Marjan Senica, dipl. inž. Železarna Ravne ASM-SLA: T7d, DK: 62-233 Vpliv aksialnih obremenitev na življenjsko dobo valjčnih ležajev Pri proizvodnji strojev se v Železarni Ravne srečujemo z mnogimi tehnološkimi in konstrukcijskimi problemi. Stroji sestoje iz množice strojnih delov. Naloga konstruktorjev in tehnologov je, da te dele med seboj uskladijo, da sestavljeni predstavljajo homogeno enoto, ki potem lahko obratujejo v najtežjih pogojih zanesljivo in točno. Pri konstruiranju stiskalnic in drugih strojev se srečujemo s problemi vležajenja gredi. Ležaji morajo biti tako izbrani in dimenzionirani, da prenašajo sile obremenitev in da zdržijo predpisano Življenjsko dobo. Na sliki 1 je prikazano vležajenje glavne gredi stiskalnice DQ 500 s sklopko in zavoro. Izbrani so valjčni ležaji. Pri vklapljanju in izklapljanju se pojavljajo precejšnje aksialne sile. Valjčni ležaji te sile prenašajo, skrajša pa se jim življenjska doba. Da bi konstrukterji stiskalnic in podobnih strojev te vplive upoštevali, je v članku podana analiza problema. UVOD Valjčni ležaji so namenjeni za prenašanje radialnih in tudi dksialnih sil. Aksialne obremenitve v določeni meri zmanjšajo življenjsko dobo ležaja, ter povzročajo določene premike in zasuke kotal-nih elementov. Te obremenitve so drugačne kot pri čisti radialni sili. Pride do povečanja napetosti na posameznih delili kotalnih elementov, kar skrajša njihovo življenjsko dobo. Obremenitev posameznega kotalnega elementa SI. 2 prikazuje obremenitev valjčka pri aksialni obremenitvi valjčnega kotalnega ležaja. Obroč ulovi aksialno obremenitev Qa. Ta se preko ramen zunanjega in notranjega obroča prenese na valjček. Med prijemališčema sil Qa je razdalja ha. Pojavi se moment dvojice sil M = Qa. ha. Moment povzroči zasuk valjčka za kot 0/2. Valjček se neenakomerno deformira na zunanjem premeru. Rezultat tega je neenakomerna obremnitev valjčka (si. 2). Obremenitev površine valjčka lahko izrazimo s silo Slika 1 Vležajenje glavne gredi stiskalnice DQ 500, ŽEZB 7 (1973) št. 4 Vpliv aksialnih obremenitev na življenjsko dobo valjčnih ležajev r = (2) ■ R ekv r kMS • °raax 1 — (1—T)5.86- 5,86 r b) Valjček je obremenjen samo na delu le£: - Rekv cs 5max 1,08 1 5,86 r za 1 ^ T < Cs je vzmetna konstanta in se izračuna po enačbi: C5 - 2680 . lef°'92 (5) Sile na ležaj Z enačbami 2, 3 in 4 smo določili ekvivalentno dinamično obremenitev PRekv za vsak valjček posebej. Poiskati moramo srednjo vrednost Pmekv za vse valjčke v ležaju. Določimo jo po enačbi: p — 1 m ekv ? P , 10/3 1 rRekv ' 3 10 (6) Slika 2 Obremenitev valjčka PR delujočo v razdalji e od središča. Pojavi se dvojica sil v razdalji 2e, ki da moment M = PR. 2e. Ta moment je enak momentu sil Qa. M = Qa. ha = PR . 2 e (1) Iz te enačbe vidimo, da je valjček pri čisti aksialni sili obremenjen tudi z radialno silo. Pritisk na površini aksialno obremenjenega valjčka lahko določimo iz zasuka valjčka. Če je 0/2 kot zasuka, Smax/2 največja deformacija na robu valjčka, lef efektivna dolžina valjčka, lahko tvorimo koeficient; ©•lef Koeficient rabimo za prikaz zasuka valjčka. Če ima valjček površinski dotik po celi efektivni dolžini lef je koeficient med 0 in 1. V primeru delnega dotika je T > 1. Zunanji premer valjčka je obremenjen z neenakomernim pritiskom in je deformiran. Ekscentrič-no silo PR lahko izrazimo z ekvivalentno dinamično silo PRekv Sila PRekv deluje na središče valjčka. Silo PR ekv izrazimo z brezdimenzijskim koeficientom zasuka. Ločimo dva primera: a) Valjček je obremenjen po celi dolžini lef: Ekvivalentna dinamična obremenitev P, s katero določamo življenjsko dobo ležaja je izražena z enačbo: P = 0,4013Pmekv.Z (7) S tem smo določili porazdelitev zunanje aksial-ne obremenitve Fa na vsak posamezen valjček ležaja. Prenašanje aksialne obremenitve Vzemimo, da je valjčni ležaj obremenjen samo z radialno obremenitvijo. Radialna sila Fr premakne notranji obroč radialno za 5r proti zunanjemu obroču. Pri tem so se elastično deformirali valjčki in tekalne površine. S premaknitvijo valjčka v smeri cp se spreminja njegova deformacija. Spreminjanje je izraženo z izrazom 5r cos cp. S pojavom aksialne obremenitve Fa se notranji obroč pomakne v aksialni smeri za 5a relativno na zunanji obroč. Posledica premika je zvračanje valjčkov (si. 3). Če je pritisk na dotikalnih površinah valjčkov in med rameni tekalnih obročev manjši, kot pa pritisk med valjčki in tekalno površino ležajnih obročev, ga lahko zanemarimo. V primeru, da se oblika tekalnih obročev pri obremenitvi ne menja, moramo analizirati samo deformacijo valjčkov in tekalne površine. Na si. 3 predstavlja označena površina deformacijo valjčkov in tekalne površine. Deformacija nastopi zaradi aksialne in radialne obremenitve. V sredini valjčka je deformacija 5m = 5r cos cp. Notranji obroč se premakne relativno glede na zunanjega za 8a. Določimo lahko kot zasuka valjčka ©/2 . za 0 < T ^ 1 (3) 2 ha Maksimalna deformacija valjčkov je: 5max = 8r COS Cp + © L (8) (9) (4) Določimo brezdimenzijski koeficient zasuka za vsak valjček posebej, r se spreminja v odvisnosti od kota cp. 2 5a lef ©. lef ' 5r ha r (cp) =---- =---5— 5max i k + coscp 5, h„ Sr cos t 2 . Sr. cosf 2 CO/ISf Valjčki obremenjeni po ceh dolžini Valjčki obremenjeni na delu dolžine valjčki so neobremenjeni valjčki so obremenjeni na delu dolžine valjčki obremenjeni po celi dolžini Slika 4 Različna dolžina obremenitve valjčka po obodu ležaja = tpG je r ( 90°. V neobremenjenem območju postane T (cp) negativen. Ekvivalentna obremenitev ležaja PR = 0 in valjčki ne prenašajo aksialne obremenitve. Teh valjčkov v izračunu ne upoštevamo. Ce poznamo T (ep) je ekvivalentna obremenitev PR določena. Ločimo dva primera: a) Valjček je obremenjen po celi dolžini: PR 1 — (1 — r)2.os 5 1.08 2,08 r zaOcr^l (11) b) Valjček je obremenjen samo na delu svoje dolžine: Pr 1 c5 • 5maxi.o 2,08 r za i == r < Radialna sila Fr ležaja se izračuna iz PR 1 211 FR = z . — J PR ( 1 so valjčki obremenjeni samo na delu dotikalne površine. Kadar je kot (p = 2e (cp) Qa( 0 (17) Rešitev enačb Radialno silo Fr, aksialno silo Fa in ekvivalentno dinamično obremenitev P določimo z vstavljanjem vrednosti za Sa. lef in 5r. ha. Ekvivalentna dinamična sila je odvisna od radialne obremenitve. Odnos lahko izrazimo v funkcijski zvezi. P Fa ha ^ = — ■ — (18) r Fr lef Funkcija podaja napetosti in deformacije valjčnih kotalnih ležajev obremenjenih z aksialno obremenitvijo. Funkcija je grafično prikazana v diagramu si. 5. Polna črta podaja naraščanje ekvivalentne dinamične sile P za valjčne kotalne ležaje, če je poleg radialne obremenitve ležaja še aksialna obremenitev. Vrednosti za ekvivalentno dinamično obremenitev P vstavljamo v znano enačbo za določanje ležajev in lahko določimo koeficient življenjske dobe ležaja. 4-fn (25) tL = življenjsko dobo ležaja Lh lahko izračunamo iz koeficienta življenjske dobe fL. Tabela 2 Slika 5 P Fa ha — kot funkcija — • — Fr Fr lef Poenostavljen izračun Računsko dobljeno krivuljo lahko aproksimiramo z dvema ravnima črtama. Ta poenostavitev da naslednji enačbi: _ _ F-i hi P = Fr za — . — < 0,1 Fr lef (19) h F h P = 0,925 Fr + 0,75 — . Fa za — . — > 0,1 (20) Lf Fr Lf Z vstavljanjem vrednosti za — iz kataloga za vr- lef sto ležajev dobimo enačbe v tabeli 1. Tabela 1 Lr — Lr. . (100 %) Serije ležajev = 0,10 0,15 0,20 0,25 0,30 Fr 10; 2; 2E; 3E; 4 0 % 22; 22E; 23; 23E 0 % 8 % 18 % 26 % 33 % 0 % 4 % 11 % 17 % Učinek delovanja aksialne obremenitve ležaja na življenjsko dobo je prikazan v tabeli 2. Lar pomeni življenjsko dobo ležaja, če je ta obremenjen z aksialno in radialno obremenitvijo in Lr življenjsko dobo ležaja, če je ta obremenjen samo z radialno silo. . 100 % prikaže procentualno Kvocient skrajšanje življenjske dobe ležaja pod vplivom aksialne sile. Literatura: 1. Brandlein, J.: »The Fatique Life of axially loaded Cy-lindrical Roller Bearings«, Bali and Roller Bearing Engineering (Schweinfurt) 1. (1972) stran 7—11. 2. Brandlein, J.: »The Effect of Misaliigncment on the Life of Cylindrical Roller Bearing and Tapered Roller Bearings«, Bali and Roller Bearing Engineering (Schvvein-furt) 1. (1971), stran 2-9. Serije valjčnih kot. ležajev Stopnja obremenitve Ekvivalentna dinamična obr. Št. enačbe 10; 2; 2E;3;3E;4 0 < — < 0,11 F, 0,11 <— < 0,30 F, P = Fr P = 0,925 Fr + 0,682 Fa (20) (21) 22; 22E; 23; 23; 0 < — < 0,17 Fr 0,17 KHTeAb- hocth noanihnhhkob. PoAHKOBbie noAHiHtiHHKH nepeHocHT aKcnaAbnyio Harpy3Ky, ho hx np0a0a5khteabh0ctb c ybeah«ieHHeM Harpy3KH VMCUbLlJaeTCH. B cTaTbe noAaHa 4>yhkijhohaabhaa cbh3b bahhhhh aKCHHAbHoii Harpy3KH C npOAOAaCHTeAbHOCTbIO pOAHKOBbIX nOAUIimHHKOB. npH BbIMHCAeHHII npOAOA2CHTeAbHOCTH pOAHKOBbIX nOAHIHHHHKOB Harpy-»eHHbIX C aKCHHAbHOH CHAOH, HeO0XOAHMO nOAyHeHHbie AaHHble no-npaBHTb Ha onpeAeAeHHbie 3hqmchhh.