 0,21 1,06 0,94 3. 11. 2005 0,18 1805,34 0,08 0,11 0,21 1,04 0,96 0,20 1,04 0,96 10. 11. 2005 1,00 10.007,85 0,44 0,58 1,17 1,89 0,53 1,13 1,83 0,55 18. 11. 2005** 0,75 7456,83 0,32 0,44 0,87 1,51 0,66 0,84 1,43 0,70 24. 11. 2005 1,16 11.644,43 0,51 0,68 1,36 2,21 0,45 1,31 2,04 0,49 1. 12. 2005 1,53 15.337,52 0,67 0,90 1,79 2,52 0,40 1,73 2,52 0,40 7. 12. 2005* 1,60 15.961,54 0,69 0,93 1,86 2,79 0,36 1,80 2,79 0,36 15. 12. 2005 4,87 48.681,32 2,12 2,84 5,69 17,67 0,06 5,49 17,67 0,06 21. 12. 2005* 0,91 9093,41 0,40 0,53 1,06 1,71 0,58 1,03 1,61 0,62 30. 12. 2005** 1,99 19.850,86 0,86 1,16 2,32 3,53 0,28 2,24 3,31 0,30 5. 1. 2006 4,09 40.910,52 1,78 2,39 4,78 8,83 0,11 4,61 8,83 0,11 12. 1. 2006 2,25 22.507,85 0,98 1,31 2,63 4,08 0,25 2,54 4,08 0,25 19. 1. 2006 1,66 16.581,63 0,72 0,97 1,94 2,94 0,34 1,87 2,94 0,34 26. 1. 2006 4,96 49.587,91 2,16 2,90 5,79 26,50 0,04 5,59 26,50 0,04 2. 2. 2006 3,40 33.999,22 1,48 1,99 3,97 6,63 0,15 3,83 7,57 0,13 8. 2. 2006* 4,86 48.649,92 2,12 2,84 5,68 13,25 0,08 5,49 13,25 0,08 15. 2. 2006* 2,38 23.799,06 1,03 1,39 2,68 5,30 0,19 GEOGRAFIJ 23. 2. 2006 1,28 12.802,20 0,56 0,75 1,44 2,12 0,47 1. 3. 2006* 1,59 15.851,65 0,69 0,93 1,79 2,65 0,38 9. 3. 2006 9,78 97.829,67 4,25 5,71 11,03 53,00 0,02 15. 3. 2006* 2,20 21.954,47 0,95 1,28 2,48 3,79 0,26 A SLO 23. 3. 2006 2,33 23.284,93 1,01 1,36 2,63 4,42 0,23 30. 3. 2006 0,97 9744,90 0,42 0,57 1,10 1,66 0,60 VENIJE 18 5. 4. 2006* 0,99 9858,71 0,43 0,58 1,11 1,77 0,57 13. 4. 2006 1,32 13.178,96 0,57 0,77 1,49 2,21 0,45 289 20. 4. 2006 0,55 5490,58 0,24 0,32 0,62 1,33 0,75 26. 4. 2006* 0,81 8104,40 0,35 0,47 0,91 1,56 0,64 290 Erozijski procesi v slo erozijsko polje 3 meritev kg/m2 kg/ha umikanje umikanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava (ob ~etrtkih) pobo~ij pobo~ij (10. 2. 2005– v enem letu v enem letu (24. 2. 2005– v enem letu v enem letu (mm)*** (mm)**** 8. 2. 2006) (10. 2. 2005– (10. 2. 2005– 23. 2. 2006) (24. 2. 2005– (24. 2. 2005– (%) 8. 2. 2006) 8. 2. 2006) (%) 23. 2. 2006) 23. 2. 2006) 17. 2. 2005 0,70 6979,76 0,30 0,41 0,69 1,51 0,66 venski Istr 24. 2. 2005 0,64 6429,15 0,28 0,38 0,64 1,39 0,72 3. 3. 2005 2,38 23.769,23 1,03 1,39 2,35 6,63 0,15 1,95 5,89 0,17 10. 3. 2005 1,87 18.720,65 0,81 1,09 1,85 4,08 0,25 1,54 3,53 0,28 17. 3. 2005 0,91 9145,75 0,40 0,53 0,90 1,89 0,53 0,75 1,77 0,57 i 24. 3. 2005 0,59 5894,74 0,26 0,34 0,58 1,29 0,77 0,48 1,29 0,77 31. 3. 2005 1,98 19.817,81 0,86 1,16 1,96 4,82 0,21 1,63 4,42 0,23 7. 4. 2005 0,50 4971,66 0,22 0,29 0,49 1,26 0,79 0,41 1,26 0,79 13. 4. 2005* 8,69 86.947,37 3,78 5,08 8,59 26,50 0,04 7,15 17,67 0,06 21. 4. 2005 2,16 21.554,66 0,94 1,26 2,13 5,89 0,17 1,77 5,30 0,19 28. 4. 2005 1,72 17.161,94 0,75 1,00 1,70 3,31 0,30 1,41 2,94 0,34 5. 5. 2005 4,17 41.700,40 1,81 2,44 4,12 8,83 0,11 3,43 7,57 0,13 12. 5. 2005 2,12 21.186,23 0,92 1,24 2,09 5,30 0,19 1,74 4,82 0,21 19. 5. 2005 0,60 5959,51 0,26 0,35 0,59 1,33 0,75 0,49 1,33 0,75 26. 5. 2005 0,63 6348,18 0,28 0,37 0,63 1,36 0,74 0,52 1,36 0,74 2. 6. 2005 1,17 11.728,74 0,51 0,69 1,16 2,30 0,43 0,96 2,12 0,47 9. 6. 2005 0,77 7708,50 0,34 0,45 0,76 1,71 0,58 0,63 1,61 0,62 16. 6. 2005 0,41 4076,92 0,18 0,24 0,40 1,18 0,85 0,34 1,18 0,85 23. 6. 2005 0,37 3668,02 0,16 0,21 0,36 1,15 0,87 0,30 1,15 0,87 30. 6. 2005 0,77 7651,82 0,33 0,45 0,76 1,66 0,60 0,63 1,56 0,64 6. 7. 2005* 1,60 15.955,47 0,69 0,93 1,58 2,65 0,38 1,31 2,41 0,42 14. 7. 2005 0,43 4344,13 0,19 0,25 0,43 1,20 0,83 0,36 1,20 0,83 21. 7. 2005 0,89 8862,35 0,39 0,52 0,88 1,77 0,57 0,73 1,66 0,60 28. 7. 2005 0,48 4773,28 0,21 0,28 0,47 1,23 0,81 0,39 1,23 0,81 5. 8. 2005** 0,71 7072,87 0,31 0,41 0,70 1,56 0,64 0,58 1,47 0,68 Matija Zor 12. 8. 2005** 3,82 38.186,23 1,66 2,23 3,77 7,57 0,13 3,14 6,63 0,15 18. 8. 2005 1,81 18.149,80 0,79 1,06 1,79 3,79 0,26 1,49 3,31 0,30 26. 8. 2005** 1,02 10.246,96 0,45 0,60 1,01 1,96 0,51 0,84 1,83 0,55 n 1. 9. 2005 1,08 10.789,47 0,47 0,63 1,07 2,21 0,45 0,89 2,04 0,49 8. 9. 2005 0,73 7283,40 0,32 0,43 0,72 1,61 0,62 0,60 1,51 0,66 16. 9. 2005** 1,61 16.109,31 0,70 0,94 1,59 2,79 0,36 1,32 2,52 0,40 22. 9. 2005 1,69 16.882,59 0,73 0,99 1,67 2,94 0,34 1,39 2,65 0,38 30. 9. 2005** 1,03 10.251,01 0,45 0,60 1,01 2,04 0,49 0,84 1,89 0,53 6. 10. 2005 0,66 6627,53 0,29 0,39 0,65 1,47 0,68 0,54 1,43 0,70 13. 10. 2005 0,90 8975,71 0,39 0,52 0,89 1,83 0,55 0,74 1,71 0,58 20. 10. 2005 0,18 1765,18 0,08 0,10 0,17 1,02 0,98 0,15 1,02 0,98 27. 10. 2005 0,31 3145,75 0,14 0,18 0,31 1,08 0,92 0,26 1,08 0,92 3. 11. 2005 0,18 1781,38 0,08 0,10 0,18 1,04 0,96 0,15 1,04 0,96 10. 11. 2005 0,22 2210,53 0,10 0,13 0,22 1,06 0,94 0,18 1,06 0,94 18. 11. 2005** 0,33 3307,69 0,14 0,19 0,33 1,13 0,89 0,27 1,13 0,89 24. 11. 2005 0,65 6457,49 0,28 0,38 0,64 1,43 0,70 0,53 1,39 0,72 1. 12. 2005 1,40 14.032,39 0,61 0,82 1,39 2,41 0,42 1,15 2,21 0,45 7. 12. 2005* 19,49 194.878,54 8,47 11,38 19,25 53.,00 0,02 16,02 26,50 0,04 15. 12. 2005 1,97 19.651,82 0,85 1,15 1,94 4,42 0,23 1,62 4,08 0,25 21. 12. 2005* 0,33 3275,30 0,14 0,19 0,32 1,10 0,91 0,27 1,10 0,91 30. 12. 2005** 1,41 14.093,12 0,61 0,82 1,39 2,52 0,40 1,16 2,30 0,43 5. 1. 2006 5,03 50.263,16 2,19 2,94 4,97 10,60 0,09 4,13 8,83 0,11 12. 1. 2006 1,81 18.125,51 0,79 1,06 1,79 3,53 0,28 1,49 3,12 0,32 19. 1. 2006 1,05 10.542,51 0,46 0,62 1,04 2,12 0,47 0,87 1,96 0,51 26. 1. 2006 8,03 80.259,11 3,49 4,69 7,93 17,67 0,06 6,60 13,25 0,08 2. 2. 2006 1,71 17.101,21 0,74 1,00 1,69 3,12 0,32 1,41 2,79 0,36 8. 2. 2006* 5,54 55.356,28 2,41 3,23 5,47 13,25 0,08 4,55 10,60 0,09 15. 2. 2006* 1,95 19.461,54 0,85 1,14 1,60 3,79 0,26 GEOGRAFIJ 23. 2. 2006 19,81 198.097,17 8,61 11,57 16,29 53,00 0,02 1. 3. 2006* – – – – 9. 3. 2006 – – – – 15. 3. 2006* – – – – A SLO 23. 3. 2006 – – – – 30. 3. 2006 – – – – VENIJE 18 5. 4. 2006* – – – – 13. 4. 2006 – – – – 291 20. 4. 2006 – – – – 26. 4. 2006* – – – – 292 Erozijski procesi v slo erozijsko polje 4 meritev kg/m2 kg/ha umikanje umikanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava (ob ~etrtkih) pobo~ij pobo~ij (10. 2. 2005– v enem letu v enem letu (28. 4. 2005– v enem letu v enem letu (mm)*** (mm)**** 8. 2. 2006) (10. 2. 2005– (10. 2. 2005– 26. 4. 2006) (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– (%) 8. 2. 2006) 8. 2. 2006) (%) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 17. 2. 2005 0,15 1530,45 0,07 0,09 0,26 1,10 0,91 venski Istr 24. 2. 2005 0,27 2666,67 0,12 0,16 0,46 1,20 0,83 3. 3. 2005 0,53 5258,03 0,23 0,31 0,90 1,66 0,60 10. 3. 2005 0,44 4396,46 0,19 0,26 0,75 1,47 0,68 17. 3. 2005 0,14 1364,34 0,06 0,08 0,23 1,06 0,94 i 24. 3. 2005 0,13 1348,84 0,06 0,08 0,23 1,04 0,96 31. 3. 2005 0,67 6673,31 0,29 0,39 1,14 1,96 0,51 7. 4. 2005 0,29 2872,65 0,12 0,17 0,49 1,23 0,81 13. 4. 2005* 4,08 40.801,77 1,77 2,38 7,00 17,67 0,06 21. 4. 2005 0,94 9426,36 0,41 0,55 1,62 2,79 0,36 28. 4. 2005 1,38 13.833,89 0,60 0,81 2,37 4,42 0,23 5. 5. 2005 1,54 15.435,22 0,67 0,90 2,65 4,82 0,21 2,20 3,31 0,30 12. 5. 2005 2,56 25.610,19 1,11 1,50 4,39 10,60 0,09 3,64 8,83 0,11 19. 5. 2005 0,53 5255,81 0,23 0,31 0,90 1,61 0,62 0,75 1,43 0,70 26. 5. 2005 0,80 7951,27 0,35 0,46 1,36 2,41 0,42 1,13 2,04 0,49 2. 6. 2005 1,01 10.137,32 0,44 0,59 1,74 2,94 0,34 1,44 2,41 0,42 9. 6. 2005 0,92 9178,29 0,40 0,54 1,57 2,65 0,38 1,31 2,30 0,43 16. 6. 2005 0,31 3063,12 0,13 0,18 0,53 1,29 0,77 0,44 1,18 0,85 23. 6. 2005 0,30 2963,46 0,13 0,17 0,51 1,26 0,79 0,42 1,15 0,87 30. 6. 2005 0,63 6250,28 0,27 0,37 1,07 1,89 0,53 0,89 1,61 0,62 6. 7. 2005* 0,70 6954,60 0,30 0,41 1,19 2,12 0,47 0,99 1,77 0,57 14. 7. 2005 0,33 3280,18 0,14 0,19 0,56 1,33 0,75 0,47 1,20 0,83 21. 7. 2005 2,08 20.817,28 0,91 1,22 3,57 5,30 0,19 2,96 4,42 0,23 28. 7. 2005 0,36 3594,68 0,16 0,21 0,62 1,39 0,72 0,51 1,26 0,79 5. 8. 2005** 0,87 8653,38 0,38 0,51 1,48 2,52 0,40 1,23 2,21 0,45 Matija Zor 12. 8. 2005** 2,32 23.215,95 1,01 1,36 3,98 7,57 0,13 3,30 5,89 0,17 18. 8. 2005 1,19 11.904,76 0,52 0,70 2,04 3,31 0,30 1,69 2,65 0,38 26. 8. 2005** 0,60 6013,29 0,26 0,35 1,03 1,83 0,55 0,86 1,56 0,64 n 1. 9. 2005 1,38 13.776,30 0,60 0,80 2,36 4,08 0,25 1,96 3,12 0,32 8. 9. 2005 0,35 3497,23 0,15 0,20 0,60 1,36 0,74 0,50 1,23 0,81 16. 9. 2005** 0,40 4022,15 0,17 0,23 0,69 1,43 0,70 0,57 1,29 0,77 22. 9. 2005 0,79 7902,55 0,34 0,46 1,35 2,30 0,43 1,12 1,96 0,51 30. 9. 2005** 0,73 7269,10 0,32 0,42 1,25 2,21 0,45 1,03 1,83 0,55 6. 10. 2005 1,11 11.052,05 0,48 0,65 1,89 3,12 0,32 1,57 2,52 0,40 13. 10. 2005 0,51 5120,71 0,22 0,30 0,88 1,56 0,64 0,73 1,39 0,72 20. 10. 2005 0,12 1249,17 0,05 0,07 0,21 1,02 0,98 0,18 1,02 0,98 27. 10. 2005 0,14 1370,99 0,06 0,08 0,24 1,08 0,92 0,20 1,04 0,96 3. 11. 2005 0,18 1820,60 0,08 0,11 0,31 1,13 0,89 0,26 1,06 0,94 10. 11. 2005 0,59 5940,20 0,26 0,35 1,02 1,77 0,57 0,84 1,51 0,66 18. 11. 2005** 0,24 2447,40 0,11 0,14 0,42 1,18 0,85 0,35 1,13 0,89 24. 11. 2005 0,51 5120,71 0,22 0,30 0,88 1,51 0,66 0,73 1,36 0,74 1. 12. 2005 1,19 11.940,20 0,52 0,70 2,05 3,53 0,28 1,70 2,79 0,36 7. 12. 2005* 0,55 5464,01 0,24 0,32 0,94 1,71 0,58 0,78 1,47 0,68 15. 12. 2005 0,68 6834,99 0,30 0,40 1,17 2,04 0,49 0,97 1,71 0,58 21. 12. 2005* 0,24 2361,02 0,10 0,14 0,40 1,15 0,87 0,34 1,10 0,91 30. 12. 2005** 2,13 21.348,84 0,93 1,25 3,66 6,63 0,15 3,04 5,30 0,19 5. 1. 2006 2,40 23.997,79 1,04 1,40 4,11 8,83 0,11 3,41 7,57 0,13 12. 1. 2006 3,06 30.633,44 1,33 1,79 5,25 13,25 0,08 4,36 10,60 0,09 19. 1. 2006 4,75 47.517,17 2,07 2,78 8,15 26,50 0,04 6,76 17,67 0,06 26. 1. 2006 6,82 68.239,20 2,97 3,99 11,70 53,00 0,02 9,71 26,50 0,04 2. 2. 2006 1,29 12.892,58 0,56 0,75 2,21 3,79 0,26 1,83 2,94 0,34 8. 2. 2006* 2,10 20.959,03 0,91 1,22 3,59 5,89 0,17 2,98 4,82 0,21 15. 2. 2006* 3,44 34.425,25 1,50 2,01 4,90 13,25 0,08 GEOGRAFIJ 23. 2. 2006 2,33 23.255,81 1,01 1,36 3,31 6,63 0,15 1. 3. 2006* 1,70 16.998,89 0,74 0,99 2,42 3,53 0,28 9. 3. 2006 6,86 68.600,22 2,98 4,01 9,76 53,00 0,02 15. 3. 2006* 1,90 18.987,82 0,83 1,11 2,70 4,08 0,25 A SLO 23. 3. 2006 1,82 18.203,77 0,79 1,06 2,59 3,79 0,26 30. 3. 2006 0,64 6420,82 0,28 0,38 0,91 1,66 0,60 VENIJE 18 5. 4. 2006* 0,78 7754,15 0,34 0,45 1,10 1,89 0,53 13. 4. 2006 0,85 8476,19 0,37 0,50 1,21 2,12 0,47 293 20. 4. 2006 0,50 4954,60 0,22 0,29 0,70 1,33 0,75 26. 4. 2006* 0,19 1887,04 0,08 0,11 0,27 1,08 0,92 294 Erozijski procesi v slo povpre~je polj meritev kg/m2 kg/ha umikanje umikanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava (ob ~etrtkih) pobo~ij pobo~ij (10. 2. 2005– v enem letu v enem letu (28. 4. 2005– v enem letu v enem letu (mm)*** (mm)**** 8. 2. 2006) (10. 2. 2005– (10. 2. 2005– 26. 4. 2006) (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– (%) 8. 2. 2006) 8. 2. 2006) (%) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 17. 2. 2005 0,32 3205,54 0,14 0,19 0,41 1,18 0,85 venski Istr 24. 2. 2005 0,38 3768,98 0,16 0,22 0,49 1,20 0,83 3. 3. 2005 1,20 11.978,36 0,52 0,70 1,55 2,21 0,45 10. 3. 2005 1,32 13.188,00 0,57 0,77 1,70 2,65 0,38 17. 3. 2005 0,58 5754,83 0,25 0,34 0,74 1,36 0,74 i 24. 3. 2005 0,30 3020,63 0,13 0,18 0,39 1,15 0,87 31. 3. 2005 1,38 13.812,88 0,60 0,81 1,78 2,94 0,34 7. 4. 2005 0,64 6449,34 0,28 0,38 0,83 1,43 0,70 13. 4. 2005* 5,92 59.170,75 2,57 3,46 7,65 26,50 0,04 21. 4. 2005 2,22 22.193,68 0,96 1,30 2,87 5,89 0,17 28. 4. 2005 2,04 20.367,56 0,89 1,19 2,63 4,08 0,25 5. 5. 2005 2,31 23.136,24 1,01 1,35 2,99 6,63 0,15 2,75 5,30 0,19 12. 5. 2005 2,78 27.805,15 1,21 1,62 3,59 7,57 0,13 3,30 6,63 0,15 19. 5. 2005 1,10 10.986,93 0,48 0,64 1,42 2,12 0,47 1,30 2,04 0,49 26. 5. 2005 0,89 8897,35 0,39 0,52 1,15 1,83 0,55 1,06 1,77 0,57 2. 6. 2005 0,92 9192,33 0,40 0,54 1,19 1,89 0,53 1,09 1,83 0,55 9. 6. 2005 0,78 7818,25 0,34 0,46 1,01 1,61 0,62 0,93 1,56 0,64 16. 6. 2005 0,30 2985,27 0,13 0,17 0,39 1,13 0,89 0,35 1,13 0,89 23. 6. 2005 0,28 2791,77 0,12 0,16 0,36 1,08 0,92 0,33 1,08 0,92 30. 6. 2005 0,88 8773,84 0,38 0,51 1,13 1,77 0,57 1,04 1,71 0,58 6. 7. 2005* 1,00 10.018,98 0,44 0,59 1,29 2,04 0,49 1,19 1,96 0,51 14. 7. 2005 0,41 4123,71 0,18 0,24 0,53 1,26 0,79 0,49 1,20 0,83 21. 7. 2005 1,29 12.861,90 0,56 0,75 1,66 2,41 0,42 1,53 2,41 0,42 28. 7. 2005 0,29 2915,48 0,13 0,17 0,38 1,10 0,91 0,35 1,10 0,91 5. 8. 2005** 0,63 6284,11 0,27 0,37 0,81 1,39 0,72 0,75 1,33 0,75 Matija Zor 12. 8. 2005** 4,66 46.615,51 2,03 2,72 6,02 13,25 0,08 5,53 10,60 0,09 18. 8. 2005 1,47 14.682,98 0,64 0,86 1,90 3,31 0,30 1,74 2,94 0,34 26. 8. 2005** 1,44 14.350,29 0,62 0,84 1,85 3,12 0,32 1,70 2,79 0,36 n 1. 9. 2005 1,30 12.994,24 0,56 0,76 1,68 2,52 0,40 1,54 2,52 0,40 8. 9. 2005 0,87 8665,61 0,38 0,51 1,12 1,71 0,58 1,03 1,66 0,60 16. 9. 2005** 0,76 7561,45 0,33 0,44 0,98 1,47 0,68 0,90 1,43 0,70 22. 9. 2005 0,92 9195,92 0,40 0,54 1,19 1,96 0,51 1,09 1,89 0,53 30. 9. 2005** 0,76 7617,05 0,33 0,44 0,98 1,51 0,66 0,90 1,47 0,68 6. 10. 2005 1,25 12.515,00 0,54 0,73 1,62 2,30 0,43 1,49 2,30 0,43 13. 10. 2005 0,83 8256,88 0,36 0,48 1,07 1,66 0,60 0,98 1,61 0,62 20. 10. 2005 0,27 2690,89 0,12 0,16 0,35 1,06 0,94 0,32 1,06 0,94 27. 10. 2005 0,27 2655,54 0,12 0,16 0,34 1,04 0,96 0,32 1,04 0,96 3. 11. 2005 0,19 1903,07 0,08 0,11 0,25 1,02 0,98 0,23 1,02 0,98 10. 11. 2005 0,56 5570,11 0,24 0,33 0,72 1,33 0,75 0,66 1,26 0,79 18. 11. 2005** 0,39 3868,08 0,17 0,23 0,50 1,23 0,81 0,46 1,18 0,85 24. 11. 2005 0,78 7780,73 0,34 0,45 1,01 1,56 0,64 0,92 1,51 0,66 1. 12. 2005 1,36 13.554,67 0,59 0,79 1,75 2,79 0,36 1,61 2,65 0,38 7. 12. 2005* 5,58 55.840,57 2,43 3,26 7,22 17,67 0,06 6,63 13,25 0,08 15. 12. 2005 2,07 20.699,24 0,90 1,21 2,67 5,30 0,19 2,46 4,82 0,21 21. 12. 2005* 0,50 4976,06 0,22 0,29 0,64 1,29 0,77 0,59 1,23 0,81 30. 12. 2005** 1,55 15.460,32 0,67 0,90 2,00 3,53 0,28 1,83 3,12 0,32 5. 1. 2006 3,40 33.984,00 1,48 1,99 4,39 8,83 0,11 4,03 7,57 0,13 12. 1. 2006 2,02 20.222,52 0,88 1,18 2,61 3,79 0,26 2,40 3,79 0,26 19. 1. 2006 2,04 20.388,86 0,89 1,19 2,63 4,42 0,23 2,42 4,08 0,25 26. 1. 2006 6,52 65.169,76 2,83 3,81 8,42 53,00 0,02 7,73 53,00 0,02 2. 2. 2006 2,04 20.423,46 0,89 1,19 2,64 4,82 0,21 2,42 4,42 0,23 8. 2. 2006* 3,48 34.792,55 1,51 2,03 4,50 10,60 0,09 4,13 8,83 0,11 15. 2. 2006* 2,44 24.388,22 1,06 1,42 2,89 5,89 0,17 GEOGRAFIJ 23. 2. 2006 6,11 61.060,96 2,65 3,57 7,25 17,67 0,06 1. 3. 2006* 1,24 12.427,56 0,54 0,73 1,47 2,21 0,45 9. 3. 2006 6,28 62.763,80 2,73 3,67 7,45 26,50 0,04 15. 3. 2006* 1,82 18.175,59 0,79 1,06 2,16 3,53 0,28 A SLO 23. 3. 2006 1,73 17.277,39 0,75 1,01 2,05 3,31 0,30 30. 3. 2006 0,73 7329,48 0,32 0,43 0,87 1,36 0,74 VENIJE 18 5. 4. 2006* 0,75 7503,46 0,33 0,44 0,89 1,39 0,72 13. 4. 2006 1,13 11.345,81 0,49 0,66 1,35 2,12 0,47 295 20. 4. 2006 0,58 5760,58 0,25 0,34 0,68 1,29 0,77 26. 4. 2006* 0,35 3520,69 0,15 0,21 0,42 1,15 0,87 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 20061. ZORN, 26.A TIJ MA 2005 Slika 245: Gradivo (30,8 kg), ujeto za pregrado 6. erozijskega polja 4 v tednu med 19. 1. in 26. 1. 2006. ZORN, 2.A TIJ MA Slika 244: Erozijsko polje 4. ) 10 10.000 –1 h –1 8 ·· C) 1000 ·mm ha vpre~na a (ůr 6 ar vin (MJ 2 100 4 a (kg/m ) in po vna temper 2 radiv 10 0 1 minimalna dne –2 spro{~anje g vine (mm) in erozivnost pada –4 0,1 pada 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 20052005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2006 2006 2006 2006 2006 2. 3. 3. 3. 2005* 2005* 2005*2005* 2006*2006*2006* 2006* 4. 4. 5. 5. 6. 6. 7. 7. 2005** 2005**2005** 1. 1. 2. 3. 4. 8. 8. 9. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 2. 3. 3. 4. 17. 3. 17. 31. 9. 1. 12. 12. 5. 2. 13. 28. 12. 26. 23. 6. 21. 5. 18. 19. 1. 30. 13. 16. 30. 13. 27. 10. 24. 7. 21. 15. 15. 26. polje 1 polje 2 polje 3 polje 4 povpre~je polj 1–4 povpre~nene minimalne dnevne temperature padavine erozivnost padavin trend povpre~ja polj 1–4 – polinom {este stopnje Slika 246: Tedenske meritve spro{~anja fli{nih kamnin s strmih golih pobo~ij od 10. 2. 2005 do 26. 4. 2006 in izbrane vremenske razmere ( *meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), **meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 296 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 4 mm** 0,93 58,73 0,87 45,21 0,95 49,22 2008) 1, 2, 3 in vani} in mm* 0,69 43,72 0,65 33,65 0,70 36,63 kg/ha vi}, [te 15.960,17 14.883,41 773.937,22 16.203,47 842.580,20 1.005.490,75 2 5 1,60 1,49 1,62 povpre~je erozijskih polj kg/m 100,5 77,39 84,26 mm** 0,74 46,33 0,66 34,07 0,79 41,06 ove, Klop~i~a in Majesa mm* 0,55 34,49 0,49 25,36 0,59 30,57 ov{k o polje 4 etk kg/ha erozijsk 12.590,38 793.193,80 11.215,95 583.229,24 13.519,64 703.021,04 2 kg/m 1,26 79,32 1,12 58,32 1,35 70,30 *specifi~na masa fli{a (Mi{~e vedbam P a a mm** 1,33 71,83 1,14 59,12 1,37 71,05 a a mm* 0,99 53,47 0,85 44,01 1,02 52,88 a a o polje 3 kg/ha e; podobno na erozijsk 22.772,90 19.464,96 23.390,92 1.229.736,84 1.012.178,14 1.216.327,94 itv 2 a a kg/m 2,28 1,95 2,34 122,97 101,22 121,63 vpre~no na teden in skupaj; mm** 1,02 64,12 0,96 49,99 1,00 51,80 mm* 0,76 47,73 0,72 37,21 0,74 38,56 o polje 2 erozijsk kg/ha 17.424,75 16.458,84 855.859,50 17.053,87 886.801,41 2 1.097.759,03 kg/m 1,74 1,65 1,71 109,78 85,59 88,68 specifi~na masa fli{a (na{e mer** mm** 0,70 0,72 0,70 , 44,11 37,64 36,57 2 mm* 0,52 32,83 0,54 28,02 0,52 27,22 kg/m o polje 1 erozijsk kg/ha 11.986,81 755.168,98 12.393,88 644.481,99 12.039,42 626.049,86 2 kg/m 1,20 75,52 1,24 64,45 1,20 62,60 v 2008) je 2300 ite a a vi} ). 2005– 2006 2006 2006 2005– 2006 2006 2006 4. 2005– 4. 2005– 2006 2005– 2006 2005– 4. 2005– 4. 2005– 2 2. 2. 2. 2. 2. 2. 4. 2. 2. 4. 2. 2. 10. 26. 10. 26. 10. 8. 10. 8. 28. 26. 24. 23. 28. 26. 24. 23. obdobje mer kg/m k-Cvitanou v) v) v) v) v) v) mesece mesece mesece mesece mesece mesece Preglednica 95: Spro{~anje fli{nih kamnin in umikanje pobo~ja (po [tamb je 1712,04 vpre~no vpre~no vpre~no po na teden (15 skupaj (15 po na teden (12 skupaj (12 po na teden (12 skupaj (12 297 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 140 120 100 80 2 kg/m 60 40 20 0 15 mesecev 12 mesecev 12 mesecev (10. 2. 2005–26. 4. 2006) (10. 2. 2005–8. 2. 2006) (28. 4. 2005–26. 4. 2006) polje 1 polje 2 polje 3 polje 4 povpre~je Slika 247: Koli~ina spro{~enega gradiva po erozijskih poljih. 80 70 60 50 40 mm 30 20 10 0 15 mesecev 12 mesecev 12 mesecev (10. 2. 2005–26. 4. 2006) (10. 2. 2005–8. 2. 2006) (28. 4. 2005–26. 4. 2006) polje 1 polje 2 polje 3 polje 4 povpre~je Slika 248: Umikanje pobo~ij po erozijskih poljih ob specifi~ni masi fli{a 1712,04 kg/m2. 298 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 za »dva reda velikosti« ve~je od spro{~anja zaradi dène (vodne) erozije. Ugotavljajo tudi, da se ve~i-na erozijskih àri{~ pojavlja na pobo~jih s severno (osojno) ekspozicijo (Regüés, Guárdia in Gallart 2000, 173, 181–182), kjer je »… v zmrzovanje vklju~ena energija dvakrat ve~ja …« kot na jùnih pobo~jih. Poleg tega ve~ja vlànost severnih pobo~ij pove~a u~inkovitost zmrzovanja (Regüés, Guárdia in Gallart 2000, 185). Za pore~je Dragonje je Staut (2004, 119) ugotovil »… izrazito skoncentriranost erozijskih àri{~ na pobo~jih z vzhodno ekspozicijo …«. Jurak, Kanajet in Golijanin (1982, 205) pi{ejo, da so na strmih in golih fli{nih pobo~jih intenzivni erozijski procesi zaradi padavinske vode, saj na pobo~jih skorajda ni infiltracije in se vsa voda odmaka povr{insko. Da je dè pomemben dejavnik pri eroziji s strmih fli{nih pobo~ij, pi{e tudi Pavlovec (1977b, 402): »… Ob hudem dèju pada z obalnih sten toliko pe{~enjakovih kosov, da je hoja pod njimi nevarna …«. Razmerja med spro{~anjem gradiva in padavinami oziroma temperaturami predstavlja slika 246, ve~ o tem pa je zapisanega v poglavju 10.1.4 o korelacijah med spro{~anjem gradiva in vremenskimi vplivi. Preglednica 96: Umikanje strmih golih fli{nih pobo~ij v dalj{em ~asovnem obdobju, ob predpostavki, da so razmere tak{ne, kot so bile v ~asu meritev ( *specifi~na masa fli{a (Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk-Cvitanovi} 2008) je 2300 kg/m2, **specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). na podlagi povpre~ja meritev umikanje umikanje obdobje na erozijskih poljih 1, 2, 3 in 4 pobo~ij (m) * pobo~ij (m) ** (leta) 10. 2. 2005–8. 2. 2006 0,034 0,045 1 28. 4. 2005–26. 4. 2006 0,037 0,049 1 10. 2. 2005–8. 2. 2006 0,34 0,45 10 28. 4. 2005–26. 4. 2006 0,37 0,49 10 10. 2. 2005–8. 2. 2006 3,36 4,52 100 28. 4. 2005–26. 4. 2006 3,66 4,92 100 10. 2. 2005–8. 2. 2006 33,65 45,21 1000 28. 4. 2005–26. 4. 2006 36,63 49,22 1000 10. 2. 2005–8. 2. 2006 336,49 452,06 10.000 28. 4. 2005–26. 4. 2006 366,34 492,15 10.000 V preglednici 96 merjene vrednosti ekstrapoliramo na dalj{a ~asovna obdobja, pri ~emer so vrednosti za ve~ tiso~ let zgolj informativne, {e posebej, ~e je erozijsko àri{~e res nastalo v zgodovinski dobi. Realnej{a je ekstrapolacija na 10 oziroma 100 let, ki kaè na umikanje pobo~ij do 0,5 m (oziroma 0,35 m) ter do 5 m (oziroma 3,5 m). Meritve spro{~anja fli{a smo izvajali na pobo~ju, kjer so posamezne fli{ne sekvence debele od nekaj centimetrov pa do okrog 15 cm. V ~asu meritev je nastal odlom tudi v debelej{i, okrog 0,5 m debeli plasti pe{~enjaka, ki je stratigrafsko nad plastmi, kjer so bila na{a erozijska polja. Na tem mestu je do odloma pri{lo dvakrat, prvi~ v tednu med 17. in 24. 2. 2005, drugi~ pa v tednu med 7. in 13. 4. 2005. Prvi~ so mu verjetno botrovale nizke temperature, saj so vsak dan padle pod ledi{~e, v celem mesecu pa je bilo do 24.2.2005 kar 15 tak{nih dni. Drugemu odlomu so bile povod padavine z erozivnostjo 199,3MJ·mm·ha–1·h–1 (9. 4. 2005 so bile maksimalne 30-minutne padavine 11 mm, skupaj pa je padlo 66,6 mm padavin), ki so sproìle {e preostalo gradivo, ki se ni sproìlo ob prvem dogodku. Skupaj se je sproìlo 0,88 m3 oziroma 1857,82 kg gradiva, od tega je bilo 0,38 m3 oziroma 994,95 kg pe{~enjaka (prostorninska masa pe{~enjaka v kamnolomu Poljane-Pu~e vzhodno od Padne je po Mirti~evi in ostalih (1999, 81) 2640 kg/m3) in 0,5 m3 oziroma 862,87 kg laporja, ki se je sproìl, ker je zaradi odloma pe{~enjaka izgubil oporo. Razmerje v koli~ini spro{~enega gradiva med omenjenima odlomoma in na{imi celoletnimi meritvami je kar za faktor 7,6 v korist prvih (preglednica 97). 299 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 97: Primerjava koli~in spro{~enega gradiva med odlomom v debelej{i plasti pe{~enjaka in celoletnim povpre~jem erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 od 10. 2. 2005 do 8. 2. 2006 ( *povpre~je odloma pe{~enjaka z odlomno ploskvijo 1,51 m2 in laporja z odlomno ploskvijo 1,68 m2). povpre~je celoletnih meritev odlom pe{~enjaka in laporja na erozijskih poljih 1, 2, 3 in 4 (17.–24. 2. 2005 in 7.–13. 4. 2005) kg/m2 77,39 586,81* mm 45,21 275,00* razmerje (kg/m2) 1 0,13 razmerje (kg/m2) 7,58 1 razmerje (mm) 1 0,16 razmerje (mm) 6,08 1 Preglednica 98: [tevilo in delè tednov ter delè spro{~enega gradiva, ko se je sprostilo manj od dolo~enega deleà celoletnega gradiva – povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4. povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 spro{~eno gradivo 10. 2. 2005–8. 2. 2006 28. 4. 2005–26. 4. 2006 {tevilo tednov delè tednov (%) delè spro{~enega {tevilo tednov delè tednov (%) delè spro{~enega gradiva (%) gradiva (%) nadpovpre~na koli~ina spro{~enega gradiva 15 28,85 62,83 16 30,77 65,60 spro{~eno manj kot 0,01 % celoletnega gradiva 0 0,00 0,00 0 0,00 0,00 spro{~eno manj kot 0,1 % celoletnega gradiva 0 0,00 0,00 0 0,00 0,00 spro{~eno manj kot 0,5 % celoletnega gradiva 10 19,23 3,85 9 17,31 3,26 spro{~eno manj kot 1 % celoletnega gradiva 18 34,62 10,10 20 38,46 12,33 spro{~eno manj kot 2 % celoletnega gradiva 38 73,08 39,17 36 69,23 34,40 spro{~eno manj kot 3 % celoletnega gradiva 45 86,54 58,22 44 84,62 53,95 spro{~eno manj kot 4 % celoletnega gradiva 46 88,46 61,81 45 86,54 57,25 spro{~eno manj kot 5 % celoletnega gradiva 48 92,31 70,70 47 90,38 65,41 spro{~eno manj kot 10 % celoletnega gradiva 52 100,00 100,00 52 100,00 100,00 {tevilo tednov v ~asu meritev 52 52 Iz preglednice 98 vidimo, da ni bilo tednov, v katerih bi se sproìlo manj kot 0,1 % celoletnega gradiva, v slabi petini tednov pa se je sproìlo manj kot 0,5 % celoletnega gradiva (skupaj se je sproìlo le 300 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 20052. ZORN, 24.A TIJ MA Slika 249: Prvi odlom v debelej{i plasti pe{~enjaka v tednu med 17. in 24. 2. 2005. Nad odlomljenim pe{~enjakom je del pe{~enjakove plasti, ki se je odlomila dva meseca pozneje. dobre 3 % gradiva). V dobri tretjini tednov se je sproìlo manj kot 1 % celoletnega gradiva (skupaj se je sproìla dobra petina gradiva), v slabih treh ~etrtinah tednov se je sproìlo manj kot 2 % celoletnega gradiva (skupaj se je sproìla dobra tretjina gradiva). Ve~ kot 5 % celoletnega gradiva se je sproìlo le v {tirih oziroma petih tednih, v nobenem od njih pa ni bilo sproènega ve~ kot 10 % celoletnega gradiva. Delè premaknjenega gradiva je bil nadpovpre~en (spro{~enega je bilo okrog dve tretjini gradiva) v priblìno tretjini tednov. Za napovedovanje pojavov smo izmerjene koli~ine spro{~enega gradiva razdelili v razrede z rali~- nimi razponi (preglednici 100 in 101), s ~imer smo lahko izdelali grafikone (slike 250–253), ki prikazujejo razmerje med jakostjo in pogostnostjo pojavov. S pomo~jo preglednic 100 in 101 (v oklepaju so podatki preglednice 101) lahko napovemo, da v enem letu pri~akujemo 12 (10) tednov z do 0,5 kg/m2 in 26 (25) tednov z do 1 kg/m2 ujetega gradiva na teden. Napovemo lahko tudi, da se bo v 12 tednih ujelo od 1 do 2 kg/m2 gradiva in v osmih (sedmih) tednih od 2 do 3 kg/m2, pri~akujmo pa lahko tudi tedne (od enega do treh) s kar med 6 in 7 kg/m2 spro{~enega gradiva. Poleg tega preglednici predstavljata {e delè teh tednov v letu, skupno izmerjeno koli~ino gradiva po razredih in delè te koli~ine glede na celoletno ujeto gradivo. Medtem ko pri manj{ih razpo-nih na slikah ni mogo~e zaznati dolo~enega reda v pojavljanju tednov z dolo~eno koli~ino spro{~enega gradiva, si pri razponu 1 kg/m2 lahko zlahka predstavljamo krivuljo nazadovanja {tevila tednov z na-ra{~anjem koli~ine gradiva. Zmanj{evanje prikazane koli~ine gradiva poteka do dolo~enega praga, ki ga predstavljajo posamezni ve~ji dogodki. 301 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 100: Povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 – {tevilo tednov od 10. 2. 2005 do 8. 2. 2006 s spro{~anjem gradiva po razredih v razponu 0,1, 0,2, 0,5 in 1 kg/m2 (~e razred manjka, je vrednost razredu 0). razpon 0,1 kg/m2 0,1–0,2 0,2–0,3 0,3–0,4 0,4–0,5 0,5–0,6 0,6–0,7 0,7–0,8 0,8–0,9 0,9–1 1–1,1 1,1–1,2 1,2–1,3 {tevilo tednov 1 5 4 2 2 2 4 4 2 2 1 3 delè tednov (%) 1,92 9,62 7,69 3,85 3,85 3,85 7,69 7,69 3,85 3,85 1,92 5,77 skupna izmerjena koli~ina gradiva 0,19 1,40 1,39 0,91 1,13 1,27 3,08 3,46 1,84 2,10 1,20 3,84 v razredu (kg/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 0,25 1,81 1,79 1,18 1,46 1,65 3,98 4,47 2,38 2,71 1,55 4,96 gradiva v razredu na leto (%) razpon 0,2 kg/m2 0–0,2 0,2–0,4 0,4–0,6 0,6–0,8 0,8–1 1–1,2 1,2–1,4 1,4–1,6 2–2,2 2,2–2,4 2,6–2,8 3,2–3,4 {tevilo tednov 1 9 4 6 6 3 6 3 5 2 1 1 delè tednov (%) 1,92 17,31 7,69 11,54 11,54 5,77 11,54 5,77 9,62 3,85 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 0,19 2,79 2,04 4,35 5,30 3,30 7,89 4,45 10,21 4,53 2,78 3,40 v razredu (kg/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 0,25 3,61 2,64 5,62 6,85 4,26 10,20 5,75 13,19 5,86 3,59 4,39 gradiva v razredu na leto (%) razpon 0,5 kg/m2 0–0,5 0,5–1 1–1,5 1,5–2 2–2,5 2,5–3 3–3,5 4,5–5 5,5–6 6,5–7 {tevilo tednov 12 14 11 1 7 1 2 1 2 1 delè tednov (%) 23,08 26,92 21,15 1,92 13,46 1,92 3,85 1,92 3,85 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 3,89 10,78 14,09 1,55 14,74 2,78 6,88 4,66 11,50 6,52 v razredu (kg/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 5,03 13,93 18,21 2,00 19,05 3,59 8,89 6,02 14,86 8,42 gradiva v razredu na leto (%) razpon 1 kg/m2 0–1 1–2 2–3 3–4 4–5 5–6 6–7 {tevilo tednov 26 12 8 2 1 2 1 delè tednov (%) 50,00 23,08 15,38 3,85 1,92 3,85 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 14,67 15,64 17,52 6,88 4,66 11,50 6,52 v razredu (kg/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 18,96 20,21 22,64 8,89 6,02 14,86 8,42 gradiva v razredu na leto (%) 302 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 1,3–1,4 1,4–1,5 1,5–1,6 2–2,1 2,2–2,3 2,3–2,4 2,7–2,8 3,3–3,4 3,4–3,5 4,6–4,7 5,5–5,6 5,9–6 6,5–6,6 3 2 1 5 1 1 1 1 1 1 1 1 1 5,77 3,85 1,92 9,62 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 4,06 2,90 1,55 10,21 2,22 2,31 2,78 3,40 3,48 4,66 5,58 5,92 6,52 5,24 3,75 2,00 13,19 2,87 2,99 3,59 4,39 4,50 6,02 7,22 7,65 8,42 3,4–3,6 4,6–4,8 5,4–5,6 5,8–6 6,4–6,6 1 1 1 1 1 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 3,48 4,66 5,58 5,92 6,52 4,50 6,02 7,22 7,65 8,42 303 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 101: Povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 – {tevilo tednov od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 s spro{~anjem gradiva po razredih v razponu 0,1, 0,2, 0,5 in 1 kg/m2 (~e razred manjka, je vrednost razredu 0). razpon 0,1 kg/m2 0,1–0,2 0,2–0,3 0,3–0,4 0,4–0,5 0,5–0,6 0,6–0,7 0,7–0,8 0,8–0,9 0,9–1 1–1,1 1,1–1,2 1,2–1,3 {tevilo tednov 1 5 2 2 2 1 6 4 2 2 1 4 delè tednov (%) 0,02 0,10 0,04 0,04 0,04 0,02 0,12 0,08 0,04 0,04 0,02 0,08 skupna izmerjena koli~ina gradiva 0,19 1,40 0,74 0,91 1,13 0,63 4,56 3,46 1,84 2,10 1,13 5,08 v razredu (kg/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 0,23 1,67 0,88 1,08 1,34 0,75 5,41 4,11 2,18 2,49 1,35 6,03 gradiva v razredu na leto (%) razpon 0,2 kg/m2 0–0,2 0,2–0,4 0,4–0,6 0,6–0,8 0,8–1 1–1,2 1,2–1,4 1,4–1,6 1,6–1,8 1,8–2 2–2,2 2,2–2,4 {tevilo tednov 1 7 4 7 6 3 5 3 1 1 4 1 delè tednov (%) 1,92 13,46 7,69 13,46 11,54 5,77 9,62 5,77 1,92 1,92 7,69 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 0,19 2,14 2,04 5,19 5,30 3,24 6,44 4,45 1,73 1,82 8,17 2,31 v razredu (kg/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 0,23 2,54 2,42 6,16 6,29 3,84 7,64 5,28 2,05 2,16 9,70 2,75 gradiva v razredu na leto (%) razpon 0,5 kg/m2 0–0,5 0,5–1 1–1,5 1,5–2 2–2,5 2,5–3 3–3,5 4,5–5 5,5–6 6–6,5 6,5–7 {tevilo tednov 10 15 10 3 6 1 2 1 1 2 1 delè tednov (%) 19,23 28,85 19,23 5,77 11,54 1,92 3,85 1,92 1,92 3,85 1,92 skupna izmerjena koli~ina gradiva 3,24 11,62 12,57 5,09 12,93 2,78 6,88 4,66 5,58 12,38 6,52 v razredu (kg/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 3,85 13,79 14,92 6,04 15,34 3,30 8,16 5,53 6,63 14,70 7,73 gradiva v razredu na leto (%) razpon 1 kg/m2 0–1 1–2 2–3 3–4 4–5 5–6 6–7 {tevilo tednov 25 13 7 2 1 1 3 delè tednov (%) 48,08 25,00 13,46 3,85 1,92 1,92 5,77 skupna izmerjena koli~ina gradiva 14,86 17,67 15,71 6,88 4,66 5,58 18,90 v razredu (kg/m2) delè skupne izmerjene koli~ine 17,64 20,97 18,64 8,16 5,53 6,63 22,43 gradiva v razredu na leto (%) 304 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 1,3–1,4 1,4–1,5 1,5–1,6 1,7–1,8 1,8–1,9 2–2,1 2,3–2,4 2,4–2,5 2,7–2,8 3,3–3,4 3,4–3,5 4,6–4,7 5,5–5,6 6,1–6,2 6,2–6,3 6,5–6,6 1 2 1 1 1 4 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0,02 0,04 0,02 0,02 0,02 0,08 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 1,36 2,90 1,55 1,73 1,82 8,17 2,31 2,44 2,78 3,40 3,48 4,66 5,58 6,11 6,28 6,52 1,61 3,45 1,83 2,05 2,16 9,70 2,75 2,89 3,30 4,03 4,13 5,53 6,63 7,25 7,45 7,73 2,4–2,6 2,6–2,8 3,2–3,4 3,4–3,6 4,6–4,8 5,4–5,6 6–6,2 6,2–6,4 6,4–6,6 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 2,44 2,78 3,40 3,48 4,66 5,58 6,11 6,28 6,52 2,89 3,30 4,03 4,13 5,53 6,63 7,25 7,45 7,73 305 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 7 6 5 v 4 vilo tedno 3 {te 2 1 0 – – – – – – 0–0,1 – – 1 1,1 – – – – 2 2,1 – – – 3 3,1 – – – – 4 4,1 – – – – 5 5,1 – – – – 6 6,1 – – 0,2–0,3 0,4–0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6–2,7 2,8 2,9 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 3,8 3,9 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 4,8 4,9 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 5,7 5,8 5,9 6,2 6,3 6,4 6,5 gradivo po razredih (kg/m ) 2 Slika 250: Povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 – {tevilo tednov od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 s spro{~anjem gradiva po razredih v razponu 0,1 kg/m2. 8 7 6 v 5 4 vilo tedno {te 3 2 1 0 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – 0 0,2 0,8 1 1 1,2 1,8 2 2 2,2 2,8 3 3 3,2 3,8 4 4 4,2 4,8 5 5 5,2 5,8 6 6 6,2 0,2 0,4 0,4 0,6 0,6 0,8 1,2 1,4 1,4 1,6 1,6 1,8 2,2 2,4 2,4 2,6 2,6 2,8 3,2 3,4 3,4 3,6 3,6 3,8 4,2 4,4 4,4 4,6 4,6 4,8 5,2 5,4 5,4 5,6 5,6 5,8 6,2 6,4 6,4 6,6 gradivo po razredih (kg/m ) 2 Slika 251: Povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 – {tevilo tednov od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 s spro{~anjem gradiva po razredih v razponu 0,2 kg/m2. 306 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 16 14 12 10 v 8 vilo tedno {te 6 4 2 0 0–0,5 0,5–1 1 1,5 – 1,5 2 – 2 2,5 – 2,5 3 – 3 3,5 – 3,5 4 – 4 4,5 – 4,5 5 – 5 5,5 – 5,5 6 – 6–6,5 6,5 7 – gradivo po razredih (kg/m ) 2 Slika 252: Povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 – {tevilo tednov od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 s spro{~anjem gradiva po razredih v razponu 0,5 kg/m2. 30 25 20 v 15 vilo tedno {te 10 5 0 0–1 1 2 – 2 3 – 3 4 – 4 5 – 5 6 – 6–7 gradivo po razredih (kg/m ) 2 Slika 253: Povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 – {tevilo tednov od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 s spro{~anjem gradiva po razredih v razponu 1 kg/m2. 307 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 10.1.3 MERITVE PO MESECIH IN LETNIH ^ASIH Da bi ugotovili splo{nej{e zakonitosti v spro{~anju gradiva s strmih golih pobo~ij prek leta, smo meritve zdruìli po mesecih in letnih ~asih. Najve~ gradiva se je sprostilo v zimskih mesecih in spomladi, s sekundarnim vi{kom avgusta (preglednica 102, slika 254). Avgust je bil mesec z najve~jo erozivnostjo padavin, a je po koli~ini spro{~enega gradiva za primarnim vi{kom v januarju. Izstopajo~ januar gre pripisati {tevilnim prehodom iz pozitivnih v negativne temperature, kar je povzro~ilo veliko spro{~anje gradiva. Podobno velja za ostale zimske mesece. Med posameznimi erozijskimi polji beleìmo podobne tènje v spro{~anju gradiva, zlasti s fe-bruarsko in decembrsko vrednostjo izstopa le erozijsko polje 3. Visoka februarska vrednost je posledica obilnega odloma pe{~enjaka, ki je v tednu med 15. 2. 2006 in 23. 2. 2006 poru{il pregrado erozijskega polja 3. Sprostilo se je skoraj 49 kg gradiva (19,81 kg/m2). Prav tako je visoka decembrska vrednost posledica podobno zajetnega odloma pe{~enjaka (dobrih 48 kg oziroma 19,49 kg/m2) v tednu med 1. 12. 2005 in 7. 12. 2005, ki pa ga je pregrada zdràla. Slika 255 prikazuje, kak{ne so lahko razlike v koli~ini spro{~enega gradiva v istih mesecih razli~- nih let. Najve~je odstopanje na erozijskem polju 3 je v februarju, kar je posledica odloma pe{~enjaka februarja 2006. Praviloma je bilo na vseh erozijskih poljih spro{~anje februarja in marca 2006 ve~je glede na predhodno leto, kar je povezano z nìjimi temperaturnimi razmerami ter ve~ prehodi iz pozitivnih v negativne temperature in obratno. Ve~ja koli~ina spro{~enega gradiva v aprilu 2005 glede na april 2006 pa je posledica bolj erozivnih padavin. V tednu med 7. 4. 2005 in 13. 4. 2005 je bila njihova erozivnost skoraj 200 MJ · mm · ha–1 · h–1 oziroma v celem mesecu skoraj 290 MJ · mm · ha–1 · h–1, aprila 2006 pa je bila le slabih 10 MJ · mm · ha–1 · h–1. Razlike med meseci razli~nih let smo zavestno zabrisali, saj preglednica 102 in slika 254 po mesecih prikazujeta povpre~je obeh vrednosti. 6 5 4 2 3 vpre~no kg/m /teden 2 po 1 0 jan. feb.* mar.* april* maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. polje 1 polje 2 polje 3 polje 4 povpre~je trend povpre~ja – polinom pete stopnje trend povpre~ja – kvadratna funkcija Slika 254: Spro{~anje fli{nih kamnin po mesecih (*povpre~je dvoletnih meritev). 308 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 102: Spro{~anje fli{nih kamnin na erozijskih poljih 1, 2, 3 in 4 po mesecih ( *povpre~je dvoletnih meritev, razen polja 3, ki je februarja 2006 nehalo delovati; **specifi~na masa fli{a (Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk-Cvitanovi} 2008) je 2300 kg/m2; ***specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). erozijsko polje 1 mesec obdobje meritev povpre~no skupaj povpre~no skupaj povpre~no skupaj povpre~no skupaj na teden mese~no na teden mese~no na teden mese~no na teden mese~no kg/m2 kg/m2 kg/ha kg/ha mm/teden** mm/mesec** mm/teden*** mm/mesec*** januar 30. 12. 2005– 2,35 11,76 23.519,11 117.595,57 1,02 5,11 1,37 6,87 2. 2. 2006 februar* 10. 2. 2005– 0,89 3,12 8902,26 31.157,89 0,39 1,35 0,52 1,82 3. 3. 2005; 2. 2. 2006– 1. 3. 2006 marec* 3. 3. 2005– 1,04 4,14 10.358,73 41.434,90 0,45 1,80 0,61 2,42 31. 3. 2005; 1. 3. 2006– 30. 3. 2006 april* 31. 3. 2005– 1,36 5,44 13.603,19 54.412,74 0,59 2,37 0,79 3,18 28. 4. 2005; 30. 3. 2006– 26. 4. 2006 maj 28. 4. 2005– 1,30 6,51 13.011,63 65.058,17 0,57 2,83 0,76 3,80 2. 2. 2005 junij 2. 6. 2005– 0,59 2,35 5883,66 23.534,63 0,26 1,02 0,34 1,37 30. 6. 2005 julij 30. 6. 2005– 0,91 3,66 9148,20 36.592,80 0,40 1,59 0,53 2,14 28. 7. 2005 avgust 28. 7. 2005– 2,76 13,82 27.642,11 138.210,53 1,20 6,01 1,61 8,07 1. 9. 2005 september 1. 9. 2005 0,65 2,62 6549,86 26.199,45 0,28 1,14 0,38 1,53 30. 9. 2005 oktober 30. 9. 2005– 0,81 4,04 8073,13 40.365,65 0,35 1,76 0,47 2,36 3. 11. 2005 november 3. 11. 2005– 0,68 2,72 6797,78 27.191,14 0,30 1,18 0,40 1,59 1. 12. 2005 december 1. 12. 2005– 0,66 2,64 6602,49 26.409,97 0,29 1,15 0,39 1,54 30. 12. 2005 309 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn erozijsko polje 2 mesec obdobje meritev povpre~no skupaj povpre~no skupaj povpre~no skupaj povpre~no skupaj na teden mese~no na teden mese~no na teden mese~no na teden mese~no kg/m2 kg/m2 kg/ha kg/ha mm/teden** mm/mesec** mm/teden*** mm/mesec*** januar 30. 12. 2005– 3,27 16,36 32.717,43 163.587,13 1,42 7,11 1,91 9,56 2. 2. 2006 februar* 10. 2. 2005– 1,67 5,83 16.651,15 58.279,04 0,72 2,53 0,97 3,40 3. 3. 2005; 2. 2. 2006– 1. 3. 2006 marec* 3. 3. 2005– 2,47 9,86 24.662,48 98.649,92 1,07 4,29 1,44 5,76 31. 3. 2005; 1. 3. 2006– 30. 3. 2006 april* 31. 3. 2005– 2,35 9,38 23.456,14 93.824,57 1,02 4,08 1,37 5,48 28. 4. 2005; 30. 3. 2006– 26. 4. 2006 maj 28. 4. 2005– 2,07 10,37 20.740,19 103.700,94 0,90 4,51 1,21 6,06 2. 2. 2005 junij 2. 6. 2005– 0,53 2,14 5345,37 21.381,48 0,23 0,93 0,31 1,25 30. 6. 2005 julij 30. 6. 2005– 0,36 1,45 3626,37 14.505,49 0,16 0,63 0,21 0,85 28. 7. 2005 avgust 28. 7. 2005– 1,87 9,35 18.697,80 93.489,01 0,81 4,06 1,09 5,46 1. 9. 2005 september 1. 9. 2005 0,82 3,27 8185,83 32.743,33 0,36 1,42 0,48 1,91 30. 9. 2005 oktober 30. 9. 2005– 0,58 2,88 5762,17 28.810,83 0,25 1,25 0,34 1,68 3. 11. 2005 november 3. 11. 2005– 1,11 4,44 11.111,66 44.446,62 0,48 1,93 0,65 2,60 1. 12. 2005 december 1. 12. 2005– 2,34 9,36 23.396,78 93.587,13 1,02 4,07 1,37 5,47 30. 12. 2005 310 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 erozijsko polje 3 mesec obdobje meritev povpre~no skupaj povpre~no skupaj povpre~no skupaj povpre~no skupaj na teden mese~no na teden mese~no na teden mese~no na teden mese~no kg/m2 kg/m2 kg/ha kg/ha mm/teden** mm/mesec** mm/teden*** mm/mesec*** januar 30. 12. 2005– 3,53 17,63 35.258,30 176.291,50 1,53 7,66 2,06 10,30 2. 2. 2006 februar* 10. 2. 2005– 5,17 15,50 51.682,19 155.046,56 2,25 6,74 3,02 9,06 3. 3. 2005; 2. 2. 2006– 1. 3. 2006 marec 3. 3. 2005– 1,34 5,36 13.394,74 53.578,95 0,58 2,33 0,78 3,1 31. 3. 2005 april 31. 3. 2005– 3,27 13,06 32.658,91 130.635,63 1,42 5,68 1,91 7,63 28. 4. 2005 maj 28. 4. 2005– 1,74 8,69 17.384,62 86.923,08 0,76 3,78 1,02 5,08 2. 2. 2005 junij 2. 6. 2005– 0,58 2,31 5776,32 23.105,26 0,25 1,00 0,34 1,35 30. 6. 2005 julij 30. 6. 2005– 0,85 3,39 8483,81 33.935,22 0,37 1,48 0,50 1,98 28. 7. 2005 avgust 28. 7. 2005– 1,69 8,44 16.889,07 84.445,34 0,73 3,67 0,99 4,93 1. 9. 2005 september 1. 9. 2005 1,26 5,05 12.631,58 50.526,32 0,55 2,20 0,74 2,95 30. 9. 2005 oktober 30. 9. 2005– 0,45 2,23 4459,11 22.295,55 0,19 0,97 0,26 1,30 3. 11. 2005 november 3. 11. 2005– 0,65 2,60 6502,02 26.008,10 0,28 1,13 0,38 1,52 1. 12. 2005 december 1. 12. 2005– 5,80 23,19 57.974,70 231.898,79 2,52 10,08 3,39 13,55 30. 12. 2005 311 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn erozijsko polje 4 mesec obdobje meritev povpre~no skupaj povpre~no skupaj povpre~no skupaj povpre~no skupaj na teden mese~no na teden mese~no na teden mese~no na teden mese~no kg/m2 kg/m2 kg/ha kg/ha mm/teden** mm/mesec** mm/teden*** mm/mesec*** januar 30. 12. 2005– 3,67 18,33 36.656,04 183.280,18 1,59 7,97 2,14 10,71 2. 2. 2006 februar* 10. 2. 2005– 1,50 5,25 15.013,45 52.547,07 0,65 2,28 0,88 3,07 3. 3. 2005; 2. 2. 2006– 1. 3. 2006 marec* 3. 3. 2005– 1,57 6,30 15.749,45 62.997,79 0,68 2,74 0,92 3,68 31. 3. 2005; 1. 3. 2006– 30. 3. 2006 april* 31. 3. 2005– 1,13 4,50 11.250,83 45.003,32 0,49 1,96 0,66 2,63 28. 4. 2005; 30. 3. 2006– 26. 4. 2006 maj 28. 4. 2005– 1,29 6,44 12.877,96 64.389,81 0,56 2,80 0,75 3,76 2. 2. 2005 junij 2. 6. 2005– 0,54 2,15 5363,79 21.455,15 0,23 0,93 0,31 1,25 30. 6. 2005 julij 30. 6. 2005– 0,87 3,46 8661,68 34.646,73 0,38 1,51 0,51 2,02 28. 7. 2005 avgust 28. 7. 2005– 1,27 6,36 12.712,74 63.563,68 0,55 2,76 0,74 3,71 1. 9. 2005 september 1. 9. 2005– 0,57 2,27 5672,76 22.691,03 0,25 0,99 0,33 1,33 30. 9. 2005 oktober 30. 9. 2005– 0,41 2,06 4122,70 20.613,51 0,18 0,90 0,24 1,20 3. 11. 2005 november 3. 11. 2005– 0,64 2,54 6362,13 25.448,50 0,28 1,11 0,37 1,49 1. 12. 2005 december 1. 12. 2005– 0,90 3,60 9002,21 36.008,86 0,39 1,57 0,53 2,10 30. 12. 2005 312 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 mesec obdobje meritev povpre~no skupaj povpre~no skupaj povpre~no skupaj povpre~no skupaj na teden mese~no na teden mese~no na teden mese~no na teden mese~no kg/m2 kg/m2 kg/ha kg/ha mm/teden** mm/mesec** mm/teden*** mm/mesec*** januar 30. 12. 2005– 3,20 16,02 32.037,72 160.188,59 1,39 6,96 1,87 9,36 2. 2. 2006 februar* 10. 2. 2005– 2,17 7,58 21.660,31 75.811,09 0,94 3,30 1,27 4,43 3. 3. 2005; 2. 2. 2006– 1. 3. 2006 marec* 3. 3. 2005– 1,77 7,07 17.665,33 70.661,30 0,77 3,07 1,03 4,13 31. 3. 2005; 1. 3. 2006– 30. 3. 2006 april* 31. 3. 2005– 1,70 6,82 17.038,98 68.155,93 0,74 2,96 1,00 3,98 28. 4. 2005; 30. 3. 2006– 26. 4. 2006 maj 28. 4. 2005– 1,60 8,00 16.003,60 80.018,00 0,70 3,48 0,93 4,67 2. 2. 2005 junij 2. 6. 2005– 0,56 2,24 5592,28 22.369,13 0,24 0,97 0,33 1,31 30. 6. 2005 julij 30. 6. 2005– 0,75 2,99 7480,02 29.920,06 0,33 1,30 0,44 1,75 28. 7. 2005 avgust 28. 7. 2005– 1,90 9,49 18.985,43 94.927,14 0,83 4,13 1,11 5,54 1. 9. 2005 september 1. 9. 2005– 0,83 3,30 8260,01 33.040,03 0,36 1,44 0,48 1,93 30. 9. 2005 oktober 30. 9. 2005– 0,56 2,80 5604,28 28.021,39 0,24 1,22 0,33 1,64 3. 11. 2005 november 3. 11. 2005– 0,77 3,08 7693,40 30.773,59 0,33 1,34 0,45 1,80 1. 12. 2005 december 1. 12. 2005– 2,42 9,70 24.244,05 96.976,19 1,05 4,22 1,42 5,66 30. 12. 2005 313 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 10 9 8 7 6 2 5 4 vpre~no kg/m /teden po 3 2 1 0 polje 1 polje 2 polje 3 polje 4 februar 2005 februar 2006 marec 2005 marec 2006 april 2005 april 2006 Slika 255: Meritve spro{~anja fli{nih kamnin februarja 2005 in 2006, marca 2005 in 2006 ter aprila 2005 in 2006. 2,5 2 1,5 2 1 vpre~no kg/m /teden po 0,5 0 zima pomlad poletje jesen polje 1 polje 2 polje 3 polje 4 povpre~je trend povpre~ja – kvadratna funkcija trend povpre~ja – linearna funkcija Slika 256: Spro{~anje fli{nih kamnin glede na letni ~as. 314 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 e; 4 9 itv mm*** 1,83 23,75 0,97 12,59 0,71 9,2 0,66 8,64 2005 1, 2, 3 in 1,36 0,72 9,37 0,53 6,91 0,49 6,43 12. mm** 17,68 99 kg/ha 31.271,92 406.534, 16.585,19 215.607,49 12.234,16 159.044,02 11.379,07 147.927,89 2 3,13 40,65 1,66 21,56 1,22 15,90 1,14 14,79 2005, od 21. povpre~je erozijskih polj kg/m 3. mm*** 1,82 23,72 0,69 8,95 0,54 7,00 0,31 3,97 mm** 1,36 17,65 0,51 6,66 0,40 5,21 0,23 2,96 o polje 4 specifi~na masa fli{a (na{e mer 2005 do 24. *** kg/ha 9221,74 5230,09 2. , erozijsk 31.235,37 11.784,82 67.991,14 2 406.059,80 153.202,66 119.882,61 2 kg/m kg/m 3,12 40,61 1,18 15,32 0,92 11,99 0,52 6,80 *od 24. mm*** 2,34* 30,42* 1,14 14,77 0,75 9,71 1,24 16,14 mm** 2,24 20,14 0,85 10,99 0,56 7,23 0,92 12,02 o polje 3 vi} 2008) je 2300 erozijsk kg/ha 40.063,84* 19.448,46 12.792,90 21.258,49 ). 520.829,96* 252.829,96 166.307,69 276.360,32 2 2 4 glede na letni ~as ( kg/m 4,01* 1,94 1,28 2,13 kg/m 52,08* 25,28 16,63 27,64 uk-Cvitano mm*** 1,92 24,98 1,28 16,69 0,66 8,52 0,67 8,75 1, 2, 3 in mm** 1,43 18,59 0,96 12,43 0,49 6,34 0,50 6,51 o polje 2 erozijsk kg/ha 32.893,07 21.984,97 11.223,28 11.520,35 vani} in [tamb 427.609,89 285.804,55 145.902,67 149.764,52 2 kg/m 3,29 42,76 2,20 28,58 1,12 14,59 1,15 14,98 vi}, [te mm*** 0,98 12,76 0,77 9,96 0,92 11,92 0,44 5,70 mm** 0,73 9,50 0,57 7,42 0,68 8,87 0,33 4,24 o polje 1 kg/ha ove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 erozijsk 7507,35 16.809,72 218.526,32 13.122,52 170.592,80 15.698,70 204.083,10 97.595,57 2 ov{k kg/m 1,68 21,85 1,31 17,06 1,57 20,41 0,75 9,76 etk specifi~na masa fli{a (Mi{~e** vpre~no letnem ~asu vpre~no letnem ~asu vpre~no letnem ~asu vpre~no letnem ~asu po na teden skupaj v po na teden skupaj v po na teden skupaj v po na teden skupaj v vedbam P 2006, vite 2005– 2006 2005– 2005 2005– 2005 2005– 2005 2. 12. 3. 3. 6. 6. 9. 9. 12. obdobje mer 21. 23. 24. 23. 23. 22. 22. 21. Preglednica 103: Spro{~anje fli{nih kamnin na erozijskih poljih do 23. podobno na letni ~as zima pomlad poletje jesen 315 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Podatki po letnih ~asih (preglednica 103, slika 256) prikazujejo tènjo nazadovanja spro{~anja gradiva od zime proti jeseni. Spro{~anje je najintenzivnej{e pozimi, spomladi sledi zmanj{anje za skoraj polovico in nato skoraj enaka koli~ina spro{~enega gradiva poleti in jeseni. To kaè na tesno povezanost spro{~anja gradiva s hladnim delom leta. Manj{e spro{~anje gradiva poleti in jeseni je povezano zlasti z manj{o intenzivnostjo preperevanja, ki povzro~a spro{~anje manj{ih koli~in gradiva. Ker je na razpolago manj preperelega gradiva, tudi intenzivnej{e padavine ne sproìjo toliko gradiva kot zmrzalno preperevanje pozimi. 10.1.4 KORELACIJE MED SPRO[^ANJEM FLI[NIH KAMNIN IN VREMENSKIMI VPLIVI S pomo~jo Pearsonovega koeficienta korelacije (r) smo iskali linearne povezave med spro{~anjem gradiva in posameznimi vremenskimi parametri, izra~unali pa smo tudi koeficient multiple linearne korelacije (R) med spro{~anjem gradiva in vsemi uporabljenimi vremenskimi parametri skupaj (preglednica 104). Iz slednjega smo izra~unali {e determinacijski koeficient multiple linearne korelacije (R2). Za na{e spremenljivke je delè pojasnjene variance za povpre~je erozijskih polj na merilni dan med 0,7697 (n = 63; p < 0,0000; uporabili smo 15 vremenskih parametrov, brez podatka o erozivnosti padavin, ki zaradi praga v izra~unu zmanj{a {tevilo upo{tevanih meritev) oziroma 76,97 % in 0,7982 (n = 42; p < 0,0586; uporabili smo 16 vremenskih parametrov, vklju~no erozivnost padavin) oziroma 79,82 %. Preglednica 104: Multipla korelacija med spro{~anjem gradiva in vremenskimi vplivi od 10. 2. 2005 do 26. 4. 2006. erozijsko {tevilo vremenskih multipli korelacijski multipli determinacijski polje spremenljivk koeficient (R) koeficient (R2) p-vrednost {tevilo meritev 1 na merilni dan 15 0,8951 0,8012 < 0,00000 63 na merilni dan 16 0,9578 0,9174 < 0,00000 42 korekcija meritev na ~etrtek 15 0,8791 0,7729 < 0,00000 63 korekcija meritev na ~etrtek 16 0,9400 0,8836 < 0,00000 42 2 na merilni dan 15 0,8477 0,7186 < 0,00000 63 na merilni dan 16 0,8812 0,7765 < 0,00005 42 korekcija meritev na ~etrtek 15 0,8631 0,7449 < 0,00000 63 korekcija meritev na ~etrtek 16 0,8922 0,7960 < 0,00002 42 3 na merilni dan 15 0,7464 0,5570 < 0,00148 54 na merilni dan 16 0,7704 0,5935 < 0,08129 37 korekcija meritev na ~etrtek 15 0,7508 0,5638 < 0,00118 54 korekcija meritev na ~etrtek 16 0,7938 0,6302 < 0,04260 37 4 na merilni dan 15 0,8467 0,7169 < 0,00000 63 na merilni dan 16 0,8890 0,7903 < 0,00003 42 korekcija meritev na ~etrtek 15 0,8430 0,7107 < 0,00000 63 korekcija meritev na ~etrtek 16 0,8869 0,7865 < 0,00003 42 povpre~je na merilni dan 15 0,8773 0,7697 < 0,00000 63 na merilni dan 16 0,8934 0,7982 < 0,00002 42 korekcija meritev na ~etrtek 15 0,8788 0,7723 < 0,00000 63 korekcija meritev na ~etrtek 16 0,9038 0,8169 < 0,00001 42 316 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 105: Korelacije med spro{~anjem fli{nih kamnin in temperaturnimi razmerami v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 10. 2. 2005 do 26. 4. 2006 – povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 ( *prilagoditev temperaturnih razmer v Kopru po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (2006) na temperaturne razmere v dolinah v zaledju (po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2), **prera~un, kot da bi bile vse meritve opravljene na dolo~en merilni dan v tednu (~etrtek)). na merilni dan korekcija meritev na ~etrtek** korelacija med spro{~anjem gradiva in … Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test koeficient koeficient (r2) n = 63 koeficient koeficient (r2) n = 63 korelacije (r) korelacije (r) maksimalno dnevno temperaturo –0,2932 0,0860 –2,3955 –0,3148 0,0991 –2,5903 povpre~no maksimalno dnevno –0,3468 0,1203 –2,8878 –0,3568 0,1273 –2,9827 temperaturo minimalno dnevno temperaturo –0,3286 0,1080 –2,7172 –0,3544 0,1256 –2,9605 povpre~no minimalno dnevno –0,3093 0,0957 –2,5405 –0,3380 0,1143 –2,8052 temperaturo {tevilom dni z negativnimi 0,2463 0,0607 1,9846 0,2811 0,0790 2,2873 temperaturami *korigiranimi povpre~nimi minimalnimi dnevnimi –0,3093 0,0957 –2,5405 –0,3380 0,1143 –2,8052 temperaturami *korigiranim {tevilom dni 0,2517 0,0633 2,0308 0,2761 0,0763 2,2440 z negativnimi temperaturami Temperaturni parametri (preglednica 105) kaèjo ve~inoma majhno negativno statisti~no povezanost s spro{~anjem gradiva. Tako majhna statisti~na povezanost nas je deloma presenetila, saj so nizke temperature v hladnem delu leta povzro~ile veliko spro{~anje. Domnevali smo, da bodo statisti~ne povezave med nizkimi temperaturami in spro{~anjem gradiva v hladnem delu leta (preglednica 106) vi{je, a se je izkazalo, da statisti~nih povezav skorajda ni. Podobno lahko trdimo tudi za statisti~ne povezave med padavinskimi parametri (preglednica 107) in spro{~anjem gradiva, ki izkazujejo le majhno pozitivno statisti~no povezanost, medtem ko smo na terenu opazovali, da mo~ne padavine sprostijo veliko gradiva. Izstopa le parameter koli~ine padavin, ki kaè srednjo pozitivno statisti~no povezanost. To je do neke mere presene~enje, saj na splo{no velja, da je za erozijo od koli~ine padavin pomembnej{a njihova intenzivnost. ^e nas je pri temperaturnih in padavinskih parametrih presenetila razmeroma skromna statisti~- na povezanost s spro{~anjem gradiva, nas je pri vetru (preglednica 108) presenetila sorazmerno pomembna, to je majhna do srednja pozitivna statisti~na povezanost. Mo~ni sunki vetra zagotovo povzro~ajo spro{~anje gradiva. Razmeroma visoko stopnjo statisti~ne povezanosti pripisujemo zlasti dejstvu, da veter piha tako ob erozivnih padavinah kot tudi pri zelo nizkih temperaturah, ko se proì ve~ina gradiva. 317 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 106: Korelacije med spro{~anjem fli{nih kamnin in temperaturnimi razmerami v hladnem delu leta v tednu med meritvama od 17. 2. 2005 do 24. 3. 2005 in od 24. 11. 2005 do 23. 3. 2006 – povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 ( *prilagoditev temperaturnih razmer v Kopru po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (2006) na temperaturne razmere v dolinah v zaledju (po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2), **prera~un, kot da bi bile vse meritve opravljene na dolo~en merilni dan v tednu (~etrtek)). na merilni dan korekcija meritev na ~etrtek** korelacija med spro{~anjem gradiva in … Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test koeficient koeficient (r2) n = 24 koeficient koeficient (r2) n = 24 korelacije (r) korelacije (r) maksimalno dnevno temperaturo 0,1337 0,0179 0,6326 0,0706 0,0050 0,3320 povpre~no maksimalno dnevno –0,1219 0,0148 –0,5759 –0,1448 0,0210 –0,6865 temperaturo minimalno dnevno temperaturo 0,0085 0,0001 0,0401 –0,0664 0,0044 –0,3121 povpre~no minimalno dnevno 0,0783 0,0061 0,3684 0,0061 0,0000 0,0286 temperaturo {tevilom dni z negativnimi 0,0193 0,0004 0,0904 0,0732 0,0054 0,3442 temperaturami *korigiranimi povpre~nimi minimalnimi dnevnimi 0,0783 0,0061 0,3684 0,0061 0,00004 0,0286 temperaturami *korigiranim {tevilom dni –0,1025 0,0105 –0,4833 –0,0719 0,0052 –0,3379 z negativnimi temperaturami 1 0,9 0,8 0,7 0,6 orelacije (R) 0,5 0,4 oeficient k 0,3 ltipli kum 0,2 0,1 0 polje 1 polje 2 polje 3* polje 4 povpre~je polj n = 63, {t. neodvisnih spremenljivk 15 n = 42, {t. neodvisnih spremenljivk 16 korekcija na ~etrtek: n = 63, {t. neodvisnih spremenljivk 15 korekcija na ~etrtek: n = 42, {t. neodvisnih spremenljivk 16 Slika 257: Multipla korelacija med spro{~anjem gradiva in vremenskimi vplivi od 10. 2. 2005 do 26. 4. 2006 ( *legenda ne velja za polje 3: n = 54 (za prvi in tretji stolpec), n = 37 (za drugi in ~etrti stolpec)). 318 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 7 y = 0,0191x + 0,9842 r = 0,0487 2 6 2 5 4 3 spro{~anje kamnine (kg/m ) 2 1 0 0 10 20 30 40 50 60 70 maksimalne dnevne temperature (° C) Slika 258: Korelacija med spro{~anjem gradiva in maksimalno dnevno temperaturo (r = –0,2932). 7 y = 0,0191x + 0,9842 r = 0,0487 2 6 2 5 4 3 spro{~anje kamnine (kg/m ) 2 1 0 0 10 20 30 40 50 60 70 povpre~ne maksimalne dnevne temperature (° C) Slika 259: Korelacija med spro{~anjem gradiva in povpre~no maksimalno dnevno temperaturo (r = –0,3468). 319 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 7 y = 0,0191x + 0,9842 r = 0,0487 2 6 2 5 4 3 spro{~anje kamnine (kg/m ) 2 1 0 0 10 20 30 40 50 60 70 minimalne dnevne temperature (° C) Slika 260: Korelacija med spro{~anjem gradiva in minimalno dnevno temperaturo (r = –0,3286). 7 y = 0,0191x + 0,9842 r = 0,0487 2 6 2 5 4 3 spro{~anje kamnine (kg/m ) 2 1 0 0 10 20 30 40 50 60 70 povpre~ne minimalne dnevne temperature (° C) Slika 261: Korelacija med spro{~anjem gradiva in povpre~no minimalno dnevno temperaturo (r = –0,3093). 320 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 7 y = 0,0191x + 0,9842 r = 0,0487 2 6 2 5 4 3 spro{~anje kamnine (kg/m ) 2 1 0 0 10 20 30 40 50 60 70 korigirane povpre~ne minimalne dnevne temperature (° C) Slika 262: Korelacija med spro{~anjem gradiva in korigirano povpre~no minimalno dnevno temperaturo (r = –0,3093). 7 y = 0,0191x + 0,9842 r = 0,0487 2 6 2 5 4 3 spro{~anje kamnine (kg/m ) 2 1 0 0 10 20 30 40 50 60 70 {tevilo dni z negativnimi temperaturami Slika 263: Korelacija med spro{~anjem gradiva in {tevilom dni z negativnimi temperaturami (r = 0,2463). 321 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 7 y = 0,0191x + 0,9842 r = 0,0487 2 6 2 5 4 3 spro{~anje kamnine (kg/m ) 2 1 0 0 10 20 30 40 50 60 70 korigirano {tevilo dni z negativnimi temperaturami Slika 264: Korelacija med spro{~anjem gradiva in korigiranim {tevilom dni z negativnimi temperaturami (r = 0,2517). 7 y = 0,0294x + 1,0123 r = 0,1891 2 6 2 5 4 3 spro{~anje kamnine (kg/m ) 2 1 0 0 20 40 60 80 100 120 140 padavine (mm) Slika 265: Korelacija med spro{~anjem gradiva in koli~ino padavin (r = 0,4349). 322 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 7 y = 0,1113x + 1,3639 r = 0,0451 2 6 2 5 4 3 spro{~anje kamnine (kg/m ) 2 1 0 0 5 10 15 20 25 maksimalne 10 minutne padavine (mm) Slika 266: Korelacija med spro{~anjem gradiva in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,2471). 7 y = 0,0677x + 1,3378 r = 0,0657 2 6 2 5 4 3 spro{~anje kamnine (kg/m ) 2 1 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 maksimalne 30 minutne padavine (mm) Slika 267: Korelacija med spro{~anjem gradiva in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami (r = 0,2564). 323 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 7 y = 0,0577x + 1,3017 r = 0,061 2 6 2 5 4 3 spro{~anje kamnine (kg/m ) 2 1 0 0 10 20 30 40 50 maksimalne 60 minutne padavine (mm) Slika 268: Korelacija med spro{~anjem gradiva in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami (r = 0,2471). 7 y = 0,003x + 1,5792 r = 0,1215 2 6 2 5 4 3 spro{~anje kamnine (kg/m ) 2 1 0 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 erozivnost padavin (MJ · mm ha–1 · · h–1) Slika 269: Korelacija med spro{~anjem gradiva in erozivnostjo padavin (r = 0,3485). 324 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 107: Korelacije med spro{~anjem fli{nih kamnin in padavinami v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 10. 2. 2005 do 26. 4. 2006 – povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 ( *prera~un, kot da bi bile vse meritve opravljene na dolo~en merilni dan v tednu (~etrtek), **vir za erozivnost padavin: Miko 2006, 48). na merilni dan korekcija meritev na ~etrtek* korelacija med spro{~anjem gradiva in … Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test koeficient koeficient (r2) n = 63 koeficient koeficient (r2) n = 63 korelacije (r) an = 42 korelacije (r) an = 42 koli~ino padavin 0,4349 0,1891 3,7721 0,4130 0,1706 3,5416 maksimalnimi 10-minutnimi 0,2123 0,0451 1,6964 0,1630 0,0266 1,2906 padavinami maksimalnimi 30-minutnimi 0,2564 0,0657 2,0714 0,2045 0,0418 1,6318 padavinami maksimalnimi 60-minutnimi 0,2471 0,0610 1,9913 0,1938 0,0376 1,5432 padavinami povpre~nimi 10-minutnimi 0,0514 0,0026 0,4023 0,0466 0,0022 0,3644 padavinami erozivnostjo padavin** 0,3485 0,1215 2,3516a 0,3103 0,0963 2,0641a 7 y = 0,0191x + 0,9842 r = 0,0487 2 6 2 5 4 3 spro{~anje kamnine (kg/m ) 2 1 0 0 10 20 30 40 50 60 70 povpre~na hitrost vetra (m/s) Slika 270: Korelacija med spro{~anjem gradiva in povpre~no hitrostjo vetra (r = 0,3406). 325 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 7 y = 0,0191x + 0,9842 r = 0,0487 2 6 2 5 4 3 spro{~anje kamnine (kg/m ) 2 1 0 0 10 20 30 40 50 60 70 maksimalni sunki vetra (m/s) Slika 271: Korelacija med spro{~anjem gradiva in maksimalnimi sunki vetra (r = 0,4218). 7 y = 0,0191x + 0,9842 r = 0,0487 2 6 2 5 4 3 spro{~anje kamnine (kg/m ) 2 1 0 0 10 20 30 40 50 60 70 povpre~ni maksimalni sunki vetra (m/s) Slika 272: Korelacija med spro{~anjem gradiva in povpre~nimi maksimalnimi sunki vetra (r = 0,3908). 326 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 1 0,8 0,6 orelacije (r/R) 0,4 0,2 oeficient k ltipli ku 0 v/m –0,2 earsonoP –0,4 –0,6 1 2 3 4 5 6* 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 r – polje 1 r – polje 2 r – polje 3** r – polje 4 r – povpre~je polj 1–4 R – polje 1 R – polje 2 R – polje 3** R – polje 4 R – povpre~je polj 1–4 Legenda: 1 = korelacija med spro{~anjem gradiva in koli~ino padavin, 10 = korelacija med spro{~anjem gradiva in povpre~no minimalno dnevno temperaturo, 2 = korelacija med spro{~anjem gradiva in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami, 11 = korelacija med spro{~anjem gradiva in {tevilom dni z negativnimi temperaturami, 3 = korelacija med spro{~anjem gradiva in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami, 12 = korelacija med spro{~anjem gradiva in korigiranimi povpre~nimi minimalnimi 4 = korelacija med spro{~anjem gradiva in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami, dnevnimi temperaturami, 5 = korelacija med spro{~anjem gradiva in povpre~nimi 10-minutnimi padavinami, 13 = korelacija med spro{~anjem gradiva in korigiranim {tevilom dni z negativnimi 6 = korelacija med spro{~anjem gradiva in erozivnostjo padavin, temperaturami, 7 = korelacija med spro{~anjem gradiva in maksimalno dnevno temperaturo, 14 = korelacija med spro{~anjem gradiva in povpre~no hitrostjo vetra, 8 = korelacija med spro{~anjem gradiva in povpre~no maksimalno dnevno temperaturo, 15 = korelacija med spro{~anjem gradiva in maksimalnimi sunki vetra, 9 = korelacija med spro{~anjem gradiva in minimalno dnevno temperaturo, 16 = korelacija med spro{~anjem gradiva in povpre~nimi maksimalnimi sunki vetra. Slika 273: Pearsonovi koeficienti korelacije in koeficienti multiple korelacije med spro{~anjem gradiva in vremenskimi vplivi (za merilni dan in za korigirane podatke na ~etrtek; n = 63, *n = 42 za polja 1, 2, 4 in povpre~je polj, *n = 37 za polje 3, **n = 54). Preglednica 108: Korelacije med spro{~anjem fli{nih kamnin in vetrom v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 10. 2. 2005 do 26. 4. 2006 – povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 ( *prera~un, kot da bi bile vse meritve opravljene na dolo~en merilni dan v tednu (~etrtek)). na merilni dan korekcija meritev na ~etrtek* korelacija med spro{~anjem gradiva in … Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test koeficient koeficient (r2) n = 63 koeficient koeficient (r2) n = 63 korelacije (r) korelacije (r) povpre~no hitrostjo vetra 0,3406 0,1160 2,8296 0,3588 0,1288 3,0026 maksimalnimi sunki vetra 0,4218 0,1779 3,6329 0,4456 0,1986 3,8876 povpre~nimi maksimalnimi 0,3908 0,1527 3,3162 0,3948 0,1559 3,3559 sunki vetra 327 328 Erozijski procesi v slo Preglednica 109: Primerjava korelacij med spro{~anjem fli{nih kamnin z izbranimi vremenskimi vplivi po tednih, mesecih in letnih ~asih – povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 (*prilagoditev temperaturnih razmer v Kopru po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (2006) na temperaturne razmere v dolinah v zaledju (po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2)). po tednih (na merilni dan) po mesecih po letnih ~asih korelacija med spro{~anjem Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test gradiva in … koeficient koeficient (r2) n = 63, koeficient koeficient (r2) n = 12 koeficient koeficient (r2) n = 4 v korelacije (r) an = 42 korelacije (r) korelacije (r) enski Istr povpre~no minimalno –0,3093 0,0957 –2,5405 –0,5477 0,3000 –2,0703 –0,8657 0,7494 –2,4454 dnevno temperaturo i {tevilom dni z negativnimi 0,2463 0,0607 1,9846 0,7271 0,5287 3,3495 0,8744 0,7645 2,5480 temperaturami *korigiranimi povpre~nimi minimalnimi dnevnimi –0,3093 0,0957 –2,5405 –0,5477 0,3000 –2,0703 –0,8657 0,7494 –2,4454 temperaturami *korigiranim {tevilom dni z negativnimi 0,2517 0,0633 2,0308 0,6931 0,4804 3,0404 0,8922 0,7961 2,7942 temperaturami koli~ino padavin 0,4349 0,1891 3,7721 0,1950 0,0380 0,6288 –0,1977 0,0391 –0,2853 erozivnostjo padavin 0,3485 0,1215 2,3516a 0,1232 0,0152 0,3925 –0,5896 0,3476 –1,0323 povpre~no hitrostjo vetra 0,3406 0,1160 2,8296 0,5575 0,3108 2,1237 0,8965 0,8038 2,8621 maksimalno povpre~no 0,3908 0,1527 3,3162 0,3795 0,1440 1,2972 0,9849 0,9700 8,0360 hitrostjo vetra Matija Zor n GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 1 0,8 0,6 0,4 orelacije (r) 0,2 0 oeficient k v k –0,2 –0,4 earsonoP –0,6 –0,8 –1 r – tedni r – meseci r – letni ~asi 1 2 3 4 5 6 7 8 Legenda: 1 = korelacija med spro{~anjem gradiva in povpre~no minimalno dnevno 4 = korelacija med spro{~anjem gradiva in korigiranim {tevilom dni z negativnimi temperaturo, temperaturami, 2 = korelacija med spro{~anjem gradiva in {tevilom dni z negativnimi 5 = korelacija med spro{~anjem gradiva in koli~ino padavin, temperaturami, 6 = korelacija med spro{~anjem gradiva in erozivnostjo padavin, 3 = korelacija med spro{~anjem gradiva in korigiranimi povpre~nimi minimalnimi 7 = korelacija med spro{~anjem gradiva in povpre~no hitrostjo vetra, dnevnimi temperaturami, 8 = korelacija med spro{~anjem gradiva in maksimalno povpre~no hitrostjo vetra. Slika 274: Povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 – spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije s posplo{evanjem podatkov. Slika 273 prikazuje vse korelacijske koeficiente skupaj. Ve~ina vremenskih parametrov kaè le majhno statisti~no povezanost s spro{~anjem gradiva. Pri padavinskih parametrih izstopa erozijsko polje 1, kjer parametri intenzivnosti padavin izkazujejo srednjo, pri erozivnosti padavin celo visoko pozitivno statisti~no povezanost in se mo~no razlikujejo od statisti~nih povezav s povpre~jem erozijskih polj. Ta razlika kaè na potrebo po postavitvi ~im ve~ identi~nih erozijskih polj, da bi pridobili ~im realnej{e slike statisti~nih povezav. V preglednici 109 in na sliki 274 za nekaj izbranih vremenskih parametrov prikazujemo spreminjanje Pearsonovega koeficienta korelacije s posplo{evanjem meritev po mesecih in letnih ~asih. Opazno je, da statisti~na povezanost temperaturnih in vetrnih parametrov s spro{~anjem gradiva s posplo{evanjem podatkov nara{~a in je v merilu letnih ~asov è (skoraj) zelo visoko statisti~no korelirana. Nasprotno se povezanost padavin in spro{~anja gradiva {e bolj zmanj{a oziroma celo premakne iz pozitivne na tedenski ravni v negativno na ravni letnih ~asov, pri erozivnosti padavin celo v srednjo negativno statisti~no povezanost. Ne glede na statistiko pa pri vi{kih spro{~anja gradiva izstopa hladni del leta z anticiklonarnim vremenom in {tevilnimi prehodi iz pozitivnih v negativne temperature ob mo~nem vetru. V toplem delu leta pa so pomembne mo~ne padavine. Nìki so povezani s toplim delom leta in majhno koli~ino padavin. 329 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 13. 4. 2005 12. 8. 2005 8 % 5 % 12. 5. 2005 12. 5. 2005 4 % 3 % 7. 12. 2005 12. 8. 2005 6 % 6 % 5. 1. 2006 4 % 7. 12. 2005 7 % 26. 1. 2006 ostalih 44 meritev 8 % 5. 1. 2006 54 % ostalih 45 meritev 4 % 59 % 8. 2. 2006 4 % 26. 1. 2006 8 % 23. 2. 2006 7 % 8. 2. 2006 9. 3. 2006 4 % 7 % Slika 275: Povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 – Slika 276: Povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 – tedni od 10. 2. 2005 do 8. 2. 2006 z ve~ kot 3 % tedni od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 z ve~ kot 3 % celoletnega spro{~anja. celoletnega spro{~anja. 10.2 »DVOJNO @IVLJENJE MELI[^« »Dvojno ìvljenje meli{~« je Gams (1991, 299) naslovil ~lanek o meli{~ih. Sposodili smo si ga tudi mi, saj na meli{~ih ob dolo~enih razmerah poteka odlaganje gradiva, ob dolo~enih razmerah pa njegovo odna{anje. V poglavju 4.1 smo è omenili delo Petkov{ka, ki je z erozijskimi èblji~i na [krlinah v pore~ju Rokave meril spremembe v debelini gradiva na meli{~u pod »klifom«. Ugotovil je, da je »klif« v obdobju od maja do julija »… tako reko~ neaktiven …« [ skoraj brez sprememb v debelini gradiva na meli{~u, opomba avtorja] . Sprememba nastane »… z nastopom pozno poletnih oziroma zgodnje jesenskih nalivov z veliko erozivno mo~jo …«, ki odna{ajo gradivo, »… v novembru, decembru, pa tudi {e v pomladanskih mesecih …« pa se »… znova odlagajo sedimenti …« (Petkov{ek 2002a, 67; 2002b, 37; Petkov{ek in Miko{ 2003, 51–52). Poleg Gamsa (1991) je v geografski literaturi o meli{~ih pisal {e Kladnik (1980; 1981). Oba razlikujeta tako »podstenski tip« (Kladnik 1981, 152) oziroma »podstenska meli{~a« (Gams 1991, 299; slika 231) pod golimi stenami kot »`lebovno-vr{ajski tip« (Kladnik 1981, 152) oziroma »pod`lebna meli{~a« (Gams 1991, 299; slika 230) pod erozijskimi jarki. Spremljanje dogajanj na meli{~ih ni bila na{a primarna naloga, zato smo dogajanje na meli{~u pod fli{no steno, kjer smo imeli postavljena erozijska polja 1, 2, 3 in 4 za merjenje spro{~anja fli{a, opazovali le po ve~jih erozivnih padavinah, ko so na meli{~u nastali erozijskìlebi~i. Spremljali smo le odna{anje gradiva z meli{~a. Dandanes je meli{~e oddaljeno od re~ne mreè, tako da Rokava neposredno (z bo~- no erozijo) z njega ne odna{a gradiva. To doseè re~no mreò le ob mo~nej{ih padavinah, ko je erozivna mo~ povr{inskega odtoka na meli{~u tako velika, da gradivo lahko odplavi do Rokave. V tak{nih razmerah se na meli{~u najve~ji del gradiva premika po erozijskih `lebi~ih. Med dvema ve~jima padavinskima dogodkoma poteka na meli{~u le odlaganje (nismo ga merili), ki ponovno zasuje erozijskèlebi~e, tako da ob naslednjih mo~nih padavinah novìlebi~i ne nastanejo na istih mestih. V ~asu na{ih meritev so na meli{~u erozijskìlebi~i nastali dvakrat, po padavinah 11. 8. 2005 in 22. 2. 2006. 330 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 140 120 100 80 60 (mm) dz 40 20 maksimalna vrednost 0 srednja vrednost minimalna vrednost –20 1. 11. 2000 1. 1. 2001 1. 3. 2001 1. 5. 2001 1. 7. 2001 1. 9. 2001 1. 11. 2001 1. 1. 2002 1. 3. 2002 1. 5. 2002 datum Slika 277: Odlaganje in odna{anje gradiva na meli{~u, merjeno z erozijskimi èblji~i (po Petkov{ku 2002a, 67). Preglednica 110: Podatki o erozijskih `lebi~ih, nastalih na meli{~u ob padavinskih dogodkih 11. 8. 2005 in 22. 2. 2006. Erozijskèlebi~e smo merili po metodi, opisani v poglavju 9.3, le da so bile tu razdalje med preseki kraj{e, od 2 do 5 m ( *oziroma koliko gradiva je doseglo Rokavo, **povr{ina meli{~a je 0,81 ha). datum erozivnega dogodka 11. 8. 2005 22. 2. 2006 dnevna erozivnost padavin (MJ · mm · ha–1 · h–1) 1110,50 90,02 skupna dolìnàlebi~ev (m) 118,1 58,0 povpre~na {irinàlebi~ev (m) 0,28 0,77 povpre~na globinàlebi~ev (m) 0,10 0,24 skupna prostorninàlebi~ev (m3)* 5,74 12,18 odna{anje gradiva (m3/ha)** 7,06 14,96 zniànje celotnega meli{~a zaradìlebi~ne erozije (mm) 0,71 1,50 Kljub o~itno manj intenzivnim padavinam je velika razlika v koli~ini odplavljenega gradiva v korist poznej{ega datuma verjetno povezana z rastlinstvom. Prve mo~nej{e padavine so nastale v obdobju bujnega rastlinja, ki je prepre~ilo, da bi v gozdu nad erozijskim àri{~em nastal mo~nej{i povr{inski odtok in dosegel erozijsko àri{~e. V drugem primeru, ko ni bilo rastlinja, je nad erozijskim àri{~em zagotovo nastal mo~nej{i odtok, ki je na meli{~u ustvaril ve~je erozijskèlebi~e in celo erozijski jarek. 331 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 20058. ZORN, 26.A TIJ MA Slika 278: Erozijskìlebi~i, nastali 11. 8. 2005. 20058. 20062. ZORN, 26. ZORN, 2. A A TIJ TIJ MA MA Slika 279: Erozijskìlebi~ s prostornino okrog 4,4 m3 Slika 280: Pol leta po nastanku je bil erozijski je nastal 11. 8. 2005. Skupaj je bilo premaknjenega `lebi~ popolnoma zasut. okrog 7,8 m3 gradiva; 56 % je bilo odnesenega, ostalo gradivo pa je bilo odloèno ob `lebi~u. 332 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 20063. ZORN, 23.A TIJ MA Slika 281: Erozijski jarek, ki je nastal 22. 2. 2006 je bil neposredno pod steno {irok 2,8 m in globok 1,5 m. Ob nastanku fotografije je è deloma zasut. 20063. Slika 282: Deloma zasut erozijski jarek s pro- stornino okrog 10 m3, ki je nastal 22. 2. 2006. Skupaj je bilo premaknjenega 16,5 m3 gradiva; ZORN, 23.A 62 % je bilo odnesenega, ostalo gradivo pa je TIJ MA bilo odloèno ob jarku. 333 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Za nastale erozijskèlebi~e je zna~ilno tudi, da vse gradivo ni bilo odneseno z meli{~a, pa~ pa ga je bilo del presedimentiranega ob `lebi~e. Od skupaj premaknjenega gradiva je bilo pri ve~jih erozijskih `lebi~ih odnesenega od 45 do 65 % gradiva, ostalo gradivo pa je bilo odloèno ob `lebi~e. Preglednica 111: Koli~ina spro{~enega gradiva s celotne stene erozijskega àri{~a v tednih, ko so na meli{~u nastali erozijskih `lebi~i, in celoletno spro{~eno gradivo s stene ( *povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4; povr{ino stene ocenjujemo na 0,3**–0,4*** ha). 5.–12. 8. 2005 15.–23. 2. 2006 specifi~no spro{~anje in umik spro{~eno gradivo s celotne specifi~no spro{~anje in umik spro{~eno gradivo s celotne pobo~ja v tednu* stene v tednu pobo~ja v tednu* stene v tednu kg/m2 mm t m3 kg/m2 mm t m3 4,66 2,72 13,98** 8,17** 6,11 3,57 18,32** 10,70** 18,65*** 10,89*** 24,42*** 14,27*** 10. 2. 2005–8. 2. 2006 28. 4. 2005–26. 4. 2006 specifi~no spro{~anje in umik spro{~eno gradivo s celotne specifi~no spro{~anje in umik spro{~eno gradivo s celotne pobo~ja v celem letu* stene v celem letu pobo~ja v celem letu* stene v celem letu kg/m2 mm t m3 kg/m2 mm t m3 77,39 45,21 232,18** 135,62** 84,26 49,22 252,77** 147,65** 309,57*** 180,82*** 337,03*** 196,86*** Preglednica 112: Razmerje med odplavljenim gradivom iz meli{~a in odloènim gradivom na meli{~u v tednih, ko so na meli{~u nastali erozijskih `lebi~i in v celem letu ( *5.–12. 8. 2005; **15.–23. 2. 2006). 11. 8. 2005 22. 2. 2006 10. 2. 2005– 28. 4. 2005– 8. 2. 2006 26. 4. 2006 m3 m3 m3 m3 koli~ina gradiva, ki je dosegla Rokavo 5,74 12,18 5,74 17,92 spro{~eno gradivo s stene (po preglednici 111) 8,17* 10,70** 135,62 147,65 10,89* 14,27** 180,82 196,86 razmerje med odplavljenim gradivom z meli{~a 0,70 1,14 0,04 0,12 in odloènim gradivom na meli{~u (spro{~anje 0,53 0,85 0,03 0,09 s celotne stene) Na podlagi podatkov o izmerjenih erozijskih `lebi~ih smo z meli{~a odplavljeno koli~ino gradiva, ki je doseglo Rokavo, primerjali s koli~ino gradiva, ki se je sprostilo s celotne stene erozijskega àri{~a in odloìlo na meli{~u (preglednica 111). Ob erozivnih padavinah 11. 8. 2005 je Rokavo dosegla koli- ~ina gradiva, ki je ustrezala od 50 do 70 % spro{~enega gradiva v tednu med 5. in 12. 8. 2006. Ob padavinah 22. 2. 2006 je bil ta delè glede na spro{~eno gradivo v tednu med 15. in 23. 2. 2006 od 85 do 110 %. Na letni ravni je bil deleòdplavljenega gradiva, ki je dosegel Rokavo, glede na spro{~eno gradivo v obdobju med 10. 2. 2005 in 8. 2. 2006 od 3 do 4 % in glede na spro{~eno gradivo v obdobju med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 od 9 do 12 %. 334 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 10.3 PREMIKANJE SPRO[^ENIH FLI[NIH KAMNIN PO EROZIJSKIH JARKIH Strma gola pobo~ja niso le fli{ne stene z od 70 do 90° naklona, pa~ pa tudi razjedena pobo~ja z erozijskimìlebi~i in jarki. Erozijski jarki so z naklonom med 50 in 60° polònej{i od sten, na njih pa so »… denudacijski in erozijski procesi markantnej{i od mehani~nega razpadanja …« (Radinja 1973, 79). Erozijski jarki nastajajo s kanaliziranjem povr{inskega toka zlasti tam, kjer so linije odtoka reliefno (naravno) zasnovane, pa tudi ob raznih antropogenih oblikah, na primer izkopih, njivskih brazdah, mejah parcel, poteh in cestah. V nasprotju s povr{inskim spiranjem in `lebi~no erozijo, pri katerih se gradivo ve~inoma odlaga è na pobo~ju samem ali ob njegovem vznòju, je pri jarkovni eroziji ve~ mònosti, da erodirano gradivo doseè vodotoke na dnu dolin. Zato so erozijski jarki zelo pomemben vir erodiranega gradiva, ki je »soodgovorno« za poplave in »hitro« odlaganje gradiva za pregradami (Poesen in Hooke 1997, 172). Campbell (1997, 276, 278) ugotavlja, da jarkovna erozija v erozijskih àri{~ih ni bila tako intenzivno preu~evana kot jarkovna erozija v prsteh oziroma preperini, {e zlasti na kmetijskih zemlji{~ih (na primer Poesen in ostali 2006). Campbell (1997, 279) to povezuje z dejstvom, da so erozijska àri{~a kmetijsko nezanimiva in brez vsakr{ne gospodarske vrednosti, kljub temu, da so v pokrajini »mo~no vidna«. Erozijske jarke v badlandsih Campbell (1997, 279) deli na jarke v naplavinah v dolini, v mati~no kamnino na pobo~jih vrezane jarke (tak{ni so tudi v na{em primeru) in na jarke kot podalj{ke re~ne mreè pod slemeni. Erozijski jarki na pobo~jih nastajajo zaradi globinske erozije, ki deluje neposredno na mati~no kamnino, njihovo nastajanje pa je povezano {e z razli~nima erodibilnostjo in prepustnostjo kamnin ter razli~no debelino posameznih plasti (Campbell 1997, 282). Po Poesnu in Hookeu (1997, 174) za meritve jarkovne erozije ni standardizirane metodologije, kot tudi ne univerzalnega modela. Teàve so è pri dolo~itvi velikosti erozijskih jarkov, saj so te, kot pi{eta Wainwright in Thornes (2004, 179), »… deloma subjektivne …«, {e najve~krat pa se za njihovo spodnjo mejo jemlje plo{~ina preseka jarka s povr{ino 900 cm2 oziroma stranicama 30 krat 30 cm. 20063. ZORN, 31.A TIJ MA Slika 283: Erozijski jarek z ozna~enim mestom, kjer je stala pregrada. 335 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 2005 12. ZORN, 7. Slika 284: Pregrada erozijskega polja 5 v erozij- A TIJ skem jarku. MA Pri na{ih meritvah smo uporabili verjetno najbolj enostavno metodo, ki pa je ~asovno in fizi~no zah-tevna. V erozijskem jarku smo zgradili pregrado, ki smo jo praznili enkrat na teden. V nasprotju z meritvami v poglavju 10.1, kjer smo pobrali vse vzorce in jih natan~no stehtali v laboratoriju, smo tu zaradi zajetne koli~ine gradiva s pomo~jo zabojnika z znano prostornino meritve opravili na terenu. Preglednica 113: Temeljni podatki o erozijskem polju 5 v erozijskem jarku ( *naklon med pregrado in zgornjim robom erozijskega jarka). erozijsko polje prispevna obdobje ujeta koli~ina gradiva Gauss-Krügerjeve nadmorska vi{ina naklon erozijskega povr{ina (m2) meritev v ~asu meritev (kg) koordinate pregrade pregrade (m) polja* (°) 5 994,28 24. 2. 2005– 19.997,57 X 5406254 203 46 26. 4. 2006 Y 5039573 10.3.1 MERITVE PO TEDNIH Premikanje gradiva po erozijskem jarku smo merili od 24. 2. 2005 do 26. 4. 2005. V preglednici 114 so podani rezultati tedenskih meritev, prera~unani tudi v hitrost umikanja pobo~ij ter v tedenske deleè v letu, tedensko povratno dobo (po Chowu, Maidmentu in Maysu 1988) v letu in tedensko verjetnost pojavljanja v letu za dve enoletni obdobji, od 24. 2. 2005 do 23. 2. 2006 in od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006. Tedenska povpre~ja in skupne vrednosti za vseh 14 mesecev ter za obe 12-mese~ni obdobji podaja preglednica 115, na podlagi katere vidimo, da premiki gradiva v jarku zna{ajo med 14,46 in 18,83 kg/m2 na leto. V vsem 14-mese~nem obdobju meritev se je za pregrado erozijskega jarka s povr{ino 994,28m2 odloìlo 19.997,57 kg oziroma 11,68 m3 gradiva. V prvem enoletnem obdobju se je od 18.717,45 kg ujetega gradiva kar 38 % sproìlo v tednu med 19. 1. 2006 in 26. 1. 2006, {e 40 % pa v {estih tednih, ko se je sproìlo ve~ kot 3 % celoletnega gradiva. V preostalih 45 tednih se je skupaj ujelo le 22 % celoletnega gradiva. 336 Preglednica 114: Tedenske meritve premikanje spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku od 24. 2. 2005 do 26. 4. 2006 ( *meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), **meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek), ***specifi~na masa fli{a (Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk-Cvitanovi} 2008) je 2300 kg/m2, ****specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). meritev kg/m2 kg/ha umikanje umikanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava (ob ~etrtkih) pobo~ij (mm)*** pobo~ij (mm)**** (24. 2. 2005– v enem letu v enem letu (28. 4. 2005– v enem letu v enem letu 23. 2. 2006) (%) (24. 2. 2005– (24. 2. 2005– 26. 4. 2006) (%) (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– 23. 2. 2006) 23. 2. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 3. 3. 2005 1,65 16.513,74 0,72 0,97 8,77 17,67 0,06 10. 3. 2005 2,19 21.850,72 0,95 1,28 11,61 26,50 0,04 17. 3. 2005 0,73 7283,57 0,32 0,43 3,87 8,83 0,11 24. 3. 2005 0,12 1213,93 0,05 0,07 0,65 2,79 0,36 31. 3. 2005 0,08 809,29 0,04 0,05 0,43 2,65 0,38 7. 4. 2005 0,01 101,16 0,004 0,006 0,06 1,83 0,55 13. 4. 2005* 0,67 6676,61 0,29 0,39 3,55 7,57 0,13 21. 4. 2005 0,15 1517,41 0,07 0,09 0,81 3,12 0,32 28. 4. 2005 0,06 606,96 0,03 0,04 0,32 2,30 0,43 5. 5. 2005 0,02 202,32 0,01 0,01 0,11 1,96 0,51 0,14 1,23 0,81 12. 5. 2005 0,47 4855,72 0,21 0,28 2,58 6,63 0,15 3,36 2,30 0,43 19. 5. 2005 0,18 1820,89 0,08 0,11 0,97 3,31 0,30 1,26 10,60 0,09 26. 5. 2005 0,001 12,92 0,001 0,001 0,007 1,20 0,83 0,009 3,79 0,26 2. 6. 2005 0,002 19,06 0,001 0,001 0,01 1,33 0,75 0,01 1,20 0,83 9. 6. 2005 0,007 65,17 0,003 0,004 0,04 1,77 0,57 0,05 1,36 0,74 16. 6. 2005 0,002 19,04 0,001 0,001 0,01 1,29 0,77 0,01 2,04 0,49 GEOGRAFIJ 23. 6. 2005 0,001 9,34 0,0004 0,0005 0,005 1,18 0,85 0,006 1,33 0,75 30. 6. 2005 0,46 4552,23 0,20 0,27 2,42 5,30 0,19 3,15 1,18 0,85 6. 7. 2005* 0,06 606,96 0,03 0,04 0,32 2,21 0,45 0,42 6,63 0,15 14. 7. 2005 0,002 16,44 0,001 0,001 0,009 1,23 0,81 0,01 2,79 0,36 21. 7. 2005 0,30 3034,82 0,13 0,18 1,61 4,08 0,25 2,10 1,26 0,79 A SLO 28. 7. 2005 0,003 24,88 0,001 0,002 0,01 1,39 0,72 0,02 4,82 0,21 5. 8. 2005** 0,02 214,56 0,01 0,01 0,11 2,04 0,49 0,15 1,51 0,66 12. 8. 2005** 0,91 9118,83 0,40 0,53 4,84 10,60 0,09 6,31 2,41 0,42 VENIJE 18 18. 8. 2005 0,08 804,60 0,03 0,05 0,43 2,52 0,40 0,56 17,67 0,06 26. 8. 2005** 0,004 42,15 0,002 0,003 0,02 1,51 0,66 0,03 3,12 0,32 337 1. 9. 2005 0,005 54,36 0,002 0,003 0,03 1,66 0,60 0,04 1,71 0,58 8. 9. 2005 0,0005 5,31 0,0002 0,0003 0,003 1,08 0,92 0,004 1,89 0,53 338 Erozijski procesi v slo meritev kg/m2 kg/ha umikanje umikanje delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava delè v enem letu povratna doba verjetnost pojava (ob ~etrtkih) pobo~ij (mm)*** pobo~ij (mm)**** (24. 2. 2005– v enem letu v enem letu (28. 4. 2005– v enem letu v enem letu 23. 2. 2006) (%) (24. 2. 2005– (24. 2. 2005– 26. 4. 2006) (%) (28. 4. 2005– (28. 4. 2005– 23. 2. 2006) 23. 2. 2006) 26. 4. 2006) 26. 4. 2006) 16. 9. 2005** 0,006 62,72 0,003 0,004 0,03 1,71 0,58 0,04 1,08 0,92 22. 9. 2005 0,002 16,99 0,001 0,001 0,009 1,26 0,79 0,01 1,96 0,51 30. 9. 2005** 0,25 2503,21 0,11 0,15 1,33 3,79 0,26 1,73 1,29 0,77 venski Istr 6. 10. 2005 0,003 32,58 0,001 0,002 0,02 1,47 0,68 0,02 4,42 0,23 13. 10. 2005 0,0003 2,97 0,0001 0,0002 0,002 1,04 0,96 0,002 1,61 0,62 20. 10. 2005 0,0003 2,88 0,0001 0,0002 0,002 1,02 0,98 0,002 1,04 0,96 27. 10. 2005 0,0005 5,41 0,0002 0,0003 0,003 1,10 0,91 0,004 1,02 0,98 i 3. 11. 2005 0,0006 5,69 0,0002 0,0003 0,003 1,13 0,89 0,004 1,10 0,91 10. 11. 2005 0,02 222,10 0,01 0,01 0,12 2,12 0,47 0,15 1,13 0,89 18. 11. 2005** 0,0005 5,03 0,0002 0,0003 0,003 1,06 0,94 0,003 2,52 0,40 24. 11. 2005 0,005 53,00 0,002 0,003 0,03 1,61 0,62 0,04 1,06 0,94 1. 12. 2005 0,004 43,96 0,002 0,003 0,02 1,56 0,64 0,03 1,83 0,55 7. 12. 2005* 0,43 4291,21 0,19 0,25 2,28 4,82 0,21 2,97 1,77 0,57 15. 12. 2005 0,002 23,09 0,001 0,001 0,01 1,36 0,74 0,02 5,89 0,17 21. 12. 2005* 0,0008 7,56 0,0003 0,0004 0,004 1,15 0,87 0,005 1,43 0,70 30. 12. 2005** 0,02 178,80 0,01 0,01 0,10 1,89 0,53 0,12 1,15 0,87 5. 1. 2006 0,07 670,50 0,03 0,04 0,36 2,41 0,42 0,46 2,21 0,45 12. 1. 2006 0,003 27,89 0,001 0,002 0,02 1,43 0,70 0,02 2,94 0,34 19. 1. 2006 0,13 1341,00 0,06 0,08 0,71 2,94 0,34 0,93 1,56 0,64 26. 1. 2006 7,36 73.636,40 3,20 4,30 39,12 53,00 0,02 50,94 3,53 0,28 2. 2. 2006 0,48 4827,61 0,21 0,28 2,56 5,89 0,17 3,34 53,00 0,02 8. 2. 2006* 1,18 11.800,83 0,51 0,69 6,27 13,25 0,08 8,16 8,83 0,11 15. 2. 2006* 0,40 4023,01 0,17 0,24 2,14 4,42 0,23 2,78 26,50 0,04 23. 2. 2006 0,24 2413,81 0,10 0,14 1,28 3,53 0,28 1,67 5,30 0,19 1. 3. 2006* 0,02 178,80 0,01 0,01 0,12 4,08 0,25 9. 3. 2006 0,64 6436,82 0,28 0,38 4,45 2,12 0,47 15. 3. 2006* 0,11 1072,80 0,05 0,06 0,74 13,25 0,08 23. 3. 2006 0,48 4827,61 0,21 0,28 3,34 3,31 0,30 30. 3. 2006 0,003 32,76 0,001 0,002 0,02 7,57 0,13 Matija Zor 5. 4. 2006* 0,002 23,16 0,001 0,001 0,02 1,66 0,60 13. 4. 2006 0,03 268,20 0,01 0,02 0,17 1,47 0,68 20. 4. 2006 0,002 19,74 0,001 0,001 0,01 2,65 0,38 26. 4. 2005* 0,002 14,95 0,001 0,0009 0,01 1,39 0,72 n GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 [e ve~ji ekstrem je bil v drugem enoletnem obdobju, ko se je v tednu med 19. 1. 2006 in 26. 1. 2006 ujelo kar 52 % celoletnega gradiva, {e 30 % pa se ga je ujelo v sedmih tednih z ve~ kot 3 % ujetega celoletnega gradiva. V preostalih 44 tednih se je ujelo le 18 % gradiva. Obe skrajni vrednosti sta posledica suhih kamnitih tokov, ki so se v jarku proìli v tistem tednu. Predpogoja zanje sta zadostna koli~ina gradiva v jarku in veter, ki do dolo~ene globine popolnoma posu{i gradivo. Vlàno glineno gradivo je namre~ tèje mobilno oziroma se premika le ob mo~nej{ih padavinah. Primerjavo med premikanjem gradiva v jarku in padavinami oziroma temperaturami podajata sliki 285 in 286, ve~ o tem pa je zapisanega v poglavju 10.3.3 o korelacijah med premikanjem gradiva in vremenskimi vplivi. Preglednica 115: Premikanje spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku – povpre~je na teden in skupaj ( *specifi~na masa fli{a (Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk-Cvitanovi} 2008) je 2300 kg/m2, **specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). obdobje meritev kg/m2 kg/ha umikanje umikanje pobo~ja (mm)* pobo~ja (mm)** povpre~no na teden 28. 2. 2005–26. 4. 2006 0,33 3297,15 0,14 0,19 (14 mesecev) skupaj (14 mesecev) 28. 2. 2005–26. 4. 2006 20,11 201.126,12 8,74 11,75 povpre~no na teden 24. 2. 2005–23. 2. 2006 0,36 3555,28 0,15 0,21 (12 mesecev) skupaj (12 mesecev) 24. 2. 2005–23. 2. 2006 18,83 188.430,08 8,19 11,01 povpre~no na teden 28. 4. 2005–26. 4. 2006 0,28 2738,86 0,12 0,16 (12 mesecev) skupaj (12 mesecev) 28. 4. 2005–26. 4. 2006 14,46 145.159,70 6,31 8,48 Preglednica 116: Umikanje pobo~ja v erozijskem jarku v dalj{em ~asovnem obdobju, ob predpostavki, da so razmere tak{ne kot so bili v ~asu meritev ( *specifi~na masa fli{a (Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk- -Cvitanovi} 2008) je 2300 kg/m2, **specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). obdobje meritev umikanje pobo~ja (m)* umikanje pobo~ja (m)** obdobje (leta) 24. 2. 2005–23. 2. 2006 0,008 0,011 1 28. 4. 2005–26. 4. 2006 0,006 0,009 1 24. 2. 2005–23. 2. 2006 0,08 0,11 10 28. 4. 2005–26. 4. 2006 0,06 0,09 10 24. 2. 2005–23. 2. 2006 0,82 1,10 100 28. 4. 2005–26. 4. 2006 0,63 0,85 100 24. 2. 2005–23. 2. 2006 8,19 11,01 1000 28. 4. 2005–26. 4. 2006 6,31 8,48 1000 24. 2. 2005–23. 2. 2006 81,93 110,06 10.000 28. 4. 2005–26. 4. 2006 63,11 84,79 10.000 V preglednici 116 merjene vrednosti ekstrapoliramo na dalj{a ~asovna obdobja, pri ~emer so vrednosti za ve~ tiso~ let zgolj informativne, {e posebno, ~e je erozijsko àri{~e nastalo v zgodovinski dobi. Realnej{a je ekstrapolacija na 100 let, ki kaè na umikanje pobo~ja v jarku okrog enega metra. 339 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 10 10.000 ) –1 h –1 ·· 1 1000 ·mm ha 2 0,1 100 vin (MJ a (kg/m ) radiv 0,01 10 premikanje g 0,001 1 vine (mm) in erozivnost pada pada 0,0001 0,1 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2006 2006 2006 2006 2006 3. 3. 3. 2005* 4. 5. 5. 6. 6. 2005* 7. 2005** 8. 9. 2005**2005** 2005*2005* 1. 1. 2. 2006*2006*2006* 3. 4. 2005* 3. 4. 7. 8. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 2. 3. 3. 4. 17. 31. 9. 1. 12. 12. 5. 2. 13. 28. 12. 26. 23. 6. 21. 5. 18. 19. 1. 30. 13. 16. 30. 13. 27. 10. 24. 7. 21. 15. 15. 26. meritev padavine erozivnost padavin trend – polinom {este stopnje 10 25 C) 20 1 ature (° 2 15 a (kg/m ) 0,1 vne temper radiv 10 0,01 5 premikanje g 0,001 0 vpre~ne minimalne dne po 0,0001 –5 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2006 2006 2006 2006 2006 3. 3. 3. 2005* 4. 5. 5. 6. 6. 2005* 7. 2005** 8. 9. 2005**2005** 2005*2005* 1. 1. 2. 2006*2006*2006* 3. 4. 2005* 3. 4. 7. 8. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 2. 3. 3. 4. 17. 31. 9. 1. 12. 12. 5. 2. 13. 28. 12. 26. 23. 6. 21. 5. 18. 19. 1. 30. 13. 16. 30. 13. 27. 10. 24. 7. 21. 15. 15. 26. meritev povpre~ne minimalne dnevne temperature Sliki 285 in 286: Tedenske meritve premikanja spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku od 24. 2. 2005 do 26. 4. 2006 in izbrane vremenske razmere. *meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda) **meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek) 340 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 3. 3. 2005 30. 6. 2005 9 % 3 % 12. 5. 2005 ostalih 12. 8. 2005 ostalih 3 % 44 tednov 6 % 45 tednov 10. 3. 2005 18 % 22 % 12 % 23. 3. 2006 3 % 17. 3. 2005 4 % 9. 3. 2006 8. 2. 2006 4 % 13. 4. 2005 6 % 4 % 8. 2. 2006 12. 8. 2005 8 % 5 % 2. 2. 2006 26. 1. 2006 3 % 52 % 26. 1. 2006 38 % Slika 287: Tedni v meritvenem obdobju od Slika 288: Tedni v meritvenem obdobju od 24. 2. 2005 do 23. 2. 2006 z ve~ kot 3 % celo- 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 z ve~ kot 3 % celo- letnega premika spro{~enih fli{nih kamnin letnega premika spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku. po erozijskem jarku. Preglednica 117: [tevilo in delè tednov ter delè spro{~enega gradiva, ko se je premaknilo manj od dolo~enega deleà celoletnega gradiva. premaknjeno gradivo 24. 2. 2005–23. 2. 2006 28. 4. 2005–26. 4. 2006 {tevilo tednov delè tednov (%) delè spro{~enega {tevilo tednov delè tednov (%) delè spro{~enega gradiva (%) gradiva (%) nadpovpre~na koli~ina 12 23,08 90,00 11 21,15 90,90 premaknjenega gradiva premaknjeno manj kot 0,01 % 11 21,15 0,05 9 17,31 0,04 celoletnega gradiva premaknjeno manj kot 0,1 % 25 48,08 0,45 27 51,92 0,45 celoletnega gradiva premaknjeno manj kot 0,5 % 33 63,46 2,64 35 67,31 2,21 celoletnega gradiva premaknjeno manj kot 1 % 37 71,15 5,77 38 73,08 4,43 celoletnega gradiva premaknjeno manj kot 2 % 40 76,92 10,00 41 78,85 9,10 celoletnega gradiva premaknjeno manj kot 3 % 45 86,54 21,98 44 84,62 16,95 celoletnega gradiva premaknjeno manj kot 4 % 47 90,38 29,39 48 92,31 30,13 celoletnega gradiva premaknjeno manj kot 5 % 48 92,31 34,24 49 94,23 34,59 celoletnega gradiva premaknjeno manj kot 10 % 50 96,15 49,28 51 98,08 49,06 celoletnega gradiva {tevilo tednov v ~asu meritev 52 52 341 342 Erozijski procesi v slo Preglednica 118: [tevilo tednov v obdobju od 24. 2. 2005 do 23. 2. 2006 s premikanjem gradiva po razredih v razponu 0,1, 0,2, 0,5 in 1 kg/m2 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). razpon 0,1 kg/m2 0–0,1 0,1–0,2 0,2–0,3 0,3–0,4 0,4–0,5 0,6–0,7 0,7–0,8 0,9–1,0 1,1–1,2 1,6–1,7 2,1–2,2 7,3–7,4 {tevilo tednov 33 4 2 1 5 1 1 1 1 1 1 1 delè tednov (%) 63,46 7,69 3,85 1,92 9,62 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina 0,50 0,59 0,49 0,30 2,25 0,67 0,73 0,91 1,18 1,65 2,19 7,36 v gradiva v razredu (kg/m2) enski Istr delè skupne izmerjene koli~ine gradiva v razredu 2,64 3,13 2,61 1,61 11,98 3,55 3,87 4,84 6,27 8,77 11,61 39,12 v merjenem obdobju (%) i razpon 0,2 kg/m2 0–0,2 0,2–0,4 0,4–0,6 0,6–0,8 0,8–1,0 1,0–1,2 1,6–1,8 2,0–2,2 7,2–7,4 {tevilo tednov 37 3 5 2 1 1 1 1 1 delè tednov (%) 71,15 5,77 9,62 3,85 1,92 1,92 1,92 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina 1,09 0,80 2,25 1,40 0,91 1,18 1,65 2,19 7,36 gradiva v razredu (kg/m2) delè skupne izmerjene koli~ine gradiva v razredu 5,77 4,22 11,98 7,42 4,84 6,27 8,77 11,61 39,12 v merjenem obdobju (%) razpon 0,5 kg/m2 0–0,5 0,5–1,0 1,0–1,5 1,5–2,0 2,0–2,5 7,0–7,5 {tevilo tednov 45 3 1 1 1 1 delè tednov (%) 86,54 5,77 1,92 1,92 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina 4,14 2,31 1,18 1,65 2,19 7,36 gradiva v razredu (kg/m2) delè skupne izmerjene koli~ine gradiva v razredu 21,98 12,26 6,27 8,77 11,61 39,12 v merjenem obdobju (%) razpon 1 kg/m2 0–1 1–2 2–3 7–8 {tevilo tednov 48 2 1 1 delè tednov (%) 92,31 3,85 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina 6,44 2,83 2,19 7,36 Matija Zor gradiva v razredu (kg/m2) delè skupne izmerjene koli~ine gradiva v razredu 34,24 15,04 11,61 39,12 v merjenem obdobju (%) n GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 V preglednici 117 vidimo, da se je v okrog petini tednov premaknilo manj kot 0,01 % celoletnega gradiva (takrat se je skupaj premaknilo le 0,05 % gradiva), v skoraj polovici tednov pa manj kot 0,1 % celoletnega gradiva (takrat se je skupaj premaknilo le 0,45 % gradiva). V dobri petini tednov je bil delè premaknjenega gradiva nadpovpre~en (takrat se je skupaj premaknilo kar 90 % gradiva). Pri~akujemo lahko tudi tedne, ko se premakne ve~ kot 10 % celoletnega premaknjenega gradiva. Za napovedovanje pojavov smo koli~ine premaknjenega gradiva razdelili tudi v razrede z razli~ni-mi razponi (preglednici 118 in 119), s ~imer smo lahko izdelali grafikone (slike 289 do 292), ki prikazujejo razmerje med jakostjo in pogostnostjo pojavov. Preglednica 119: [tevilo tednov v obdobju od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006) s premikanjem gradiva po razredih v razponu 0,1, 0,2, 0,5 in 1 kg/m2 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). razpon 0,1 kg/m2 0–0,1 0,1–0,2 0,2–0,3 0,3–0,4 0,4–0,5 0,6–0,7 0,9–1,0 1,1–1,2 7,3–7,4 {tevilo tednov 36 3 2 1 6 1 1 1 1 delè tednov (%) 69,23 5,77 3,85 1,92 11,54 1,92 1,92 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina 0,40 0,42 0,49 0,30 2,74 0,64 0,91 1,18 7,36 gradiva v razredu (kg/m2) delè skupne izmerjene koli~ine gradiva v razredu 2,76 2,93 3,40 2,10 18,94 4,45 6,31 8,16 50,94 v merjenem obdobju (%) razpon 0,2 kg/m2 0–0,2 0,2–0,4 0,4–0,6 0,6–0,8 0,8–1,0 1,0–1,2 7,2–7,4 {tevilo tednov 39 3 6 1 1 1 1 delè tednov (%) 75,00 5,77 11,54 1,92 1,92 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina 0,82 0,80 2,74 0,64 0,91 1,18 7,36 gradiva v razredu (kg/m2) delè skupne izmerjene koli~ine gradiva v razredu 5,69 5,50 18,94 4,45 6,31 8,16 50,94 v merjenem obdobju (%) razpon 0,5 kg/m2 0–0,5 0,5–1,0 1,0–1,5 7,0–7,5 {tevilo tednov 48 2 1 1 delè tednov (%) 92,31 3,85 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina 4,36 1,56 1,18 7,36 gradiva v razredu (kg/m2) delè skupne izmerjene koli~ine gradiva v razredu 30,13 10,76 8,16 50,94 v merjenem obdobju (%) razpon 1 kg/m2 0–1 1–2 7–8 {tevilo tednov 50 1 1 delè tednov (%) 96,15 1,92 1,92 skupna izmerjena koli~ina 5,91 1,18 7,36 gradiva v razredu (kg/m2) delè skupne izmerjene koli~ine gradiva v razredu 40,90 8,16 50,94 v merjenem obdobju (%) 343 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 40 35 30 25 v 20 vilo tedno {te 15 10 5 0 0–0,1 1–1,1 2–2,1 3–3,1 4–4,1 5–5,1 6–6,1 7–7,1 0,2–0,3 0,4–0,5 0,6–0,7 0,8–0,9 1,2–1,3 1,4–1,5 1,6–1,7 1,8–1,9 2,2–2,3 2,4–2,5 2,6–2,7 2,8–2,9 3,2–3,3 3,4–3,5 3,6–3,7 3,8–3,9 4,2–4,3 4,4–4,5 4,6–4,7 4,8–4,9 5,2–5,3 5,4–5,5 5,6–5,7 5,8–5,9 6,2–6,3 6,4–6,5 6,6–6,7 6,8–6,9 7,2–7,3 spro{~eno gradivo po razredih (kg/m ) 2 Slika 289: [tevilo tednov v obdobju od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 s premikanjem gradiva po razredih v razponu 0,1 kg/m2. 45 40 35 30 v 25 vilo tedno 20 {te 15 10 5 0 ,2 ,4 ,6 ,8 3 ,2 ,4 ,6 ,8 4 ,2 ,4 ,6 ,8 5 ,2 ,4 ,6 ,8 6 ,2 ,4 ,6 ,8 7 ,2 ,4 2 2 2 – 3 3 3 – 4 4 4 – 5 5 5 – 6 6 6 – 7 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – 0–0,2 0,8–1 1–1,2 1,8–2 22 2,8 33 3,8 44 4,8 55 5,8 66 6,8 77 0,2–0,4 0,4–0,6 0,6–0,8 1,2–1,4 1,4–1,6 1,6–1,8 2,2 2,4 2,6 3,2 3,4 3,6 4,2 4,4 4,6 5,2 5,4 5,6 6,2 6,4 6,6 7,2 spro{~eno gradivo po razredih (kg/m ) 2 Slika 290: [tevilo tednov v obdobju od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 s premikanjem gradiva po razredih v razponu 0,2 kg/m2. 344 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 60 50 40 v 30 vilo tedno {te 20 10 0 0–0,5 0,5–1 1–1,5 1,5–2 2–2,5 2,5–3 3–3,5 3,5–4 4–4,5 4,5–5 5–5,5 5,5–6 6–6,5 6,5–7 7–7,5 spro{~eno gradivo po razredih (kg/m2) Slika 291: [tevilo tednov v obdobju od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 s premikanjem gradiva po razredih v razponu 0,5 kg/m2. 60 50 40 v 30 vilo tedno {te 20 10 0 0–1 1–2 2–3 3 4 – 4 5 – 5–6 6 7 – 7 8 – spro{~eno gradivo po razredih (kg/m ) 2 Slika 292: [tevilo tednov v obdobju od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 s premikanjem gradiva po razredih v razponu 1 kg/m2. 345 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn S pomo~jo preglednic 118 in 119 (v oklepaju so podatki iz preglednice 119) lahko napovemo, da v enem letu pri~akujemo 33 (36) tednov z do 0,1 kg/m2 ujetega gradiva na teden, 37 (39) tednov z do 0,2 kg/m2, 45 (48) tednov z do 0,5 kg/m2 in 48 (50) tednov z do 1 kg/m2 ujetega gradiva na teden. Napovemo lahko tudi, da se bo v dveh tednih ujelo od 1 do 2 kg/m2 gradiva, v enem tednu od 2 do 3 kg/m2, prav tako v enem tednu pa kar od 7 do 8 kg/m2. Poleg tega preglednici predstavljata {e delè teh tednov v letu, skupno izmerjeno koli~ino gradiva po razredih in delè te koli~ine glede na celoletno ujeto gradivo. Zanimivo je, da {tevilo tednov pri razponu 0,1 kg/m2 najprej strmo pade, pri razredu od 0,4 do 0,5 pa se pojavi sekundarni vi{ek. Ta se z ve~anjem razponov zabri{e. Preglednici 118 in 119 dobro opredelita pomen, ki jih imajo veliki dogodki za celoletno koli~ino ujetega gradiva. 10.3.2 MERITVE PO MESECIH IN LETNIH ^ASIH Da bi ugotovili splo{nej{e zakonitosti v premikanju gradiva po erozijskem jarku prek leta, smo meritve zdruìli po mesecih in letnih ~asih. Po erozijskem jarku se je najve~ gradiva premikalo v prvih treh mesecih leta, sekundarni vi{ek pa je bil avgusta (preglednica 120, slika 293). Avgust je bil mesec z najve~jo erozivnostjo padavin, a je po koli~ini premaknjenega gradiva dale~ za prvimi tremi meseci v letu. Izstopajo~ januar gre na ra~un kamnitih tokov v tednu pred 26. 1. 2006. Razloga za njihov nastanek smo opisali v prej{njem poglavju. V enakih razmerah so nastajali tudi februarja in marca, vendar v jarku ni bilo ve~ na razpolago toliko gradiva. Vpliv koli~ine gradiva na premikanje v jarku pokaè primerjava med tednom pred 23. 3. 2006 in tednom pred 12. 8. 2005. V mar~evskem tednu je bila erozivnost padavin okrog 100 MJ · mm · ha–1 · h–1, premaknjenega pa je bilo 3,34 % celoletnega gradiva. V avgustovskem tednu pa je bila erozivnost padavin kar 1235,91 MJ · mm · ha–1 · h–1, premaknjenega pa bilo le enkrat ve~ gradiva. V prvem primeru je bilo v jarku veliko gradiva, saj so {tevilni prehodi iz pozitivnih v negativne temperature povzro~ili veliko spro{~anje 1,8 1,6 1,4 1,2 2 1 0,8 vpre~no kg/m /teden po 0,6 0,4 0,2 0 jan. feb. mar.* april* maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. meritev trend – linearna funkcija trend – polinom {este stopnje Slika 293: Premikanje spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku po mesecih (*povpre~je dvoletnih meritev). 346 Preglednica 120: Premikanje spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku po mesecih ( *povpre~je dvoletnih meritev, **specifi~na masa fli{a (Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk-Cvitanovi} 2008) je 2300 kg/m2, ***specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). mesec obdobje meritev povpre~no na teden skupaj mese~no povpre~no na teden skupaj mese~no umikanje pobo~ja umikanje pobo~ja umikanje pobo~ja umikanje pobo~ja (kg/m2) (kg/m2) (kg/ha) (kg/ha) (povpre~no na teden; (skupaj na mesec; (povpre~no na teden; (skupaj na mesec; mm/teden)** mm)** mm/teden)*** mm)*** januar 30. 12. 2005–2. 2. 2006 1,61 8,05 16.100,68 80.503,41 0,70 3,50 0,94 4,70 februar 2. 2. 2006–1. 3. 2006 0,46 1,84 4604,11 18.416,45 0,20 0,80 0,27 1,08 marec* 3. 3. 2005–31. 3. 2005; 0,63 3,00 6313,37 30.020,62 0,27 0,55 0,37 0,74 1. 3. 2006–30. 3. 2006 april* 31. 3. 2005–28. 4. 2005; 0,12 0,46 1153,53 4614,10 0,05 0,10 0,07 0,14 30. 3. 2006–26. 4. 2006 maj 28. 4. 2005–2. 6. 2005 0,14 0,69 1382,18 6910,91 0,06 0,30 0,08 0,40 junij 2. 6. 2005–30. 6. 2005 0,12 0,47 1161,45 4645,79 0,05 0,20 0,07 0,27 julij 30. 6. 2005–28. 7. 2005 0,09 0,37 920,78 3683,11 0,04 0,16 0,05 0,22 avgust 28. 7. 2005–1. 9. 2005 0,20 1,02 2046,90 10.234,50 0,09 0,44 0,12 0,60 september 1. 9. 2005–30. 9. 2005 0,07 0,26 647,06 2588,22 0,03 0,11 0,04 0,15 oktober 30. 9. 2005–3. 11. 2005 0,001 0,005 9,91 49,52 0,0004 0,002 0,0006 0,003 november 3. 11. 2005–1. 12. 2005 0,008 0,03 81,02 324,10 0,004 0,01 0,005 0,02 december 1. 12. 2005–30. 12. 2005 0,11 0,45 1125,17 4500,67 0,05 0,20 0,07 0,26 GEOGRAFIJ Preglednica 121: Premikanje spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku glede na letni ~as ( *specifi~na masa fli{a (Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk- -Cvitanovi} 2008) je 2300 kg/m2, **specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). letni ~as obdobje meritev povpre~no na teden skupaj v letnem povpre~no na teden skupaj v letnem umikanje pobo~ja umikanje pobo~ja umikanje pobo~ja umikanje pobo~ja (kg/m2) ~asu (kg/m2) (kg/ha) ~asu (kg/ha) (povpre~no na teden (skupaj v letnem (povpre~no na teden (skupaj v letnem A SLO v mm)* ~asu v mm)* v mm)** ~asu v mm)** zima 21. 12. 2005–23. 3. 2006 0,86 11,14 8571,99 111.435,90 0,37 4,85 0,50 6,51 VENIJE 18 pomlad 24. 3. 2005–23. 6. 2005 0,13 1,67 1285,84 16.715,90 0,06 0,73 0,08 0,98 347 poletje 23. 6. 2005–22. 9. 2005 0,14 1,86 1427,30 18.554,86 0,06 0,81 0,08 1,08 jesen 22. 9. 2005–21. 12. 2005 0,06 0,72 553,75 7198,70 0,02 0,31 0,03 0,42 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 1,2 1 0,8 2 0,6 0,4 vpre~no kg/m /teden po 0,2 0 marec 2005 marec 2006 april 2005 april 2006 Slika 294: Meritve premikanja spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku marca 2005 in 2006 ter aprila 2005 in 2006. 1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0 zima pomlad poletje jesen meritev trend-linearna funkcija trend-kvadratna funkcija Slika 295: Premikanje spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku glede na letni ~as. 348 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 gradiva z njegovih pobo~ij. Do poletja se je spro{~anje s pobo~ij umirilo (glej poglavje 10.1.3) in v jarku je bilo iz tedna v teden manj gradiva. Primanjkljaj gradiva v jarku je {e bolj opazen v jesenskih mesecih, ko je bilo kljub jesenskim (zlasti novembrskim) padavinam (glej poglavje 3.3.1.3) premaknjenega najmanj gradiva. Slika 294 prikazuje, kak{ne so lahko razlike v koli~ini premaknjenega gradiva v istih mesecih razli~nih let. Te razlike smo pri mese~nih vrednostih zabrisali, tako da preglednica 120 in slika 293 po mesecih prikazujeta povpre~je obeh vrednosti. Podobno razliko v premikanju gradiva kot podatki po mesecih kaèjo tudi podatki po letnih ~asih; premikanje gradiva je najintenzivnej{e pozimi. Sledi veliko nazadovanje ter priblìno enaka koli~ina premaknjenega gradiva spomladi in poleti, z absolutnim nìkom jeseni, ki je nedvomno povezan z umiritvijo spro{~anja gradiva s pobo~ij poleti in temu ustreznim pomanjkanjem gradiva v erozijskem jarku. 10.3.3 KORELACIJE MED PREMIKANJEM GRADIVA PO EROZIJSKEM JARKU IN VREMENSKIMI VPLIVI Tako kot pri eroziji prsti (poglavje 9.2.4) in pri spro{~anju fli{a (poglavje 10.1.4) smo tudi premike gradiva po erozijskem jarku korelirali z izbranimi vremenskimi podatki. Tudi tu smo s pomo~jo Pearsonovega koeficienta korelacije (r) iskali linearne povezave med premikanjem gradiva in posameznimi vremenskimi parametri, izra~unali pa smo tudi koeficient multiple linearne korelacija (R) in determinacijski koeficient multiple linearne korelacije (R2) med premikanjem gradiva in vsemi vremenskimi parametri skupaj (preglednica 122). Za izbrane spremenljivke je delè pojasnjene variance za podatke na merilni dan med 0,5201 (n = 61; p < 0,0009; uporabili smo 15 vremenskih parametrov, brez podatka o erozivnosti padavin, ki zaradi praga v izra~unu zmanj{a {tevilo upo{tevanih meritev) oziroma 52,01 % in 0,5495 (n = 42; p < 0,0586; uporabili smo 16 vremenskih parametrov, vklju~ujo~ erozivnost padavin) oziroma 54,95 %. 8 y = –0,0315x + 0,9889 r = 0,0573 2 7 6 5 2 4 kg/m 3 2 1 0 –1 0 5 10 15 20 25 30 35 40 maksimalne dnevne temperature (° C) Slika 296: Korelacija med premikanjem gradiva in maksimalno dnevno temperaturo (r = –0,2394). 349 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 122: Multipla korelacija med premikanjem gradiva po erozijskem jarku in vremenskimi vplivi od 28. 2. 2005 do 26. 4. 2006. {tevilo vremenskih multipli korelacijski multipli determinacijski p-vrednost {tevilo meritev spremenljivk koeficient (R) koeficient (R2) na merilni dan 15 0,7212 0,5201 0,0009 61 na merilni dan 16 0,7413 0,5495 0,0586 42 korekcija meritev 15 0,7344 0,5393 0,0004 61 na ~etrtek korekcija meritev 16 0,7407 0,5486 0,0595 42 na ~etrtek Temperaturni parametri (preglednica 123) kaèjo ve~inoma majhno negativno statisti~no povezanost s premikanjem gradiva po erozijskem jarku, izstopa le {tevilo dni z negativnimi temperaturami, ki kaè srednje pozitivno statisti~no povezanost. Da bi làje ugotavljali povezanost med nizkimi temperaturami in premikanjem gradiva, smo premikanje gradiva korelirali {e s temperaturnimi parametri v hladnem delu leta (preglednica 124), vendar kak{nih bistvenih razlik (z izjemo maksimalnih dnevnih temperatur z rahlo ve~jo statisti~no povezanostjo) v korelacijah nismo ugotovili. Preglednica 123: Korelacije med premikanjem gradiva po erozijskem jarku in temperaturnimi razmerami v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 28. 2. 2005 do 26. 4. 2006 ( *prilagoditev temperaturnih razmer v Kopru po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (2006) na temperaturne razmere v dolinah v zaledju (po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2, **prera~un, kot da bi bile vse meritve opravljene na dolo~en merilni dan v tednu (~etrtek)). na merilni dan korekcija meritev na ~etrtek** korelacija med premikanjem gradiva in … Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test koeficient koeficient (r2) n = 61 koeficient koeficient (r2) n = 61 korelacije (r) korelacije (r) maksimalno dnevno temperaturo –0,2394 0,0573 –1,8939 –0,2430 0,0591 –1,9245 povpre~no maksimalno dnevno –0,3055 0,0934 –2,4647 –0,3077 0,0947 –2,4837 temperaturo minimalno dnevno temperaturo –0,3103 0,0963 –2,5076 –0,3133 0,0981 –2,5337 povpre~no minimalno dnevno –0,3501 0,1226 –2,8712 –0,3545 0,1257 –2,9121 temperaturo {tevilom dni z negativnimi 0,4921 0,2422 4,3420 0,5066 0,2567 4,5137 temperaturami *korigiranimi povpre~nimi minimalnimi dnevnimi –0,3501 0,1226 –2,8712 –0,3545 0,1257 –2,9121 temperaturami *korigiranim {tevilom dni 0,4145 0,1718 3,4983 0,4155 0,1726 3,5088 z negativnimi temperaturami 350 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 8 y = –0,0395x + 1,0409 r = 0,0934 2 7 6 5 2 4 kg/m 3 2 1 0 –1 0 5 10 15 20 25 30 35 povpre~ne maksimalne dnevne temperature (° C) Slika 297: Korelacija med premikanjem gradiva in povpre~no maksimalno dnevno temperaturo (r = –3055). 8 y = –0,0437x + 0,5532 r = 0,0963 2 7 6 5 2 4 kg/m 3 2 1 0 –1 –10 –5 0 5 10 15 20 25 minimalne dnevne temperature (° C) Slika 298: Korelacija med premikanjem gradiva in minimalno dnevno temperaturo (r = –0,3103). 351 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 8 y = –0,0521x + 0,7586 r = 0,1226 2 7 6 5 2 4 kg/m 3 2 1 0 –1–5 0 5 10 15 20 25 povpre~ne minimalne dnevne temperature (° C) Slika 299: Korelacija med premikanjem gradiva in povpre~no minimalno dnevno temperaturo (r = –0,3501). 8 y = –0,0521x + 0,6021 r = 0,1226 2 7 6 5 2 4 kg/m 3 2 1 0 –1 –10 –5 0 5 10 15 20 korigirane povpre~ne minimalne dnevne temperature (° C) Slika 300: Korelacija med premikanjem gradiva in korigirano povpre~no minimalno dnevno temperaturo (r = –0,3501). 352 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 8 y = 0,2477x + 0,0739 r = 0,2422 2 7 6 5 2 4 kg/m 3 2 1 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 {tevilo dni z negativnimi temperaturami Slika 301: Korelacija med premikanjem gradiva in {tevilom dni z negativnimi temperaturami (r = 0,4921). 8 y = 0,1568x + 0,0316 r = 0,1718 2 7 6 5 2 4 kg/m 3 2 1 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 korigirano {tevilo dni z negativnimi temperaturami Slika 302: Korelacija med premikanjem gradiva in korigiranim {tevilom dni z negativnimi temperaturami (r = 0,4145). 353 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 124: Korelacije med premikanjem gradiva po erozijskem jarku in temperaturnimi razmerami v hladnem delu leta, v tednu med meritvama od 17. 2. 2005 do 24. 3. 2005 in od 24. 11. 2005 do 23. 3. 2006 ( *prilagoditev temperaturnih razmer v Kopru po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (2006) na temperaturne razmere v dolinah v zaledju (po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2), **prera~un, kot da bi bile vse meritve opravljene na dolo~en merilni dan v tednu (~etrtek)). na merilni dan korekcija meritev na ~etrtek** korelacija med premikanjem gradiva in … Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test koeficient koeficient (r2) n = 22 koeficient koeficient (r2) n = 22 korelacije (r) korelacije (r) maksimalno dnevno temperaturo –0,0075 0,0001 –0,0336 –0,0186 0,0003 –0,0834 povpre~no maksimalno dnevno –0,3579 0,1281 –1,7140 –0,3674 0,1350 –1,7666 temperaturo minimalno dnevno temperaturo –0,3280 0,1076 –1,5525 –0,3348 0,1121 –1,5888 povpre~no minimalno dnevno –0,4454 0,1984 –2,2249 –0,4723 0,2231 –2,3965 temperaturo {tevilom dni z negativnimi 0,4111 0,1690 2,0169 0,4311 0,1858 2,1366 temperaturami *korigiranimi povpre~nimi minimalnimi dnevnimi –0,4454 0,1984 –2,2249 –0,4723 0,2231 –2,3965 temperaturami *korigiranim {tevilom dni 0,3555 0,1264 1,7009 0,3589 0,1288 1,7194 z negativnimi temperaturami Preglednica 125: Korelacije med premikanjem gradiva po erozijskem jarku in padavinami v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 28. 2. 2005 do 26. 4. 2006 ( *prera~un, kot da bi bile vse meritve opravljene na dolo~en merilni dan (~etrtek), **vir za erozivnost padavin: Miko 2006, 48). na merilni dan korekcija meritev na ~etrtek* korelacija med premikanjem gradiva in … Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test koeficient koeficient (r2) n = 61 koeficient koeficient (r2) n = 61 korelacije (r) an = 42 korelacije (r) an = 42 koli~ino padavin –0,0652 0,0043 –0,4621 –0,0744 0,0055 –0,5273 maksimalnimi 10-minutnimi –0,0110 0,0001 –0,0779 –0,0274 0,0008 –0,1942 padavinami maksimalnimi 30-minutnimi 0,0110 0,0001 0,0779 –0,0067 0,00005 –0,0476 padavinami maksimalnimi 60-minutnimi 0,0015 0,000002 0,0105 –0,0152 0,0002 –0,1078 padavinami povpre~nimi 10-minutnimi –0,0154 0,0002 –0,1088 –0,0160 0,0003 –0,1132 padavinami erozivnostjo padavin** 0,2761 0,0762 1,5735a 0,2302 0,0530 1,2959a 354 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 8 y = –0,2385x + 3,0601 r = 0,1281 2 7 6 5 2 4 kg/m 3 2 1 0 0 2 4 6 8 10 12 14 16 povpre~ne maksimalne dnevne temperature (° C) Slika 303: Korelacija med premikanjem gradiva in povpre~no maksimalno dnevno temperaturo v hladnem delu leta (r = –0,3579). 8 y = –0,2011x + 0,258 r = 0,1076 2 7 6 5 2 4 kg/m 3 2 1 0 –10 –8 –6 –4 –2 0 2 4 minimalne dnevne temperature (° C) Slika 304: Korelacija med premikanjem gradiva in minimalno dnevno temperaturo v hladnem delu leta (r = –0,3280). 355 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 8 y = –0,2597x + 0,9791 r = 0,1984 2 7 6 5 2 4 kg/m 3 2 1 0 –5 –4 –3 –2 –1 0 1 2 3 4 5 6 povpre~ne minimalne dnevne temperature (° C) Slika 305: Korelacija med premikanjem gradiva in povpre~no minimalno dnevno temperaturo v hladnem delu leta (r = –0,4454). 8 y = –0,2597x + 0,2 r = 0,1984 2 7 6 5 2 4 kg/m 3 2 1 0 –8 –7 –6 –5 –4 –3 –2 –1 0 1 2 3 korigirane povpre~ne minimalne dnevne temperature (° C) Slika 306: Korelacija med premikanjem gradiva in korigirano povpre~no minimalno dnevno temperaturo v hladnem delu leta (r = –0,4454). 356 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 8 y = 0,2702x – 0,0341 r = 0,169 2 7 6 5 2 4 kg/m 3 2 1 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 {tevilo dni z negativnimi temperaturami Slika 307: Korelacija med premikanjem gradiva in {tevilom dni z negativnimi temperaturami v hladnem delu leta (r = 0,4111). 8 y = 0,2688x – 0,5678 r = 0,1264 2 7 6 5 2 4 kg/m 3 2 1 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 korigirano {tevilo dni z negativnimi temperaturami Slika 308: Korelacija med premikanjem gradiva in korigiranim {tevilom dni z negativnimi temperaturami v hladnem delu leta (r = 0,3555). 357 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 8 y = 0,0006x + 0,1944 r = 0,0762 2 7 6 5 2 4 kg/m 3 2 1 0 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 erozivnost padavin (MJ · mm ha–1 · · h–1) Slika 309: Korelacija med premikanjem gradiva in erozivnostjo padavin (r = 0,2761). 8 y = 0,3422x – 0,4549 r = 0,0667 2 7 6 5 2 4 kg/m 3 2 1 0 0 1 2 3 4 5 6 povpre~na hitrost vetra (m/s) Slika 310: Korelacija med premikanjem gradiva in povpre~no hitrostjo vetra (r = 0,2582). 358 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 8 y = 0,0591x – 0,556 r = 0,0808 2 7 6 5 2 4 kg/m 3 2 1 0 0 5 10 15 20 25 30 maksimalni sunki vetra (m/s) Slika 311: Korelacija med premikanjem gradiva in maksimalnimi sunki vetra (r = 0,2842). 8 y = 0,1005x – 0,5712 r = 0,0719 2 7 6 5 2 4 kg/m 3 2 1 0 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 povpre~ni maksimalni sunki vetra (m/s) Slika 312: Korelacija med premikanjem gradiva in povpre~nimi maksimalnimi sunki vetra (r = 0,2681). 359 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 0,8 0,6 0,4 orelacija (r/R) 0,2 oeficient k 0,0 ultipli k v/m –0,2 earsonoP –0,4 –0,6 1 2 3 4 5 6* 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Pearsonov koeficient korelacije Pearsonov koeficient korelacije – na ~etrtek multipli koeficient korelacije multipli koeficient korelacije – na ~etrtek Legenda: 1 = korelacija med premikanjem gradiva in koli~ino padavin, 10 = korelacija med premikanjem gradiva in povpre~no minimalno dnevno temperaturo, 2 = korelacija med premikanjem gradiva in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami, 11 = korelacija med premikanjem gradiva in {tevilom dni z negativnimi temperaturami, 3 = korelacija med premikanjem gradiva in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami, 12 = korelacija med premikanjem gradiva in korigiranimi povpre~nimi minimalnimi 4 = korelacija med premikanjem gradiva in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami, dnevnimi temperaturami, 5 = korelacija med premikanjem gradiva in povpre~nimi 10-minutnimi padavinami, 13 = korelacija med premikanjem gradiva in korigiranim {tevilom dni z negativnimi 6 = korelacija med premikanjem gradiva in erozivnostjo padavin, temperaturami, 7 = korelacija med premikanjem gradiva in maksimalno dnevno temperaturo, 14 = korelacija med premikanjem gradiva in povpre~no hitrostjo vetra, 8 = korelacija med premikanjem gradiva in povpre~no maksimalno dnevno temperaturo, 15 = korelacija med premikanjem gradiva in maksimalnimi sunki vetra, 9 = korelacija med premikanjem gradiva in minimalno dnevno temperaturo, 16 = korelacija med premikanjem gradiva in povpre~nimi maksimalnimi sunki vetra. Slika 313: Pearsonovi koeficienti korelacije in koeficienti multiple korelacije med premikanjem gradiva po erozijskem jarku in vremenskimi vplivi (za merilni dan in za korigirane podatke na ~etrtek; n = 61, *n = 42). Preglednica 126: Korelacije med premikanjem gradiva po erozijskem jarku in vetrom v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 28. 2. 2005 do 26. 4. 2006 ( *prera~un, kot da bi bile vse meritve opravljene na dolo~en merilni dan (~etrtek)). na merilni dan korekcija meritev na ~etrtek* korelacija med premikanjem gradiva in … Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test koeficient koeficient (r2) n = 61 koeficient koeficient (r2) n = 61 korelacije (r) korelacije (r) povpre~no hitrostjo vetra 0,2582 0,0667 2,0527 0,2692 0,0725 2,1468 maksimalnimi sunki vetra 0,2842 0,0808 2,2772 0,2903 0,0843 2,3301 povpre~nimi maksimalnimi 0,2681 0,0719 2,1377 0,2735 0,0748 2,1837 sunki vetra 360 Preglednica 127: Primerjava korelacij med premikanjem gradiva po erozijskem jarku z izbranimi vremenskimi podatki po tednih, mesecih in letnih ~asih ( *prilagoditev temperaturnih razmer v Kopru po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (2006) na temperaturne razmere v dolinah v zaledju (po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2)). po tednih (na merilni dan) po mesecih po letnih ~asih korelacija med premikanjem Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test Pearsonov determinacijski t-test gradiva in … koeficient koeficient (r2) n = 61, koeficient koeficient (r2) n = 12 koeficient koeficient (r2) n = 4 korelacije (r) an = 32 korelacije (r) korelacije (r) povpre~no minimalno dnevno temperaturo –0,3501 0,1226 –2,8712 –0,5087 0,2588 –1,8687 –0,8231 0,6775 –2,0496 {tevilom dni z negativnimi temperaturami 0,4921 0,2422 4,3420 0,7051 0,4972 3,1443 0,9156 0,8384 3,2210 *korigiranimi povpre~nimi minimalnimi dnevnimi temperaturami –0,3501 0,1226 –2,8712 –0,5087 0,2588 –1,8687 –0,8231 0,6775 –2,0496 *korigiranim {tevilom dni z negativnimi temperaturami 0,4145 0,1718 3,4983 0,7212 0,5202 3,2926 0,9126 0,8328 3,1567 koli~ino padavin –0,0652 0,0043 –0,4621 –0,0501 0,0025 –0,1587 –0,0095 0,0001 –0,0135 erozivnostjo padavin 0,2761 0,0762 1,5735a –0,1546 0,0239 –0,4949 –0,4662 0,2174 –0,7453 povpre~no hitrostjo vetra 0,2582 0,0667 2,0527 0,4733 0,2240 1,6992 0,7833 0,6136 1,7822 GEOGRAFIJ maksimalno povpre~no hitrostjo vetra 0,2681 0,0719 2,1377 0,3736 0,1396 1,2735 0,9265 0,8583 3,4809 A SLO VENIJE 18 361 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 1 0,8 0,6 0,4 orelacije (r) 0,2 0 oeficient k v k –0,2 –0,4 earsonoP –0,6 –0,8 –1 r – tedni r – meseci r – letni ~asi 1 2 3 4 5 6 7 8 Legenda: 1 = korelacija med premikanjem gradiva in povpre~no minimalno dnevno 4 = korelacija med premikanjem gradiva in korigiranim {tevilom dni z negativnimi temperaturo, temperaturami, 2 = korelacija med premikanjem gradiva in {tevilom dni z negativnimi 5 = korelacija med premikanjem gradiva in koli~ino padavin, temperaturami, 6 = korelacija med premikanjem gradiva in erozivnostjo padavin, 3 = korelacija med premikanjem gradiva in korigiranimi povpre~nimi 7 = korelacija med premikanjem gradiva in povpre~no hitrostjo vetra, minimalnimi dnevnimi temperaturami, 8 = korelacija med premikanjem gradiva in maksimalno povpre~no hitrostjo vetra. Slika 314: Spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije s posplo{evanjem podatkov. Padavinski parametri ne izkazujejo skoraj nobene statisti~ne povezanosti s premiki gradiva po erozijskem jarku, z izjemo erozivnosti padavin, ki kaè majhno pozitivno statisti~no povezanost. Ve~ja povezanost erozivnosti padavin je gotovo posledica manj{ega {tevila upo{tevanih meritev. Kot smo è omenili v enem od prej{njih poglavij (3.3.1.3), je prag za dolo~anje erozivnosti padavin postavljen previsoko. Ne glede na izra~une je bilo v ~asu meritev mogo~e opazovati, da dovolj mo~ne padavine, ki imajo za posledico dovolj mo~an povr{inski odtok, lahko premaknejo tudi ve~ kot 3 % celoletnega prenesenega gradiva (glej poglavje 10.3.1). Vetrni parametri izkazujejo ve~jo statisti~no povezanost s premikanjem gradiva po erozijskem jarku od ve~ine padavinskih parametrov. Ugotovili smo majhno pozitivno statisti~no povezanost. Vloga vetra je povezana z opazovanjem kamnitih tokov, opisanih v poglavju 10.3.1. Slika 313 prikazuje vse korelacijske koeficiente skupaj in pokaè, da imajo najvi{jo statisti~no povezanost s premikanjem gradiva po erozijskem jarku temperaturni parametri, sledijo jim vetrni, na koncu pa so skoraj brez sleherne povezanosti padavinski parametri, med katerimi je izjema erozivnost padavin. V preglednici 127 in na sliki 314 za nekaj izbranih vremenskih parametrov prikazujemo spreminjanje Pearsonovega koeficienta korelacije s posplo{evanjem meritev po mesecih in letnih ~asih. Vidimo, da se statisti~na povezanost temperaturnih in vetrnih parametrov s premikanjem gradiva po erozijskem jarku s posplo{evanjem podatkov mo~no pove~a. V merilu letnih ~asov je povezanost visoka, ponekod celo zelo visoka. Nasprotno se povezanost padavin s premikanjem gradiva {e zmanj{a, erozivnost 362 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 padavin pa se iz pozitivne statisti~ne povezanosti na tedenski ravni premakne celo v sredno negativno povezanost na ravni letnih ~asov. Vzrok za ta zasuk so obsèni premiki gradiva v ~asu brez intenzivnih padavin, saj so se najve~je koli~ine gradiva premikale pozimi, ko je bila erozivnost padavin najmanj{a. Ko pa so poleti nastale intenzivne (erozivne) padavine, je bilo v jarku manj razpolòljivega gradiva in premaknila se je razmeroma majhna koli~ina gradiva. Ne glede na statisti~ne povezanosti pa pri vi{kih izstopa hladni del leta z anticiklonalnim vremenom, za katerega so zna~ilni {tevilnimi prehodi iz pozitivnih v negativne temperature ob mo~nem vetru (dobre razmere za nastajanje kamnitih tokov). V toplem delu leta in zgodaj spomladi pa so pomembne mo~ne padavine. Nìki so povezani s toplim delom leta in majhno koli~ino padavin, pozno jeseni pa kljub padavinam s pomanjkanjem gradiva v jarku. 363 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 11 KEMI^NA DENUDACIJA V PORE^JU DRAGONJE Kemi~na denudacija je po Summerfieldu (1994, 8) denudacija, kjer poteka »… odstranjevanje … raztopljenega gradiva …«. Najve~krat se meri na kra{kem reliefu, kjer proces imenujemo škra{ka denudacija’ (Gams 1974, 60) ali škorozijska intenziteta’ (Kunaver 1978, 35). Ker pa proces ni omejen le na kra{ki relief, Gams (1998b, 58) uporablja tudi {ir{i pojem škemi~na erozija’. Za ugotavljaje kemi~ne denudacije v pore~ju Dragonje smo enkrat na mesec merili trdoto vode pri vodomerni postaji pod Ka{telom. Pri ugotavljanju trdote vode merimo koli~ino raztopljenih snovi v vodi, zlasti kalcijevih (Ca2+) in magnezijevih (Mg2+) ionov. Poleg omenjenih je v vodi raztopljenih {e nekaj drugih snovi, ki pa jih pri na{ih meritvah nismo upo{tevali. Po Habi~u (1968, 216) so to meritve letnega »… od-na{anja raztopljenih karbonatov …«. Za smiselnost tak{nih meritev v pore~ju Dragonje je razlog visoka vrednost karbonatov v fli{nih kamninah (poglavje 3.1). Podatke o celokupni trdoti voda v zahodni in jùni Sloveniji navaja Gams (1967a; 1974, 68; 1998b, 58; 2003, 73). Navaja tudi trdote voda fli{nih vodotokov v slovenski Istri, na raz{irjenem zemljevidu pa {e trdoto Mirne v severnem delu hrva{ke Istre (Gams 1967a; 1974, 68; 1998b). Trdote vode iz fli{nih izvirov v Bov{ki kotlini navaja Komac (2000, 67–71), ki pi{e, da »… imajo vi{jo skupno, kalcijevo in mag-nezijevo trdoto kot izviri na apnencu …« (Komac 2001, 39). Tudi Gamsov zemljevid kaè, da so trdote fli{nih voda sorazmerno visoke, tudi v primerjavi s trdotami voda na kra{kem reliefu. Trdoto vode smo merili na Rokavi (na [krlinah), na Dragonji (pred soto~jem z Rokavo in pri vodomerni postaji pod Ka{telom) ter ob spodnjem toku Drnice (Lozan) (preglednica 128; slika 316). Medtem ko so si podatki o trdoti za Dragonjo in Rokavo podobni, nekoliko (navzgor) odstopajo vrednosti za Drnico. Za izra~un kemi~ne denudacije v pore~ju Dragonje (preglednica 129) smo uporabili podatke o trdoti vode pri vodomerni postaji pod Ka{telom. 25 20 15 10 celokupna trdota (NT) 5 0 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2006 2006 2006 2006 2006 2006 2006 2006 5. 6. 6. 7. 7. 8. 8. 9. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 12. 12. 1. 1. 2. 2. 3. 3. 3. 4. 26. 9. 23. 7. 21. 4. 18. 1. 15. 29. 5. 2. 2. 13. 27. 10. 24. 8. 22. 19. 16. 16. 30. 13. Rokava – [krline Dragonja – pred soto~jem z Rokavo Dragonja – Podka{tel Drnica – Lonzan Slika 315: Mese~ne meritve trdote vode na Dragonji, Rokavi in Drnici od maja 2005 do aprila 2006. 364 Preglednica 128: Mese~ne meritve trdote vode na Dragonji, Rokavi in Drnici od maja 2005 do aprila 2006 ( *suha struga). Rokava – [krline Dragonja – pred soto~jem z Rokavo Dragonja – pod Ka{telom Drnica – Lonzan datum vzor~enja celokupna trdota celokupna trdota celokupna trdota celokupna trdota NT mg Ca CO /l NT mg Ca CO /l NT mg Ca CO /l NT mg Ca CO /l 3 3 3 3 26. 5. 2005 13,7 232,9 13,0 221,0 13,8 234,6 19,1 324,7 23. 6. 2005 14,7 249,9 13,9 236,3 13,9 236,3 18,3 311,1 28. 7. 2005 –* – 15,1 256,7 12,9 219,3 18,5 314,5 1. 9. 2005 14,6 248,2 13,1 222,7 14,0 238,0 18,8 319,6 30. 9. 2005 14,2 241,4 14,0 238,0 14,3 243,1 16,9 287,3 20. 10. 2005 13,8 234,6 13,2 224,4 14,9 253,3 17,8 302,6 24. 11. 2005 14,1 239,7 13,8 234,6 15,8 268,6 19,8 336,6 7. 12. 2005 15,1 256,7 13,7 232,9 15,2 258,4 19,0 323,0 21. 12. 2005 14,4 244,8 14,7 249,9 15,3 260,1 20,3 345,1 19. 1. 2006 14,5 246,5 13,8 234,6 15,7 266,9 18,0 306,0 23. 2. 2006 14,3 243,1 14,0 238,0 14,3 243,1 16,8 285,6 31. 3. 2006 15,6 265,2 13,0 221,0 14,8 251,6 17,9 304,3 26. 4. 2006 15,2 258,4 13,8 234,6 14,4 244,8 18,1 307,7 povpre~je 14,5 246,8 13,8 234,2 14,6 247,6 18,4 312,9 GEOGRAFIJ A SLO VENIJE 18 365 366 Erozijski procesi v slo Preglednica 129: Trdota Dragonje od maja 2005 do aprila 2006 pri vodomerni postaji pod Ka{telom in kemi~na denudacija v njenem pore~ju ( *1 NT = 17,0 mg raztopljenega Ca CO v litru vode (Ford in Williams 1996, 44; Gams 2003, 71), **dve meritvi, ***vsota Ca in Mg ionov v litru 3 vode (Gams, Kunaver in Radinja 1973, 23)). datum vzor~enja/vir karbonatna trdota celokupna trdota*** Ca trdota Mg trdota denudacija NT* NT mg Ca CO /l kg Ca CO /m3 NT NT t/ha/leto mm/leto 3 3 venski Istr 26. 5. 2005 11,5 13,8 234,6 0,24 10,8 3,0 1,07 0,063 23. 6. 2005 11,8 13,9 236,3 0,24 11,1 2,8 1,08 0,063 28. 7. 2005 11,5 12,9 219,3 0,22 10,2 2,7 1,00 0,059 i 1. 9. 2005 11,8 14,0 238,0 0,24 11,0 3,0 1,09 0,064 30. 9. 2005 11,5 14,3 243,1 0,24 10,7 3,6 1,11 0,065 20. 10. 2005 12,9 14,9 253,3 0,25 12,0 2,9 1,16 0,068 24. 11. 2005 13,2 15,8 268,6 0,27 12,9 2,9 1,23 0,072 7. 12. 2005 12,3 15,2 258,4 0,26 12,0 3,2 1,18 0,069 21. 12. 2005 12,3 15,3 260,1 0,26 12,0 3,3 1,19 0,070 19. 1. 2006 13,5 15,7 266,9 0,27 12,7 3,0 1,22 0,071 23. 2. 2006 12,6 14,3 243,1 0,24 10,9 3,4 1,11 0,065 31. 3. 2006 13,2 14,8 251,6 0,25 12,0 2,8 1,15 0,067 26. 4. 2006 12,6 14,4 244,8 0,25 11,6 2,8 1,12 0,065 povpre~je 12,4 14,6 247,6 0,25 11,5 3,0 1,13 0,066 Gams (1974, 68; – 13,6** 231,2 0,23 – – 1,06 0,062 2003, 73) Matija Zor n GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 KOPER Legenda RI@ANA DEKANI BERTOKI naselje IZOLA vode [KOCJAN POBEGI ^E@ARJI prometnice STRUNJAN JAGODJE PIRAN mesto vzor~enja [ALARA 1 Rokava – [krline SV. ANTON PORTORO@ VANGANEL GA@ON 2 Dragonja – pred soto~jem [ARED LUCIJA 3 Dragonja MAREZIGE – pod Ka{telom MALIJA [MARJE 4 Dr BABI^I SE^A nica-Lozan PADNA POMJAN Se~oveljske KORTE BOR[T soline NOVA VAS SE^OVLJE KO[TABONA 1 PU^E TREBE[E 4 SV. PETER 2 KRKAV^E DRAGONJA 3 Avtorja vsebine: Jerneja Fridl, Matija Zorn Avtorja zemljevida: Jerneja Fridl, Matija Zorn H R V A [ K A © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU P Slika 316: Mesta vzor~enja vode. Preglednica 130: Znièvanje povr{ja zaradi kemi~ne denudacije v dalj{em ~asovnem obdobju, ob predpostavki, da so razmere tak{ne, kot so bile v ~asu meritev ( *meritev z mikrometrom (Gams 2003, 75)). Dragonja – fli{ Trà{ki Kras – apnenec ~as mm mm leta 0,066 0,029 1 0,66 0,29 10 6,62 2,85 100 66,19 28,5 1000 661,91 285 10.000 1 0,43 razmerje glede na Dragonjo 2,32 1 razmerje glede na Trà{ki Kras Za izra~un kemi~ne denudacije smo uporabili nekoliko prirejeni ena~bi Williamsa in Smitha (glej Kunaver 1978, 35; Gams 1974, 71), po katerih prostornino raztopljene kamnine, ki jo voda odnese z dolo~enega povr{ja, izra~unamo s pomo~jo podatkov o srednjem letnem pretoku, srednji letni celokupni trdoti in specifi~ni gostoti kamnine. Za izra~unavanje kemi~ne denudacije obstajajo tudi druge ena~be (glej na primer Gams 1967a, 52–53; 1974, 70–71; Habi~ 1968, 216; Kunaver 1978, 35–36). Podatek o izra~u-nanem povpre~nem pretoku na podlagi padavin in izhlapevanja, ki za Dragonjo zna{a 1,35 m3/s, smo povzeli po Kolbeznu in Pristovu (1998, 98). Rezultati kaèjo, da se povr{je v pore~ju Dragonje zaradi kemi~ne denudacije zniùje s hitrostjo 66 mm na 1000 let, kar je kar za faktor 2,3 hitreje od znièvanja povr{ja na apnen~astem Trà{kem Krasu (preglednica 130). Podatka pa nista povsem primerljiva, ker nista bila pridobljena po isti metodi. Na podlagi Gamsovega (1967a; 2003, 73) zemljevida, ki prikazuje znièvanja povr{ja zaradi kemi~ne denudacije v pore~jih zahodne in jùne Slovenije, lahko kemi~no denudacijo v pore~ju Dragonje ozna~imo za srednje hitro. Kemi~no denudacijo so merili tudi v fli{nih Karpatih. Razmerje med kemi~no denudacijo in trans-portom suspendiranega gradiva je bilo 1 : 17 (leta 1973) oziroma 1 : 5 (leta 1974) (Welc 1978, 158). Ugotovili so tudi, da je bilo najve~ raztopljenih snovi odnesenih ob visokih vodah ob spomladansko-poletnih padavinah in ob topljenju snega (Welc 1978, 156), kar pa se ne ujema s trditvijo Gamsa (2003, 71), da imajo tako pri nas kot v svetu »... kra{ke vode nìjo trdoto ob ve~jem specifi~nem odtoku, kar se navadno ujema z ve~jimi padavinami …«. Podobno ugotavlja tudi Komac (2000, 17). 367 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Kolebanj v trdoti vode zaradi razli~nih padavinskih in odto~nih razmer nismo ugotavljali. Prav tako nismo ugotavljati razmerja med kemi~no denudacijo in suspenzijskim gradivom, ker na vodomerni postaji pod Ka{telom tovrstnih podatkov ne zbirajo. Gams (1998b, 60) ugotavlja, da se v Sloveniji »… trdota odtekajo~ih voda ve~a z debelino odeje prsti, zmanj{evanjem letnih padavin in zvi{evanjem vodne temperature. Nara{~anje je torej od visokih Alp in robnih dinarskih planot proti primorskemu in subpanonskemu nizkemu krasu …«, v obratni smeri pa nara{~a kemi~na erozija, »… predvsem s pove~anim specifi~nim vodnim odtokom …«. 368 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 12 PRIMERJAVA MERITEV IN EKSTRAPOLACIJA NA PORE^JE DRAGONJE V tem poglavju med seboj primerjamo hitrosti vseh obravnavanih erozijskih procesov v pore~ju Dragonje. Poleg tega meritve ekstrapoliramo na celotno pore~je, kar omogo~a primerjavo na{ih meritev z rezultati nekaterih erozijskih modelov, s pomo~jo katerih so v preteklosti kvantificirali erozijo v pore~ju. Primerjavo med erozijskimi procesi omogo~a enotno (drugo) enoletno obdobje meritev med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 (preglednici 131 in 132 ter sliki 317 in 318). Razmerja med preglednicama se rahlo razlikujejo, ker smo pri prera~unavanju v mm uporabili razli~ni specifi~ni masi za fli{ (poglavje 10.1.2) in za prst (poglavje 9.1). Dale~ najhitrej{i (skoraj 5 cm/leto) so procesi na strmih golih fli{nih pobo~jih, sledijo erozijski jarki, pri katerih se pobo~ja odmikajo za okrog 8,5 mm/leto, s priblìno enako hitrostjo pa poteka tudi zniè- vanje povr{ja zaradi med`lebi~ne erozije na goli fli{ni prsti. Razlika v koli~ini erodiranega gradiva (preglednica 132) med erozijskim jarkom in golo prstjo se pri izra~unu znièvanju povr{ja zaradi razli~ne specifi~ne mase fli{a in prsti zabri{e. Znièvanje povr{ja v gozdu (priblìno 0,4 mm/leto) je po~asnej{e kot na strmih fli{nih pobo~jih za faktor 130 oziroma ve~ kot 200 pri primerjavi spro{~anja, znièvanje povr{ja na travniku pa je od umikanja strmih fli{nih pobo~jih po~asnej{e za faktor 300 (0,16 mm/leto) oziroma ve~ kot 500 pri primerjavi spro{~anja. Najpo~asnej{a je kemi~na denudacija (0,07 mm), ki je kar za faktor 744 po~asnej{a od umikanja strmih fli{nih pobo~ij. Kljub pomislekom, ki jih imajo nekateri avtorji (na primer Collins in Walling 2004, 172; Parsons in ostali 2006, 1384) pri ekstrapolaciji rezultatov iz ponavadi nekaj m2 velikih erozijskih polj na ve~je prostorske enote reda velikosti ha oziroma km2 ali kar na cela na pore~ja, smo se zanjo odlo~ili, da bi lahko na{e rezultate primerjali z rezultati drugih avtorjev, ki so erozijo modelirali v celotnih pore~jih Dragonje 100.000 10.000 1000 2 g/m /leto 100 10 1 golo strmo golo strmo erozija prsti – erozija prsti – erozija prsti – erozija prsti – kemi~na fli{no pobo~je fli{no pobo~je – povpre~je povpre~je povpre~je povpre~je denudacija (polja 1–4) erozijski jarek polj 1–2 polj 3–4 polj 5–6 polj 7–8 (polje 5) Slika 317: Hitrost razli~nih erozijsko-denudacijskih procesov v pore~ju Dragonje na podlagi meritev od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006. 369 370 Erozijski procesi v slo Preglednica 131: Hitrost razli~nih erozijsko-denudacijskih procesov v pore~ju in razmerja med njimi na podlagi meritev od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006. golo strmo fli{no erozijski jarek erozija prsti na goli erozija prsti erozija prsti v gozdu erozija prsti v gozdu kemi~na denudacija pobo~je (povpre~je na golem strmem prsti (povpre~je na travniku z manj{im naklonom z ve~jim naklonom v pore~ju Dragonje erozijskih fli{nem pobo~ju erozijskih povpre~je erozijskih (povpre~je erozijskih (povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4) polj 1 in 2) (polj 3 in 4) polj 5 in 6) polj 7 in 8) specifi~no spro{~anje gradiva (g/m2/leto) 84.258,02 14.455,27 9013,43 168,15 391,15 414,8 113,32 venski Istr razmerje glede na golo strmo fli{no pobo~je 1,00 0,17 0,11 0,002 0,005 0,005 0,001 razmerje glede na erozijski jarek na golem 5,83 1,00 0,62 0,01 0,03 0,03 0,008 i strmem fli{nem pobo~ju razmerje glede na erozijo prsti na goli prsti 9,35 1,60 1,00 0,02 0,04 0,046 0,013 razmerje glede na erozijo prsti na travniku 501,09 85,97 53,60 1,00 2,33 2,47 0,67 razmerje glede na erozijo prsti v gozdu 215,41 36,96 23,04 0,43 1,00 1,06 0,29 z manj{im naklonom razmerje glede na erozijo prsti v gozdu 203,10 34,84 21,73 0,41 0,94 1,00 0,27 z ve~jim naklonom razmerje glede na kemi~no denudacijo 743,53 127,56 79,54 1,48 3,45 3,66 1,00 Matija Zor n Preglednica 132: Znièvanje povr{ja oziroma umikanje pobo~ij zaradi razli~nih erozijsko-denudacijskih procesov v pore~ju in razmerja med njimi na podlagi meritev od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 ( *specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). golo strmo fli{no erozijski jarek erozija prsti na goli erozija prsti erozija prsti v gozdu erozija prsti v gozdu kemi~na denudacija pobo~je (povpre~je na golem strmem prsti (povpre~je na travniku z manj{im naklonom z ve~jim naklonom v pore~ju Dragonje erozijskih fli{nem pobo~ju erozijskih povpre~je erozijskih (povpre~je erozijskih (povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4) polj 1 in 2) (polj 3 in 4) polj 5 in 6) polj 7 in 8) znièvanje povr{ja/umikanje pobo~ij (mm/leto) 49,22* 8,48* 8,54 0,16 0,37 0,39 0,07 razmerje glede na golo strmo fli{no pobo~je 1 0,17 0,17 0,003 0,008 0,008 0,001 razmerje glede na erozijski jarek na golem 5,80 1 1,01 0,02 0,04 0,05 0,008 strmem fli{nem pobo~ju razmerje glede na erozijo prsti na goli prsti 5,77 0,99 1 0,019 0,04 0,05 0,008 razmerje glede na erozijo prsti na travniku 309,07 53,25 53,60 1 2,33 2,47 0,42 razmerje glede na erozijo prsti v gozdu 132,87 22,89 23,04 0,43 1 1,06 0,18 z manj{im naklonom razmerje glede na erozijo prsti v gozdu 125,27 21,58 21,73 0,41 0,94 1 0,17 z ve~jim naklonom razmerje glede na kemi~no denudacijo 743,53 128,10 128,95 2,41 5,60 5,94 1 GEOGRAFIJ A SLO VENIJE 18 371 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 133: Letno spro{~anje gradiva v celotnih pore~jih Dragonje in Rokave po razli~nih metodah in modelih za razli~na obdobja ( *pri izra~unu smo uporabili meritve za gozd na ve~jem naklonu (erozijski polji 7 in 8), **prera~unano na celotno pore~je, ker je Pauli~ (1971, 41) ra~unal erozijo za 79 km2 oziroma dobre {tiri petine od velikosti pore~ja ostalih avtorjev). razmerje glede na merjene razmerje glede na merjene podatke podatke leto veljavnosti Dragonja po modelu po modelu Rokava po modelu po modelu metoda/ vir izra~una (m3) 1 2 (m3) 1 2 model 1955 17.393,00 4,96 9,37 3716,04 5,21 9,14 prirejena Staut 2004, 112 Gavrilovi}eva ena~ba 1971 26.612,00 3,24 6,12 – – – prirejena Globevnik 2001, Gavrilovi}eva 114 – izra~un ena~ba Podjetja za ureja- nje hudournikov 1971 1971 28.168,00 3,06 5,78 4335,00 4,47 7,84 prirejena Globevnik Gavrilovi}eva in ostali 2003 ena~ba 1971 31.186,16** 2,76 5,22 – – – prirejena Pauli~ 1971, 41 Gavrilovi}eva ena~ba 1971 38.374,02** 2,25 4,25 – – – prirejena Pauli~ 1971, 41 Gavrilovi}eva ena~ba 1971 26.655,00 3,23 6,11 4337,37 4,46 7,83 prirejena Staut 2004, 112 Gavrilovi}eva ena~ba 1995 10.856,00 7,94 15,01 1468,00 13,19 23,15 prirejena Globevnik 2001, Gavrilovi}eva 114 ena~ba 1995 11.102,00 7,76 14,68 1213,00 15,96 28,01 prirejena Globevnik Gavrilovi}eva in ostali 2003. ena~ba 1995 10.871,00 7,93 14,99 1469,16 13,18 23,13 prirejena Staut 2004, 112 Gavrilovi}eva ena~ba 2002 23.455,08 3,68 6,95 5552,25 3,49 6,12 RUSLE Petkov{ek 2002a, 141 2002 60.791,67 1,42 2,68 13.721,37 1,41 2,48 prirejena Petkov{ek 2002a, Gavrilovi}eva 142 ena~ba 2003 6665,00 12,93 24,44 1491,59 12,98 22,78 prirejena Staut 2004, 112 Gavrilovi}eva ena~ba 21. 4. 2005– 39.644,22* 2,17 4,11 7847,32* 2,47 4,33 RUSLE2 Miko 2006, 68 – 20. 4. 2006 po modelu 1 21. 4. 2005– 67.305,22* 1,28 2,42 13.119,22* 1,48 2,59 RUSLE2 Miko 2006, 68 – 20. 4. 2006 po modelu 2 28. 4. 2005– 86.200,27* 1,00 1,89 19.357,59* 1,00 1,76 na podlagi v tem delu – 26. 4. 2006 meritev po modelu 1 28. 4. 2005– 162.925,56* 0,53 1,00 33.980,63* 0,57 1,00 na podlagi v tem delu – 26. 4. 2006 meritev po modelu 2 povpre~je razmerij 4,62 8,72 7,12 12,49 modeliranih vrednosti 372 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 1000 100 10 1 0,1 0,01 0,001 razmerje glede razmerje glede razmerje glede razmerje glede razmerje glede razmerje glede razmerje glede na golo na erozijski na golo prst na travnik na gozd na gozd na kemi~no strmo fli{no jarek na golem (maj{i naklon) (ve~ji naklon) denudacijo pobo~je strmem fli{nem v pore~ju Dragonje pobo~ju strmo golo fli{no pobo~je erozijski jarek olj~nik – gola prst travnik gozd (manj{i naklon) gozd (ve~ji nakon) kemi~na denudacija Slika 318: Razmerja med razli~nimi erozijsko-denudacijskimi procesi v pore~ju Dragonje na podlagi meritev od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006. (preglednice 133, 134 in 135) oziroma Rokave (preglednice 133, 136 in 137). Podobno ekstrapolacijo merjenih podatkov iz erozijskih polj na razli~nih rabah tal so naredili tudi Cerdan in ostali (2006, 508–509) za potrebe izra~una erozije v Sredozemlju (preglednica 44) in celotni Evropi. Za potrebe ekstrapolacije smo izdelali dva lastna modela. Letno spro{~anje gradiva v pore~jih Dragonje in Rokave smo izra~unali s pomo~jo zemljevida rabe tal (Dejanska … 2005) in zemljevida erozijskih àri{~ v pore~ju (Staut 2004, 48). Oba zemljevida smo zdruìli, ob tem pa iz skupnega zemljevida izlo~ili obmo~ja z naklonom manj kot 2°, saj smo predpostavili, da pri teh naklonih prevladuje akumulacija. Kategorije rabe tal na na{ih erozijskih poljih smo na dejanske kategorije rabe tal v pore~ju ekstrapolirali z zdruèvanjem oziroma posplo{evanjem. Najve~jo posplo{itev smo naredili pri njivah, ki smo jim pripisali podatke iz erozijskih polj 1 in 2 za erozijo prsti. Zavedamo se, da gre v na{em primeru za maksimalisti~no oceno erozije na njivah, saj so te v ~asu rasti kulturnih rastlin vsaj deloma za{~itene pred intenzivnimi poletnimi padavinami, na{i merilni polji pa sta bili celo leto neza{~iteni. Za obe pore~ji smo zaradi vinogradov in trajnih nasadov (sadovnjaki in olj~niki) naredili dva izra- ~una, tako imenovana model 1 in model 2. Pri modelu 1 smo predpostavili, da so vinogradi in trajni nasadi zatravljeni, zato smo jih {teli k travinju (travniki in pa{niki; preglednici 134 in 136), pri modelu 2 pa smo predpostavili, da vinogradi in trajni nasadi niso zatravljeni (kot v primeru olj~nika, kjer smo postavili erozijski polji 1 in 2), zato smo jih {teli k njivam (preglednici 135 in 137). Pri vsakem modelu smo dobili dva rezultata, saj smo imeli na razpolago dva podatka o eroziji v gozdu. Uporabnej{i se nam zdi podatek o eroziji v gozdu z ve~jim naklonom, saj je ta naklon blìji povpre~nemu naklonu v pore~ju. Nakloni ostalih erozijskih polj dokaj dobro ustrezajo povpre~nim naklonom pripisane rabe tal (preglednici 134 in 135). 373 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 134: Spro{~anje gradiva po kategorijah rabe tal v slovenskem delu pore~ja Dragonje po modelu 1 ( *izra~uni po meritvah v gozdu z ve~jim naklonom (erozijski polji 7 in 8), **delè je manj{i od 100 %, ker smo izlo~ili obmo~ja z naklonom manj kot 2°, saj smo predpostavili, da tam poteka akumulacija in ne spro{~anje gradiva, ***travniki, pa{niki in trajni nasadi (vinogradi, sadovnjaki in olj~niki)). raba tal ustrezna delè rabe tal povpre~ni povpre~ni specifi~no spro{~anje spro{~anje delè erozijska polja v pore~ju (%) naklon naklon spro{~anje gradiva (t/leto) gradiva spro{~enega rabe tal (°) erozijskih gradiva (m3/leto) gradiva (%) polj (°) (g/m2/leto) njive 1 in 2 4,14 6,27 5,50 9013,43 26.422,03 25.020,86 39,11/ 38,46* travinje*** 3 in 4 23,81 9,43 9,4 168,15 2834,01 2683,72 4,19/ 4,13* gozd 5 in 6/7 64,88 17,72 7,80/ 391,15/ 17.961,73/ 17.009,21/ 26,59/ in 8* 21,40* 415,87* 19.096,88* 18.084,17* 27,80* erozijska 1, 2, 3 in 4 0,55 22,58 do 90 84.260 32.979,89 19.263,56 30,11/ àri{~a 29,61* skupaj 93,39** 80.197,66/ 63.977,35/ velja za 81.332,81* 65.052,30* slovenski del (75,47 %) pore~ja 106.269,26/ 84.775,86/ ekstrapolacija 107.773,44* 86.200,27* na celo pore~je Preglednica 135: Spro{~anje gradiva po kategorijah rabe tal v slovenskem delu pore~ja Dragonje po modelu 2 ( *izra~uni po meritvah v gozdu z ve~jim naklonom (erozijski polji 7 in 8), **delè je manj{i od 100 %, ker smo izlo~ili obmo~ja z naklonom manj kot 2°, saj smo predpostavili, da tam poteka akumulacija in ne spro{~anje gradiva, ***njive in trajni nasadi (vinogradi, sadovnjaki in olj~niki)). raba tal ustrezna delè rabe tal povpre~ni povpre~ni specifi~no spro{~anje spro{~anje delè erozijska polja v pore~ju (%) naklon naklon spro{~anje gradiva (t/leto) gradiva spro{~enega rabe tal (°) erozijskih gradiva (m3/leto) gradiva (%) polj (°) (g/m2/leto) njive*** 1 in 2 13,91 8,79 5,50 9013,43 88.728,77 84.023,45 68,94/ 68,34* travinje 3 in 4 14,05 9,13 9,4 168,15 1671,65 1582,99 1,30/ 1,29* gozd 5 in 6/7 64,88 17,72 7,80/ 391,15/ 17.961,73/ 17.009,21/ 13,96/ in 8* 21,40* 415,87* 19.096,88* 18.084,17* 14,71* erozijska 1, 2, 3 in 4 0,55 22,58 do 90 84.260 32.979,895 19.263,56 15,81/ àri{~a 15,67* skupaj 93,39** 141.342,04/ 121.879,23/ velja za 142.477,19* 122.954,18* slovenski del (75,47 %) pore~ja 187.291,17/ 161.501,15/ ekstrapolacija 188.795,35* 162.925,56* na celo pore~je 374 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 136: Spro{~anje gradiva po kategorijah rabe tal v pore~ju Rokave po modelu 1 ( *izra~uni po meritvah v gozdu z ve~jim naklonom (erozijski polji 7 in 8), **delè je manj{i od 100 %, ker smo izlo~ili obmo~ja z naklonom manj kot 2°, saj smo predpostavili, da tam poteka akumulacija in ne spro{~anje gradiva, ***travniki, pa{niki in trajni nasadi (vinogradi, sadovnjaki in olj~niki)). raba tal ustrezna delè rabe tal povpre~ni povpre~ni specifi~no spro{~anje spro{~anje delè erozijska polja v pore~ju (%) naklon naklon spro{~anje gradiva (t/leto) gradiva spro{~enega rabe tal (°) erozijskih gradiva (m3/leto) gradiva (%) polj (°) (g/m2/leto) njive 1 in 2 5,29 6,50 5,50 9013,43 9750,00 9232,95 48,48/ 47,70* travinje*** 3 in 4 25,05 8,94 9,4 168,15 861,72 816,02 4,28/ 4,22* gozd 5 in 6/7 65,35 16,38 7,80/ 391,15/ 5228,03/ 4950,78/ 26,00/ in 8* 21,40* 415,87* 5558,43* 5263,66* 27,19* erozijska 1, 2, 3 in 4 0,40 18,76 do 90 84.260 6925,12 4044,96 21,24/ àri{~a 20,90* skupaj 96,09** 22.764,86/ 19.044,71/ 23.095,26* 19.357,59* Preglednica 137: Spro{~anje gradiva v pore~ju Rokave po kategorijah rabe tal po modelu 2 ( *izra~uni po meritvah v gozdu z ve~jim naklonom (erozijski polji 7 in 8), **delè je manj{i od 100 %, ker smo izlo~ili obmo~ja z naklonom manj kot 2°, saj smo predpostavili, da tam poteka akumulacija in ne spro{~anje gradiva, ***njive in trajni nasadi (vinogradi, sadovnjaki in olj~niki)). raba tal ustrezna delè rabe tal povpre~ni povpre~ni specifi~no spro{~anje spro{~anje delè erozijska polja v pore~ju (%) naklon naklon spro{~anje gradiva (t/leto) gradiva spro{~enega rabe tal (°) erozijskih gradiva (m3/leto) gradiva (%) polj (°) (g/m2/leto) njive*** 1 in 2 13,82 8,18 5,50 9013,43 25.485,47 24.133,97 71,68/ 71,02* travinje 3 in 4 16,52 8,81 9,4 168,15 568,16 538,03 1,60/ 1,58* gozd 5 in 6/7 65,35 16,38 7,80/ 391,15/ 5228,03/ 4950,78/ 14,70/ in 8* 21,40* 415,87* 5558,43* 5263,66* 15,49* erozijska 1–4 0,40 18,76 do 90 84.260 6925,12 4044,96 12,01/ àri{~a 11,90* skupaj 96,09** 38.206,78/ 33.667,75/ 38.537,18* 33.980,63* V primeru pore~ja Dragonje dobljeni rezultat velja le za okrog 75 % pore~ja, kolikor ga je v Sloveniji, saj smo digitalne podatke o rabi tal imeli samo za slovenski del pore~ja. Rezultat smo ekstrapolirali na celotno pore~je, pri tem pa predpostavili, da so na hrva{ki strani podobna razmerja med kategorijami rabe tal. Spro{~anje gradiva v pore~ju smo dobili z mnoènjem velikosti posamezne kategorije rabe tal in specifi~nega letnega spro{~anja na erozijskih poljih. Dobljeno spro{~anje po kategorijah rabe tal smo se{teli v skupno letno spro{~anje. Izvorni podatki na podlagi dejanskih merjenj na merilnih poljih so 375 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 70 70 60 60 (%) 50 50 a radiv 40 40 abe tal v pore~ju (%) 30 30 ije r 20 20 delè spro{~enega g delè kategor 10 10 0 0 njive travinje gozd erozijska àri{~a Model 1 – spro{~anje gradiva Model 2 – spro{~anje gradiva Model 1 – raba tal Model 2 – raba tal Slika 319: Spro{~anje gradiva po kategorijah rabe tal v slovenskem delu pore~ja Dragonje. **28. 4. 2005–26. 4. 2006 (v tem delu – po modelu 2) **28. 4. 2005–26. 4. 2006 (v tem delu – po modelu 1) *21. 4. 2005–20. 4. 2006 (Miko 2006 – po modelu 2) *21. 4. 2005–20. 4. 2006 (Miko 2006 – po modelu 1) 2003 (Staut 2004) 2002 (Petkov{ek 2002) *2002 (Petkov{ek 2002) 1995 (Staut 2004) 1995 (Globevnik in ostali 2003) 1995 (Globevnik 2001) 1971 (Staut 2004) 1971 (Pauli~ 1971) 1971 (Pauli~ 1971) 1971 (Globevnik in ostali 2003) 1971 (Globevnik 2001) 1955 (Staut 2004) 0 20.000 40.000 60.000 80.000 100.000 120.000 140.000 160.000 spro{~eno gradivo (m /leto) 3 Slika 320: Letno spro{~anje gradiva v celotnem pore~ju Dragonje, izra~unano na podlagi rabe tal po izra~unih specifi~nega spro{~anja po razli~nih metodah in modelih za razli~na obdobja ( *specifi~no spro{~anje izra~unano po modelu RUSLE oziroma RUSLE2; **specifi~no spro{~anje izra~unano na podlagi meritev; (brez *) specifi~no spro{~anje izra~unano po prirejeni Gavrilovi}evi ena~bi). 376 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 70 70 60 60 (%) 50 a 50 radiv 40 40 abe tal v pore~ju (%) 30 ije r 30 20 20 delè spro{~enega g delè kategor 10 10 0 0 njive travinje gozd erozijska àri{~a Model 1 – spro{~anje gradiva Model 2 – spro{~anje gradiva Model 1 – raba tal Model 2 – raba tal Slika 321: Spro{~anje gradiva po kategorijah rabe tal v pore~ju Rokave. **28. 4. 2005–26. 4. 2006 (v tem delu – po modelu 2) **28. 4. 2005–26. 4. 2006 (v tem delu – po modelu 1) *21. 4. 2005–20. 4. 2006 (Miko 2006 – po modelu 2) *21. 4. 2005–20. 4. 2006 (Miko 2006 – po modelu 1) 2003 (Staut 2004) 2002 (Petkov{ek 2002) *2002 (Petkov{ek 2002) 1995 (Globevnik 2001) 1995 (Staut 2004) 1995 (Globevnik in ostali 2003) 1971 (Staut 2004) 1971 (Globevnik 2001) 1955 (Staut 2004) 0 5000 10000 15000 20000 25000 30000 35000 spro{~eno gradivo (m /leto) 3 Slika 322: Letno spro{~anje gradiva v pore~ju Rokave, izra~unano na podlagi rabe tal po izra~unih specifi~nega spro{~anja po razli~nih metodah in modelih za razli~na obdobja ( *specifi~no spro{~anje izra~unano po modelu RUSLE oziroma RUSLE2; **specifi~no spro{~anje izra~unano na podlagi meritev; (brez *) specifi~no spro{~anje izra~unano po prirejeni Gavrilovi}evi ena~bi). 377 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 20057. ZORN, 6.A TIJ MA Slika 323: Pogled proti vasi Marezige iz Pomjana. Desno od Marezig je dolina Rokave, v ozadju pa Slavnik (1028 m). bili v g/m2 oziroma kg/m2, za celotno pore~je pa je spro{~anje izraèno v tonah/leto. Za primerjavo z ostalimi avtorji, ki so modelirali erozijo v pore~ju Dragonje (preglednica 133) je bilo treba rezultate pretvoriti v m3. Pri eroziji prsti smo za prera~un uporabili specifi~no maso prsti 1,056 kg/m3 (poglavje 9.1), za fli{ pa specifi~no maso 1712,04 kg/m3 (poglavje 10.1.2). Dobljeni rezultati kaèjo veliko odstopanje rezultatov na podlagi meritev od modeliranih, saj so za pore~je Dragonje v povpre~ju do 4,6-krat (do maksimalno skoraj 13-krat) po modelu 1 oziroma do 8,7-krat (do maksimalno 24-krat) po modelu 2 vi{ji od modeliranih. Za pore~je Rokave so razmerja v povpre~ju {e nekoliko vi{ja, od 7,1-krat po modelu 1 do 12,5-krat po modelu 2 (preglednica 133). Velik je tudi razpon med na{ima modeloma, saj so rezultati modela 1 za faktor 1,9 (v celem pore~ju Dragonje) manj{i od rezultatov modela 2. Sklenemo lahko, da je bilo v pore~ju Dragonje spro{~anje gradiva od maja 2005 do aprila 2006 po na{i maksimalisti~ni oceni med 86.200 in 162.926 m3, v po-re~ju Rokave pa med 19.358 in 33.981 m3. ^eprav se rezultati modelov mo~no razlikujejo od na{ih, pa deli Globevnikove (2001) in Stauta (2004) kaèta, da imajo spremembe rabe tal velike posledice za erozijo. V povezavi z rabo tal Boardman (2006, 82) pi{e, da imajo nekatere njene spremembe na erozijo ve~ji vpliv kot na primer podnebne spremembe. Na slikah 320 in 322 grafi~no prikazujemo razlike med na{imi ekstrapoliranimi vrednostmi in vrednostmi modelov drugih avtorjev. Poleg tega na slikah 319 in 321 ob deleù spro{~anja gradiva po razli~nih rabah tal (na podlagi na{ih modelov) predstavljamo {e deleè kategorij rabe tal v pore~jih Dragonje in Rokave. Na slikah vidimo, da so erozijsko dale~ najbolj ogroène njive, kar sta za celotno Slovenijo ugotovila è Komac in Zorn (2005, 81). Po povr{ini so med kategorijami rabe tal v pore~ju njive na tretjem mestu. Vidimo tudi pomen gozda, v katerem se zaradi njegovega velikega deleà v pore~ju (okrog 65 %) sprosti priblìno toliko gradiva kot z erozijskih àri{~, ki jih je v pore~ju le okrog 0,5 %. 378 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 13 SKLEP Z obravnavanimi raziskavami smo posku{ali zapolniti vrzel v slovenski geomorfologiji pri preu~evanju geomorfnih procesov na nekra{kem reliefu. Hkrati smo èleli z meritvami pridobiti podatke o intenzivnosti geomorfnih procesov in v Sloveniji okrepiti tako imenovano aplikativno geomorfologijo. Z rezultati meritev in izra~unanimi parametri smo lahko primerjali izra~une tujih erozijskih modelov, da bi jih v prihodnje lahko umerili. Ugotovili smo, da izra~uni z erozijskimi modeli mo~no odstopajo od merjenih podatkov (preglednici 51 in 52, slika 109). Glede na razmere in dozdaj{nje podobne poskuse v Sloveniji so bile meritve razmeroma dolgotrajne. Z njimi smo pridobili mnoìco podatkov, ki veliko povedo o naravi geomorfnih procesov. Kljub temu se nam je ob koncu zastavilo kar nekaj vpra{anj o primernosti uporabljenih metod, rezultatih meritev, mònih in nujnih spremembah pri podobnem delu v prihodnje in podobnem. Uporabljene metode so zlasti odraz iznajdljivosti, finan~nih in fizi~nih zmònosti avtorja ter dognanj iz literature. V prvi vrsti je bila pomembna iznajdljivost, saj smo se ne glede na razpolòljiva finan~na sredstva (sredstva iz programa mladih raziskovalcev), {tevilo ljudi na terenu (praviloma avtor sam), neobstoj standardiziranih metod (Collins in Walling 2004, 171) in glede na razpolòljiv ~as (predpisan kratek ~as usposabljanja mladih raziskovalcev) lotili preu~evanja ve~ geomorfnih procesov hkrati. Literatura nam je dala smernice, ne pa tudi poglavitnih navodil za izvedbo meritev in obdelavo podatkov. Kolikor je bilo mogo~e, smo se zaradi primerljivosti meritev pri izboru velikosti in oblike erozijski polj, na~inu zbiranja vzorcev in njihovi analizi dràli smernic iz literature (glej poglavji 3.5 in 9.2.1). V svetu, {e zlasti pa v zahodnih dràvah, se tovrstnih raziskav lotevajo v okviru {ir{ih projektov. Vanje vklju~ujejo ve~ sodelavcev, ki imajo pred za~etkom dela zagotovljena ustrezna finan~na in tehni~na sredstva. Posa-mezniki se lahko popolnoma posvetijo meritvam (na primer Cooper 2006), drugi pa dobijo podatke meritev, ki jih nato »le« ustrezno obdelajo (na primer Hebel 2003). Avtor pri~ujo~e knjige pa je moral v kratkem razpolòljivem ~asu izbrati metode, izdelati erozijska polja, meriti ter obdelati in interpretirati podatke. ^eprav so meritve potekale dobro leto dni (od februarja 2005 do maja 2006), z vidika geomorfnih procesov niso bile dolgotrajne. Zato so za pridobitev verodostojnej{ih podatkov nujni dalj{i ~asovni nizi. To je pomembno zlasti zato, ker je s tem ve~ mònosti, da zajamemo »ve~je«, z vidika geomorfnih procesov poglavitne erozivne dogodke. Za dodatno preverjanje meritev bi bilo v prihodnje primerno fotogrametri~no spremljanje sprememb na erozijskih poljih. V pore~ju Dragonje je fotogrametri~ne metode è uporabljal Petkov{ek (2002a; 2002b). Z njimi je ugotavljal spro{~anje fli{a, a za mnogo ve~je obmo~je kot je bila velikost na{ih erozijskih polj. Dogovori za tovrstni monitoring povr{inskega spiranja za potrebe na{ega dela so propadli zlasti zaradi tehni~nih omejitev dovolj natan~nega fotografiranja povr{ja v merilu 1 m2. Za meritve povr{inskega spiranja bi bila smiselna tudi uporaba umetnega dèja. V procesni geomorfologiji namre~ niso pomembna le letna povpre~ja, pa~ pa zlasti posamezni dogodki. Pri povr{inskem spiranju smo ugotovili, da lahko posamezni padavinski dogodki prispevajo tudi do tretjino celoletne erozije prsti (poglavje 9.2.2, slike 112–115). Z umetnim dèjem je mogo~e ugotavljati razli~ne pragove (v smislu sistemske teorije) pri eroziji prsti. Z meritvami v nadzorovanih razmerah tudi bolj uspe{no prispevamo k umerjanju procesnih erozijskih modelov. Pomembna pomanjkljivost na{ih meritev je bila, da so potekale tedensko in ne po posameznih padavinskih dogodkih. Ker je stalno prisotnost na terenu tèko zagotoviti, si pomagamo s postavitvijo avtomatskih vzor~evalnikov. Tovrstno pomanjkljivost na erozijskih poljih za povr{insko spiranje bi lahko odpravili s postavitvijo merilcev pretoka s prekucnikom, ki bi omogo~ili ~asovno spremljanje povr- {inskega odtoka (Zorn in ostali 2007). Da erozivnosti padavin ne bi bilo treba ra~unati z ena~bami (v na{em primeru po metodi RUSLE; Miko 2006), katerih prag izlo~a majhne padavinske dogodke, ki so, sode~ po na{ih meritvah, prav tako povzro~ali erozijo, bi bilo ob erozijska polja smiselno postaviti disdrometer, to je laserski merilec padavin, ki omogo~a podrobnej{i pogled v erozivnost posameznih padavinskih dogodkov. 379 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Ob erozijska polja za merjenje povr{inskega spiranja smo postavili avtomatski deèmer, ki je meril 10-minutne padavine. Njegove podatke smo uporabili za vsa erozijska polja, tako za polja povr{inskega spiranja, ki so bila od njega oddaljena od nekaj pa do nekaj deset metrov, kot za meritve na erozijskem àri{- ~u, ki je bilo od njega oddaljeno priblìno 400 m zra~ne razdalje. Glede na ugotovitev Hastingsa, Breshearsa in Smitha (2005, 503), da je pri padavinskih dogodkih velika prostorska variabilnost v koli~ini in erozivnosti padavin è na razdaljah, manj{ih od 300 m, bi na erozijskem àri{~u potrebovali poseben deèmer. ^eprav je è navedena oprema zagotovila doslej najbolj{e podatke o eroziji, bi bile za prihodnje meritve potrebne izbolj{ave. Tako bi morali deèmer postaviti ob erozijska polja v gozdu, kjer smo morali koli~ino padavin izra~unati oziroma korigirati. Nujna bi bila tudi postavitev termometrov in anemome-trov, saj so dostopni le temperaturni in vetrni podatki za Koper oziroma Portorò, njihova uporabnost pa je za na{e potrebe omejena. Meriti bi morali tudi temperature zraka ob erozijskem àri{~u in temperature same kamnine. Kot smo videli v poglavju 10.1.4, je za preperevanje in spro{~anje fli{a zlasti pomembno {tevilo prehodov iz negativnih v pozitivne temperature in obratno. Za spremljanje vetrne erozije prsti bi potrebovali anemometer ob erozijskih poljih na goli prsti, za ugotavljanje vpliva vetra na dogajanje na erozijskih àri{~ih pa tudi ob njem. Koristno bi bilo tudi pove~anje {tevila erozijskih polj na posameznih rabah tal (tudi z razli~nimi nakloni) in postavitev erozijskih polj na preostale rabe tal v pore~ju, zlasti v vinograde in na njive z razli~nimi kulturami (tudi Petkov{ek 2002a, 154). Treba bi bilo spremljati {e infiltracijo in navlaènost prsti pred erozivnimi padavinami. Ve~jo pozornost bo treba nameniti problemu izpadanja meritev, zlasti pri meritvah povr{inskega spiranja. Ve~ino izpadov na{ih meritev bi lahko prepre~ili s ~vrstej{o namestitvijo lovilnih posod oziroma z bolj{o ureditvijo odvodnjavanja iz lukenj, v katere so bile name{~ene. Zaradi morebitnih ve~jih padavinskih dogodkov bi bilo smotrno uporabiti ve~je lovilne posode (problem praznjenja) ali pa ve~ lovilnih posod namestiti v nizu (problem gradnje). Kljub navedenim mònim izbolj{avam lahko ugotovimo, da so bile uporabljene metode uspe{ne. Pridobili smo vpogled v geomorfno dogajanje ve~ erozijskih procesov hkrati, kar je redkost. Predvsem pa so zbrani podatki olaj{ali dojemanje razmeroma velike hitrosti geomorfnih procesov na fli{nem povr{- ju. ^e Komac in Zorn (2005; glej sliko 40) pri izdelavi modela erozijskega znièvanja povr{ja v Sloveniji nista upo{tevala podatka Miko{a in Zupan~eve (2000, 419), ki navajata, da v Sloveniji povpre~no izgubimo od 5 do 10 mm preperine letno, saj je preve~ odstopal od ostalih podatkov (preglednica 25), zdaj ugotavljamo, da njun podatek glede na meritve v pore~ju Dragonje ni pretiran. Podobno lahko trdimo tudi za navedbe Hrovata (1953), ki za Haloze navaja znièvanje za 1 cm/leto. Zaradi povr{inskega spiranja je namre~ znièvaje povr{ja na goli prsti pri Marezigah priblìno 9 mm/leto (preglednica 54), ob upo{tevanjùlebi~ne erozije pa se vrednost {e pove~a (poglavje 9.3). Umikanje strmih fli{nih pobo~ij zaradi spro{~anja fli{a poteka s hitrostjo od 3,5 do skoraj 5 cm/leto (preglednica 95). Po~asnej{e je zni- èvanje povr{ja v gozdu (okrog 0,4 mm/leto) (preglednica 55), {e po~asnej{e pa na travniku (okrog 0,2 mm/leto) (preglednica 55). Najpo~asnej{a je kemi~na denudacija. Zaradi nje se povr{je zniùje s hitrostjo 0,07 mm/leto (preglednica 129). Zaradi velike pogostnosti meritev smo rezultate lahko vrednotili po tednih (poglavja 9.2.2, 10.1.2 in 10.3.1). S tem smo se mo~no pribliàli vrednotenju po padavinskih dogodkih. Meritve smo tudi posplo{evali na mesece in letne ~ase (poglavja 9.2.3, 10.1.3 in 10.3.2). S posplo{evanjem podatkov smo dobili bolj{i vpogled v erozijsko dogajanje prek leta. Pri povr{inskem spiranju smo ob meritvah erozije merili {e povr{inski odtok. Za vse meritve smo poiskali {e linearne statisti~ne povezave z vremenskimi vplivi po tednih, mesecih in letnih ~asih (poglavja 9.2.4, 10.1.4 in 10.3.3). Pri meritvah smo ugotavljali {e razmerja med jakostjo in pogostnostjo pojavov, kar je uporabno za napovedovanje pojavov (na primer za erozijo prsti na goli prsti glej slike 120 do 123, za spro{~anje fli{a pa slike 250 do 253). Na negozdnih rabah tal je povr{insko spiranje zaradi erozivnih padavin najve~je poleti (sliki 139 in 145), v gozdu z ve~jim naklonom pa rastlinje zadrì erozivno mo~ poletnih padavin, zato so za erozijo bolj pomembne padavine v hladnem delu leta, ko drevesa niso olistana (slika 157). 380 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Pri povr{inskem spiranju (poglavje 9.2) gre skoraj izklju~no za vodno erozijo. Pomembna je ugotovitev, da je zanj na goli prsti in v gozdu z ve~jim naklonom intenzivnost padavin pomembnej{a kot koli~ina (preglednici 76 in 79), na travniku in v gozdu z manj{im naklonom pa je njuno medsebojno razmerje ravno obratno (preglednici 77 in 78). Povr{inski odtok na vseh rabah tal kaè tesnej{o povezanost s koli~ino padavin kot z njihovo intenzivnostjo. Povr{insko spiranje poteka ob vsakih dovolj mo~nih padavinah, vendar pokrajinski u~inki tega pomemb-nega geomorfnega procesa pogosto niso opazni. Poteka namre~ po celotni povr{ini in ga lahko ugotovimo le z meritvami. V nasprotju s povr{inskim spiranjem pa so takoj vidni u~inkìlebi~ne erozije, ki se pojavi ob mo~nej{ih padavinah. Meritvèlebi~ne erozije na goli prsti so pokazale, da njen delè v skupni eroziji prsti presega 75 % (poglavje 9.3, preglednica 89). Na strmem fli{nem pobo~ju se najve~ gradiva sprosti (poglavje 10.1) v zimskih mesecih (preglednica 103, slika 256), spomladi sledi zmanj{anje za skoraj polovico, poleti in jeseni pa je koli~ina spro{~enega gradiva priblìno enaka. To kaè na tesno odvisnost spro{~anja gradiva od mrzlega vremena oziroma hladnega dela leta. Manj{e poletno in jesensko spro{~anje je povezano zlasti z manj{o intenzivnostjo preperevanja, ki zagotavlja mobilnost gradiva. Ker je na razpolago manj preperelega gradiva, tudi intenzivnej{e poletne padavine ne morejo sproìti toliko gradiva kot zmrzalno preperevanje pozimi. Za premikanje gradiva po erozijskem jarku (poglavje 10.3) je zna~ilno, da se v njem ve~ina gradiva premika s (suhimi) kamnitimi tokovi. V enem tednu se lahko premakne tudi ve~ kot polovica celoletnega gradiva (slika 288). Pogoji za nastanek kamnitih tokov so zadostna koli~ina gradiva v jarku (v hladnem delu leta, ki z intenzivnim spro{~anjem fli{a zagotovi zadostno koli~ino) ter suho ozra~je in veter, ki do dolo~ene globine posu{ita gradivo. Meritve kemi~ne denudacije v pore~ju Dragonje so pokazale, da je ta v primerjavi z navedbami Gamsa (1967a; 2003, 73) za druga pore~ja v zahodni in jùni Slovenije srednje velika. Z na{im delom nismo le odgovarjali na zastavljena vpra{anaj oziroma zapolnjevali vrzeli, kot smo ugotovili na za~etku poglavja, pa~ pa smo odpirali tudi nove uganke, ki nam bodo izziv v prihodnje. Omenimo le dve. V poglavju 9.2.2 smo navedli, da se spremembe rabe tal zaradi antropogenih posegov po nekaj stoletjih zagotovo odrazijo v reliefu. Navedli smo primera iz Gorenjske in Bele krajine. Glede na dolgo-trajnost ~lovekovih posegov v pokrajino slovenske Istre in intenzivnost erozijskih procesov, bi zagotovo lahko tak{ne primere na{li tudi na obravnavanem obmo~ju. Druga je povezana s hitrostjo oblikovanja dolin. V poglavju 10.1.2 smo v preglednici 96 navedli vrednosti na{ih meritev spro{~anja fli{a na erozijskih àri{~ih, ki smo jih ekstrapolirali na dalj{a ~asovna obdobja. Sode~ po teh vrednostih bi priblìno kilometer {iroka dolina med Marezigami oziroma Babi~i in Gle-mom v pore~ju Rokave nastala è v priblìno 20.000 letih oziroma {e za polovico hitreje, ~e bi bili erozijski àri{~i na obeh straneh doline. Za primerjavo povejmo, da bi se v tem ~asu povr{je v naravni pokrajini v navpi~ni smeri zniàlo kve~jemu za nekaj (deset) metrov, priblìno za 8 m v gozdu in priblìno za 4 m na travniku. Navedeno pa odpira nova vpra{anja. Vidimo lahko, da je z vidika razvoja reliefa pomemben ~as nastanka erozijskih àri{~. ^e so ta nastala zaradi ~lovekovih posegov v pokrajino, so se tak{na pobo~ja umaknila za najve~ nekaj deset metrov. Toda De Ploey (1992) erozijskim àri{~em pripisuje starost med 2700 in 40.000 let. Sode~ po njegovih ugotovitvah lahko trdimo, da je pomen erozijskih àri{~ za oblikovanje reliefa zelo pomemben. To pomeni, da za oblikovanje dolin v fli{u ne bi bili pomembni le fluvialni procesi oziroma mo~nej{a re~na erozija kot posledica tektonskega dviganja (po Premruju (2005, 338–339) so vertikalni premiki v slovenski Istri od 2 do 4 mm/leto), pa~ pa tudi ali celo predvsem erozijsko-denudacijski procesi. Poudarili smo è, da je bilo v ~asu na{ih meritev nadpovpre~no {tevilo prehodov iz negativnih v pozitivne temperature in obratno. Zato meritve vsaj v primerjavi z zadnjimi desetletji zagotovo prikazujejo nadpovpre~no spro{~anje. Toda, ~e starost erozijskih àri{~ sega v zadnje obdobje pleistocena, ko so bile temperaturne in vremenske razmere (veter) {e bolj ekstremne, rastlinstvo skromnej{e, umikanje 381 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn pobo~ij pa {e hitrej{e, ne moremo mimo domneve, da sta razvoj dolin v slovenski Istri in zlasti njihova {irina v veliki meri odvisna od erozijsko-denudacijskih procesov oziroma razvoja strmih fli{nih pobo~ij. To domnevo bo treba {e preveriti, saj ni pomembna le za razmeroma majhno obmo~je na{ega preu- ~evanja, ampak odpira razvojne dileme tako imenovanega nekra{kega reliefa drugod v Sloveniji. S tega zornega kota bi bile zanimive primerjave na{ih ugotovitev z rezultati preu~evanj in datacij na kontakt-nem krasu, ki v jugovzhodni Sloveniji pomeni zlasti stik apnen~astih pokrajin s fli{nimi (Mihevc 2007). Sklenimo z razveseljujo~o ugotovitvijo, da vsaj za slovensko Istro ne drì ve~, kar smo zapisali v uvo-du oziroma, kar je pred ve~ kot dvema desetletjema zapisal Natek (1983, 54), to je, da se erozijskemu dogajanju na pobo~jih ne namenja nobene pozornosti. 382 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 14 SEZNAM VIROV IN LITERATURE Agencija Republike Slovenije za okolje. Temperature zraka in vetrovne razmere. Ljubljana, 2006. Agencija Republike Slovenije za okolje. Padavine. Ljubljana, 2007. Allison, R. J. 1994: Slopes and slope processes. Progress in Physical Geography 18-3. London. Andonovski, T., Ahmetaj, I., Bogdanovi}, @., Bognar, A., Blazek, I., Bugarski, D., Buri}, M., Bu{atlija, I., Davidovi}, R., ]ur~i}, S., Lje{evi}, M., Manakovi}, D., Menkovi} Lj., Martinovi}, @., Miljkovi}, Lj., Mirkovi}, M., Natek, K., Radoji~i}, B., Tomi}, P., Zeremski, M. 1992: Geomorfolo{ka karta Jugoslavije 1 : 500.000, list Zagreb. Beograd. André, M.-F. 1997. Holocene rockwall retreat in Svalbard: a triplerate evolution. Earth Surface Processes and Landforms 22-5. Chichester. André, M.-F. 2003: Do periglacial landscapes evolve under periglacial conditions? Geomorphology 52, 1–2. Amsterdam. Anko, B., Golob, A., Smolej, I. 1985: Varovalni gozdovi v Sloveniji: stanje po popisu 1980. VTOZD za gozdarstvo Biotehni{ke fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ljubljana. Arbanas, @., Benac, ^., Jardas, B. 1999: Small landslide on the flysch of Istria. Razprave tretjega posvetovanja slovenskih geotehnikov. Maribor. Asta, A. 1999: ^udèno jabolko. Dragonja. Koper. Atlas Slovenije. Ljubljana, 1992. Auerswald, K. 1998: Bodenerosion durch Wasser. Bodenerosion: Analyse und Bilanz eines Unweltprob-lems. Darmstadt. Bagarello, V., Ferro, V. 1998: Calibrating tanks for soil erosion measurement from plots. Earth Surface Processes and Ladforms 23-13. Chichester. Bagarello, V., Ferro, V. 2004: Plot-scale measurements of soil erosion at the experimental area of Spa-racia (Southern Italy). Hydrological Processes 18-1. Chichester. Bakota, M. 1986: Vodoprivredna rje{enja za izgradu prostornog plana lu~ko-industrijske zone Ra{a (erozija-bujice), knjiga III. Rijeka. Bakota, M., [tajduhar, R., Mi~eti}, G. 1983: Opis puta II. susreta buji~ara Jugoslavije. Erozija – stru~no- -informativni bilten 11. Beograd. Barbali}, D., Bagi}, A., Petra{, J. 1999: Analiza buji~nog sliva akumulacije Botonega kori{tenjem GIS-a. Hrvatske vode od Jadrana do Dunava. Zbornik radova: 2. hrvatska konferencija o vodama. Dubrovnik. Bat, M., Uhan, J. 2004: Vode. Narava Slovenije. Ljubljana. Beach, T., Dunning, N., Luzzadder-Beach, S., Cook, D. E., Lohse, J. 2006: Impacts of the ancient Maya on soils and soil erosion in the central Maya Lowlands. Catena 65-2. Amsterdam. Benac, ^. 1996: Rast razine i promjene reljefa na obalama Kvarnera. Primorski zbornik 34-1. Zadar. Benac, ^. 2005: Rje~nik geolo{kih pojmova. Rijeka. Medmrèje: http://www.gradri.hr/kolegiji/geologija/ rjecnik.pdf (30. 5. 2005). Benac, ^., Arbanas, @., Pavlovec, E. 1991: Postanak i geotehni~ke osobitosti doline i zaljeva Ra{e. Pomorski zbornik 29-1. Rijeka. Benac, ^., Rubini}, J., Ruì}, I., Celija I. 2007: Geomorfolo{ka evolucija rije~nih u{}a na istarskom poluotoku. 4. hrvatska konferencija o vodama: Hrvatske vode i Europska unija – izazovi i mogu}nosti. Zagreb. Bennett, H.H. 1926: Agriculture in Central America. Annals of the Association of American Geographers 16-2. Washington. Benussi, B. 1877: Manuale di geografia dellÌstria. Trieste. Beug, H.-J. 1977: Vegetationsgeschichtliche Untersuchungen im Küstenbereich von Istrien (Jugoslawien). Flora 166. Jena. Bizjak, A. 2003: Sintezni postopek ocenjevanja hidromorfolo{kega stanja re~nih koridorjev, razvit z analizo stanja na reki Dragonji. Doktorsko delo. Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 383 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Blaèvi}, I. 1994: Geomorfolo{ka obiljèja i hidrolo{ki resursi Istre. Gospodarstvo Istre 7, 1–2. Pula. Blaèvi}, M. 1984: Istarske rijeke. Priroda 72-8. Zagreb. Boardman, J. 1988: Severe erosion on agricultural land in East Sussex, UK October 1987. Soil Techno-logy 1–10. Amsterdam. Boardman, J. 2006: Soil erosion science: Reflections on the limitation of current approaches. Catena 68, 2–3. Amsterdam. Boardman, J., Favis-Martlock, D. 1999: Frequency-magnitude distributions for soil erosion, runoff and rainfall – a comparative analysis. Zeitschrift für Geomorphologie 115. Stuttgart. Bognar, A. 1983: Tipovi klizi{ta u SR Hrvatskoj. Naravne nesre~e v Jugoslaviji s posebnim ozirom na metodologijo geografskega preu~evanja. Ljubljana. Bognar, A. 2001: The theory of geomorphological cycles of William Morris Davis. Geografski zbornik 41. Ljubljana. Bohinec, V. 1956: Po vaseh in mestih slovenske Istre. Turisti~ni vestnik 4, 1–12. Ljubljana. Boix-Fayos, C., Martínez-Mena, M., Calvo-Cases, A., Arnau-Rosalén, E., Albaladejo, J., Castillo, V. 2007: Causes and underlying processes of measurement variability in field erosion plots in Mediterranean conditions. Earth Surface Processes and Landforms 32-1. Chichester. Bonin, F. (v pripravi): Soline od Paga do Milj v bene{kem obdobju. Doktorsko delo. Bonin, F. 1992: Pod Benetkami in Avstrijo. Muzej solinarstva = Museo delle saline. Katalog {t. 7. Piran. Bormann, F. H., Likens, G. E. 1994: Pattern and Process in a Forested Ecosystem. New York. Bra~i~, V. 1967: Vinorodne Haloze: socialnogeografski problemi s posebnim ozirom na vini~arstvo. Maribor. Brecl, M. 2003: Sanacija dveh plazov v fli{u na obmo~ju AC Klanec–Sermin. Diplomsko delo. Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Brilly, M., Globevnik, L., [travs, L., Rusjan, S. 2005: Eksperimentalna pore~ja v Sloveniji. Raziskave s podro~ja geodezije in geofizike 2004: zbornik predavanj. Ljubljana. Bruijnzeel, L. A. 2000: The forest hydrology. The forestry handbook, Volume 1. Oxford. Bràn, A. 1998: Po deèli refo{ka ali od Kra{kega roba po Bràniji in [avriniji proti morju. Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji, 6: Notranjska, Kras, jùna Primorska. Ljubljana. Burt, T. P. 2003: Some observations on slope development in South Wales: Savigear and Kirkby revisited. Progress in Physical Geography 27-4. London. Butzer, K. W. 2005: Environmental history in the Mediterranean world: cross-disciplinary investigation of cause-and-effect for degradation and soil erosion. Journal of Archaeological Science 32-12. London. Calligaris, R., Dolce, S., Bressi, N. 1999: Flysch: Trieste tra marna e arenaria. Trieste. Campbell, I. A. 1997: Badlands and badland gullies. Arid Zone Geomorphology: Process, Form and Change in Drylands. Chichester. Casalí, J., Loizu, J., Campo, M. A., De Santisteban, L. M., Álvarez-Mozos, J. 2006: Accuracy of methods for field assessment of rill and ephemeral erosion. Catena 67-2. Amsterdam. Cendrero, A., Remondo, J. 2002: Human impact on geomorphological processes and hazards in mountain areas. Relationships between man and the mountain environment in terms of geomorphological hazards and human impact in Europe. Modena. Cerdan, O., Poesen, J., Govers, G., Saby, N., Le Bissonnais, Y., Gobin, A., Vacca, A., Quinton, J., Auerswald, K., Klik, A., Kwaad, F. F. P. M., Roxo, M. J. 2006: Sheet and rill erosion. Soil Erosion in Europe. Chichester. Chaplot, V., Le Bissonnais, Y. 2000: Field measurements of interrill erosion under different slopes sizes. Earth Surface Processes and Landforms 25-2. Chichester. Chow, V. T., Maidment, D. R., Mays, L. W. 1988: Applied Hydrology. Singapore. Collins, A. L., Walling, D. E. 2004: Documenting catchment suspended sediment sources: problems, approaches and prospects. Progress in Physical Geography 28-2. London. Cooper, S. E. 2006: The role of conservation soil management on soil and water protection at different spatial scales. Doktorsko delo. The National Soil Resources Institute, School of Applied Sciences, Cranfield University. Cranfield. 384 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Couper, P., Stott, T., Maddock, I. 2002: Insights into river bank erosion processes derived from analysis of negative erosion-pin recordings: observations from three recent UK studies. Earth Surface Processes and Landforms 27-1. Chichester. Cox, N. J. 1990: Hillslope profiles. Geomorphological Techniques. London. Culiberg, M. 1995: Dezertifikacija in reforestacija slovenskega Krasa. Poro~ilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 22. Ljubljana. Culiberg, M. 1997: Paleovegetacijske razmere v Koprskem primorju. Sermin: prazgodovinska in zgod-njerimska naselbina v severozahodni Istri. Opera Instituti archaeologici Sloveniae 3. Ljubljana. Cumin, G. 1937: Le saline istriane. Bollettino della R. Società geografica Italiana, Serie 7/2, 5-5. Roma. Curry, A. M., Morris, C. J. 2004: Lateglacial and Holocene talus slope development and rockwall retreat on Mynydd Du, UK. Gomorphology 58. Amsterdam. ^ampa, L. 1994: Varovalne funkcije gozdov na plazovitih obmo~jih Slovenije. Prvo slovensko posveto-vanje o zemeljskih plazovih. Idrija. ^eh, B. 1999: Izgubljamo rodovitne povr{ine. Kmetovalec 67-8. Slovenj Gradec. Darovec, D. 1999a: Leandro Alberti: Istra – devetnajsta pokrajina Italije. Stari krajepisi Istre. Koper. Darovec, D. 1999b: Nicolò Manzuoli: Novi opis Istre. Stari krajepisi Istre. Koper. Darovec, D. 1999c: Baldassare Bonifacio: Popotovanje od Kopra do Pirana. Stari krajepisi Istre. Koper. Davis, W. M. 1899: The Geographical Cycle. Geographical Journal 14. London. De Ploey, J. 1992: Gullying and age of badlands: an application of the erosional susceptibility model E . Functional Geomorphology: Landform Analysis and Models. Catena, Supplement 23. Reiskirchen. s Dejanska raba kmetijskih zemlji{~: Raba_beta_20050408. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2005. Delo, 19. 9. 1969. Poplave od Izole do Se~ovelj: hudo neurje je v~eraj divjalo nad delom slovenske obale. Delo 11–257. Ljubljana. Demek, J., Embleton, C., Gellert, J. F., Verstappen, H. Th. 1972: Manual of detailed geomorphological mapping. Praha. Dular, A. 2000: Geolo{ko-geomehansko poro~ilo o preiskavah tal za traso AC Koper–Lendava, odsek Klanec–razcep Sermin. GEOT, Tehnolo{ki park Gradbenega in{tituta ZRMK. Ljubljana. Dunjó, G., Pardini, G., Gispert, M. 2003: Land use change effects on abandoned terraced soils in a Mediterranean catchment, NE Spain. Catena 52-1. Amsterdam. Dunjó, G., Pardini, G., Gispert, M. 2004: The role of land use-land cover on ronoff generation and sediment yield at microplot scale, in a small Mediterranean catchment. Journal of Arid Environments 57-2. London. Dust Bowl, Wikipedia, the free encyclopedia. Medmrèje: http://en.wikipedia.org/wiki/Dust_Bowl (9. 3. 2007). Edwards, W. M., Owens, L. B. 1991: Large storms effects on total soil erosion. Journal of Soil and Water Conservation 46-1. Ankeny. Engelsberg, V. 1951: Velika tekma Rokava-Dragonja. Istrski tednik 2-2. Koper. Ercanoglu, M., Gokceoglu, C. 2002: Assessment of landslide susceptibility for a landslide-prone area (north of Yenice, NW Turkey) by fuzzy approach. Environmental Geology 41-6. New York. Erozija nam krade zemljo. Tovari{ (22. 4. 1956) 12–16. Ljubljana. Ford, D. C., Williams, P. W. 1996: Karst geomorphology and hydrology. London. Frantar, P., Hrvatin, M. 2005: Preto~ni reìmi v Sloveniji med letoma 1971 in 2000. Geografski vestnik 77-2. Ljubljana. Froehlich, W., Sl/upik, J. 1980: Importance of splash in erosion process within a small flysch catchment basin. Studia Geomorphologica Carpatho-Balcanica 14. Kraków. Fullen, M. A., Catt, J. A. 2004: Soil erosion. Encyclopedia of Geomorphology, Volume 2. London. Gabrovec, M., Hrvatin, M. 1997: Slovenija: Relief. Enciklopedija Slovenije. Zvezek 11. Ljubljana. Gabrovec, M., Hrvatin, M. 1998: Povr{je. Geografski atlas Slovenije: Dràva v prostoru in ~asu. Ljubljana. Gabrovec, M., Kladnik, D. 1997: Some new aspects of land use in Slovenia. Geografski zbornik 37. Ljubljana. 385 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Gams, I. 1953: [e nekaj o Severni triglavski steni. Planinki vestnik 53-5. Ljubljana. Gams, I. 1964: Geomorfologija na razpotju. Geografski obzornik 11-2. Ljubljana. Gams, I. 1967/68: Geomorfolo{ki oris Istre. Proteus 30-7. Ljubljana. Gams, I. 1967a: Faktorji in dinamika korozije na karbonatnih kamninah slovenskega dinarskega in alpskega krasa. Geografski vestnik 38. Ljubljana. Gams, I. 1967b: Nekatere metode prou~evanja, odna{anja in premikanja tal. Geografski obzornik 14-4. Ljubljana. Gams, I. 1970/71: Severna obala Strunjanskega polotoka. Proteus 33-2. Ljubljana. Gams, I. 1974: Kras: zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. Ljubljana. Gams, I. 1986: Za kvantitativno razmejitev med pojmi gri~evje, hribovje in gorovje. Geografski vestnik 58. Ljubljana. Gams, I. 1991: Dvojno ìvljenje meli{~. Proteus 53-8. Ljubljana. Gams, I. 1998a: Relief. Geografija Slovenije. Ljubljana. Gams, I. 1998b: Kras. Geografija Slovenije. Ljubljana. Gams, I. 2001: William Morris Davis, Anton Melik, level top ridges and slope processes in Slovenia. Geografski zbornik 41. Ljubljana. Gams, I. 2003: Kras v Sloveniji v prostoru in ~asu. Ljubljana. Gams, I., Kunaver, J., Radinja, D. (ur.) 1973: Slovenska kra{ka terminologija. Ljubljana. Gams, I., Zeremski, M., Markovi}, M., Lisenko, S., Bognar, A. 1985: Uputstvo za izradu detaljne geomorfolo{ke karte SFRJ u razmeru 1 : 100.000. Beograd. García-Ruiz, J. M., Puigdefábregas-Tomás, J. 1982: Formas de erosion en el flysch eoceno surpirenaico. Cuadernos de Investigación Geográfica 8. La Rioja. Gavrilovi}, S. 1962: Prora~un srednje-godi{nje koli~ine nanosa prema potencijalu erozije. Glasnik {umar-skog fakulteta 26. Beograd. Gavrilovi}, S. 1972: Inènjering o buji~nim tokovima i eroziji. Beograd. Geiger, R., Aron, R. H., Todhunter, P. 1995: The climate near the ground. Braunschweig, Wiesbaden. Geister, I. 1999: Ra~ja molitev. Dragonja. Koper. Geografija: Tematski leksikoni. Trì~, 2001. Gerlach, T. 1967: Hillslope thoughs for measuring sediment movement. Révue de Géomorphologie Dyna-mique 17-4. Paris. Gesetz vom 30. Juni 1884, betreffend Vorkehrungen zur unschädlichen Ableitung von Gebirgswässern. Reichsgesetzblatt 117. Wien, 1884. Glade, T. 2003: Landslide occurrence as a response to land use change: a review of evidence from New Zealand. Catena 51, 3–4. Amsterdam. Glade, T. 2005: Linking debris-flow hazard assessments with geomorphology. Geomorphology 66, 1–4. Amsterdam. Globevnik, L. 1999: Analiza sprememb rabe tal, hidrolo{kega reìma in erozijskih procesov v pore~ju Dragonje. Annales: series historia naturalis 9-1. Koper. Globevnik, L. 2001: Celosten pristop k urejanju voda v povodjih. Doktorsko delo. Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Globevnik, L., Holjevi}, D., Petkov{ek, G., Rubini}, J. 2003: Applicability of the Gavrilovi} method in erosion calculation using spatial data manipulation techniques. Erosion Prediction in Ungauged Basins: Integrating Methods and Techniques. IAHS Publication 279. Wallingford, Oxfordshire. Globevnik, L., Sovinc, A., Fazarinc, R. 1998: Land degradation and environmental changes in the Slovenian Submediterranean (the Dragonja River catchment). Geoökodynamik 19, 3–4. Bensheim. Gobin, A., Kirkby, M., Goversi, G. 2003: Pan-European soil erosion risk assessment. Agricultural Impacts on Soil Erosion and Soil Biodiversity: Developing Indicators for Policy Analysis. Medmrèje: http://web-domino1.oecd.org/comnet/agr/soil_ero_bio.nsf/viewHtml/index/$FILE/AnneGobinSoilErosion.PDF (13. 3. 2007). 386 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Gohrbandt, K. 1962: Vorläufige Mitteilungen über ökologische Untersuchungen an Kleinforameniferen aus dem Flyschbereich von Istrien. Verhandlungen der Geologischen Bundesanstalt, Heft 2. Wien. González-Díez, A., Remondo, J., Díaz de Tarán, J. R., Cendrero, A. 1999: A methodological approach for the analysis of the temporal occurrence and triggering factors of landsliding. Geomorphology 30, 1–2. Amsterdam. Gorczyca, E. 2000: Role of movements in the slope modelling following a heavy rainfall in the Beskid Wyspowy Mountains (flysch Carpathian Mountains). Landslides in Research, Theory and Practice 2. London. Goudie, A. 1995: The Chaging Earth: Rates of Geomorphological Processes. Oxford. Govers, G., Poesen, J. 1988: Assessment of the interrill and rill contributions to total soil loss from an upland field plot. Geomorphology 1–4. Amsterdam. Grafenauer, B. 1970: Urbarizacija zemlji{~a. Gospodarska in drùbena zgodovina Slovencev: Zgodovina agrarnih panog, 1. zvezek: Agrarno gospodarstvo. Ljubljana. Gregora~, V. 1995: Mali leksikon geologije. Ljubljana. Griesbach, J. C., Ruiz Sinoga, J. D., Giordano, A., Berney, O., Gallart, F., Rojo, L. 1997: Guidelines for Mapping and Measurement of Rainfall-induced Erosion Processes in the Mediterranean Coastal Areas. Split. Gruber, S., Hoelzle, M., Haeberli, W. 2004: Rock-wall temperatures in the Alps: modelling their topographic distribution and regional differences. Permafrost and Periglacial Processes 15-3. Chichester. Grupa autora 1993: Poplave na Primorsko-Istarskom vodnom podru~ju. Hrvatska vodoprivreda 2–14. Zagreb. Habi~, P. 1968: Kra{ki svet med Idrijco in Vipavo: prispevek k poznavanju razvoja kra{kega reliefa. Dela SAZU 21. Ljubljana. Hacquet, B. 1784: Oryctographia Carniolica, oder Physikalische Erdbeschreibung des Herzogthums Krain, Istrien, und zum Theil der benachbarten Länder. Zvezek 3. Leipzig. Haigh, M. J. 1977: The use of erosion pins in the study of slope evolution. Shorter Technical Methods II, Technical Bulletin 18. Norwich. Harrold, L. L., Edwards, W. M. 1972: A severe rainstorm test of no-till corn. Journal of Soil and Water Conservation 27-1. Ankeny. Harvey, A. 2004: Badland. Encyclopedia of Geomorphology, Volume 1. London. Hastings, B. K., Breshears, D. D., Smith, F. M. 2005: Spatial variability in rainfall erosivity versus rainfall depth: implications for sediment yield. Vadoze Zone Journal 4. Madison. Hebel, B. 2003: Validierung numerischer Erosionsmodelle in Einzelhang- und Einzugsgebiet-Dimen-sion. Physiogeographica: Basler Beiträge zur Physiogeographie 32. Basel. Ho~evar, M., Nagle, G., Natek, K., Spencer, K., Vidmar, M. 2000: Geografija: shematski pregledi. Ljubljana. Holz, E. 1999: Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske. Stari krajepisi Istre. Koper. Horvat, A. 1987: Hudourni{ke vode na Slovenskem. Ujma 1. Ljubljana. Horvat, A. 1995: Analiza erozijske in hudourni{ke problematike v Sloveniji. Pogubna razigranost: 100 let organiziranega hudourni~arstva na Slovenskem (1884–1994). Ljubljana. Horvat, A. 1999: Dolo~anje erozijsko ogroènih obmo~ij v Sloveniji. Gozdarski vestnik 57-4. Ljubljana. Horvat, A. 2002: Erozija. Naravne nesre~e in varstvo pred njimi. Ljubljana. Horvat, A., Zemlji~, M. 1991. Problematika urejanja hudourni{kih obmo~ij. Gradbeni vestnik 41, 1–2. Ljubljana. Horvat, A., Zemlji~, M. 1998: Protierozijska vloga gorskega gozda. Gorski gozd: zbornik referatov. 19. goz-darski {tudijski dnevi. Ljubljana. Hradecký, J., Pánek, T. 2004: Geomorphology of the flysch Carpathians: morphostructural polygenesis and dynamic of the georelief (on the example of the Western Beskydy Mts, the Czech Republik). Czech Geography at the Dawn of the Millenium. Olomouc. Hrovat, A. 1953: Kra{ka ilovica: njene zna~ilnosti in vpliv na zgradbe. Ljubljana. 387 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Hrvatin, M., Komac, B., Perko, D., Zorn, M. 2006: Slovenia. Soil Erosion in Europe. Chichester. Hrvatin, M., Perko, D. 2003: Surface roughness and land use in Slovenia. Acta geographica Slovenica 43-2. Ljubljana. Hrvatin, M., Perko, D. 2006: Hipsografska analiza pore~ij z digitalnim modelom vi{in. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005–2006. Ljubljana. Hrvatin, M., Perko, D., Petek, F. 2006: Land use in selected erosion-risk areas of Tertiary low hills in Slovenia. Acta geographica Slovenica 46-1. Ljubljana. Hudson, N. 1995: Soil Conservation. London. Hudson, N. W. 1957: The design of field experiments on soil erosion. Journal of Agricultural Engineering Research 2-1. London. Hughes, J. D. 1994: Forestry and forest economy in the Mediterranean region in the time of the Roman empire in the light of historical sources. Evaluation of land surface cleared from forests in the Mediterranean region during the time of the Roman empire. Paläoklimaforschung 10. Stuttgart. Husnjak, S., Bogunovi}, M., Vida~ek, @., Racz, Z., Sraka, M., Bensa, A. 2001: Istraìvanje rizika od erozije tla vodom u Hrvatskoj – II. faza: potencijalni i stvarni rizik. Hrvatske vode 9–34. Zagreb. Janekovi}, M., Jura~i}, M., Sondi, I. 1995: Sedimentacijske osobitosti rijeke Mirne (Istra, Hrvatska). Zbornik radova: 1. hrvatski geolo{ki kongres. Zagreb. Janè, J., ^ar, J., Habi~, P., Podobnik, R. 1997: Vodno bogastvo Visokega krasa: ranljivost kra{ke podzemne vode Banj{ic, Trnovskega gozda, Nanosa in Hru{ice. Idrija. Jesenovec, S. (ur.) 1995: Pogubna razigranost: 110 let organiziranega hudourni~arstva na Slovenskem: 1884–1994. Ljubljana. Jetten, V., Favis-Mortlock, D. 2006: Modelling soil erosion in Europe. Soil Erosion in Europe. Chichester. Jè, J. 2005: Ocena mònosti nastopanja regionalnih plazov na obmo~ju Rebrnic nad Vipavsko dolino. Diplomsko delo. Oddelek za geologijo Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Jè, L. 1956/57: Pojavi erozije v obmorski slovenski Istri. Proteus 19, 4–5. Ljubljana. Jugo, B. 1957: Uticaj klime na eroziju zemlji{ta. Nau~ne osnove borbe protiv erozije: prvo savetovanje. Beograd. Jura~i~, M. 1992: Sedimentation in some Adriatic karstic river mouths (Are they estuaries or rias?). Proceedings of the International Symposium »Geomorphology and Sea« and the Meeting of the Geomorphological Commission of the Carpatho-Balcan Countries. Zagreb. Jura~i}, M., Sondi, I., Rubini}, J., Pravdi}, V. 1995: Sedimentacija u neravnotènom estuariju pod utje-cajem rijeke: kr{ki estuarij Ra{e (Hrvatska). Zbornik radova: 1. hrvatski geolo{ki kongres. Zagreb. Jurak, V., Bari}, R., Fabi}, Z. 1989: Inènjerskogeolo{ka istraìvanja za ostvaranje akumulacije »Grobnik«. Rudarsko-geolo{ko-naftni fakultet Sveu~ili{ta u Zagrebu. Zagreb. Jurak, V., Fabi}, Z. 2000: Erozija ki{om u slivu buji~nog vodotoka u sredi{njoj Istri. Zbornik radova: 2. hrvatski geolo{ki kongres. Zagreb. Jurak, V., Kanajet, B., Golijanin, G. 1982: Fotogrametrijsko dokazivanje erozije u neogenskim naslagama Sinjskog polja. Problemi hidrogeologije i inènjerske geologije Jugoslavije: Zbornik referata 7. jugo-slovenskog simpozijuma o hidrogeologiji i inènjerskoj geologiji, Knjiga 2: Inènjerka geologija. Novi Sad. Jurak, V., Petra{, J., Gajski D. 2002: Istraìvanje ekscesivne erozije na ogoljelim fli{nim padinama u Istri primjenom terestri~ne fotogrametrije. Hrvatske vode 10-38. Ljubljana. Kandler, P. 1875: Notizie storiche di Montona. Trieste. Keesstra, S. D. 2002: Channel and flood plain response to reforestation in the Dragonja basin, south-western Slovenia: linking past and present. The Structure, Function and Management Implication of Fluvial Sedimentary Systems. IASH Publication 276. Alice Springs. Keesstra, S. D. 2006a: Herbebossing van het stroomgebied en dynamiek van de uiterwaarden in het dal van de Dragonja, zuidwest-Slovenië (The effects of natural reforestation on the hydrology, river morphology, and sediment budget of the Dragonja catchment, SW Slovenia). Doktorsko delo. Faculteit der aard- en levenswetenschappen, Vrije Universiteit. Amsterdam. 388 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Keesstra, S. D. 2006b: Impact of natural reforestation on floodplain sedimentation in the Dragonja basin, SW Slovenia. Earth Surface Processes and Landforms 32-1. Chichester. Keesstra, S. D., Huissteden, J. van, Vandenberghe, J., Van Dam, O., Gier, J. de, Pleizier, I. D. 2005: Evolution of the morphology of the river Dragonja (SW Slovenia) due to land-use change. Geomorphology 69, 1–4. Amsterdam. Keesstra, S. D., van Dam, O. 2003: Changing sediment generation and supply due to natural reforestation in the Dragonja catchment, SW Slovenia. Proceedings NCR-days 2002: Current themes in Dutch river research. NCR Publication 20. Wageningen. Kiauta, L. 1957: Iz zgodovine na{ega gozdarstva: Bene{ka republika in njeno gospodarstvo. Gozdarski vestnik 15. Ljubljana. Kirkby, M. 1995: Modelling the links between vegetation and landforms. Geomorphology 13, 1–4. Amsterdam. Kirkby, M. J., Baird, A. J., Lockwood, J. G., McMahon, M. D., Mitchell, P. L., Shao, J., Sheehy, J. E., Thornes, J. B., Woodward, F. I. 1993: The MEDALUS slope catena model: a physically based process model for hydrology, ecology and land degradation interactions in MEDALUS I. Final Report to CEC. Kirkby, M., Bathurst, J. C., Woodward, I., Thornes, J. B. 1998: Modelling the Physical and Biological systems. Atlas of Mediterranean Environments in Europe: The Desertification Context. Chichester. Kisi}, I., Ba{i}, F., Nestroy, O., Butorac, A., Maru{i}, J., Saboli}, M., Mesi}, M. 1999: Za{tita tla od erozije s motri{ta odrìvog gospodarenja tlom. Hrvatske vode 7–26. Zagreb. Kladnik, D. 1980: Mònost uporabe poskusnih modelov v fizi~ni geografiji na primeru prou~evanja meli{~. Geografski vestnik 52. Ljubljana. Kladnik, D. 1981: Meli{~a v Kamni{ko-Savinjskih Alpah. Gorenjska: referati in gradivo na 12. zborova-nju slovenskih geografov. Ljubljana. Kladnik, D. 1998: Zemlji{ka razdrobljenost. Geografski atlas Slovenije: Dràva v prostoru in ~asu. Ljubljana. Kladnik, D., Lovren~ak, F., Oroèn Adami~, M. (ur.) 2005: Geografski terminolo{ki slovar. Ljubljana. Klemen~i~, B., Pavlovec, R., Pleni~ar, M., Vesel, J. 1987: Uporaba naravnega kamna v ljudski arhitekturi na Krasu. Geolo{ki zbornik 8. Ljubljana. Klimatografija Slovenije 1961–1990: Padavine. Hidrometeorolo{ki zavod republike Slovenije. Ljubljana, 1995a. Klimatografija Slovenije 1961–1990: Temperature zraka. Hidrometeorolo{ki zavod republike Slovenije. Ljubljana, 1995b. Kodarin, D. 1998: Med Rokavama: v besedi in sliki. Bor{t. Kokole, V. 1956: Morfologija [avrinskega gri~evja in njegovega obrobja. Geografski zbornik 4. Ljubljana. Kolbezen, M. 1979: Transport hribinskega materiala na potokih vzhodnega in jugovzhodnega Pohorja kot posledica erozije tal. Geografski vestnik 51. Ljubljana. Kolbezen, M., Pristov, J. 1998: Povr{inski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ljubljana. Kollmann, K. 1962: Ostracoden aus dem mitteleozän »Flysch« des Beckens von Pazin (Istrien, Jugoslawien). Verhandlungen der Geologischen Bundesanstalt, Heft 2. Wien. Komac, B. 2000: Vodne razmere kra{kih izvirov na jùnem podnòju Kaninskega pogorja. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Komac, B. 2001: The karst springs of the Kanin massif. Geografski zbornik 41. Ljubljana. Komac, B. 2003a: Geomorfne oblike in procesi na dolomitu. Magistrsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Komac, B. 2003b: Dolomite Relief in the @ibr{e Hills. Acta geographica Slovenica 43-2. Ljubljana. Komac, B. 2004: Dolomitni kras ali fluviokras? Geografski vestnik 76-1. Ljubljana. Komac, B. 2005: Dolec kot zna~ilna reliefna oblika na dolomitnem povr{ju. Doktorsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Komac, B. 2006: Dolec kot zna~ilna oblika dolomitnega povr{ja. Geografija Slovenije 13. Ljubljana. Komac, B., Gabrovec, M. 2004: Some characteristics of dolomite relief in Slovenia. Geografický ~asopis 56-3. Bratislava. 389 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Komac, B., Zorn, M. 2002: Plaz nad Kose~em – geografski pogled na ujmo. Ujma 16. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2005: Soil erosion on agricultural land in Slovenia – measurements of rill erosion in the Besnica valley. Acta geographica Slovenica 45-1. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2006: Pleistocenski zemeljski plaz pri Selu v Vipavski dolini. Narava proti drùbi? Program, povzetki predavanj in vodnik po ekskurziji 3. Melikovih geografskih dni. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2007: Pobo~ni procesi in ~lovek. Geografija Slovenije 15. Ljubljana. Komac, M. 2005: Napoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov. Ljubljana. Komat, A. 1999: @ivljenje reke in reka ìvljenja. Dragonja. Koper. Koulouri, M., Giourga, C. 2007: Land abandonment and slope gradient as key factors of soil erosion in Mediterranean terraced lands. Catena 69-3. Amsterdam. Kova~, M. 1994: Vremenska ujma na Vipavskem 6. 9. leta 394 in 10. 9. 1953. Ujma 8. Ljubljana. Kranjc, A. 1982: Erozija v pore~ju Pivke. Geografski vestnik 54. Ljubljana. Kunaver, J. 1978: Intenzivnost zakrasevanja in njegovi u~inki v zahodnih Julijskih Alpah – Kaninsko pogorje. Geografski vestnik 50. Ljubljana. Kunaver, J. 1989: Ugotavljanje erozije prsti v doma~i pokrajini. Geografski obzornik 36, 3–4. Ljubljana. Kunaver, J. 1990: H geomorfologiji dolomitnega prevala Vr{i~ v Julijskih Alpah. Geografski vestnik 62. Ljubljana. Lal, R., Elliot, W. 1994: Erodibility and erosivity. Soil Erosion Research Methods. Delray Beach. Lambeck, K., Antonioli, F., Purcell, A., Silenzi, S. 2004: Sea-level change along the Italian coast for the past 10,000 yr. Quaternary Science Reviews 23, 14–15. New York. Langdale, G. W., Mills, W. C., Thomas, A. W. 1992: Use of conservaton tillage to retard erosive effects of large storms. Journal of Soil and Water Conservation 47-3. Ankeny. Larson, W. E., Lindstrom, M. J., Schumacher, T. E. 1997: The role of severe storms in soil erosion: a problem needing consideration. Journal of Soil and Water Conservation 52-2. Ankeny. Lazarevi}, R. 1968: Erozija u slivu Gvozda~ke reke – prilog metodi za izradu karte erozije. Glasnik srpskog geografskog dru{tva 49-2. Beograd. Lazarevi}, R. 1981: Soil Erosion in Yugoslavia. Geographica Iugoslavica 3. Ljubljana. Lazarevi}, R. 1983: Metodika istraìvanja i borbe protiv klizi{ta. Naravne nesre~e v Jugoslaviji s posebnim ozirom na metodologijo geografskega preu~evanja. Ljubljana. Lazarevi}, R. 1985: Novi postupak za odre|ivanje koeficijenata erozje (Z). Erozija – stru~no-informativni bilten 13. Beograd. Lazarevi}, R., Mili~evi}, S. 1983: Erozija u slivu Botonege. Erozija – stru~no-informativni bilten 11. Beograd. Leopold, L. B., Emmet, W. W. 1967: On the design of Gerlach tough. Révue de Géomorphologie Dynami-que 17-4. Paris. Lindsay, J. B. 2005: The Terrain Analysis System: a tool for hydro-geomorphic applications. Hydrological Processes 19-5. Chichester. Logar, J., Fifer Bizjak, K., Ko~evar, M., Miko{, M., Ribi~i~, M., Majes, B. 2005: History and present state of the Slano Blato landslide. Natural Hazards and Earth System Sciences 5-3. Katlenburg-Lindau. Lon~ar, N. 2005: Geomorfologija. Istarska enciklopedija. Zagreb. Lorenz von Liburnau, J. R. 1891: Landschaftliche Schilderung Istriens. Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild: Das Küstenland (Görz, Gradiska, Triest und Istrien). Heft 10. Wien. Loughran, R. J. 1989: The measurement of soil erosion. Progress in Physical Geography 13-2. London. Lovren~ak, F. 1979: Laboratorijske analize prsti: laboratorijski priro~nik za geografe. Ljubljana. Lovren~ak, F. 1992: Matemati~na geografija. Ljubljana. Lovren~ak, F. 1994: Pedogeografija. Ljubljana. Lupia-Palmieri, E. 2004: Erosion. Encyclopedia of Geomorphology, Volume 1. London. Lyell, C. 1853: Principles of geology; or, the modern changes of Earth and its inhabitants. London. Magdaleni}, A., Crnkovi}, B., Ja{arevi}, I. 1980: Problemi vezani uz radove u fli{u. 5. simpozij Jugoslo-venskog dru{tva za mehaniku stijena i podzemne radove, Knjiga 2. Split. 390 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Magdaleni}, Z. 1972: Sedimentologija fli{kih naslaga srednje Istre. Acta geologica 7-2. Zagreb. Mairota, P., Thornes, J. B., Geeson, N. (ur.) 1998: Atlas of Mediterranean Environments in Europe: The Desertification Context. Chichester. Malni~, A. 2000: »Novice« in »Kmetovalec« o vinski kulturi v Istri. Kozarec sonca: deèla refo{ka II: vinogradni{tvo in vinarstvo slovenske Istre. Knjìnica Annales 22. Koper. Malovrh, V. 1955: Mikrometeorolo{ka opazovanja vetra v ^rnem Kalu. Letno poro~ilo meteorolo{ke slùbe za leto 1955. Hidrometeorolo{ki zavod LR Slovenije. Ljubljana. Marin~i}, S., [parica, M., Tunis, G., Uchman, A. 1996: The Eocen Flysch Deposits of the Istrian Peninsula in Croatia and Slovenia: Regional, Stratigraphic, Sedimentological and Ichnological Analyses. Annales: series historia naturalis 6–9. Koper. Markovi}, M. 1983: Osnovi primenjene geomorfologije. Beograd. Marxer, P. 2003: Oberflächenabfluss und Bodenerosion auf Brandflächen des Kastanienwaldgürtels der Südschweitz mit einer Anleitung zur Bewertung der post-fire Erosionsanfälligkeit. Physiogeographica: Basler Beiträge zur Physiogeographie 33. Basel. Mason, P. F. J. 1995: Neolitska in eneolitska naselja v Beli krajini: naselja v Gradcu in izraba prostora v ~asu od 5. do 3. tiso~letja BC. Poro~ilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 22. Ljubljana. McDonald, M. A., Healey, J. R., Stevens, P. A. 2002: The effects of secondary forest clearance and subse-quent land-use on erosion losses and soil properties in the Blue Mountains of Jamaica. Agriculture, Ecosystems and Environment 92-1. Amsterdam. McNeill, J. R. 2002: The Mountains of the Mediterranean World: An Environmental History. Cambridge. Meadows, M. E., Sala, M. (ur) 1996: Soil erosion and land degradation in regions of Mediterranean climate. Zeitschrift für Geomorphologie, Supplementband 107. Berlin. Melik, A. 1935: Slovenija: geografski opis. 1. zvezek. Ljubljana. Melik, A. 1960: Slovensko primorje. Ljubljana. Melik, A. 1963: Slovenija: geografski opis. 1., splo{ni del. Ljubljana. Mensching, H. G. 1986: Desertification in Europe?: A critical comment with examples from Mediterranean Europe. Desertification in Europe: Proceedings of the Information Symposium in the EEC Program on Climatology. Dordrecht. Mensching, H. G. 1990: Razaranje ekolo{kog sistema u preindustrijsko doba. Ekolo{ki problemi u kul-turalnoj mijeni. Sarajevo. Me{ko, M. 2000: Vpliv razli~nih na~inov oskrbe vinogradni{kih tal na erozijo. Diplomsko delo. Fakulteta za kmetijstvo Univerze v Mariboru. Maribor. Meteorologische Jahreszeiten. Wikipedia, die freie Enzyklopädie. Medmrèje: http://de.wikipedia.org/wiki/ Jahreszeit#Meteorologische_Jahreszeiten (4. 1. 2007). Mi~eti}, G. 1993: Erozija u slivovima akumulacija srednje Istre. Hrvatska vodoprivreda 2-7. Zagreb. Mi~eti}, G. 1997: Erozija u Istri – pripremljeno za prezentaciju sustava akumulacije Letaj. Arhiv Hrvatske vode. Rijeka. Mihevc, A. 1994: Contact karst of Brkini Hills. Acta carsologica 23. Ljubljana. Mihevc, A. 2007: The age of karst relief in West Slovenia. Acta carsologica 36-1. Ljubljana. Mihljevi}, D. 1995a: Geomorfolo{ke zna~ajke gorskog hrbta U~ke, gorske skupine ]i}arije i Istarskog pobr|a. Doktorsko delo. Prirodoslovno-metemati~ki fakultet Sveu~ili{ta u Zagrebu. Zagreb. Mihljevi}, D. 1995b: Characteristics of the Relief System within the Istrian Hummocy Hills. Geografski glasnik 57. Zagreb. Mihljevi}, D. 1996: Procesi prekomjerne denudacije i njihove posljedice u Istarskom pobr|u. Zbornik radova: 1. hrvatski geografski kongres. Zagreb. Miko, M. 2006: Analiza erozije prsti na poskusnih ploskvah v povodju Dragonje. Diplomsko delo. Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Miko{, M. 1994: Erozija v Sloveniji (1): Tudi sonaravno urejanje vodotokov mora upo{tevati zakonitosti preme{~anja plavin. Delo (12. 10. 1994). Ljubljana. 391 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Miko{, M. 1995: Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru. Gozdarski vestnik 53-9. Ljubljana. Miko{, M. 2000a: Izrazje na podro~ju erozijskih pojavov. Gradbeni vestnik 49-5. Ljubljana. Miko{, M. 2000b: Prodna bilanca reke Save od Jesenic do Mokric. Gradbeni vestnik 49-9. Ljubljana. Miko{, M. 2000c: Zasipavanje akumulacijskih jezer na reki Savi. Gradbeni vestnik 49-10. Ljubljana. Miko{, M., Brilly, M., Fazarinc, R., Ribi~i~, M. 2006: Strug landslide in W Slovenia: a complex multi-pro-cesess phenomenon. Engineering geology 83, 1–3. Amsterdam. Miko{, M., Kranjc, A., Mati~i~, B., Müller, J., Rakovec, J., Ro{, M., Brilly, M. 2002: Hidrolo{ko izrazje. Acta hydrotechnica 20-32. Ljubljana. Miko{, M., Petkov{ek, G., [raj, M., Brilly, M. 2002: Analiza erozije tal v pore~ju Koritnice. Ujma 16. Ljubljana. Miko{, M., Zupanc, V. 2000: Erozija tal na kmetijskih povr{inah. Sodobno kmetijstvo 33-10. Ljubljana. Miloti}, I. 2004: Dolina Mirne u antici. Zagreb. Minor, H. E., Funk, M. 2005: Permafrost temperature monitoring in Alpine rock walls: Borehole temperature measurement in the East Ridge of Jungfrau. Zürich Medmrèje: https://www.rdb.ethz.ch/projects/ project.php?proj_id=12904&type=search&z_detailed=1&z_popular=1&z_keywords=1 (5. 1. 2007). Mirti~, B., Mladenovi~, A., Ramov{, A., Senega~nik, A., Vesel, J., Viìntin, N. 1999: Slovenski naravni kamen. Ljubljana. Mi{~evi}, P. 1994: Erozija povr{inske plohe u nalazi fli{a. Saop}enja savjetovanja geotehnika prometnih gra|evina. Zagreb. Mi{~evi}, P., [tevani}, D., [tambuk-Cvitanovi}, N. 2008: Slope instability mechanisms in dipping conglo-merates over weathered marls: Bol landslide, Croatia. Environmental Geology. Berlin. Mlinar, @. 1995: Postaja D-3: klizi{te »Lupoglav«. Vodi~ ekskurzija: 1. hrvatski geolo{ki kongres. Zagreb. Montgomery, D. R., Schmidt, K. M., Greenberg, H. M., Dietrich, W. E. 2000: Forest clearing and regional landsliding. Geology 28-4. Boulder. Morgan, R. P. C. 1996: Soil Erosion and Conservation. Harlow. Morteani, L. 1895: Storia di Montona. Trieste. Mrozek, T., Raçzkowski, W., Limanówka, D. 2000: Recent landslides and triggering climatic conditions in Laskowa and Plesńa regions, Polish Carpathians. Studia Geomorphologica Carpatho-Balcanica 34. Kraków. Mutchler, C. K., Murphree, C. E., McGregor, K. C. 1988: Laboratory and field plots for soil erosion studies. Soil Erosion Research Methods. Delray Beach. Myers, N. (ur.) 1991: Gaia, modri planet: atlas za dana{nje upravljavce jutri{njega sveta. Ljubljana. Na praksi. Gozdarski vestnik 10. Ljubljana, 1952. Naldini, P. 2001: Cerkveni krajepisi ali Opis mesta in {kofije Justinopolis ljudsko Koper. Koper. Natek, K. 1983: Metoda izdelave in uporabnost splo{ne geomorfolo{ke karte. Magistrsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Natek, K. 1989a: Vloga usadov pri geomorfolo{kem preu~evanju Voglajnskega gri~evja. Geografski zbornik 29. Ljubljana. Natek, K. 1989b: Erozija. Enciklopedija Slovenije. Zvezek 3. Ljubljana. Natek, K. 1990: Erozija v pore~ju Dragonje. Primorje: zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov Ljubljana. Natek, K. 1993: Geomorfolo{ka karta 1 : 100.000 list Celje in analiza reliefa sekcije. Doktorsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Natek, K. 2001: The life and work of William Morris Davis (1850–1934). Geografski zbornik 41. Ljubljana. Natek, K. 2003: Geomorfologija: {tudijsko gradivo za predmet geomorfologija (1. letnik). Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Natek, M., Perko, D. 1999: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU. Geografija Slovenije 1. Ljubljana. Navodila za laboratorijske vaje. In{titut za zdravstveno hidrotehniko Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 2003. Nazor, V. 1950: Ora~ Dragonja: Kako so nastale Dragonja, Mirna in Fojba v Istri. Istranke. Ljubljana. 392 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Nearing, M. A. 1998: Why soil erosion models over-predict small soil losses and under-predict large soil losses. Catena 32-1. Amsterdam. Nearing, M. A., Lane, L. J., Lopes, V. L. 1994: Modeling soil erosion. Soil Erosion Research Methods. Delray Beach. Nevarno kopanje ob vale~ih se skalah. Delo (21. 8. 2003). Ljubljana, 2003. Nikolich, E. 1882: Cenni storico-statistici sulle saline di Pirano. Trieste. Ogorelec, B., Mi{i~, M., Faganeli, J., [ercelj, A., Cimerman, F., Dolenc, T., Pezdi~, J. 1984: Kvartarni sediment vrtine V-3 v Koprskem zalivu. Slovensko morje in zaledje 7, 6–7. Koper. Ogorelec, B., Mi{i~, M., [ercelj, A., Cimerman F., Faganeli, J., Stegnar, P. 1981: Sediment se~oveljske soline. Geologija 24-2. Ljubljana. Ogrin, D. 1992: Dendrogeomorphological analysis of erosion processes – two case studies from Koprsko primorje (Slovenia). Proceedings of the International Symposium »Geomorphology and Sea« and the Meeting of the Geomorphological Commission of the Carpatho-Balkan Countries. Zagreb. Ogrin, D. 1995: Podnebje slovenske Istre. Knjìnica Annales 11. Koper. Ogrin, D. 1988: Zgodovina enega od erozijskih àri{~ v Bràniji. Proteus 50-5. Ljubljana. Ogrin, D. 2002: Pozebe v Primorju z vidika uspevanja mediteranskih kultur. Dela 18. Ljubljana. Ogrin, D. 2005: Klima. Istarska enciklopedija. Zagreb. Ogrin, D., Muìna, D. 2005: Pokrajinskoekolo{ke zna~ilnosti obmo~ja med Kav~i~em in Tinjanom. Meje in konfini: Rakitovec, vas kulturnih, drùbenih in naravnih prepletanj. Koper. Ollesch, G., Vacca, A. 2002: Influence of time on measurement results of erosion plot studies. Soil and Tillage Research 67-1. New York. Oroèn Adami~, M. 1979/80: Geografske zna~ilnosti poplavnega sveta ob Dragonji in Drnici. Geografski zbornik 19. Ljubljana. Oroèn Adami~, M. 2002: Geomorfolo{ke zna~ilnosti Trà{kega zaliva in obrobja. Dela 18. Ljubljana. Pahor, M., Poberaj, T. 1963: Stare piranske soline. Spomeni{ki vodniki, 4. Ljubljana. Parsons, A. J., Brazier, R. E., Wainwright, J., Powell, D. M. 2006: Scale relationship in hillslope runoff and erosion. Earth Surface Processes and Landforms 31-11. Chichester. Pauli~, V. 1971: Erozija tal in hudourniki: Dragonja v slovenski Istri. Diplomsko delo. Oddelek za gozdarstvo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Pavleti}, B., Santin, G., Bratuli}, D., Kvastek, K. 1993: Namjena i gospodarsko zna~enje akumulacije Botonega-Butoniga. Hrvatska vodoprivreda 2-1. Zagreb. Pavlovec, R. 1961: Prispevek k poznavanju ljudskega poimenovanja eocenskega fli{a. Geografski vestnik 33. Ljubljana. Pavlovec, R. 1965/66: Sprehod na fli{. Proteus 28, 4–5. Ljubljana. Pavlovec, R. 1974: Vasici Medana in Kòbana v geolo{kem strokovnem izrazoslovju. Koledar Gori{ke Mohorjeve drùbe za leto 1974. Gorica. Pavlovec, R. 1975: Fli{ne kamnine v slùbi ~loveka na Primorskem. Koledar Gori{ke Mohorjeve drùbe za leto 1975. Gorica. Pavlovec, R. 1977a: Geolo{ki sprehod po Gori{kih brdih. Planinski vestnik 77-4. Ljubljana. Pavlovec, R. 1977b: Geolo{ki sprehod po slovenski obali. Planinski vestnik 77-7. Ljubljana. Pavlovec, R. 1980: Preperevanje v fli{nem pe{~enjaku. Proteus 43-3. Ljubljana. Pavlovec, R. 1998: Zakrasel apnenec in nezakrasel fli{. Kras 27. Ljubljana. Pav{ek, M. 1994: Zemeljski plaz pod Krnom. Ujma 8. Ljubljana. Pav{i~, J. (ur.) 2006: Geolo{ki terminolo{ki slovar. Ljubljana. Pav{i~, J. 1998: Fli{, zna~ilnost Slovenskega primorja. Naravoslovna solnica 3-1. Ljubljana. Pav{i~, J., Peckmann, J. 1996: Stratigraphy and Sedimentology of the Piran Flysch Area (Slovenia). Annales: series historia naturalis 6–9. Koper. Payton, R. W., Christiansson, C., Shishra, E. K., Yanda, P., Eriksson, M. G. 1992: Landform, soil and erosion in the north-eastern Irangi Hills, Kondoa, Tanzania. Geografiska Annaler 74A, 2–3. Stockholm. 393 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Pedolo{ka karta Slovenije 1 : 25.000. Center za pedologijo in varstvo okolja, Oddelek za agronomijo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 2005. Penck, W. 1924: Die Morphologische Analyse: ein Kapitel der Physikalischen Geologie. Stuttgart. Perko, D. 1992: Geografski informacijski sistem v regionalni geografiji in geoekologiji. Dela 9. Ljubljana. Perko, D. 1997: Slovenija. Slovenija: {olska karta 1 : 500.000. Ljubljana. Perko, D. 2001: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slovenije 3. Ljubljana. Perko, D. 2007: Morfometrija povr{ja Slovenije. Georitem 3. Ljubljana. Petan, S., Zorn, M., Miko{, M. 2008: Measurements of interrill soil erosion under different land use in Slovene Istria. Geophysical Research Abstracts 10. Katlenburg-Lindau. Petek, F. 2004: Land use in Slovenia. Slovenia: a Geographical Overview. Ljubljana. Petek, F., Urbanc, M. 2004: The Franziscean land cadastre as a key to understanding the 19th-century cultural landscape in Slovenia. Acta geographica Slovenica 44-1. Ljubljana. Petkov{ek, A., Klop~i~, J., Majes, B. 2008: Terraced landscapes and their influence on the slope stability. Living terraced landscapes: perspectives and strategies to revitalise the abandoned regions. Ljubljana. Petkov{ek, G. 2000: Procesno utemeljeno modeliranje erozije tal. Acta hydrotechnica 18–28. Ljubljana. Petkov{ek, G. 2002a: Kvantifikacija in modeliranje erozije tal z aplikacijo na povodju Dragonje. Doktorsko delo. Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Petkov{ek, G. 2002b: Meritve spro{~anja in odplavljanja zemljin na povodju Rokave. Raziskave s podro~ja geodezije in geofizike 2002: zbornik predavanj. Ljubljana. Petkov{ek, G., Globevnik, L., Miko{, M. 2003: Povr{inska erozija na eksperimentalnem povodju reke Dragonje – trendi v zadnjih 40 letih. Gradbeni vestnik 52-11. Ljubljana. Petkov{ek, G., Miko{, M. 2002: Dolo~itev dejavnika erozivnosti padavin in odtoka R na podlagi dnevnih padavin na povodju Dragonje. Gradbeni vestnik 51-11. Ljubljana. Petkov{ek, G., Miko{, M. 2003: Meritve erozijskih procesov v eksperimentalnem povodju Dragonje, JZ Slovenija. Acta hydrotechnica 21–34. Ljubljana. Petkov{ek, G., Miko{, M. 2004: Estimating the R factor from daily rainfall data in the sub-Mediterranean climate of southwest Slovenia. Hydrological Sciences Journal 49-5. Oxford. Petkov{ek, Z., Leder, J. (ur.) 1990: Meteorolo{ki terminolo{ki slovar. Ljubljana. Petra{, J., Ba{i}, F. 1993: Metode istraìvanja erozije tla vodom i za{tita voda. Hrvatske vode 1-2. Zagreb. Petra{, J., Kun{tek, D., Gajski, D. 1999: Primjena terestri~ke fotogrametrije u istraìvanju ekscesivnih erozijskih procesa. Hrvatske vode od Jadrana do Dunava. Zbornik radova: 2. hrvatska konferencija o vodama. Dubrovnik. Petra{, J., Holjevi}, D., Kun{tek, D. 2007: Measurements of soil erosion production on the investigation plots »Abrami« on flysch in central Istria (Croatia). Proceedings: 10th International Symposium on Water Management and Hydraulic Engineering. Zagreb. Phillips, J. D. 2003: Sources of nonlinearity and complexity in geomorphic systems. Progress in Physical Geography 27-1. London. Pintar, J., Zemlji~, M. 1990: Pokrovnost in obraslost povr{in. Vodnogospodarski in{titut. Ljubljana. Placer, L. 2005a: Nekatere posebnosti hidrografske mreè v slovenski Istri. Geolo{ki zbornik 18. Ljubljana. Placer, L. 2005b: Strukturne posebnosti severne Istre. Geologija 48-2. Ljubljana. Placer, L., Ko{ir, A., Popit, T., [muc, A., Juvan, G. 2004: The Buzet Thrust Fault in Istria and overturned carbonate megabeds in the Eocene flysch of the Dragonja Valley (Slovenia). Geologija 47-2. Ljubljana. Pleni~ar, M., Pol{ak, A., [iki}, D. 1969: Trst. Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000. Beograd. Pleni~ar, M., Pol{ak, A., [iki}, D. 1973: Tolma~ za list Trst. Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000. Beograd. Plut, D. 1979/80: Geografske zna~ilnosti poplavnega sveta ob Riàni in Bada{evici. Geografski zbornik 19. Ljubljana. Podobnikar, T., Stan~i~ Z., O{tir, K. 2000: Data integration for DTM production. International Archives of Photogrammetry and Remote Sensing 32–6W8/1. Ljubljana. 394 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Poesen, J. W. A., Hooke, J. M. 1997: Erosion, flooding and channel management in Mediterranean environments of southern Europe. Progress in Physical Geography 21-2. London. Poesen, J. W., Torri, D., Bunte, K. 1994: Effects of rock fragments on soil erosion by water at different spatial scales: a review. Catena 23, 1–2. Amsterdam. Poesen, J., van Wesemael, B., Bunte, K. 1998: Soils containing rock fragments and their response to desertification. Atlas of Mediterranean Environments in Europe: The Desertification Context. Chichester. Poesen, J., Vanwalleghem, T., de Vente, J., Knapen, A., Verstraeten, G., Martínez-Casasnovas, J. A. 2006: Gully erosion in Europe. Soil Erosion in Europe. Chichester. Pol{ak, A., [iki}, D. 1973: Tuma~ za list Rovinj. Osnovna geolo{ka karta 1 : 100.000. Beograd. Popis kmetijskih zemlji{~ 2000. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Medmrèje: http://www.stat.si/ pxweb/Database/Kmetijstvo/Popis%20kmetijstva/Raba%20zemlji%9A%E8/Raba%20zemlji%9A%E8.asp (5. 11. 2004). Popit, T., Ko{ir, A. 2003: Pleistocenski plaz pri Selu v Vipavski dolini. Geolo{ki zbornik 17. Ljubljana. Poro~ilo o stanju okolja. 1996. Medmrèje: http://nfp-si.eionet.eu.int/soe-slo/008f.pdf (11. 7. 2003). Povratne dobe za ekstremne padavine. 2004. Urad za meteorologijo, Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Povzetki klimatolo{kih analiz; letne in mese~ne vrednosti za nekatere postaje v obdobju 1991–2005: Portorò. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2007. Medmrèje: http://www.arso.gov.si/ podro∼ cja/vreme_in_podnebje/podnebje/Portoroz.pdf (8. 1. 2007). Poè{, M. 1995: ^rni Kal. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Premru, U. 1976: Neotektonika vzhodne Slovenije. Geologija 19. Ljubljana. Premru, U. 1980: Geolo{ka zgradba osrednje Slovenije. Geologija 23. Ljubljana. Premru, U. 1982: Geolo{ka zgradba jùne Slovenije. Geologija 25. Ljubljana. Premru, U. 2005: Tektonika in tektogeneza Slovenije: geolo{ka zgradba in geolo{ki razvoj Slovenije. Ljubljana. Pribac, B. 1999: Od Drnice do Rokave. Dragonja. Koper. Primorske novice, 20. 9. 1969. Hudo neurje na obali. Primorske novice 7-39. Koper, Nova Gorica. Primorske novice, 27. 9. 1969. Veliko {kode zaradi neurij. Primorske novice 7-40. Koper, Nova Gorica. Primorski dnevnik, 19. 9. 1969. Na Koprskem je hudo neurje povzro~ilo ogromno {kodo. Primorski dnevnik 25-248 (7412). Trst. Pritchard, D. W. 1967: What is an Estuary: Physical Viewpoint. Estuaries. American Association for the Advancement of Science, Publication No. 83. Washington. Puc, M. 1987: Dragonja, zanemarjena lepotica. Proteus 49-6. Ljubljana. Raba kmetijskih zemlji{~. Razli~ica 1.0. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2002. Racz, Z. 1997: Pregled novijih istraìvanja erozije tla u Mediteranu i mogu}nosti njihove primjene u Hrvatskoj. Hrvatske vode 5–20. Zagreb. Radinja, D. 1973: Prispevek k spoznavanju recentnega abrazijskega reliefa na primeru Strunjanske obale. Mednarodni mladinski raziskovalni tabori 1971–1972. Ljubljana. Radinja, D. 1979: Pomembna, a tudi sporna publikacija vodarstva. Geografski vestnik 51. Ljubljana. Rainer, F. 1950: O vplivu gozdov na vodni reìm. Ljubljana. Rainer, F. 1952: Vpra{anja gozdarstva in ureditve hudournikov v Gornji Savski dolini. Gozdarski vestnik 10. Ljubljana. Rainer, F., Pintar, J. 1972: Ogroànje tal zaradi erozije, hudournikov in plazov. Zelena knjiga o ogroè- nosti okolja v Sloveniji. Ljubljana. Rainer, F., Zemlji~, M. 1975: Vpliv gozdov na vodni reìm in erozijske procese. Gozdovi na Slovenskem. Ljubljana. Raj{p, V., Trpin, D. (ur.) 1997: Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787 (1804). Opisi, 3. zvezek. Ljubljana. Randorf, T. 2004: Soil erosion as big a problem as global warming, say scientists. The Guardian International, 14. 2. 2004. Medmrèje: http://www.guardian.co.uk/international/story/0,3604,1148009,00.html (9. 3. 2007). 395 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Rapp, A. 1974: A Review of Desertization in Africa: Water, Vegetation and Man. Stockholm. Ravbar, M. 1975: Kra{ka erozija v okolici Straè pri Novem mestu. Geografski obzornik 22, 1–2. Ljubljana. Regüés, D., Guárdia, R., Gallart, F. 2000: Geomorphic agents versus vegetation spreading as causes of badland occurrence in a Mediterranean subhumid mountainous area. Catena 40-2. Amsterdam. Regüés, D., Pardini, G., Gallart, F. 1995: Regolith behaviour and physical weathering of clayey mudrock as dependent on seasonal weather conditions in a badland area at Vallcebre, Eastern Pyrenees. Catena 25, 1–4. Amsterdam. Rejec, I. 1987: Mlinarstvo na Dragonji. Proteus 49-6. Ljubljana. Rejman, J., Usowicz, B., Debicki, R. 1999: Source of errors in predicting silt soil erodibility with USLE. Polish Journal of Soil Science 32. Lublin. Renard, K. G., Foster, G. R., Weesies, G. A., McCool, D. K., Yoder, D. C. (ur.) 1997: Predicting Soil Erosion by Water: A Guide to Conservation Planning With the Revised Universal Soil Loss Equation (RUSLE). Agriculture Handbook 703. Washington. Repe, B. 2002: Soil degradation threat to Slovenia's landscapes. Geografski zbornik 42. Ljubljana. Repov`, M. 2005: Vpliv naklona na erozijo tal. Diplomsko delo. Oddelek za agronomijo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Robi~, D. 1994: Hidrolo{ka vloga gozdnega zastora in odprta vpra{anja pri ugotavljanju vodne bilance gozdov. Gozd in voda: zbornik seminarja. Ljubljana. Rubini}, J. 1994: Hidrolo{ki aspekti gospodarenja akumulacijskim vodnim prostorima u Istri. Hrvatska vodoprivreda 3-26. Zagreb. Rubini}, J. 1995: Poplava u Istri 1993. godine i rad akumulacija. Gra|evinar 47-6. Zagreb. Rubini}, J., Bu{eli}, G., Kukuljan, I., Kosovi}, M. 1999: Hidrolo{ka analiza suspendiranog nanosa u is-tarskim vodama. Hrvatske vode 7-27. Zagreb. Rubini}, J., Ozani}, N. 1999: Influence of the Sedimentation Process on the Ra{a River Mouth on the Outflow Regime of Coastal Springs. Proceedings: XXVIII IAHR Congress. Graz. Medmrèje: http://www.iahr.org/ membersonly/grazproceedings99/pdf/D119.pdf (27. 6. 2005). Rula, B. 1972: Prilog istraìvanju intenziteta erozije na demonstracionoj povr{ini »Abrami« kot Buzeta u Istri. Vodoprivreda 4, 15–16. Beograd. Rula, B. in ostali 1977: Rezultati istraìvanja povr{inskog oticanja i spiranja sa ogleda »Abrami« – period od 1970–1977. godine. Institut za vodoprivredu »Jaroslav ^erni«. Beograd. Rula, B., Stefanovi}, P. 1977: Prikaz istraìva~kog rada iz oblasti erozije i razvoj delatnosti u Odseku za za{titu slivova. Saop{tenja Instituta za vodoprivredu »Jaroslav ^erni«. Beograd. Rutar, S. 1896: Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra: prirodoznanski, statisti~ni, kulturni in zgodovinski opis, Zvezek 1. Slovenska zemlja: opis slovenskih pokrajin v prirodoznanskem, statisti{kem, kulturnem in zgodovinskem obziru, II. del. Ljubljana. Sagadin, J. 2003: Statisti~ne metode za pedagoge. Maribor. Salopek, M. 1954: Osnovne crte geologije ]i}arije i U~ke. Prirodoslovna istraìvanja 26. Zagreb. Sass, O., Wollny, K. 2001: Investigations regarding Alpine talus slopes using ground-penetrating radar (GPR) in the Bavarian Alps, Germany. Earth Surface Processes and Landforms 26-10. Chichester. Saunders, I., Young, A. 1983: Rate of surface processes on slope, slope retreat and denudation. Earth Surface Processes and Landforms 8-5. Chichester. Savigear, R. A. G. 1952: Some observations on slope developement in South Wales. Transactions of the Institute of British Geographers 18. Oxford. Savnik, R. (ur.) 1968: Krajevni leksikon Slovenije, I. knjiga: Zahodni del Slovenije. Ljubljana. Savnik, R. 1951: Solarstvo [avrinskega primorja. Geografski vestnik 23. Ljubljana. Schaub, H. 1961: Flyschfragen im Bau der Alpen. Verhandlungen der Naturforschenden Gesellschaft in Basel 72-2. Basel. Schumm, S. 1977: The fluvial system. New York. 396 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Skaberne, D. 1980: Predlog klasifikacije in nomenklature klasti~nih sedimentnih kamnin: I. del: Predlog granulametrijske klasifikacije in nomenklature. Rudarsko-metalur{ki zbornik 27-1. Ljubljana. Skidmore, E. L. 1994: Wind erosion. Soil Erosion Research Methods. Delray Beach. Slaymaker, O. 2004: Dynamic geomorphology. Encyclopedia of Geomorphology, Volume 1. London. Slovar slovenskega knjìnega jezika. Ljubljana, 2005. Smolej, I. 1988: Gozdna hidrologija. Sladkovodni ekosistemi, varstvo voda in gozdna hidrologija. Ljubljana. Soil Erosion Site. Medmrèje: http://soilerosion.net/ (9. 3. 2007). Sondi, I., Jura~i}, M., Pravdi}, V. 1995: Sedimentation in a disequilibrium river-dominated estuary: the Ra{a River Estuary (Adriatic Sea, Croatia). Sedimentology 42-5. Amsterdam. Sovinc, A. 1999: Spremna beseda. Dragonja. Koper. Staut, M. 2004: Recentni erozijski procesi v pore~ju Dragonje. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Stepan~i~, D. 1974: Tla na eocenskem fli{u [avrinskega gri~evja. Doktorsko delo. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Stepan~i~, D., Lobnik, F., Prus, T., Rupreht, J. 1984: Tla Slovenskega Primorja. VTOZD za agronomijo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Stergar, A. 1997: Vpliv oskrbe vinogradni{kih tal na erozijo in izpiranje du{ika. Diplomsko delo. Fakulteta za kmetijstvo Univerze v Mariboru. Maribor. Strahler, A. N. 1950: Equilibrium theory of erosional slopes approached by frequency distribution analysis. American Journal of Science 248. Yale. Strahler, A. N. 1952: Dynamic basis of geomorphology. Bulletin of the Geological Society of America 63. New York. Stroosnijder, L. 2005: Measurement of erosion: Is it possible. Catena 64, 2–3. Amsterdam. Studer, B. 1827: Geognostische Bemerkungen über einige Theile der nördlichen Alpenkette. Taschenbuch für die gesamte Mineralogie mit Hinsicht auf die neuesten Entdeckungen 21-1. Frankfurt am Main. Summerfield, M. A. 1994: Global Geomorphology. Harlow. [egota, T. 1968: Morska razina u holocenu i mla|em dijelu Würma. Geografski glasnik 30. Zagreb. [ercelj, A. 1996: Za~etki in razvoj gozdov Sloveniji. Dela SAZU 35. Ljubljana. [ifrer, M. 1965: Nova geomorfolo{ka dognanja v Koprskem primorju. Geografski zbornik 9. Ljubljana. [ifrer, M. 1990: Razvoj reliefa na Slovenskem v lu~i klimatske geomorfologije. Geomorfologija in geoekologija: Zbornik referatov 5. znanstvenega posvetovanja geomorfologov Jugoslavije. Ljubljana. [ifrer, M. 1997: Povr{je Slovenije. Elaborat. Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana. [ipec, S. 1994: Posledice vremenskih ujm od septembra do decembra 1993. Ujma 8. Ljubljana. [kori}, A., Filipovski, G., ]iri}, M. 1973: Klasifikacija tala Jugoslavije. Zagreb. [onje, A. 1978: Toponomasti~ki podaci sliva rijeke Mirne. Buzetski zbornik 3. Buzet. [raj, M. 2003: Modeliranje in merjenje prestreènih padavin. Doktorsko delo. Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. [raj, M. 2004: Dolo~anje indeksa listne povr{ine listnatega gozda na povodju Dragonje – 2. del: rezultati in diskusija. Acta hydrotechnica 22-36. Ljubljana. [ribar, V. 1967: Nekatere geomorfolo{ke spremembe pri Izoli, dokumentirane z arheolo{kimi najdbami. Geologija 10. Ljubljana. Takken, I., Beuselinck, L., Nachtergaele, J., Govers, G., Poesen, J., Degraer, G. 1999: Spatial evalua-tion of a physically-based distributed erosion model (LISEM). Catena 37, 3–4. Amsterdam. Tennakoon, M. U. A. 1980: Desertification in the dry zone of Sri Lanka. Perception of desertification. Tokyo, United Nations University. Medmrèje: http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80190e/ 80190E02.htm#2.%20Desertification%20in%20the%20dry%20zone%20of%20Sri%20Lanka
M.%20U.%20A.%20Tennakoon (26. 4. 2004). 397 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn The Times Comprehensive Atlas of the World. London, 2003. Thompson, G. R., Turk, J. 1993: Modern Physical Geology. Philadelphia. Thornes, J. B. 1998a: Mediterranean Desertification. Atlas of Mediterranean Environments in Europe: The Desertification Context. Chichester. Thornes, J. B. 1998b: The MEDALUS Project. Atlas of Mediterranean Environments in Europe: The Desertification Context. Chichester. Thornes, J. B., Shao, J. X., Días, E., Roldan, A., McMahon, M., Hawkes, J. C. 1996: Testing the MEDALUS hillslope model. Catena 26, 3–4. Amsterdam. Titl, J. 1965: Socialnogeografski problemi na koprskem podeèlju. Koper. Titl, J. 2000: Toponimi Koprskega primorja in njegovega zaledja. Knjiìca Annales 23. Koper. Tol, van der C. 2006: Klimatologische randvoorwaarden voor koolstofopname en transpiratie van sub-mediterrane bossen (Climatic constraints on carbon assimilation and transpiration of sub-Mediterranean forests). Doktorsko delo. Faculteit der aard- en levenswetenschappen, Vrije Universiteit. Amsterdam. Tomi}, A. 1983: Erozioni procesi u prostoru Istre. Erozija – stru~no-informativni bilten 11. Beograd. Tommasini, G. F. 1993: Zgodovinski komentarji o Istri. Ljubljana. Topole, M. 1998: Mirnska dolina: regionalna geografija pore~ja Mirne na Dolenjskem. Ljubljana. Trimble, S.W., Mendel A.C. 1995: The cow as a geomorphic agent – a critical review. Geomorphology 13, 1–4. Amsterdam. Ulaga, F. 2006: Transport suspendiranega materiala v slovenskih rekah. Ujma 20. Ljubljana. Usón, A., Ramos, M. C. 2001: An improved rainfall erosivity index obtained from experimental interrill soil losses in soils with a Mediterranean climate. Catena 43-4. Amsterdam. Vacca, A., Loddo, S., Ollesch, G., Puddu, R., Serra, G., Tomasi, D., Aru, A. 2000: Measurement of runoff and soil erosion in tree areas under different land use in Sardinia (Italy). Catena 40-1. Amsterdam. Valen~i~, V. 1956: Nekdanji deèlnoknèji gozdovi na Primorskem. Gozdarski vestnik 14. Ljubljana. Valen~i~, V. 1970: Vrste zemlji{~. Gospodarska in drùbena zgodovina Slovencev: Zgodovina agrarnih panog, 1. zvezek. Ljubljana. Vergerij, P. P. st. 1994: Mesto Koper (ob 550. obletnici smrti). Annales: series historia et sociologia 4–5. Koper. Vesel, J., Strmole, D., Senega~nik, A., Pav{i~, J., Pavlovec, R. 1992: Naravni kamen: kamnarsko geolo{ki leksikon. Ljubljana. Voranc, P. 1969: Ljubezen na odoru. Izbrano delo, III. Ljubljana. Vovk Korè, A., Lovren~ak, F. 2001: Priro~nik za laboratorijske analize prsti v geografiji. Ljubljana. Vri{er, I. 1953: Erozija prsti. Proteus 16, 4–5. Ljubljana. Vri{er, I. 1954: Gori{ka brda – gospodarska geografija. Geografski zbornik 2. Ljubljana. Vr{i~, S., Valdhuber, J., Pulko, B., Stergar, A. 2000: Einfluß der Bodenpflege auf Erosion und Nährstoff-bilanz. Bergrünung im Weinbau: XIII. Kolloquium des Internationalen Arbeitskreises. Maribor. Wainwright, J., Thornes, J. B. 2004: Environmental Issues in the Mediterranean: Processes and perspectives from the past and present. London. Walling, D. E. 2006: Human impact on land-ocean sediment transfer by the world's rivers. Geomorphology 79, 3–4. Amsterdam. Wauchope, R. D., Truman, C. C., Johnson, A. W., Sumner, H. R., Hook, J. E., Dowler, C. C., Chandler, L. D., Gascho, G. J., Davis, J. G. 2004: Fenamiphos losses under simulated rainfall: Plot size effects. Transactions of the American Society of Agricultural Engineers 47-3. St. Joseph. Welc, A. 1978: Spatial differentiation of chemical denudation in the Bystrzanka flysch catchment (the West Carpathians). Studia geomorphologica Carpatho-Balcanica 12. Kraków. Wieseneder, H. 1962: Sedimentologische und sedimentpetrographische Beobahtungen im Profil Pazin–Poljice. Beobachtungen im Flysch von Istrien (Jugoslawien). Verhandlungen der Geologischen Bundesanstalt, Heft 2. Wien. Woletz, G. 1962: Schwermineralanalysen von Flyschsandstein aus Istrien. Beobachtungen im Flysch von Istrien (Jugoslawien). Verhandlungen der Geologischen Bundesanstalt, Heft 2. Wien. 398 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Wolman, M. G., Miller, J. P. 1960: Magnitude and frequency of forces in geomorphic processes. Journal of Geology 68. Chicago. Wraber, M. 1971: Das Flyschgebiet im slowenischen Istrien – ein Schauplatz der Erosions- und Wild-bachtätigkeit. Grenzen und Möglichkeiten der Vorbeugung vor Unwetterkatastrophen im alpinen Raum. Symposion »Interpraevent 1971«. Klagenfurt. Young, A. 1969: Present rate of land erosion. Nature 224. London. Young, A. 1974: The rate of slope retreat. Institute ob British Geographers Special Publication 7. Oxford. Young, A., Saunders, I. 1986: Surface processes and denudation. Hillslope Processes. Boston. Zakon o kmetijskih zemlji{~ih. Uradni list RS 1996/59. Ljubljana, 1996. Zakon o vodah. Uradni list RS 2002/67. Ljubljana, 2002. Zemlji~, M. 1972: Erozijski pojavi v Sloveniji. Gozdarski vestnik 30-8. Ljubljana. Zemlji~, M., Blaì~, J., Pirnat, M. 1970: Stanje, problemi i suvremene metode za borbu protiv erozije i bujica. Zvezek 5, SR Slovenija. Odsek za erozijo In{tituta za gozdno in lesno gospodarstvo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubjana. Zorn, M. 2002: Rockfalls in Slovene Alps. Geografski zbornik 42. Ljubljana. Zorn, M. 2007a: Recentni geomorfni procesi na re~no-denudacijskem reliefu na primeru pore~ja Dragonje. Doktorsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Zorn, M. 2007b: Ali se zavedamo hitrosti erozijskih procesov – primer iz slovenske Istre. Dela 28. Ljubljana. Zorn, M. 2007c: Joèfinski voja{ki zemljevid kot geografski vir. Geografski vestnik 79-2. Ljubljana. Zorn, M. 2008a: Nekaj na~inov preu~evanja erozijskih procesov. Geografski vestnik 80-1. Ljubljana. Zorn, M. 2008b: Erozijski procesi v hrva{ki »Sivi Istri«. Geografski vestnik 80-2. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2002: Pobo~ni procesi in drobirski tok v Logu pod Mangartom. Geografski vestnik 74-1. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2005: Erozija prsti na kmetijskih zemlji{~ih v Sloveniji. Ujma 19. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2007: Probability modelling of landslide hazard. Acta geographica Slovenica 47-2. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2008: Response of soil erosion to land use change with particular reference to the last 200 years (Julian Alps, Western Slovenia). Conference papers: XXIVth Conference of the Danubian Countries on the Hydrological Forecasting and Hydrological Bases of Water Management. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B., Gabrovec, M. 2008: Influence of land use changes on erosion in the Slovenian Alps. Man in the landscape across frontiers: Landscape and land use change in Central European border regions. Praha. Zorn, M., Miko, M., Petan, S., Miko{, M. 2007: Measurements of interrill erosion on flysch soil under different land use (SW Slovenia). Geophysical Research Abstracts 9. Katlenburg-Lindau. Zorn, M., Petan, S. 2007: Meritve med`lebi~ne erozije na razli~nih rabah zemlji{~ v slovenski Istri. Stra-tegija varovanja tal v Sloveniji. Ljubljana. Zorn, M., Petan, S. 2008: Interrill soil erosion on flysch soil under different land use in Slovene Istria. Conference papers: XXIVth Conference of the Danubian Countries on the Hydrological Forecasting and Hydrological Bases of Water Management. Ljubljana. Zorn, M., Miko{, M. 2008: Umikanje skalnih pobo~ij na erozijskih àri{~ih v slovenski Istri. Geologija 51-1. Ljubljana. Zupanc, V., Miko{, M. 2000: Protierozijski ukrepi na kmetijskih povr{inah. Sodobno kmetijstvo 33, 11–12. Ljubljana. Zupanc, V., Pintar, M., Miko{, M. 2000: Simulacija erozije tal s poskusnega polja v Latkovi vasi s po-mo~jo modela GLEAMS 2.1. Novi izzivi v poljedelstvu 2000 – zbornik simpozija. Ljubljana. Zupan~i~, M., Seli{kar, A., @agar, V. 1998: Rastlinstvo. Geografski atlas Slovenije: Dràva v prostoru in ~asu. Ljubljana. 399 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn @agar, Z. 1987: Pogled v preteklost. Se~oveljske soline v~eraj – danes – jutri = Le saline di Sicciole ieri – oggi – domani. Muzej solinarstva = Museo delle saline. Katalog {t. 5. Piran. @agar, Z. 1992: Solinarstvo na severovzhodni obali Jadranskega morja. Muzej solinarstva = Museo delle saline. Katalog {t. 7. Piran. @itko, S. 1999: Pietro Coppo: O poloàju Istre. Stari krajepisi Istre. Koper. @umer, J. 1990: Recentni razvoj klifov na obalah Istrske Slovenije. Geomorfologija in geoekologija: Zbornik referatov 5. znanstvenega posvetovanja geomorfologov Jugoslavije. Ljubljana. 400 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 15 SEZNAM SLIK Slika 1: Genetski tipi reliefa v Sloveniji po Gabrovcu in Hrvatinu (1998, 81). 14 Slika 2: Genetski tipi reliefa v Sloveniji po Andonovskem in ostalih (1992). Legenda (za obmo~je Slovenije): (1) rjavi odtenki: re~no-denudacijske oblike, (2) zeleni odtenki: re~no-akumulacijske oblike, (3) temnomodri odtenki: fluviokra{ke oblike, (4) vijoli~asti odtenki: kra{ke oblike, (5) svetlomodri odtenki: ledeni{ko-snène oblike. 15 Slika 3: Primerjava deleèv genetskih tipov reliefa v Sloveniji med zemljevidoma Andonovskega in ostalih (1992) ter Gabrovca in Hrvatina (1998, 81). 16 Slika 4: Relief pore~ja Dragonje (digitalni model vi{in z osnovno celico 12,5 × 12,5 m; 2005, © Geodetska uprava Republike Slovenije). 18 Slika 5: Konkavno-konveksna hipsometri~na krivulja pore~ja Dragonje. Po Strahlerju (1952) oziroma Davisovi teoriji (Davis 1899) naj bi konkavno-konveksna hipsometri~na krivulja pomenila »… zrelo stopnjo razvoja z mo~no raz~lenjenim povr{jem …« (Hrvatin in Perko 2006, 45). Po Hrvatinu in Perku (2006, 45) je konkavno-konveksna hipsometri~na krivulja s hipsometri~nim integralom med 0,4 in 0,6 »… zna~ilna za kamninsko neenotno povr{je, kjer je ponekod pomembnej{a denudacija pobo~ij, drugod pa je pomembnej{e erozijsko vrezovanje vodnih tokov. Konveksno-konkavna krivulja je najblìja krivulji normalne razporeditve, ki je zna~ilna za razporeditev ve~ine pojavov v naravi …«. 19 Slika 6: Litolo{ki zemljevid pore~ja Dragonje z re~no mreò (Staut 2004, 34; po Pleni~arju, Polj{ku in [iki}u 1969) in obmo~jem na{ih meritev. 19 Slika 7: Zemljevid erozijske intenzivnosti v pore~ju Dragonje, izra~unane na podlagi indeksa mo~i vodnega toka (angle{ko relative stream pover index; Lindsay 2005) z ozna~enim obmo~jem na{ih meritev. Kategorije erozijske intenzivnosti so privzete po Hrvatinu, Perku in Petku (2006, 60). 20 Slika 8: Erozijska intenzivnost v povirju Dragonje, jùno in jugovzhodno od Marezig (Hrvatin, Perko in Petek 2006, 75), izra~unana na podlagi indeksa mo~i vodnega toka. 21 Slika 9: Okolica Marezig. 22 Slika 10: Zna~ilnosti fli{a malo druga~e (Calligaris, Dolce in Bressi 1999, 50). 27 Slika 11: »Megaplast« pe{~enjaka – Supotski slap pri Ko{taboni. 28 Slika 12: »Megaplast« pe{~enjaka – slap na Stranici pod Trebe{ami. 29 Slika 13: Plast pe{~enjaka, debela nekaj 10 cm ([krline). 30 Slika 14: Fli{ v Furlaniji-Julijski krajini, zahodni Sloveniji, Istri in Kvarnerju (Calligaris, Dolce in Bressi 1999, 51). 31 Slika 15: Pe{~enjaki se lomijo v kose z roboidalno osnovno ploskvijo in so na meli{~u obrnjeni z dalj{o osjo navzdol. Vidimo tudi obmo~ja preperevanja rjavkaste barve. 32 Slika 16: Preperelost zunanjega roba pe{~enjakov prepoznamo po rjavkasti barvi. 33 Slika 17: Lapor je mo~no preperel/razpokan do globine med 5 in 10 cm (pre~ni prerez pobo~ja, povr{je je na desni), potem pa se razpokanost mo~no zmanj{a. 33 Slika 18: Popolno in nepopolno zaporedje fli{nih kamnin po Pav{i~u (1998, 5). 34 Slika 19: Tipi~no strmo in golo fli{no pobo~je v Istri (po Mihljevi~u 1995a, 312). 34 Slika 20: Zgornji del litolo{kega stolpca v fli{u Istre po Mihljevi}u (1995a, 312) ter Juraku in Fabi}u (2000, 607). 35 Slika 21: Pokrajinska delitev Istre (Lon~ar 2005, 249). 37 Slika 22: Med Kremenjem in Maru{i}i na Hrva{kem je na jùnem robu pore~ja Dragonje meja med Sivo Istro (zgoraj; rumenkasta prst na fli{u) in Rde~o Istro (spodaj; rde~kasta prst (terra rosa) na apnencu). 38 Slika 23: Naklonski razredi v pore~ju Dragonje po preglednici 8. 40 401 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Slika 24: Podnebna ~lenitev slovenske Istre z letno koli~ino padavin (Ogrin 2005, 176, 277). 42 Slika 25: Deèmer tipa ONSET RG2-M, postavljen 21. 4. 2005. V ozadju je erozijsko polje 2 za preu~evanje erozije prsti. 46 Slika 26: Naliv 4. 8. 2006 z ve~ kot 250-letno povratno dobo je piranske ulice spremenil v struge. 49 Slika 27: Erozivne padavine 4. 8. 2006 z ve~ kot 250-letno povratno dobo v Piranu. 50 Slika 28: Delè povpre~ne dnevne smeri vetra v Kopru (Luka Koper) v ~asu meritev (februar 2005–april 2006) (Agencija Republike Slovenije za okolje 2006; * brezvetrje: 0,1 %). 54 Slika 29: Smer vetra v Kopru (Semedela) v ve~letnem povpre~ju (1961–1975) (Ogrin 1995, 213; * brezvetrje: 30,9 %). 54 Slika 30: Smer vetra v Portoroù (Beli Krì) v ve~letnem povpre~ju (1961–1990) (Ogrin 1995, 211; * brezvetrje: 5 %). 54 Slika 31: Erozija na izsekanem in gozdnatem obmo~ju v dolini Hubbard Brook v ameri{ki zvezni dràvi New Hamshire (Bormann in Likens 1994, 95). 59 Slika 32: Zaprto erozijsko polje za merjenje erozije prsti. 66 Slika 33: Polodprto polje (zaprto zgoraj) za merjenje spro{~anja fli{a. 67 Slika 34: Zaprto erozijsko polje za merjenje premikanja gradiva po erozijskem jarku – s pregrado je zaprta celotna prispevna povr{ina. 67 Slika 35: Za merjenje suspendiranega gradiva v vodi je bil na Dragonji postavljen avtomatski vzor~evalnik ISCO 3700; desno je postavljen deèmer. 69 Slika 36: Prena{anje prsti pri Brezovici (Brkini) tik po drugi svetovni vojni (arhiv Pokrajinskega muzeja v Kopru – etnolo{ki oddelek). 73 Slika 37: Spro{~anje gradiva po kategorijah rabe tal v Sloveniji v t/ha/leto (po podatkih in virih, navedenih v preglednici 25; Komac in Zorn 2005, 61; Zorn in Komac 2005, 166). 78 Slika 38: Spro{~anje gradiva po kategorijah rabe tal v Sloveniji glede na delè njihove povr{ine v primerjavi s povr{ino Slovenije (po podatkih in virih, navedenih v preglednici 25; Komac in Zorn 2005, 61; Zorn in Komac 2005, 166). 79 Slika 39: Erozija (mm/leto) po kategorijah rabe tal v Sloveniji (po podatkih v preglednici 26; Komac in Zorn 2005, 62; Zorn in Komac 2005, 168) (Legenda: a – erozijsko znièvanje povr{ja na obmo~jih z naklonom od 2 do 90°; b – erozijsko znièvanje povr{ja na obmo~jih z naklonom od 0 do 90°; c – povpre~no erozijsko znièvanje na obmo~jih z naklonom od 2 do 90°; d – povpre~no erozijsko znièvanje na obmo~jih z naklonom od 0 do 90°). 80 Slika 40: Erozijsko znièvanje povr{ja v Sloveniji po modelu Komaca in Zorna (2005; Zorn in Komac 2005; po podatkih iz preglednice 26). 81 Slika 41: Razmerja med najmanj{o in najve~jo erozijo za posamezne kategorije rabe tal v Sloveniji, prikazana zaporedno po velikostnih – logaritemskih razredih (po podatkih in virih, navedenih v preglednici 25; Komac in Zorn 2005, 70). 82 Slika 42: Model procesov na pobo~jih v Sredozemlju zaradi delovanja ~loveka (prirejeno po Menschingu 1986, 5). 84 Slika 43: Obmo~ja v jùni Evropi, kjer med`lebi~na, `lebi~na in jarkovna erozija presegajo 10 t/ha/leto (po Poesnu in Hookeu 1997, 160). 84 Slika 44: Delovanje razli~nih oblik vodne erozije v sredozemski kulturni pokrajini (po Poesnu in Hookeu 1997, 171). 85 Slika 45: Badlands v jugovzhodni [paniji. El Cautivo (Desierto di Tabernas) je eno obsènej{ih badlands obmo~ij v Evropi. 86 Slika 46: Erozijsko polje 1 Abramih v hrva{ki Istri. 89 Slika 47: Erozijsko polje 2 v Abramih v ~asu meritev v sedemdesetih letih 20. stoletja (Rula 1972, 881). 89 402 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Slika 48: Iztok iz erozijskega polja v Abramih. 91 Slika 49: Pregrada in jezero Butoniga. 96 Slika 50: Spremembe obalne ~rte v Ra{ke zalivu zaradi odlaganja gradiva reke Ra{e (Benac, Arbanas in Pavlovec 1991, 482). 100 Slika 51: Bo~na erozija Dragonje, pred soto~jem z Rokavo. 103 Sliki 52 in 53: Zemeljski plazovi so pogosti na terasiranih fli{nih pobo~jih, kakr{no je pri @usterni. Plaz se je sproìl 2. januarja 2006. 108 Slika 54: Na polzenje in plazenje v pore~ju Dragonje opozarjajo nagnjeni in podrti kamniti zidovi, kakr{en je pri Pomjanu. 109 Slika 55: Plazovitost fli{nih pobo~ij po Arbanasu, Bencu in Jardasu (1999, 83). 110 Slika 56: Erozijski pojavi v pore~ju Dragonje (arhiv: K. Natek; zemljevid je predloga zemljevida, ki je v ~rno-beli tehniki in v manj{em merilu objavljen v Natkovem ~lanku (1990, 66). 112 Slika 57: Spro{~anje gradiva (m3/km2/leto) po delih pore~ja Dragonje v letih 1955, 1971, 1995 in 2003 (Staut 2004, 113). 113 Slika 58: Spremembe obsega erozijskih àri{~ v pore~ju Stranice, levega pritoka Dragonje v povirju, med letoma 1954/57 in 2003. 113 Slike 59–61: Obseg erozijskih àri{~ v pore~ju Stranice v letih 1957 (a), 1975 (b) in 2003 (c) (© Geodetska uprava Republike Slovenije). 114 Slika 62: Histereza v smeri proti urinemu kazalcu za poplavna vala na Rokavi (a) 11. 10. 2000 in (b) 4. 11. 2000 (Keesstra 2002, 188). Prikazana je spremenljivost odnosa med vodostajem in suspendiranim gradivom na merilni postaji, povezana s spremembo zniànja vodne gladine. Pri enakem vodostaju je koncentracija suspendiranega gradiva za nara{~ajo~o vejo hidrograma druga~na od koncentracije za padajo~o vejo (prirejeno po geslih (350)zanka preto~ne krivulje’ oziroma šhistereza preto~ne krivulje’; po Miko{u in ostalih 2002, 140). 116 Slika 63: [ir{e obmo~je meritev z ozna~enim izsekom òjega obmo~ja (slika 64). 118 Slika 64: Òje obmo~je meritev z ozna~enimi erozijskimi polji (izsek iz slike 63). Letalski posnetek je nastal leta 2003, preden je bil urejen olj~nik (glej erozijski polji 1 in 2). Zato je na posnetku obmo~je dana{njega olj~nika {e v fazi zara{~anja. 119 Slika 65: Prsti v pore~ju Dragonje (Staut 2004, 36; po Pedolo{ki karti 1 : 25.000 2005) z ozna~enima obmo~jema na{ih meritev. 123 Slika 66: Povr{insko spiranje v razli~nih podnebnih pasovih (Saunders in Young 1983, 474; Young in Saunders 1986, 7). 125 Slika 67: Velikostni razredi erozijskih polj po Poesnu in ostalih (1998, 52). 126 Slike 68–70: Kovinsko ogrodje erozijskega polja. 128 Slika 71: Prelivanje tedenskega odtoka in suspendiranega gradiva iz lovilne posode. 130 Slika 72: Meritev naklona erozijskega polja s pantometrom (Komac 2006, 33). 130 Slika 73: Erozijsko polje 1 na goli prsti v mladem olj~niku in povr{inski odtok, ki je bil ujet v lovilno posodo v tednu med 7. 4. in 13. 4. 2005. Odtok je prelit v posodo s prostornino 10 l. 131 Slika 74: Erozijsko polje 2 na goli prsti v mladem olj~niku in povr{inski odtok, ki je bil ujet v lovilno posodo v tednu med 7. 4. in 13. 4. 2005. Odtok je prelit v posodo s prostornino 10 l. 131 Slika 75: Erozijska polja 1 do 4; spredaj polje 4, za njim polje 3, zadaj levo polje 1 in zadaj desno polje 2. 131 Slika 76: Erozijski polji 3 (v ozadju) in 4 (v ospredju), postavljeni na travniku v zara{~anju. 131 Slika 77: Rastlinje znotraj erozijskega polja 3 ob postavitvi zgodaj spomladi. 132 403 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Slika 78: Rastlinje znotraj erozijskega polja 4 ob postavitvi zgodaj spomladi. 132 Slika 79: Rastlinje znotraj erozijskega polja 3 poleti. 132 Slika 80: Rastlinje znotraj erozijskega polja 4 poleti. 132 Slika 81: Erozijsko polje 5 v gozdu z manj{im naklonom; zadaj desno z rde~o pu{~ico ozna~eno erozijsko polje 6. 133 Slika 82: Erozijsko polje 6 v gozdu z manj{im naklonom. 133 Slika 83: Erozijsko polje 7 v gozdu z ve~jim naklonom. 133 Slika 84: Erozijsko polje 8 v gozdu z ve~jim naklonom. 133 Slika 85: Listna povr{ina nad erozijskim poljem 5 pred olistanjem. 134 Slika 86: Listna povr{ina nad erozijskim poljem 6 pred olistanjem. 134 Slika 87: Listna povr{ina nad erozijskim poljem 5 poleti. 134 Slika 88: Listna povr{ina nad erozijskim poljem 6 poleti. 134 Slika 89: Listna povr{ina nad erozijskim poljem 7 pred olistanjem. 135 Slika 90: Listna povr{ina nad erozijskim poljem 8 pred olistanjem. 135 Slika 91: Listna povr{ina nad erozijskim poljem 7 poleti. 135 Slika 92: Listna povr{ina nad erozijskim poljem 8 poleti. 135 Slika 93: Razlike v tedenski (21. 4. 2005–28. 4. 2005) koli~ini povr{inskega odtoka in koli~ini suspendiranega gradiva na erozijskih poljih 1, 2, 3, 4, 5 in 7. Odtok je prelit v posodo s prostornino 10 l. 135 Slika 94: Tedenske meritve erozije prsti in izbrane vremenske razmere na erozijskih poljih 1 in 2, na goli prsti v olj~niku od 24. 3. 2005 do 26. 4. 2006 (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 136 Slika 95: Povr{inski odtok in padavine na erozijskih poljih 1 in 2 po tednih (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 137 Slika 96: Delè povr{inskega odtoka na erozijskih poljih 1 in 2 po tednih (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 137 Slika 97: Tedenske meritve erozije prsti in izbrane vremenske razmere na erozijskih poljih 3 in 4, na travniku v zara{~anju od 7. 4. 2005 do 26. 4. 2006 (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 150 Slika 98: Povr{inski odtok in padavine na erozijskih poljih 3 in 4 po tednih (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 150 Slika 99: Delè povr{inskega odtoka na erozijskih poljih 3 in 4 po tednih (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 151 Slika 100: Tedenske meritve erozije prsti in padavine na erozijskih poljih 5 in 6, v gozdu z manj{im naklonom od 31. 3. 2005 do 26. 4. 2006 (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 151 Slika 101: Povr{inski odtok in padavine na erozijskih poljih 5 in 6 po tednih (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 158 Slika 102: Delè povr{inskega odtoka na erozijskih poljih 5 in 6 po tednih (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 158 404 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Slika 103: Tedenske meritve erozije prsti in padavine na erozijskih poljih 7 in 8, v gozdu z ve~jim naklonom od 31. 3. 2005 do 26. 4. 2006 (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 159 Slika 104: Povr{inski odtok in padavine na erozijskih poljih 7 in 8 po tednih (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 159 Slika 105: Delè povr{inskega odtoka na erozijskih poljih 7 in 8 po tednih (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 166 Slika 106: Primerjava tedenskih meritev erozije prsti na razli~nih rabah tal (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 166 Slika 107: Primerjava tedenskih meritev erozije prsti in deleà povr{inskega odtoka na razli~nih rabah tal (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 167 Slika 108: Razmerja med erozijo prsti na razli~nih rabah tal (* podatki iz preglednice 50, ** podatki iz preglednice 51). 168 Slika 109: Primerjava merjenih in modeliranih vrednosti erozije prsti na razli~nih rabah tal. 168 Slika 110: Erozija prsti v ~asu meritev na razli~nih rabah tal. 175 Slika 111: Znièvanje povr{ja v ~asu meritev na razli~nih rabah tal zaradi povr{inskega spiranja. 175 Slika 112: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – tedni med 24. 3. 2005 in 23. 3. 2006 z ve~ kot 3 % od skupne letne erozije prsti (* erozija je se{tevek med meritvijo suspendiranega gradiva in izra~unano vrednostjo nesuspendiranega gradiva, ** izra~unana vrednost (izpad meritve)). 177 Slika 113: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – tedni med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z ve~ kot 3 % od skupne letne erozije prsti. 177 Slika 114: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – tedni med 7. 4. 2005 in 5. 4. 2006 z ve~ kot 3 % od skupne letne erozije prsti. 177 Slika 115: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – tedni med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z ve~ kot 3 % od skupne letne erozije prsti. 177 Slika 116: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – tedni med 31. 3. 2005 in 30. 3. 2006 z ve~ kot 3 % od skupne letne erozije prsti. 178 Slika 117: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – tedni med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z ve~ kot 3 % od skupne letne erozije prsti. 178 Slika 118: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – tedni med 31. 3. 2005 in 30. 3. 2006 z ve~ kot 3 % od skupne letne erozije prsti. 178 Slika 119: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – tedni med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z ve~ kot 3 % od skupne letne erozije prsti. 178 Slika 120: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 1 in 2. 181 Slika 121: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 20 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 1 in 2. 181 Slika 122: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 50 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 1 in 2. 185 Slika 123: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 100 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 1 in 2. 185 405 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Slika 124: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 1 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 3 in 4. 192 Slika 125: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 2 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 3 in 4. 192 Slika 126: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 5 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 3 in 4. 193 Slika 127: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 3 in 4. 193 Slika 128: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006) z erozijo prsti po razredih z razponi 1 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 5 in 6. 196 Slika 129: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 2 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 5 in 6. 196 Slika 130: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006) z erozijo prsti po razredih z razponi 5 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 5 in 6. 197 Slika 131: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 5 in 6. 197 Slika 132: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 1 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 7 in 8. 200 Slika 133: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 2 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 7 in 8. 200 Slika 134: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 5 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 7 in 8. 201 Slika 135: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 7 in 8. 201 Slika 136: Erozija prsti in padavine po mesecih na erozijskih poljih 1 in 2. 202 Slika 137: Erozija prsti in padavine po letnih ~asih na erozijskih poljih 1 in 2. 203 Slika 138: Povr{inski odtok in padavine po mesecih na erozijskih poljih 1 in 2. 203 Slika 139: Povr{inski odtok in padavine po letnih ~asih na erozijskih poljih 1 in 2. 206 Slika 140: Delè povr{inskega odtoka po mesecih na erozijskih poljih 1 in 2. 207 Slika 141: Delè povr{inskega odtoka po letnih ~asih na erozijskih poljih 1 in 2. 207 Slika 142: Erozija prsti in padavine po mesecih na erozijskih poljih 3 in 4. 208 Slika 143: Erozija prsti in padavine po letnih ~asih na erozijskih poljih 3 in 4. 208 Slika 144: Povr{inski odtok in padavine po mesecih na erozijskih poljih 3 in 4. 209 Slika 145: Povr{inski odtok in padavine po letnih ~asih na erozijskih poljih 3 in 4. 209 Slika 146: Delè povr{inskega odtoka po mesecih na erozijskih poljih 3 in 4. 210 Slika 147: Delè povr{inskega odtoka po letnih ~asih na erozijskih poljih 3 in 4. 210 Slika 148: Erozija prsti in padavine po mesecih na erozijskih poljih 5 in 6. 212 Slika 149: Erozija prsti in padavine po letnih ~asih na erozijskih poljih 5 in 6. 212 Slika 150: Povr{inski odtok in padavine po mesecih na erozijskih poljih 5 in 6. 213 Slika 151: Povr{inski odtok in padavine po letnih ~asih na erozijskih poljih 5 in 6. 213 Slika 152: Delè povr{inskega odtoka po mesecih na erozijskih poljih 5 in 6. 214 Slika 153: Delè povr{inskega odtoka po letnih ~asih na erozijskih poljih 5 in 6. 214 Slika 154: Erozija prsti in padavine po mesecih na erozijskih poljih 7 in 8. 216 Slika 155: Erozija prsti in padavine po letnih ~asih na erozijskih poljih 7 in 8. 216 Slika 156: Povr{inski odtok in padavine po mesecih na erozijskih poljih 7 in 8. 217 Slika 157: Povr{inski odtok in padavine po letnih ~asih na erozijskih poljih 7 in 8. 217 Slika 158: Delè povr{inskega odtoka po mesecih na erozijskih poljih 7 in 8. 218 Slika 159: Delè povr{inskega odtoka po letnih ~asih na erozijskih poljih 7 in 8. 218 406 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Slika 160: Trend deleà povr{inskega odtoka in trend erozije prsti glede na razli~no rabo tal po mesecih. 219 Slika 161: Trend deleà povr{inskega odtoka in trend erozije prsti glede na razli~no rabo tal po letnih ~asih. 219 Slika 162: Multipla korelacija med erozijo prsti/povr{inskim odtokom in vremenskimi vplivi v ~asu meritev (legenda: erozija prsti (1) – korelacija med erozijo prsti in vremenskimi spremenljivkami, razen erozivnosti; erozija prsti (2) – korelacija med erozijo prsti in le padavinskimi spremenljivkami, razen erozivnosti; povr{inski odtok (1) – korelacija med povr{inskim odtokom in vremenskimi spremenljivkami, razen erozivnosti; povr{inski odtok (2) – korelacija med povr{inskim odtokom in le padavinskimi spremenljivkami, razen erozivnosti). 224 Slika 163: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin (r = 0,3871). 224 Slika 164: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,9165). 225 Slika 165: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami (r = 0,9502). 225 Slika 166: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami (r = 0,9176). 226 Slika 167: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med erozijo prsti in povpre~nimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,6599). 226 Slika 168: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med erozijo prsti in erozivnostjo padavin (r = 0,9375). 227 Slika 169: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med erozijo prsti in povr{inskim odtokom (r = 0,6173). 227 Slika 170: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin (r = 0,8108). 228 Slika 171: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,6880). 228 Slika 172: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami (r = 0,6836). 229 Slika 173: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami (r = 0,7144). 229 Slika 174: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med povr{inskim odtokom in povpre~nimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,4832). 230 Slika 175: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – korelacija med povr{inskim odtokom in erozivnostjo padavin (r = 0,5996). 230 Slika 176: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin (r = 0,7821). 234 Slika 177: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,5103). 234 Slika 178: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami (r = 0,5397). 235 Slika 179: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami (r = 0,6002). 235 Slika 180: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med erozijo prsti in povpre~nimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,3899). 236 Slika 181: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med erozijo prsti in erozivnostjo padavin (r = 0,6964). 236 407 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Slika 182: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med erozijo prsti in povr{inskim odtokom (r = 0,7438). 237 Slika 183: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin (r = 0,8332). 237 Slika 184: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,3457). 238 Slika 185: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami (r = 0,4285). 238 Slika 186: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami (r = 0,5107). 239 Slika 187: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – korelacija med povr{inskim odtokom in erozivnostjo padavin (r = 0,3083). 239 Slika 188: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin (r = 0,5815). 242 Slika 189: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin v gozdu (r = 0,6604). 242 Slika 190: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,7416). 243 Slika 191: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami (r = 0,8068). 243 Slika 192: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami (r = 0,7994). 244 Slika 193: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med erozijo prsti in povpre~nimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,4902). 244 Slika 194: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med erozijo prsti in erozivnostjo padavin (r = 0,8572). 245 Slika 195: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med erozijo prsti in povr{inskim odtokom (r = 0,4301). 245 Slika 196: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin (r = 0,6725). 246 Slika 197: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin v gozdu (r = 0,7008). 246 Slika 198: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,3961). 247 Slika 199: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami (r = 0,4531). 247 Slika 200: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami (r = 0,5108). 248 Slika 201: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med povr{inskim odtokom in povpre~nimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,2680). 248 Slika 202: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – korelacija med povr{inskim odtokom in erozivnostjo padavin (r = 0,3030). 249 Slika 203: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin (r = 0,4715). 249 Slika 204: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med erozijo prsti in koli~ino padavin v gozdu (r = 0,5281). 252 Slika 205: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,2283). 252 408 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Slika 206: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami (r = 0,2847). 253 Slika 207: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med erozijo prsti in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami (r = 0,3489). 253 Slika 208: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med erozijo prsti in erozivnostjo padavin (r = 0,2843). 254 Slika 209: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med erozijo prsti in povr{inskim odtokom (r = 0,6679). 254 Slika 210: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin (r = 0,8438). 255 Slika 211: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med povr{inskim odtokom in koli~ino padavin v gozdu (r = 0,8499). 255 Slika 212: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,2508). 256 Slika 213: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami (r = 0,2967). 256 Slika 214: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med povr{inskim odtokom in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami (r = 0,3825). 257 Slika 215: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – korelacija med povr{inskim odtokom in erozivnostjo padavin (r = 0,2347). 257 Slika 216: Spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije med erozijo prsti in vremenskimi vplivi ter povr{inskim odtokom po razli~nih rabah tal na podlagi tedenskih podatkov. 259 Slika 217: Spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije med povr{inskim odtokom in vremenskimi vplivi po razli~nih rabah tal na podlagi tedenskih podatkov. 260 Slika 218: Povpre~je erozijskih polj 1 in 2 – spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije s posplo{evanjem podatkov. 261 Slika 219: Povpre~je erozijskih polj 3 in 4 – spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije s posplo{evanjem podatkov. 262 Slika 220: Povpre~je erozijskih polj 5 in 6 – spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije s posplo{evanjem podatkov. 263 Slika 221: Povpre~je erozijskih polj 7 in 8 – spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije s posplo{evanjem podatkov. 264 Slika 222: Spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije po razli~nih rabah tal na podlagi mese~nih podatkov. 265 Slika 223: Spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije po razli~nih rabah tal na podlagi podatkov po letnih ~asih. 266 Slika 224: Erozijskìlebi~i, nastali ob intenzivnih padavinah 11. 8. 2005. 269 Slika 225: Zasuta lovilna posoda erozijskega polja 1 po padavinah 11. 8. 2005. 269 Slika 226: V lijaku erozijskega polja 2 se je po padavinah 11. 8. 2005 odloìlo ve~ kot 2 kg gradiva. 270 Sliki 227 in 228: Povr{inski odtok po erozijskem `lebi~u 5. 5. 2005. 271 Slika 229: »… Posejana p{enica na lokav{kem polju z deskami za{~itena pred burjo. Na sredini zemlja pobrana, ob mo~ni novembrski burji l. 1993 …« (Kova~ 1994, 92). 273 Slika 230: Pod erozijskimi jarki nastajajo vr{aji erodiranega gradiva, kar se dogaja tudi na erozijskem àri{~u, imenovanem Mrtvec ob Dragonji. 275 Slika 231: Pod golimi fli{nimi stenami nastajajo meli{~a, kot na primer na erozijskem àri{~u Mrtvec ob Dragonji. 276 409 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Slika 232: Stene erozijskih àri{~ niso gladke, temve~ drobno nazob~ane zaradi razli~no odpornih fli{nih kamnin. Tak{no je tudi erozijsko àri{~e ob Rokavi, kjer smo opravljali meritve. 277 Slika 233: Lapor je mo~no pretrt do globine 5 oziroma 10 cm, potem pa se {tevilo razpok mo~no zmanj{a; pod kladivom je plast pe{~enjaka. 278 Slika 234: Pretrta plast pe{~enjaka lahko »{trli« po ve~ decimetrov iz stene; tudi na erozijskem àri{~e, kjer so potekale meritve. 278 Slika 235: Fli{na obmo~ja v Istri z ozna~enimi mesti meritev na erozijskih àri{~ih (prirejeno po Juraku in Fabi}u 2000, 604). 280 Slika 236: Umikanje pobo~ij v razli~nih podnebnih pasovih (Saunders in Young 1983, 474; Young in Saunders 1986, 7). Enota 1 B (Bubnoff) = 1 mm/1000 let = 1 m3/km2/leto = 0,026 t/ha/leto (Saunders in Young 1983, 487; Young in Saunders 1986, 6). 281 Slika 237: Erozijsko àri{~e na levem bregu Rokave, kjer so potekale meritve spro{~anja fli{a in premikanja gradiva po erozijskem jarku. Modra pu{~ica kaè obmo~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 za meritve spro{~anja fli{a, rde~a pu{~ica pa pregrado erozijskega polja 5 za merjenje premikanja gradiva po erozijskem jarku. 282 Slika 238: Erozijsko polje 1. 283 Slika 239: Erozijsko polje 2. 283 Slika 240: Erozijski polji 1 (desno) in 2 (levo). 284 Slika 241: Erozijski polji 1 (desno) in 2 (levo). 284 Slika 242: Erozijsko polje 3. 285 Slika 243: Odlom ve~jega kosa pe{~enjaka je podrl pregrado erozijskega polja 3, v ozadju sta pregradi erozijskih polj 2 in 1. 285 Slika 244: Erozijsko polje 4. 296 Slika 245: Gradivo (30,8 kg), ujeto za pregrado erozijskega polja 4 v tednu med 19. 1. in 26. 1. 2006. 296 Slika 246: Tedenske meritve spro{~anja fli{nih kamnin s strmih golih pobo~ij od 10. 2. 2005 do 26. 4. 2006 in izbrane vremenske razmere (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek)). 296 Slika 247: Koli~ina spro{~enega gradiva po erozijskih poljih. 298 Slika 248: Umikanje pobo~ij po erozijskih poljih ob specifi~ni masi fli{a 1712,04 kg/m2. 298 Slika 249: Prvi odlom v debelej{i plasti pe{~enjaka v tednu med 17. in 24. 2. 2005. Nad odlomljenim pe{~enjakom je del pe{~enjakove plasti, ki se je odlomila dva meseca pozneje. 301 Slika 250: Povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 – {tevilo tednov od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 s spro{~anjem gradiva po razredih v razponu 0,1 kg/m2. 306 Slika 251: Povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 – {tevilo tednov od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 s spro{~anjem gradiva po razredih v razponu 0,2 kg/m2. 306 Slika 252: Povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 – {tevilo tednov od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 s spro{~anjem gradiva po razredih v razponu 0,5 kg/m2. 307 Slika 253: Povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 – {tevilo tednov od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 s spro{~anjem gradiva po razredih v razponu 1 kg/m2. 307 Slika 254: Spro{~anje fli{nih kamnin po mesecih (*povpre~je dvoletnih meritev). 308 Slika 255: Meritve spro{~anja fli{nih kamnin februarja 2005 in 2006, marca 2005 in 2006 ter aprila 2005 in 2006. 314 Slika 256: Spro{~anje fli{nih kamnin glede na letni ~as. 314 410 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Slika 257: Multipla korelacija med spro{~anjem gradiva in vremenskimi vplivi od 10. 2. 2005 do 26. 4. 2006 (* legenda ne velja za polje 3: n = 54 (za prvi in tretji stolpec), n = 37 (za drugi in ~etrti stolpec)). 318 Slika 258: Korelacija med spro{~anjem gradiva in maksimalno dnevno temperaturo (r = –0,2932). 319 Slika 259: Korelacija med spro{~anjem gradiva in povpre~no maksimalno dnevno temperaturo (r = –0,3468). 319 Slika 260: Korelacija med spro{~anjem gradiva in minimalno dnevno temperaturo (r = –0,3286). 320 Slika 261: Korelacija med spro{~anjem gradiva in povpre~no minimalno dnevno temperaturo (r = –0,3093). 320 Slika 262: Korelacija med spro{~anjem gradiva in korigirano povpre~no minimalno dnevno temperaturo (r = –0,3093). 321 Slika 263: Korelacija med spro{~anjem gradiva in {tevilom dni z negativnimi temperaturami (r = 0,2463). 321 Slika 264: Korelacija med spro{~anjem gradiva in korigiranim {tevilom dni z negativnimi temperaturami (r = 0,2517). 322 Slika 265: Korelacija med spro{~anjem gradiva in koli~ino padavin (r = 0,4349). 322 Slika 266: Korelacija med spro{~anjem gradiva in maksimalnimi 10-minutnimi padavinami (r = 0,2471). 323 Slika 267: Korelacija med spro{~anjem gradiva in maksimalnimi 30-minutnimi padavinami (r = 0,2564). 323 Slika 268: Korelacija med spro{~anjem gradiva in maksimalnimi 60-minutnimi padavinami (r = 0,2471). 324 Slika 269: Korelacija med spro{~anjem gradiva in erozivnostjo padavin (r = 0,3485). 324 Slika 270: Korelacija med spro{~anjem gradiva in povpre~no hitrostjo vetra (r = 0,3406). 325 Slika 271: Korelacija med spro{~anjem gradiva in maksimalnimi sunki vetra (r = 0,4218). 326 Slika 272: Korelacija med spro{~anjem gradiva in povpre~nimi maksimalnimi sunki vetra (r = 0,3908). 326 Slika 273: Pearsonovi koeficienti korelacije in koeficienti multiple korelacije med spro{~anjem gradiva in vremenskimi vplivi (za merilni dan in za korigirane podatke na ~etrtek; n = 63, * n = 42 za polja 1, 2, 4 in povpre~je polj, *n = 37 za polje 3, ** n = 54). 327 Slika 274: Povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 – spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije s posplo{evanjem podatkov. 329 Slika 275: Povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 – tedni od 10. 2. 2005 do 8. 2. 2006 z ve~ kot 3 % celoletnega spro{~anja. 330 Slika 276: Povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 – tedni od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 z ve~ kot 3 % celoletnega spro{~anja. 330 Slika 277: Odlaganje in odna{anje gradiva na meli{~u, merjeno z erozijskimi èblji~i (po Petkov{ku 2002a, 67). 331 Slika 278: Erozijskìlebi~i, nastali 11. 8. 2005. 332 Slika 279: Erozijskìlebi~ s prostornino okrog 4,4 m3 je nastal 11. 8. 2005. Skupaj je bilo premaknjenega okrog 7,8 m3 gradiva; 56 % je bilo odnesenega, ostalo gradivo pa je bilo odloèno ob `lebi~u. 332 Slika 280: Pol leta po nastanku je bil erozijskìlebi~ popolnoma zasut. 332 Slika 281: Erozijski jarek, ki je nastal 22. 2. 2006 je bil neposredno pod steno {irok 2,8 m in globok 1,5 m. Ob nastanku fotografije je è deloma zasut. 333 Slika 282: Deloma zasut erozijski jarek s prostornino okrog 10 m3, ki je nastal 22. 2. 2006. Skupaj je bilo premaknjenega 16,5 m3 gradiva; 62 % je bilo odnesenega, ostalo gradivo pa je bilo odloèno ob jarku. 333 411 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Slika 283: Erozijski jarek z ozna~enim mestom, kjer je stala pregrada. 335 Slika 284: Pregrada erozijskega polja 5 v erozijskem jarku. 336 Sliki 285 in 286: Tedenske meritve premikanja spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku od 24. 2. 2005 do 26. 4. 2006 in izbrane vremenske razmere. 340 Slika 287: Tedni v meritvenem obdobju od 24. 2. 2005 do 23. 2. 2006 z ve~ kot 3 % celoletnega premika spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku. 341 Slika 288: Tedni v meritvenem obdobju od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 z ve~ kot 3 % celoletnega premika spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku. 341 Slika 289: [tevilo tednov v obdobju od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 s premikanjem gradiva po razredih v razponu 0,1 kg/m2. 344 Slika 290: [tevilo tednov v obdobju od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 s premikanjem gradiva po razredih v razponu 0,2 kg/m2. 344 Slika 291: [tevilo tednov v obdobju od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 s premikanjem gradiva po razredih v razponu 0,5 kg/m2. 345 Slika 292: [tevilo tednov v obdobju od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 s premikanjem gradiva po razredih v razponu 1 kg/m2. 345 Slika 293: Premikanje spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku po mesecih (*povpre~je dvoletnih meritev). 346 Slika 294: Meritve premikanja spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku marca 2005 in 2006 ter aprila 2005 in 2006. 348 Slika 295: Premikanje spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku glede na letni ~as. 348 Slika 296: Korelacija med premikanjem gradiva in maksimalno dnevno temperaturo (r = –0,2394). 349 Slika 297: Korelacija med premikanjem gradiva in povpre~no maksimalno dnevno temperaturo (r = –3055). 351 Slika 298: Korelacija med premikanjem gradiva in minimalno dnevno temperaturo (r = –0,3103). 351 Slika 299: Korelacija med premikanjem gradiva in povpre~no minimalno dnevno temperaturo (r = –0,3501). 352 Slika 300: Korelacija med premikanjem gradiva in korigirano povpre~no minimalno dnevno temperaturo (r = –0,3501). 352 Slika 301: Korelacija med premikanjem gradiva in {tevilom dni z negativnimi temperaturami (r = 0,4921). 353 Slika 302: Korelacija med premikanjem gradiva in korigiranim {tevilom dni z negativnimi temperaturami (r = 0,4145). 353 Slika 303: Korelacija med premikanjem gradiva in povpre~no maksimalno dnevno temperaturo v hladnem delu leta (r = –0,3579). 355 Slika 304: Korelacija med premikanjem gradiva in minimalno dnevno temperaturo v hladnem delu leta (r = –0,3280). 355 Slika 305: Korelacija med premikanjem gradiva in povpre~no minimalno dnevno temperaturo v hladnem delu leta (r = –0,4454). 356 Slika 306: Korelacija med premikanjem gradiva in korigirano povpre~no minimalno dnevno temperaturo v hladnem delu leta (r = –0,4454). 356 Slika 307: Korelacija med premikanjem gradiva in {tevilom dni z negativnimi temperaturami v hladnem delu leta (r = 0,4111). 357 Slika 308: Korelacija med premikanjem gradiva in korigiranim {tevilom dni z negativnimi temperaturami v hladnem delu leta (r = 0,3555). 357 Slika 309: Korelacija med premikanjem gradiva in erozivnostjo padavin (r = 0,2761). 358 412 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Slika 310: Korelacija med premikanjem gradiva in povpre~no hitrostjo vetra (r = 0,2582). 358 Slika 311: Korelacija med premikanjem gradiva in maksimalnimi sunki vetra (r = 0,2842). 359 Slika 312: Korelacija med premikanjem gradiva in povpre~nimi maksimalnimi sunki vetra (r = 0,2681). 359 Slika 313: Pearsonovi koeficienti korelacije in koeficienti multiple korelacije med premikanjem gradiva po erozijskem jarku in vremenskimi vplivi (za merilni dan in za korigirane podatke na ~etrtek; n = 61, * n = 42). 360 Slika 314: Spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije s posplo{evanjem podatkov. 362 Slika 315: Mese~ne meritve trdote vode na Dragonji, Rokavi in Drnici od maja 2005 do aprila 2006. 364 Slika 316: Mesta vzor~enja vode. 367 Slika 317: Hitrost razli~nih erozijsko-denudacijskih procesov v pore~ju Dragonje na podlagi meritev od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006. 369 Slika 318: Razmerja med razli~nimi erozijsko-denudacijskimi procesi v pore~ju Dragonje na podlagi meritev od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006. 373 Slika 319: Spro{~anje gradiva po kategorijah rabe tal v slovenskem delu pore~ja Dragonje. 376 Slika 320: Letno spro{~anje gradiva v celotnem pore~ju Dragonje, izra~unano na podlagi rabe tal po izra~unih specifi~nega spro{~anja po razli~nih metodah in modelih za razli~na obdobja (* specifi~no spro{~anje izra~unano po modelu RUSLE oziroma RUSLE2; ** specifi~no spro{~anje izra~unano na podlagi meritev; (brez *) specifi~no spro{~anje izra~unano po prirejeni Gavrilovi}evi ena~bi). 376 Slika 321: Spro{~anje gradiva po kategorijah rabe tal v pore~ju Rokave. 377 Slika 322: Letno spro{~anje gradiva v pore~ju Rokave, izra~unano na podlagi rabe tal po izra~unih specifi~nega spro{~anja po razli~nih metodah in modelih za razli~na obdobja (* specifi~no spro{~anje izra~unano po modelu RUSLE oziroma RUSLE2; ** specifi~no spro{~anje izra~unano na podlagi meritev; (brez *) specifi~no spro{~anje izra~unano po prirejeni Gavrilovi}evi ena~bi). 377 Slika 323: Pogled proti vasi Marezige iz Pomjana. Desno od Marezig je dolina Rokave, v ozadju pa Slavnik (1028 m). 378 413 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn 16 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Genetski tipi reliefa v Sloveniji po Gabrovcu in Hrvatinu (1998, 80–82; na zemljevidu je ozna~en {e antropogeni relief (ve~ja mesta), ki pa ni podrobneje obravnavan). 13 Preglednica 2: Genetski tipi reliefa v Sloveniji po Andonovskem in ostalih (1992) (*Za »fluviokras« je zna~ilen »dolinast relief«, ~eprav je korozija intenzivna. Pogosto je razvit na dolomitih, ne~istih apnencih in laporovcih (Gams in ostali 1985, 74).). 16 Preglednica 3: Poglavitne zna~ilnosti re~no-denudacijskega geomorfnega sistema po Komacu (2004, 56). 17 Preglednica 4: Temeljni podatki o pore~ju Dragonje po sliki 4, na podlagi digitalnega modela vi{in z osnovno celico 12,5 krat 12,5 m (2005, © Geodetska uprava Republike Slovenije). 18 Preglednica 5: Vrste preperevanja (Ho~evar in ostali 2000, 13; Geografija 2001, 435). 25 Preglednica 6: Vrste erozije (prirejeno po Komac in Zorn 2005, 75 ter po Zorn in Komac 2005, 164). 26 Preglednica 7: Nekatere geomehanske lastnosti fli{a (Dular 2000, 7–8). 36 Preglednica 8: Zna~ilni geomorfni procesi po naklonskih razredih (po Demeku in ostalih 1972, 57; Natek 1983, 50, 67) ter njihova zastopanost v pore~ju Dragonje. 39 Preglednica 9: Razmerje med erozijo prsti in intenzivnimi padavinami v kraju Zanesville (Ohio, ZDA) v letih 1934–1942 (Goudie 1995, 132). 41 Preglednica 10: Razlike v minimalnih dnevnih temperaturah (v °C) med obalo (Koper), dnom doline (Vanganel) in prisojnim pobo~jem pod slemenom (Marezige). Temperature so bile merjene na vi{ini 1 m med 7.00 in 8.00, v Kopru na kriì{~u Istrske in Ljubljanske ceste, v Vanganelu pri avtobusni postaji, kjer se cesta za~ne dvigati proti vasi Babi~i, in v Marezigah jùno od hi{e Marezige 13a, na pobo~ju pod vrhom slemena (*Agencija Republike Slovenije za okolje 2006). 43 Preglednica 11: Povpre~ne minimalne mese~ne temperaturne zraka v Kopru glede na dolgoletno povpre~je (1961–1990; Klimatografija … 1995b, 274) in povpre~ne minimalne mese~ne temperaturne zraka v ~asu meritev (Agencija Republike Slovenije za okolje 2006; * povpre~je 2005 in 2006, ** za posamezne mesece upo{tevani dnevi so prilagojeni merilnim dnem (za merilne dni glej preglednico 45)). 44 Preglednica 12: Povpre~ne minimalne temperaturne zraka po letnih ~asih v Kopru glede na dolgoletno povpre~je (1961–1990; Klimatografija … 1995b, 274) in povpre~ne minimalne temperaturne zraka po letnih ~asih v ~asu meritev (Agencija Republike Slovenije za okolje 2006; * meteorolo{ki letni ~asi so vezani na tri cele mesece: zima (december–februar), pomlad (marec–maj), poletje (junij–avgust) in jesen (september–november) (glej Petkov{ek in Leder 1990, 50). »… V obdobju pred uvedbo ra~unalnikov so na ta na~in làje statisti~no obdelovali podatke …« (Meteorologische … 2007), ** astronomski letni ~as je »… obdobje med enakono~jem in Son~evim obratom ali Son~evim obratom in enakono~jem …« (Kladnik, Lovren~ak in Oroèn Adami~ 2005, 39; glej tudi Lovren~ak 1992, 102)). 45 Preglednica 13: Povpre~na mese~na vi{ina padavin v Portoroù in Marezigah (v mm; * povpre~je 2005 in 2006, ** do postavitve deèmera v Marezigah 21. 4. 2005 smo za Marezige uporabili podatke deèmera na Bor{tu; viri: 1 Ogrin 1995, 173; 2 Ogrin 1995, 172; 3 Klimatografija … 1995a, 225; 4 Klimatografija … 1995a, 226; 5 Povzetki … 2007; 6 Agencija Republike Slovenije za okolje 2007). 47 414 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 14: Padavine (v mm) po meteorolo{kih letnih ~asih v Portoroù in Marezigah (* do postavitve deèmera v Marezigah 21. 4. 2005 smo za Marezige uporabili podatke deèmera na Bor{tu; viri: 1 Ogrin 1995, 173; 2 Ogrin 1995, 172; 3 Klimatografija … 1995a, 225; 4 Klimatografija … 1995a, 226; 5 Povzetki … 2007; 6 Agencija republike Slovenije za okolje 2007. 48 Preglednica 15: Letne vi{ine padavin, letne erozivnosti padavin in {tevilo erozivnih dogodkov za padavinsko postajo Portorò v letih 1975–2005 (po Petkov{ku 2002a, 73 in Mikovi 2006, 54; * podatki v Klimatografiji Slovenije (1995a, 225) za Beli Krì (1975–1990) in v Povzetku klimatolo{kih analiz (2007) za letali{~e (1991–2005) so zaokroèni na cela {tevila in se zato za kak{en mm padavin razlikujejo od navedb v preglednici; ** podatki od vrednosti v Povzetku klimatolo{kih analiz (2007) za letali{~e (1991–2005) odstopajo za ve~ deset mm). 51 Preglednica 16: Povpre~na mese~na erozivnost padavin v Portoroù v letih 1975–2000 (Beli Kriìn letali{~e) in 2001–2005 (letali{~e) ter povpre~na mese~na erozivnost padavin v Portoroù leta 2005, v Marezigah leta 2001 in leta 2005 ter v referen~nem letu od maja 2005 do aprila 2006 (* leto 2006, ** podatki za deèmer v Bor{tu (Miko 2006, 64); viri: 1 Petkov{ek 2002a, 77; 2 Miko 2006, 57; 3 Miko 2006, 64; 4 Petkov{ek 2002a, 49; 5 Miko 2006, 46, 64; 6 Miko 2006, 46). 52 Preglednica 17: Erozivnost padavin po meteorolo{kih letnih ~asih v Portoroù v letih 1975–2000 (Beli Kriìn letali{~e) in 2001–2005 (letali{~e) ter v Portoroù leta 2005, v Marezigah leta 2001 in leta 2005 ter v referen~nem letu od maja 2005 do aprila 2006 (* leto 2006 – zima: januar, februar; pomlad: marec, april; ** podatki za deèmer v Bor{tu (Miko 2006, 64) – zima: januar, februar; pomlad: marec, april; viri: 1 Petkov{ek 2002, 77; 2 Miko 2006, 57; 3 Miko 2006, 64; 4 Petkov{ek 2002, 49; 5 Miko 2006, 46, 64; 6 Miko 2006, 46). 52 Preglednica 18: [tevilo erozivnih dogodkov po mesecih v letu 2005 v Portoroù (letali{~e) in Marezigah (Miko 2006, 65; * podatki za deèmer v Bor{tu (Miko 2006, 64)). 53 Preglednica 19: [tevilo erozivnih dogodkov po meteorolo{kih letnih ~asih v letu 2005 v Portoroù (letali{~e) in Marezigah (Miko 2006, 65; * podatki za deèmer v Bor{tu (Miko 2006, 64) – zima: december, januar, februar; pomlad: marec, april, maj; poletje: junij, julij, avgust; jesen: september, oktober, november). 53 Preglednica 20: Povr{inski odtok in erozija pri razli~ni vegetacijski odeji v razli~nih delih Afrike (Goudie 1995, 136). 59 Preglednica 21: Pove~ana sedimentacija na Novi Zelandiji zaradi izsekavanja gozda (Glade 2003, 309). 60 Preglednica 22: Meritve erozije prsti na poskusni postaji Smast pri Kobaridu v obdobju med 1. 10. 1972 in 27. 7. 1977. Meritve so bile izvedene na rjavih pokarbonatnih prsteh, na erozijskih poljih velikosti 50 m2 (Horvat in Zemlji~ 1998, 422). Povpre~na letna koli~ina padavin v Kobaridu je 2699 mm (Klimatografija Slovenije 1995a, 99). 62 Preglednica 23: Primerjava rezultatov po prirejeni Gavrilovi}evi ena~bi in metodi RUSLE za razli~no rabo tal na delu pore~ja Rokave (Petkov{ek 2002a, 133–141), kjer na fli{no podlago letno pade okrog 1017 mm padavin (Klimatologija Slovenije 1995a, 47). 62 Preglednica 24: Nestandardizirane raziskave erozije prsti med letoma 1978 in 1988 (Loughran 1989, 217). 69 Preglednica 25: Erozija v Sloveniji po kategorijah rabe tal in erozija v izbranih pore~jih (Komac in Zorn 2005, 79). Povr{ine kategorij rabe tal so povzete po karti rabe kmetijskih zemlji{~ (Raba … 2002) ter Hrvatinu in Perku (2003, 84) (* zaradi odstopanja od ostalih podatkov vrednost pri slikah 37 in 38 ter 39 in 40 ni upo{tevana). 77–78 415 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 26: Spro{~anje in specifi~no spro{~anje gradiva ter erozijsko znièvanje povr{ja po kategorijah rabe tal v Sloveniji (vira za podatke o rabi tal: Raba … 2002; Hrvatin in Perko 2003, 84; viri za podatke o eroziji: preglednica 25; Komac in Zorn 2005, 61; Zorn in Komac 2005, 167; * podoben model z nakloni nad 1,2° (2 %) so Cerdan in ostali (2006, 508–509) uporabili za izra~un med`lebi~ne in `lebi~ne erozije v Evropi in ugotovili, da erozija zna{a priblìno 1 t/ha/leto za celo povr{je oziroma 1,6 t/ha/leto za obmo~ja z nakloni nad 1,2° (preglednica 27)). 80 Preglednica 27: Specifi~no spro{~anje prsti po kategorijah rabe tal CORINE v Evropi, po podatkih iz 208 erozijskih polj na 57 merilnih obmo~jih v 13 dràvah. Povpre~na velikost erozijskih polj je bila 466 m2, povpre~na dolìna pobo~ij pa 25,7 m (Cerdan in ostali 2006, 508). 82 Preglednica 28: Erozijsko-denudacijski procesi in reliefne oblike v fli{nem delu Istre (prirejeno po Juraku in Fabi}u 2000, 607). 88 Preglednica 29: Naravne zna~ilnosti obmo~ja meritev erozije v Abramih (Rula 1972, 880). 89 Preglednica 30: Spro{~anje gradiva v Abramih (Jurak in Fabi} 2000, 605; * erozijsko polje ustreza na{im erozijskim poljem 1, 2, 3 in 4 na strmem fli{nem pobo~ju (poglavje 10.1), ** erozijsko polje ustreza na{ima erozijskima poljema 1 in 2 za erozijo prsti (poglavje 9.2), Rula (1972, 883) pi{e, da je to erozijsko polje »brez vegetacijskega pokrova (polje 2)«). 90 Preglednica 31: Koeficient odtoka ter spro{~anje gradiva med julijem in marcem iz erozijskih polj v Abramih (Rula 1972, 882–883). 91 Preglednica 32: Primerjava specifi~nega letnega spro{~anja v hrva{ki Istri, ugotovljenega po razli~nih metodah (Jurak in Fabi} 2000, 610). 92 Preglednica 33: Suspendirano gradivo v istrskih vodooskrbnih izvirih v letih 1981–1990 (Rubini} in ostali 1999, 135). 94 Preglednica 34: Erozija v pore~ju Butonige, dolo~ena po prirejeni Gavrilovi}evi metodi (Lazarevi} in Mili~evi} 1983, 53). 94 Preglednica 35: Delè trajanja povpre~nih mese~nih in letnih koncentracij suspendiranega gradiva v jezeru Butoniga med letoma 1990 in 1995 (Rubini} in ostali 1999, 133). 95 Preglednica 36: Izmerjene koncentracije suspendiranega gradiva na merilnih postajah istrskih vodotokov (Rubini} in ostali 1999, 129). 96 Preglednica 37: Delè (%) suspendiranega gradiva v istrskih vodotokih (Rubini} in ostali 1999, 131). 97 Preglednica 38: Erozija prsti na na{ih erozijskih poljih (poglavje 9.2), izra~unana z erozijskim modelom RUSLE2 (Miko 2006, 68). 115 Preglednica 39: Vzor~enje suspendiranega gradiva na postaji Rokava (Petkov{ek 2002a, 40; 2002b, 33; Petkov{ek in Miko{ 2003, 46; * ocena). 116 Preglednica 40: Klasifikacija prsti v pore~ju Dragonje po Stepan~i~u in ostalih (1984) ter Pedolo{ki karti Slovenije 1 : 25.000 (2005) (* po Stepan~i~u (1974) ter Stepan~i~u in ostalih (1984)). 122 Preglednica 41: Tekstura zgornjih 10 cm prsti na erozijskih poljih za merjenje erozije prsti (* specifi~na masa prsti je 1,056 g/cm3; dolo~ili smo jo na podlagi postopka, predstavljenega v Lovren~ak (1979, 25–26) ter Vovk Korè in Lovren~ak (2001, 21–22). 123 Preglednica 42: Dejavniki, ki vplivajo na vodno erozijo prsti (prirejeno po Lovren~aku 1994, 163–165 ter Wainwrightu in Thornesu 2004, 170–174). 124 416 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 43: Delitev erozijskih polj na velikostne kategorije po razli~nih avtorjih. 127 Preglednica 44: Temeljni podatki o erozijskih poljih (* 8 tednov brez erozivnih padavin na poljih 3 in 4; 9 tednov brez erozivnih padavin na poljih 1, 2, 6 in 8; 10 tednov brez erozivnih padavin na poljih 5 in 7; dvakratno vzor~enje na 14 dni, ker so bile v ~asu na{ega rednega tedenskega obiska padavine in nismo prekinjali erozivnega dogodka; ** do izpadov je prihajalo zaradi prevrnjene lovilne posode (kadar je luknjo, kjer je bila lovilna posoda, zalila prevelika koli~ina talne vode) in iztaknjene cevi, ki povezuje lijak z lovilno posodo; *** meritve naklonov smo opravili s pantometrom (Cox 1990, 94–95; Komac 2006, 33); **** velikost konstrukcije erozijskih polj je 1 m2, ob umestitvi pa je bila povr{ina zaradi teàv pri ume{~anju plo~evinastega lijaka (pomembneje je bilo umestiti lijak tako, da voda ne bi tekla mimo) in zaradi naklona pobo~ij nekoliko zmanj{ana; 1 57 tednov, 2 55 tednov, 3 56 tednov, 4 52 tednov. 129 Preglednica 45: Specifi~no spro{~anje prsti po kategorijah rabe tal v Sredozemlju, po podatkih s 113 erozijskih polj (po Cerdanu in ostalih 2006, 508). 134 Preglednica 46: Tedenske meritve erozije prsti na erozijskih poljih 1 in 2, na goli prsti v olj~niku od 24. 3. 2005 do 26. 4. 2006 (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek), *** vetrna erozija, – ni podatka, izra~unana vrednost). 138–143 Preglednica 47: Tedenske meritve erozije prsti na erozijskih poljih 3 in 4, na travniku v zara{~anju od 7. 4. 2005 do 26. 4. 2006 (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek), – ni podatka, izra~unana vrednost). 144–149 Preglednica 48: Tedenske meritve erozije prsti na erozijskih poljih 5 in 6, v gozdu z manj{im naklonom od 31. 3. 2005 do 26. 4. 2006 (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek), – ni podatka, izra~unana vrednost). 152–157 Preglednica 49: Tedenske meritve erozije prsti na erozijskih poljih 7 in 8, v gozdu z ve~jim naklonom od 31. 3. 2005 do 26. 4. 2006 (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek), – ni podatka, izra~unana vrednost). 160–165 Preglednica 50: Razmerja med erozijo prsti na razli~nih rabah tal. Izra~unana so na podlagi povpre~ij polj 1 in 2, 3 in 4, 5 in 6 ter 7 in 8 za 24 tednov, ko so bile meritve uspe{ne na vseh rabah tal hkrati. 167 Preglednica 51: Primerjava merjenih in modeliranih vrednosti erozije prsti na razli~nih rabah tal (* Petkov{ek 2002, 141; ** Miko 2006, 68; afaktor C (dejavnik pokrovnosti in obdelave tal) za model RUSLE: a10,31, a20,0026, a30,0025 (Miko 2006, 71, 73), b faktor C (dejavnik pokrovnosti in obdelave tal) za model RUSLE: b10,1, b20,004, b30,001 (Petkov{ek 2002, 36). 169 Preglednica 52: Razmerja v eroziji prsti med merjenimi in modeliranimi vrednostmi (po preglednici 51). 169 Preglednica 53: Razmerja med erozijo prsti na razli~nih rabah tal. Izra~unana so na podlagi primerjave povpre~ij (povpre~ja polj 1 in 2, 3 in 4, 5 in 6 ter 7 in 8) za dve rabi tal hkrati. 170 Preglednica 54: Erozija prsti, znièvanje povr{ja in delè specifi~nega odtoka na erozijskih poljih 1 in 2, na goli prsti v olj~niku. 171 Preglednica 55: Erozija prsti, znièvanje povr{ja in delè specifi~nega odtoka na erozijskih poljih 3 in 4, na travniku v zara{~anju. 172 Preglednica 56: Erozija prsti, znièvanje povr{ja in delè specifi~nega odtoka na erozijskih poljih 5, 6, 7 in 8, v gozdu. 173–174 417 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 57: Znièvanje povr{ja zaradi povr{inskega spiranja v dalj{em ~asovnem obdobju, ob predpostavki, da so bile razmere tak{ne, kot so bile v ~asu meritev. 176 Preglednica 58: [tevilo in delè tednov ter delè spro{~enega gradiva, ko se je premaknilo manj gradiva od dolo~enega deleà celega leta – povpre~ja erozijskih polj. 179–180 Preglednica 59: [tevilo tednov med 24. 3. 2005 in 23. 3. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 10, 20, 50 in 100 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 1 in 2 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). 182–184 Preglednica 60: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 10, 20, 50 in 100 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 1 in 2 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). 186–188 Preglednica 61: [tevilo tednov med 7. 4. 2005 in 5. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 1, 2, 5 in 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 3 in 4 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). 190 Preglednica 62: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 1, 2, 5 in 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 3 in 4 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). 191 Preglednica 63: [tevilo tednov med 31. 3. 2005 in 30. 3. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 1, 2, 5 in 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 5 in 6 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). 194 Preglednica 64: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 1, 2, 5 in 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 5 in 6 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). 195 Preglednica 65: [tevilo tednov med 31. 3. 2005 in 30. 3. 2006 z erozijo prsti po razredih z razponi 1, 2, 5 in 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 7 in 8 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). 198 Preglednica 66: [tevilo tednov med 28. 4. 2005 in 26. 4. 2006) z erozijo prsti po razredih z razponi 1, 2, 5 in 10 g/m2 – povpre~je erozijskih polj 7 in 8 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). 199 Preglednica 67: Erozija prsti in specifi~ni odtok po mesecih – povpre~je erozijskih polj 1 in 2. 204 Preglednica 68: Erozija prsti in specifi~ni odtok glede na letni ~as – povpre~je erozijskih polj 1 in 2. 204 Preglednica 69: Erozija prsti in specifi~ni odtok po mesecih – povpre~je erozijskih polj 3 in 4. 205 Preglednica 70: Erozija prsti in specifi~ni odtok glede na letni ~as – povpre~je erozijskih polj 3 in 4. 206 Preglednica 71: Erozija prsti in specifi~ni odtok po mesecih – povpre~je erozijskih polj 5 in 6. 211 Preglednica 72: Erozija prsti in specifi~ni odtok glede na letni ~as – povpre~je erozijskih polj 5 in 6. 211 Preglednica 73: Erozija prsti in specifi~ni odtok po mesecih – povpre~je erozijskih polj 7 in 8. 215 Preglednica 74: Erozija prsti in specifi~ni odtok glede na letni ~as – povpre~je erozijskih polj 7 in 8. 215 Preglednica 75: Multipla korelacija med erozijo prsti/povr{inskim odtokom in vremenskimi vplivi v ~asu meritev (* uporabili smo 15 (erozijska polja od 1 do 4) oziroma 16 (erozijska polja od 5 do 8) vremenskih parametrov, brez podatka o erozivnosti padavin, ** uporabili smo 16 (erozijska polja od 1 do 4) oziroma 17 (erozijska polja od 5 do 8) vremenskih parametrov, vklju~ujo~ erozivnost padavin, *** Uporabili smo 5 (erozijska polja od 1 do 4) oziroma 6 (erozijska polja od 5 do 8) izklju~no padavinskih parametrov, brez podatka o erozivnosti padavin, **** uporabili smo 6 (erozijska polja od 1 do 4) oziroma 7 (erozijska polja od 5 do 8) izklju~no padavinskih parametrov, vklju~ujo~ erozivnost padavin). 221 418 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 76: Korelacije med erozijo prsti, padavinami in povr{inskim odtokom v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 24. 3. 2005 do 26. 4. 2006 – erozijski polji 1 in 2 (*vir za erozivnost padavin: Miko 2006, 48; **po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2.). 222–223 Preglednica 77: Korelacije med erozijo prsti, padavinami in povr{inskim odtokom v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 7. 4. 2005 do 26. 4. 2006 – erozijski polji 3 in 4 (*vir za erozivnost padavin: Miko 2006, 48; **po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2.). 232–233 Preglednica 78: Korelacije med erozijo prsti, padavinami in povr{inskim odtokom v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 31. 3. 2005 (erozijsko polje 5) oziroma od 28. 4. 2005 (erozijsko polje 6) do 26. 4. 2006 – erozijski polji 5 in 6 (* vir za erozivnost padavin: Miko 2006, 48; ** po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2.). 240–241 Preglednica 79: Korelacije med erozijo prsti, padavinami in povr{inskim odtokom v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 31. 3. 2005 (erozijsko polje 7) oziroma od 28. 4. 2005 (erozijsko polje 8) do 26. 4. 2006 – erozijski polji 7 in 8 (* vir za erozivnost padavin: Miko 2006, 48; ** po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2.). 250–251 Preglednica 80: Spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije med erozijo prsti oziroma povr{inskim odtokom in vremenskimi vplivi po razli~nih rabah tal na podlagi tedenskih podatkov (* po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2.). 258 Preglednica 81: Primerjava korelacij med erozijo prsti in povr{inskim odtokom z izbranimi padavinskimi vrednostmi po tednih, mesecih in letnih ~asih – povpre~je erozijskih polj 1 in 2. 260 Preglednica 82: Primerjava korelacij med erozijo prsti in povr{inskim odtokom z izbranimi padavinskimi vrednostmi po tednih, mesecih in letnih ~asih – povpre~je erozijskih polj 3 in 4. 261 Preglednica 83: Primerjava korelacij med erozijo prsti in povr{inskim odtokom z izbranimi padavinskimi vrednostmi po tednih, mesecih in letnih ~asih – povpre~je erozijskih polj 5 in 6. 262 Preglednica 84: Primerjava korelacij med erozijo prsti in povr{inskim odtokom z izbranimi padavinskimi vrednostmi po tednih, mesecih in letnih ~asih – povpre~je erozijskih polj 7 in 8. 263 Preglednica 85: Spreminjanje Pearsonovih koeficientov korelacije po razli~nih rabah tal na podlagi mese~nih podatkov in podatkov po letnih ~asih. 265 Preglednica 86: Intenzivne padavine in erozija prsti (Larson, Lindstrom in Schumacher 1997, 93; Boardman 2006, 75). 267 Preglednica 87: Podatki o olj~niku in dveh erozivnih padavinskih dogodkih (11. 8. 2005 in 4. 8. 2006; * na padavinski postaji v Portoroù (letali{~e) so zabeleìli naliv s ~ez 250-letno povratno dobo, v pol ure je padlo okrog 65 mm padavin, med 8. in 14. uro pa 78 mm (Agencija Republike Slovenije za okolje 2006); ** intenzivne padavine so bile tudi 3. 8. 2006, ko je padlo 18,4 mm padavin z maksimalno petminutno intenziteto 9,4 mm). 268 Preglednica 88: Temeljni podatki o erozijskih `lebi~ih, nastalih ob intenzivnih padavinah 11. 8. 2005 in 4. 8. 2006. 268 Preglednica 89: Primerjava med`lebi~ne in `lebi~ne erozije ob intenzivnih padavinah 11. 8. 2005 in 4. 8. 2006. 270 Preglednica 90: Padavine, erozija in odtok v erozijskem jarku na olj~niku 5. 5. 2005 ob 12.50 (* predpostavki, da je glede na prepojenost prsti z vodo zaradi prvega erozivnega dogodka povr{inski odtok nastal takoj ob nastopu padavin in je bil pretok ~ez ves padavinski dogodek enakomeren; ker povr{inski odtok ne nastane takoj ob nastopu padavin in ker je bila povpre~na 10-minutna intenziteta padavin manj{a od intenzitete v ~asu meritev, lahko sklepamo, da je bil povpre~ni odtok pòlebi~u manj{i od na{e meritve; na{ izra~un je torej maksimalisti~na ocena koli~ine odnesenega gradiva). 271 419 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 91: Vetrna erozija prsti v olj~niku v tednu med 18. 11. 2005 in 24. 11. 2005. 273 Preglednica 92: Primerjava meritev erozije na golih in strmih fli{nih pobo~jih (Petra{, Kun{tek in Gajski 1999, 1035; Petkov{ek 2002, 57, 63; Jurak, Petra{ in Gajski 2002, 57; * na podlagi 158 erozivnih padavinskih dogodkov, ** obdobje od 10. 2. 2005 do 8. 2. 2006, *** obdobje od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006). 279 Preglednica 93: Temeljni podatki o erozijskih poljih za merjenje spro{~anja fli{a. 282 Preglednica 94: Tedenske meritve spro{~anja fli{nih kamnin s strmih golih pobo~ij od 10. 2. 2005 do 26. 4. 2006 (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek), *** specifi~na masa fli{a (Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk-Cvitanovi} 2008) je 2300 kg/m2, **** specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). 286–295 Preglednica 95: Spro{~anje fli{nih kamnin in umikanje pobo~ja (povpre~no na teden in skupaj; * specifi~na masa fli{a (Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk-Cvitanovi} 2008) je 2300 kg/m2, ** specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). 297 Preglednica 96: Umikanje strmih golih fli{nih pobo~ij v dalj{em ~asovnem obdobju, ob predpostavki, da so razmere tak{ne, kot so bile v ~asu meritev (* specifi~na masa fli{a (Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk-Cvitanovi} 2008) je 2300 kg/m2, ** specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). 299 Preglednica 97: Primerjava koli~in spro{~enega gradiva med odlomom v debelej{i plasti pe{~enjaka in celoletnim povpre~jem erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 od 10. 2. 2005 do 8. 2. 2006 (* povpre~je odloma pe{~enjaka z odlomno ploskvijo 1,51 m2 in laporja z odlomno ploskvijo 1,68 m2). 300 Preglednica 98: [tevilo in delè tednov ter delè spro{~enega gradiva, ko se je sprostilo manj od dolo~enega deleà celoletnega gradiva – povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4. 300 Preglednica 100: Povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 – {tevilo tednov od 10. 2. 2005 do 8. 2. 2006 s spro{~anjem gradiva po razredih v razponu 0,1, 0,2, 0,5 in 1 kg/m2 (~e razred manjka, je vrednost razredu 0). 302–303 Preglednica 101: Povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 – {tevilo tednov od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 s spro{~anjem gradiva po razredih v razponu 0,1, 0,2, 0,5 in 1 kg/m2 (~e razred manjka, je vrednost razredu 0). 304–305 Preglednica 102: Spro{~anje fli{nih kamnin na erozijskih poljih 1, 2, 3 in 4 po mesecih (* povpre~je dvoletnih meritev, ** specifi~na masa fli{a (Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk-Cvitanovi} 2008) je 2300 kg/m2, *** specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). 309–313 Preglednica 103: Spro{~anje fli{nih kamnin na erozijskih poljih 1, 2, 3 in 4 glede na letni ~as (* od 24. 2. 2005 do 24. 3. 2005, od 21. 12. 2005 do 23. 2. 2006, ** specifi~na masa fli{a (Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk-Cvitanovi} 2008) je 2300 kg/m2, *** specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). 315 Preglednica 104: Multipla korelacija med spro{~anjem gradiva in vremenskimi vplivi od 10. 2. 2005 do 26. 4. 2006. 316 Preglednica 105: Korelacije med spro{~anjem fli{nih kamnin in temperaturnimi razmerami v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 10. 2. 2005 do 26. 4. 2006 – povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 (* prilagoditev temperaturnih razmer v Kopru po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (2006) na temperaturne razmere v dolinah v zaledju (po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2), ** prera~un, kot da bi bile vse meritve opravljene na dolo~en merilni dan v tednu (~etrtek)). 317 420 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 106: Korelacije med spro{~anjem fli{nih kamnin in temperaturnimi razmerami v hladnem delu leta v tednu med meritvama od 17. 2. 2005 do 24. 3. 2005 in od 24. 11. 2005 do 23. 3. 2006 – povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 (* prilagoditev temperaturnih razmer v Kopru po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (2006) na temperaturne razmere v dolinah v zaledju (po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2), ** prera~un, kot da bi bile vse meritve opravljene na dolo~en merilni dan v tednu (~etrtek)). 318 Preglednica 107: Korelacije med spro{~anjem fli{nih kamnin in padavinami v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 10. 2. 2005 do 26. 4. 2006 – povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 (* prera~un, kot da bi bile vse meritve opravljene na dolo~en merilni dan v tednu (~etrtek), ** vir za erozivnost padavin: Miko 2006, 48). 325 Preglednica 108: Korelacije med spro{~anjem fli{nih kamnin in vetrom v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 10. 2. 2005 do 26. 4. 2006 – povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 (* prera~un, kot da bi bile vse meritve opravljene na dolo~en merilni dan v tednu (~etrtek)). 327 Preglednica 109: Primerjava korelacij med spro{~anjem fli{nih kamnin z izbranimi vremenskimi vplivi po tednih, mesecih in letnih ~asih – povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4 (* prera~un, kot da bi bile vse meritve opravljene na dolo~en merilni dan v tednu (~etrtek)). 328 Preglednica 110: Podatki o erozijskih `lebi~ih, nastalih na meli{~u ob padavinskih dogodkih 11. 8. 2005 in 22. 2. 2006. Erozijskèlebi~e smo merili po metodi, opisani v poglavju 9.3, le da so bile tu razdalje med preseki kraj{e, od 2 do 5 m (* oziroma koliko gradiva je doseglo Rokavo, ** povr{ina meli{~a je 0,81 ha). 331 Preglednica 111: Koli~ina spro{~enega gradiva s celotne stene erozijskega àri{~a v tednih, ko so na meli{~u nastali erozijskih `lebi~i, in celoletno spro{~eno gradivo s stene (* povpre~je erozijskih polj 1, 2, 3 in 4; povr{ino stene ocenjujemo na 0,3**–0,4*** ha). 334 Preglednica 112: Razmerje med odplavljenim gradivom iz meli{~a in odloènim gradivom na meli{~u v tednih, ko so na meli{~u nastali erozijskih `lebi~i in v celem letu (* 5.–12. 8. 2005; ** 15.–23. 2. 2006). 334 Preglednica 113: Temeljni podatki o erozijskem polju 5 v erozijskem jarku (* naklon med pregrado in zgornjim robom erozijskega jarka). 336 Preglednica 114: Tedenske meritve premikanje spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku od 24. 2. 2005 do 26. 4. 2006 (* meritev dan pred obi~ajnim rednim tedenskim merjenjem (sreda), ** meritev dan po obi~ajnem rednem tedenskem merjenju (petek), *** specifi~na masa fli{a (Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk-Cvitanovi} 2008) je 2300 kg/m2, **** specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). 337–338 Preglednica 115: Premikanje spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku – povpre~je na teden in skupaj (* specifi~na masa fli{a (Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk-Cvitanovi} 2008) je 2300 kg/m2, ** specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). 339 Preglednica 116: Umikanje pobo~ja v erozijskem jarku v dalj{em ~asovnem obdobju, ob predpostavki, da so razmere tak{ne kot so bili v ~asu meritev (* specifi~na masa fli{a (Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk-Cvitanovi} 2008) je 2300 kg/m2, ** specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). 339 Preglednica 117: [tevilo in delè tednov ter delè spro{~enega gradiva, ko se je premaknilo manj od dolo~enega deleà celoletnega gradiva. 341 421 Erozijski procesi v slovenski Istri Matija Zorn Preglednica 118: [tevilo tednov v obdobju od 24. 2. 2005 do 23. 2. 2006 s premikanjem gradiva po razredih v razponu 0,1, 0,2, 0,5 in 1 kg/m2 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). 342 Preglednica 119: [tevilo tednov v obdobju od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006) s premikanjem gradiva po razredih v razponu 0,1, 0,2, 0,5 in 1 kg/m2 (~e razred manjka, je vrednost v razredu 0). 343 Preglednica 120: Premikanje spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku po mesecih (* povpre~je dvoletnih meritev, ** specifi~na masa fli{a (Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk-Cvitanovi} 2008) je 2300 kg/m2, *** specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). 347 Preglednica 121: Premikanje spro{~enih fli{nih kamnin po erozijskem jarku glede na letni ~as (* specifi~na masa fli{a (Mi{~evi}, [tevani} in [tambuk-Cvitanovi} 2008) je 2300 kg/m2, ** specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). 347 Preglednica 122: Multipla korelacija med premikanjem gradiva po erozijskem jarku in vremenskimi vplivi od 28. 2. 2005 do 26. 4. 2006. 350 Preglednica 123: Korelacije med premikanjem gradiva po erozijskem jarku in temperaturnimi razmerami v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 28. 2. 2005 do 26. 4. 2006 (* prilagoditev temperaturnih razmer v Kopru po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (2006) na temperaturne razmere v dolinah v zaledju (po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2, ** prera~un, kot da bi bile vse meritve opravljene na dolo~en merilni dan v tednu (~etrtek)). 350 Preglednica 124: Korelacije med premikanjem gradiva po erozijskem jarku in temperaturnimi razmerami v hladnem delu leta, v tednu med meritvama od 17. 2. 2005 do 24. 3. 2005 in od 24. 11. 2005 do 23. 3. 2006 (* prilagoditev temperaturnih razmer v Kopru po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (2006) na temperaturne razmere v dolinah v zaledju (po Ogrinu 1995, 166; glej poglavje 3.3.1.2), ** prera~un, kot da bi bile vse meritve opravljene na dolo~en merilni dan v tednu (~etrtek)). 354 Preglednica 125: Korelacije med premikanjem gradiva po erozijskem jarku in padavinami v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 28. 2. 2005 do 26. 4. 2006 (* prera~un, kot da bi bile vse meritve opravljene na dolo~en merilni dan (~etrtek), ** vir za erozivnost padavin: Miko 2006, 48). 354 Preglednica 126: Korelacije med premikanjem gradiva po erozijskem jarku in vetrom v tednu med meritvama v merilnem obdobju od 28. 2. 2005 do 26. 4. 2006 (* prera~un, kot da bi bile vse meritve opravljene na dolo~en merilni dan (~etrtek)). 360 Preglednica 127: Primerjava korelacij med premikanjem gradiva po erozijskem jarku z izbranimi vremenskimi podatki po tednih, mesecih in letnih ~asih (* prera~un, kot da bi bile vse meritve opravljene na dolo~en merilni dan (~etrtek)). 361 Preglednica 128: Mese~ne meritve trdote vode na Dragonji, Rokavi in Drnici od maja 2005 do aprila 2006 (* suha struga). 365 Preglednica 129: Trdota Dragonje od maja 2005 do aprila 2006 pri vodomerni postaji pod Ka{telom in kemi~na denudacija v njenem pore~ju (* 1 NT = 17,0 mg raztopljenega Ca CO v litru vode (Ford in Williams 1996, 44; Gams 2003, 71), ** dve meritvi, *** vsota 3 Ca in Mg ionov v litru vode (Gams, Kunaver in Radinja 1973, 23)). 366 Preglednica 130: Znièvanje povr{ja zaradi kemi~ne denudacije v dalj{em ~asovnem obdobju, ob predpostavki, da so razmere tak{ne, kot so bile v ~asu meritev (* meritev z mikrometrom (Gams 2003, 75)). 367 Preglednica 131: Hitrost razli~nih erozijsko-denudacijskih procesov v pore~ju in razmerja med njimi na podlagi meritev od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006. 370 422 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 Preglednica 132: Znièvanje povr{ja oziroma umikanje pobo~ij zaradi razli~nih erozijsko-denudacijskih procesov v pore~ju in razmerja med njimi na podlagi meritev od 28. 4. 2005 do 26. 4. 2006 (* specifi~na masa fli{a (na{e meritve; podobno navedbam Petkov{kove, Klop~i~a in Majesa 2008) je 1712,04 kg/m2). 371 Preglednica 133: Letno spro{~anje gradiva v celotnih pore~jih Dragonje in Rokave po razli~nih metodah in modelih za razli~na obdobja (* pri izra~unu smo uporabili meritve za gozd na ve~jem naklonu (erozijski polji 7 in 8), ** prera~unano na celotno pore~je, ker je Pauli~ (1971, 41) ra~unal erozijo za 79 km2 oziroma dobre {tiri petine od velikosti pore~ja ostalih avtorjev). 372 Preglednica 134: Spro{~anje gradiva po kategorijah rabe tal v slovenskem delu pore~ja Dragonje po modelu 1 (* izra~uni po meritvah v gozdu z ve~jim naklonom (erozijski polji 7 in 8), ** delè je manj{i od 100 %, ker smo izlo~ili obmo~ja z naklonom manj kot 2°, saj smo predpostavili, da tam poteka akumulacija in ne spro{~anje gradiva, *** travniki, pa{niki in trajni nasadi (vinogradi, sadovnjaki in olj~niki)). 374 Preglednica 135: Spro{~anje gradiva po kategorijah rabe tal v slovenskem delu pore~ja Dragonje po modelu 2 (* izra~uni po meritvah v gozdu z ve~jim naklonom (erozijski polji 7 in 8), ** delè je manj{i od 100 %, ker smo izlo~ili obmo~ja z naklonom manj kot 2°, saj smo predpostavili, da tam poteka akumulacija in ne spro{~anje gradiva, *** njive in trajni nasadi (vinogradi, sadovnjaki in olj~niki)). 374 Preglednica 136: Spro{~anje gradiva po kategorijah rabe tal v pore~ju Rokave po modelu 1 (* izra~uni po meritvah v gozdu z ve~jim naklonom (erozijski polji 7 in 8), ** delè je manj{i od 100 %, ker smo izlo~ili obmo~ja z naklonom manj kot 2°, saj smo predpostavili, da tam poteka akumulacija in ne spro{~anje gradiva, *** travniki, pa{niki in trajni nasadi (vinogradi, sadovnjaki in olj~niki)). 375 Preglednica 137: Spro{~anje gradiva v pore~ju Rokave po kategorijah rabe tal po modelu 2 (* izra~uni po meritvah v gozdu z ve~jim naklonom (erozijski polji 7 in 8), ** delè je manj{i od 100 %, ker smo izlo~ili obmo~ja z naklonom manj kot 2°, saj smo predpostavili, da tam poteka akumulacija in ne spro{~anje gradiva, *** njive in trajni nasadi (vinogradi, sadovnjaki in olj~niki)). 375 423 424 pred_zalist.qxd 6.2.2009 8:21 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://giam.zrc-sazu.si 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut 10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slove- 11 Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu nije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno 12 Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geograf- 13 Blà Komac: Dolec kot zna~ilna oblika dolomitnega povr{ja ski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico in 14 Drago Kladnik: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta zemljepisni muzej ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen 15 Blà Komac, Matija Zorn: Pobo~ni procesi in ~lovek Vlade Republike Slovenije. 16 Janez Nared: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokra- 17 Lu~ka Àman Momirski, Drago Kladnik, Blà Komac, Franci Petek, Peter Repolusk, Matija Zorn: jin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri Terasirana pokrajina Gori{kih brd {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, 18 Matija Zorn: Erozijski procesi v slovenski Istri izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regio- nalni razvoj. pred_zalist.qxd 6.2.2009 8:21 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://giam.zrc-sazu.si 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut 10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slove- 11 Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu nije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno 12 Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geograf- 13 Blà Komac: Dolec kot zna~ilna oblika dolomitnega povr{ja ski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico in 14 Drago Kladnik: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta zemljepisni muzej ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen 15 Blà Komac, Matija Zorn: Pobo~ni procesi in ~lovek Vlade Republike Slovenije. 16 Janez Nared: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokra- 17 Lu~ka Àman Momirski, Drago Kladnik, Blà Komac, Franci Petek, Peter Repolusk, Matija Zorn: jin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri Terasirana pokrajina Gori{kih brd {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, 18 Matija Zorn: Erozijski procesi v slovenski Istri izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regio- nalni razvoj. geo18 OVITEK.qxd 6.2.2009 8:21 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 18 ISTRI VENSKI SLOV OCESIRP OZIJSKI ER A ZORN TIJ EROZIJSKI PROCESI MA ISBN 978-961-254-099-9 V SLOVENSKI ISTRI 18 € 34 9 2 1 6 9 8 7 9 9 9 0 4 5 MATIJA ZORN