•									
t >	Mton~. c'0 «*/•'##	M*omen	strelim streljam	lijem livarn	JBolj #nani primeri	zebe ozebam	padem padam	MoiJ &nuni &rivneri	¦ •
*	i	enkratni cin, tudi orod	strel, m.	• i-lij,  m.	pogled, vez, vrez, pokop, sek, tresk, voz, vlak	ozeb, m.	pad, m.	hod, tek, sik, mraz, plaz, joc.	
2	—	• trajen stan,, tudi reci	strel, ž.	liv, ž.	vez, kop, tir. mlat, sec , rez, drob, ster, štel	zeb, ž..	past, ž.	laž, tec, laz, kal, plaz, rast	
3	-n -a -o	prilog storen	strelen -Ina -no	liven -vna -o	strelni prah, vozni konj, porezna baba, roden.	zeben -bna -o	paden- -dna -o	hoden , želen, lažen, otožen	
4	-nost	lastnost štor na	strelnost	livnost	rodnost, sitnost, sumnost, umnost	ozebnost	padnost	hodnost, želnost, laznost	
5	-iv -a -o -av -a -o	prilog storen nekše sklonosti	streliv -a -o	lijav -a -o	nagajiv, sumiv, golufiv, ponašav	ozebav -a -o	padav -a -o	hripav, berlav, pruživ, plesniv	
6	-vost	lastnost sklonosti	strelivost	lijavost	nagajivost, lažnivost, zanimavost	ozebavost	padavost	zanimavost, hrepenivost	-
7	-ivec -avec	osebet^prilogov, pod 5	strelivec	lijavec	castivec, lažnivec, pozabljivec	ozebljivec  -vka	padljivec -vka	serbljivec, smodljivec, zmerzljivec	— 7 prehajnih = 5                 ¦    U  je le . lepoglasen = 6      „         S
8 9	-Ijiv -a -o -Ijitfost	prilog terpen lastnost ferpna	ustreljiv -a   -o ustreljivost	zlijljiv -a -o zlijljivost	gibljiv, zlomljiv, vidljiv, obhodljiv gibljivost, zlomljivost, nevidljivost	ozebljiv -a -o ozebljivost	padljiv -a -e padljivost	serbljiv, skerbljiv, trohljiv serbljivost, skerbljiv o st, trohljivost	
10 11	-iven -vna -o -aven -vna -o -oven -vna -a	f    pomen podoben latin-i   skemu: -dus -da -dum t	postreliven postreloven	oblijiven zalivaven	kresiven kamen, perželiven, klavni voli žgavna daritva, potišovne dveri, tekov en	.  10, 11, 12, 13 bi imeli le v prehajnem smislu		i           p. prepadiven, umerziven, zbeživen, )                                   uzmerzaven 4	
12 13	-ivnost -avnast -ovno&t	j      lastnost prihodnega pomena	postrelivnost postrelovnost	oblijivnost zalivavnost	še se ne rabijo, ali mesto: »namenjeno fostreljenje Sevastopola bo težka stvar«, bi se utegnilo enkrat pisati: »postrelivnost Sevastopola bo i                                                                                                                        težka stvar«.				
14	-ec	glagolov osebek	strelec	lijec	kupec, noseč, vozeč, proseč, kosec			hbdec, Doneč, cernec bežeč	
15	-te	„ nižje časti i službe	strelič	lijic	beric, vabic, zovic, ribic, mlatic			Berlic, mladic, merlic	
te	1 * -ae	„ rokodelci, slabi mestri	strelač	1».      v lijac	orač, berač, kopač, vezac, gonjač, pisac	ozebae	padač	bahac, spajac, spanjaca , godrnjac	
IT	-ar	„      poredni mestri	strelar	lijar	tesar, zidar, tocar, rezar, šiv ar, pisar				
18.	-itelj -atelj	„           bolj ilirski	strelitelj	litelj	učitelj,  voditelj, nositelj, štovatelj				
19	-vavec	„             p on a v lav	streljavec	1 i vavec	spisavec,  obrezavec, odnaševec, grajavec	ozebavec	padavec	zastoj avec, zmerzavec, zmerzavka	
20	-nik -jak	v      prenesen pomen, tudi orodje	strelnik	livnik, lijak	sejaca, vejaca delavnik, razkolnik, voznik, lijak, vinjak, micnica	ozebnik	padnik	grešnik, odpadnik, odstopnik	
21	-niča	izba, slanica	strelnica	livnica	stražnica, sodnica, obednica, hranilnica	zebnica	padnica	spavnica, sednica , shodnica	
22	-nje -tj&	djanje nedoločeno	streljenje	litje	videnje, mignenje, odpuscenje, bitje	zebenje	padenje	sedenje, zaspanje, ustanje, lezenje	
23	-anje	„      ponavlavo	streljanje	li vanje	gledanje, miganje, odpuščanje, bijanje	ozebanje, ozebovanje	padanje	posedanje, spavanje, žejanje	
24	-a	trajno djanje, stan	(strela)	lija	vožnja, ogleda; zaveza, primera, smuka	zeba	pada	hoja, seja, želja, spaja, staja	X
25	-ba -va	»             »	strelba	liva	sodba,  molba, vodba, mlatva, kletvu	zebva	padba	hodba, godba, postojba, najdba	
26	-ina	predmet zborni == št. 46.	strelbina	livina	reotbina', stertina, kletvina	ozebina	padbina	godbina, postojbina, najdbina	
27	-itvu	— 25    ?	strel it va	litva	molitva y sušitva, spolnitva, mocitva	zebstva	pastva	hoditva , zgoditva, minutva	
l    «¦	-ina	predmet zborni = št. 46	strelitvina	litvina	žetvina , setvina, mletvina, metvina	zebstvina	pastvina	zgoditvina	
¦ 29	-ava	način djanja?	streljava	v lijava	pisava j obnašava, deržava	ozebava	padava	dišava, zmerzava	
31	-ina 1 -ija  -nija	predmet zuorni — št. 40	streljavina	lijavina		ozebavina	padavina	dišavina, zmerzavina	
		uradi	strelija	lija	sodnija, dacnija, namestija, merijo				
32	-stvo	umetnost, bistvo	strelstvo	livstvo	sodstvo, sodništvo, ucstvo , računstvo	zebstvo	pastvo	bežstvo, zagreštvo, hodstvo	
33	-riia	meštrija	strelarija	lijarija	kolarija, tesarija, sodarija, tkalcija				
34	-rstvo	nje umetnost	strel arstvo	lijarstvo	kolarstvo, tesarstvo, tkalstvo, strojarstvo				
35	-ar na	tovarna z= fabrika	strelama	lojarna	steklarna, lekarna, tiskarna				¦
36	-nina	plačilo za . ..	strelnina	lijnina	pisnina, brodnina, vožnina,, nošnina	zebnina	padnina	bolnina, ležnina, stanina	
37	-«j. 1	dalja glagolovega učinka, tudi ___ št. 14	strelaj	i •• • hjaj	lučaj,  trcaj, stežaj, rataj, vozataj		padaj		
38	* -ito -alo	orod	strelilo	lijalo	cedilo, torilo, milo, oralo, sekalo vertelo				
39	-ivo	s nov a strežna	strelivo	livo	o predivo, gredivo, pivo, secivo, palivo				
40 i	m Y -tite	mesto, toriše	streliše	1 • • • v lijise	gledišče, toriše, pokopališe , jezdiše	ozebiše	padalise	ležiše, hodiše, plesiše, šetališce	•
41	i -enec	osebek terpen, m.	streljenec	zlijenec	priverženec, izgnanec, pozabljenec, razkačene?	ozebel -bla -o ozeblec	padel -dla -o padlec	umeri- -a -o, prišel, pogorel, opil i. t. d. umerlec, prišlec, pogorelec, opilec —kinja	Kraji so: Zgorelca Pogorele a
42	-enka	v „          ,.          z.	streljenka	zlijenka	privrženka, izgnanka, pečenka	ozeblica,  ozebel-kinia	padlica, padelka	umerlica, nžgalica, pogorelka, prišlica	
43	-anec	„          „         ponavl. m.	streljanec	polivanec	izganjalec, pozab/janec , razkacovanec	ozebovalec	padalec	pobegovalec) zmerzevalec,	t. j. kteri je večkrat pobegnil i. t. d.
44 {   45 :	-anka *              1 -emca    -amca	v predmet terpen	» streljanka streljanica	polivanka v lijanica	izganjanka, pozabljanka , razkacovanka mešanica, sekanica, pušenica, zidanca	ozebovalka zebavica	padalka padavica	pobegovalka, zmerzevalka zehavica omedlev'ca, lijavica	t. j. ktera je večkrat pobegnila i. t.  d.
46	-ina	,,           „       zboren	streljcnina	zlitina	podertina, razvaljenina, kercovina	ozeblina	padlina	steklina, rastlina, talina 7                                           S                                                                                *	
47	-ek	izdelek,   dovršek	odstrelek	odlivek	ogrizek, odpustek, zvezek, domlatki	ozcbek	odpadek	ogorek, ostanek, dohodek, skipek	
48	-km -ika>	9	strelika	polivka	tepka , cepika, sadika otroška.	ozebika	odpad ika	mladika, cemerika,	
49	-euo&ti   -anost -los t	lastnost terpna	postreljenost	razlijenost. zlitost	prestrašenost, splašenost, zaverženost	ozeblost	prepadlost	ogorelost, ostalost; minulost	
50 ¦	-ad	zm -ina št. 46			%		w	gnilad, perhlad, zmerzlad *	-
*                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                       r
J\o  1. bolj pravilna pola.
- ——------------—--------------¦--------------------------------------------------                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  **
Sj                                                            ^                                            Neposredno speljevalo iz glagolov                t                      ¦                      ¦                                   j< Vsak jezik ima svoje pravila g
mzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzm        •                                                                                                                                                               mzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzm
ik i* o li 11 i ti i !b                                         Ibb                                 ii <k II o' <k il 21 i II i ll
št.        Kratka razlaga k glagolskemu spelje valu.
1.   So s predlogom vsikdar moškega spola; so pa tudi brez predloga mož. spola, kadar pomenijo kak orod, ali kadar misli govorec (govornik^ na enkratno, čeravno trajno djanje. (Samo iz vpovemu speljane so ž. spola, p. spoved, odpoved itd.)
2.   Pomenijo trajno djanje ali reci, in so v tem smislu ž. spola. (P. „težek pot ali hod imam", in „slabo pot in hudo hod imam". So zares v tem smislu vse ž. sp.?)
3.   Pomenijo lastnost, moc kaj opravljati, še tudi v prenesenem pomenu. P. kalna motna voda, t. j. voda, ktera pogled moti ali kali; podložen človek, to je človek, kteri se sam podlaga in druge uboga: slavna, hvalna gosposka, t. j. ktera se slavi s svojim opravilom in uradom itd., so tedaj zmirom storni prilogi.
4.   So imena ravno razložene lastnosti ali zmožnoti.
5.   So tudi storni, pa še kažejo neko sklonost k temu, kar pomenijo; ravno tak jih samostalne imena pri št. 6. in jih osebki pri št. 7.
8. Končovka ljiv zz liv je po pravem le terpnega pomena, in se torej le prilega prilogom, ki so od prehajnih glagolov izpeljani. Ako pa se zavolj lepoglasja -Ijiv -a -o mesto -iv -a -o ali mesto -av -a -o stavi (glej Metelko str. SIJ gre to praviloma le pri prilogih, ki so od neprehajnih glagolov speljani; p. minljiv -a-o, umerljiv -a ~o, venljiv -a-o itd. Pri drugih dela zmotjavo, ako se stavi ljiv-a-o mesto -iv-a-o P. če bi kdo rekel: „to je zapeljivo dekle" zaznamnja le takse, katero se pusti zapeljati, ne pa takšega, ki zapeljuje; takšemu se reče: „zapeljavo dekle". — Ako rečem: „pozabljiv človek", nevem jelije takšen, kterega lahko pozabi, ali jeli on lahko pozablja, če ne gledam na to pravilo. Le kadar je osebek (subjekt) nestoren, se pri prehajnih sme -ljiv -a -o rabiti mesto -iv -a -o; „p. po-zabljivo ime, ker je očitno, da ime ne pozablja, temuč se le lahko pozabi. Na tenko so tedaj razločevati:
pozaben -bna -o        <^ = pazabiv -a -o         od pozabljiv -a -o
zapraven -vna -o      <^ zz zapraviv -a -o       od zapravljiv -a -o postrežen -zna -o     <^ zz postreživ -a -o      od postrežljiv -a -o prepiren -na -o         <^ ~ prepirav -a -o       od prepirljiv -a -o
zaviden -dna -o        <^ zz zavidiv -a -o         od zavidljiv -a -o
poželen-lna-o          <^ zz poželiv  -a-o        od poželjiv-a-o
zadušen-šna-o        <^ zz zadušiv-a-o         od zadušljiv -a -o
zapelen -lna -o          <^ zz zapeljav -a -a       od zapeljiv -a -o   itd.
so na tenke razločevati, kakor p.podučen -čna -o od podučen -ena -o (Glej Metelko str. 83, mojo slovnico str. 74). Ta razloka velja tedaj tudi za izpeljane imena; p. pozabnost, poza-bivnost, pozabljivost, pazabljenost; zapravnost, zapravivost, zapravljivost, zapravljenost; zapelnost, zapelavost, zapeljivost, zapeljanost itd. Se ima pri terpni koneovki -ljiv-a-o / pri tistih prilogih podvojati, ki že imajo / v zadnji slovki ? p. poželljiv -a -o. zapelljiv -a -o? itd. 7. Imena na -ivec, ž. sp. -ivka naznačujo tudi neko sklonost, kakor neprehajne na -Ijivec. ž. sp. -livka} in kjer se sme pri prilogih -ljiv-a-o pisati mesto -iv -a -o ali -av-a-o, se sme tudi pri imenih — namreč kadar so storni osebek. P. pozabljivec, zzz pozabivec, za-peljivec zz zapelivec. Gl. št. 8. Vendar piše Jarnik str. 53 bolj dosledno: zapeljavec in zapeljavka. 10. Končovka -iveri -ivna -ivno ~ -aven -avna -avno zz: -oven -ovnu -ovno v pomenu, da se ima kaj storiti ali zgoditi, podobna latinskemu -dus -da -dum, ni kaj novoskova-nega. Ljudstvo govori p.: „na gumnu imamo potišovne dveri (duri) zz* t. j. dveri na potačih ali kolescih. Te dveri mora človek pri odpiranji potisnuti, potišovati; same se ne potisnejo, ne potišujo. Potišoven -vna -vno je tedaj prilog terpnega in ne stornega pomena, podoben latinskemu: -dus -da -dum. Ljudstvo govori in Metelko str. 83 piše: kresiven kamen, to ni kamen, kteri kresne ali krese, temuč kterega mora kresnuti ali kresati.
Kafol I. d. str. 159 piše: posnemaven izgled, t. j. izgled, kterega bi naj posnemali. — Danica piše: hgavna daritva, to ni daritva. ktera žge , ali užiga (žig. užig, užižen) temuč daritva, ktero požgavajo, ktera je za požganje, požgavanje.
Govori in piše se: klavni voli, t. j. voli, kteri so za klanje, ktere naj kole itd. itd.; kajti narodnemu duhu in jeziku je zaznamlanje tega pomena stotero stoterokrat potrebno. Gotovo ga tedaj že od začetka ima, akoravno ga zdaj naše oči, ptujšine oslabele, na pervi hip ne spoznajo, ali si ga celo krivo tolmačijo. Slute to zmoto v svojej slovnici str. 84, sim že leta 1850 po Novicah prosil natenje razlage — pa do sihdob zabstonj. Stuli ima dostikrat -dus -da -dum. On piše p.: Castitelni -a -a zz honoradus -a -um (qui se dee onorare). Dražitelni-a-o zz: lacessendus -da-dum; propuščtiteljni -a-ozz omittendus-a-um — pa nima vsak od doslednosti. Nek domoljub iz Krajnskega mi terdi, da se pri njem doma govori: zdelaten -tna -o v pomenu -dus -da -dum. Je taka tud drugod ? — Zdi se sicer, da je tudi Jarnik omenjeni pomen teh končovk slutil. Očividno se vkvarja, kako bi za -iven -ivna -ivno, -aven -avna -avno, -oven -ovna -ovno prave nemške besede našel. Glej str. 118 prilog: želen -lna -o, kjer želen in želiven, pre-želen in preželiven jednako prestavlja: s: begierig, lustern, sehr begierig, sehr lustern. Perželiven -vna -o pa vender le enkrat prestavi: %u iciinschend;, in da bi nek razloček nazočil, preloži naglasek od i na e. Sehr lustern mu je zzz preželiven; zu vviinschend mu je zz: perželiven. — Teko ven -vna -o zz: Renn. str. 111 mu tudi v terpnem pomenu kaže, drugod pa redko razločuje: -iv-a-o od -iven-ivna-ivno, ali od -oven-ovna-ovna. 12. in 13. Končovke: -ivnost, -avnost, -ovnost niso v rabi, kar vem, tudi niso ravno potrebne, akoravno so dosledne in jih pomen ni zoper zdravo pamet. Postavim, mesto: „Prihodno, namenjeno ali naloženo postreljenje Sevastopola ne bo lahka stvar", bi se znalo reči: „Postreljivnost Sevastopola ne bo lahka stvar". Vrendar še niso v rabi. 14. Velja mende bolj za neposredno djanje, končovka -nik pod št. 20 pa bolj za posredno. P. „Ti konj je dober vozeč, ti mladenec pa je dober voznik". Kdor sam za se prosi, je proseč, kdor zanj prosi, je prošnik ali prošnica. Je vsakod tak? Imajo vsi nezveršni to končovko -ec? Sveršni glagoli nimajo končovke -ec. Ako pa bi jo imeli, bi bila prihod-nega pomena. Vdarec p. bi bil, kdo vdari, t. j. bo vdaril; vstopec bi bil, kteri vstopi t. j. bo vstopil, ustanec bi bil, kteri ustane, t. j. bo ostal; pridec bi bil, kteri bo prišel itd. S tem se vnema K -ovo zdaj no delež je zzz latinskemu -rus -ra -rum. Glej Novice 1855, str. 4. Strelec bi utegnulo nepravilno ime biti.) 20. Glej št. 14. Končovka -Jak m. in -jaca ž. pa se bolj orodji prilega. 25. in 27. Ste te končovki v pomenu kaj razločni?   Se misli le na enkratno trajno djanje?
v kteri razmeri ste s 24 ? 29. -dva je občno znana končovka, ki je dozdaj le ponavljanje pomenjala; kakor pa je Jarnika neka slutja prisilila saj besedo: perželiven, (gl. št. 10. 11.) enkrat le s: zu vviinschend prestaviti, tako je novejše spisatelje ista slutja, duh jezika, ali morebiti, jasneja zavest priinorala, da začenjajo rabiti besedo: pisava mesto: način pisanja, kar se že na dosti krajih bere.
Znabiti pa naše ljudstvo ne pozna tega zaznamljevanja? Zdi se, da. Kajti od tiste stvari pravi p.: ,,to je strašna stiska"; se čudovaje pa reče: „kakša stiskava!" Ze v besedi: stiska teči pomen traje in še ponavljanja. Lahko tedaj, da beseda: stiskava še kaj več pomenja, namreč tudi način stiskanja. Rabi pa prosti Slovenec le eno besedo v tem smislu, se jih bode gotovo cela versta pri ljudstvu našla, ako nanj dobro pazimo in vemo razsoditi, kda ino pri kterih glagolih mu -ava ali -ova pomenja samo ponavljanje, kda pa način djanja.    Zerno do zeina pogača.
Osupljen pred 4 leti pervokrat zaslišane besede: potišovne dveri, vzačnem je pomen na tenje zasledovati in se po njenih verstnicah ozirati. Glej št. 10. Ce pa se pri nas pravi: potišovne dveri, bodo lekič drugod govorili: vzdigovni most itd., kakor ima Metelko str. 83 kresiven kamen in Jarnik st. 111 tekoven -vna -o zz: Renn. in perželiven zz: zu vviinschend. 37. Kaj vse pomenja končovka -aj ?
41. in 42. Glagoli, ki imajo terpno deležje (priložai) na t, p. ubijem — ubiti —ubil — ubit; lijem — liti — lil — lit; sterem — stert; podprem — podpert —jeli tukaj pri št. 41. in 42. t obderžijo ali ga v j premenjajo? Bo ubitec m. in ubitka ž. ali ubijenec in ubijenka? bo zlitec in zlitka ali zlijenec in zlijenka? — tedaj tudi pri št. 49 in 46 zlijenost ali zlitost ? zlitina ali zlijenina? ali oboje? 41. Pri neprehajnih glagolih so djanski pretekli priložaji (deleži) čisto pravilni, kterih še tudi ljudstvo ne pozabilo. Naj spet obveljajo! Od jih se speljujo storni osebki končanega djanja ali godenja. P. pobeglec;, t. j. kteri je pobegnul; umerlec, t. j. kteri je umeri; prislec, kteri je prišel; pogorelec, t. j. kteri je pogorel, opilec, t. j. kteri se je opil; %aspalec, t. j. kteri je zaspal itd. Pravilno je tedaj pobeglec mesto pobegnjenec, zmerzlec mesto zmerznjenec itd. Dobro so od jih razločevati iz terpnih priložajev speljani osebki, p. zaspanec m. (zaspaniga ž.) t. j. ki rad dosta spi; pijanec (pijaniga) t. j. ki se rad opija; štimanec zz: štimavec t. j. ki se rad štima itd. Berž ko ne, bodo zzz 7. 43. in 44. So osebki za preteklo terpno ponavljano djanje in niso zoper zdravo misel, tudi ne pri neprehajnih, toda so zadnji preteklostornega pomena.
45.  Pri neprehajnih so stornega pomena in naznačujo vzrok padanja, \ibeganja, omedlevanja. zmerzovanja itd. so bolezni itd.
46.  Pomenjajo predmet zboren. Doveršni predlog se zdi izpuščen, p. kerčovina, rastlina, namesto: skerčovina, zrastlina itd. Bo tak?
49. Besede na -anost -enost so iz preteklega terpnega priložaja speljane, pomenjajo tedaj lastnost terpno. Pri neprehajnih na -lost so speljane iz preteklega stornega deležja. Tedaj bo depravilno p. vpadle oči in prepaden tat; pretekle leta in pretečena pot; pobegli sovražniki — ne pobegnjeni ; ogorelo lice, otekle noge, minuli časi, ostareli starši, umerli brati, skipelo testo, vrela voda, zdehlo meso, razcvel klinec, odlegli kraj, zaostali pešec, zmerzli persti itd., pravilno pri vseh neprehajnih.                         m
B^e JL Huma.
Natisnil J. Blatnik v Ljubljani*