Številka 04 • Glasilo Občine Ig • Leto XXIX • Maj 2023 3 Tržnica Ig je zaživela 8 Čistilne akcije v občini 11 Velikonočna razstava  BESEDA UREDNIŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Drage bralke in bralci P oletje že trka na vrata, zato vas v majski številki Mostiščarja čaka kar nekaj člankov na temo druženja, prebujanja narave in drugih spomladanskih aktivnosti. V preteklem mesecu smo obeleževali dan Zemlje, ki je odlična priložnost za refleksijo družbe v odnosu do okolja. Po državi in tudi v naši občini so bile ob tej priložnosti izvedene številne čistilne akcije, o katerih lahko več preberete v rubriki Aktualno. Naslovnico tokratne izdaje Mostiščarja krasi pogled na tržnico, ki je v središču Iga zaživela v aprilu in vam vsako soboto ponuja številne domače dobrote, jedi lokalnih gostin- skih ponudnikov ter priložnost za druženje. Več o Tržnici Ig si lahko preberete v rubriki Iz občinske hiše, kjer med drugim najdete tudi novice o prometni varnosti, aktivnostih LAS-a ter sprejemu novincev v Vrtec Ig. Društva, ki delujejo v Občini Ig, so v mesecu aprilu izvedla kar nekaj tradicionalnih dogodkov, obveščajo pa tudi o številnih aktivnostih, ki so povezane z lepšim vremenom, cvetenjem ter nabiranjem različnih plodov in dobrot v naravi. Zavidljivo obletnico delovanja praznuje PGD Ig, organiziran je bil tudi gasilski izlet na Kras, več pa boste izvedeli v rubriki Ižanska pažarna. SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. 2. 3. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Uredništvo Mostiščarja TIF Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Občina Ig 2 Mostiščar 04 | Maj 2023 Tokratni Mostiščar prinaša bogat nabor člankov v rubriki Kultura in Kotiček za mlade, saj je bilo dogajanje v aprilu zelo pestro. Rubrika Dobro je vedeti vsebuje kar nekaj uporabnih nasvetov za prihajajoče pomladne dni. Izvedeli boste o najnovejših športnih dosežkih z ižanskega, o najnovejšem dogajanju na področju kmetijstva, državnega zbora ter dru- gih aktivnosti, ki so se zgodile v okoliških vaseh. Ne spreglejte vabil na prihajajoče dogodke, saj obljubljajo zanimiva ter poučna druženja za različne starostne skupine. Želimo vam prijetno branje! Uredništvo Mostiščarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za prihodnjo številko Mostiščarja zbiramo do četrtka, 1. junija. Predvideni izid številke je 15. junija. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. PISANJE ČLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju Pred oddajo piscem priporočamo naslednje korake: - Vzemite si čas in še enkrat v miru preberite svoj članek. - Članek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki. Če je daljši, ga raje razdelite v nadnaslov in glavni naslov. - Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih člankov ne objavljamo! - Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite podpise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikovnem gradivu). Uredništvo Mostiščarja Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ig. Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. 18. maj 2023 Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Zuhra Jovanovič, predsednica, Zdravko Grmek, Alenka Jeraj, Rado Lovšin, Anton Modic Naklada: 2.700 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Blaž Pucihar, odgovorni urednik, Maja Zupančič, namestnica odgovornega urednika, Mitja Glavnik, Anka Grmek, Matjaž Zupan Lektoriranje: Katarina M. Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Jakob Ciber Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja)  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Tržnica Ig je zaživela N a Svetovni dan zemlje, 22. aprila, smo na Igu odprli Tržnico Ig. Odprtje dolgo pričakovane tržnice so z nastopom pospremili otroška Folklorna skupina POŠ Golo, Pevski zbor OŠ Ig in Afrohtarji TD Krim. V imenu Občine Ig se iskreno zahvaljujemo vsem nastopajočim ter mentorjem in staršem, da ste prispevali k temu dogodku. Tržnica Ig obratuje vsako soboto med 8. in 13. uro na Govekarjevi cesti 5, na ploščadi pred novim interpretacijskim centrom Morostig – hišo narave in kolišč. Na Tržnici Ig želimo prebivalcem in obiskovalcem ponuditi lokalne pridelke in izdelke iz osnovnih skupin živil. Poleg ponudbe prehrambnih izdelkov želimo zagotoviti možnost nakupa ročnih del – izdelkov domače in umetnostne obrti: lončarskih in keramičnih izdelkov, suhorobarske galanterije, medičarskih izdelkov, sveč, šiviljskih in unikatno oblikovanih izdelkov. Tržnica Ig bo poleg domačih pridelkov in izdelkov domače in umetnostne obrti prostor za druženje, nastope in predstavitve, degustacije in različna povezovanja družbenih skupin – upokojencev, mladih družin, otrok, športnikov ipd. V okviru tržnice nameravamo organizirati delavnice in izobraževanja na temo vrtnarjenja, peke, shranjevanja živil, prehrane itd. Tržnica Ig bo tudi prostor za tematske sejme: izmenjevalnica oblačil, sejem športne opreme, sejem rabljenih knjig in učbenikov, božični sejem, Ižanski sejem, izmenjava sadik in semen. Poleg redne in običajne prodaje na tržnici nudimo možnost predstavitev ižanskih kmetij, društev, interesnih skupin (šport ...), gostincev in podjetij. Vabljeni vsi, ki imate kmetijo, da si vzamete čas in se predstavite. Veseli bomo predstavitve vaše kmetije, dejavnosti, znanja ali spretnosti (brušenje kose, pletenje, izdelava košar ipd.). Društva, organizacije in zavodi v Občini Ig ter ožji in širši okolici ste prav tako vabljeni k sodelovanju. Na Tržnici Ig se lahko predstavite s svojimi dejavnostmi, programom, izdelki, nastopom ali demonstracijo. V sodelovanju z vami želimo pripraviti zanimiv program, ki bo pred Morostig privabil obiskovalce in kupce. Program Tržnice Ig bo obogatila tudi gostinska ponudba, zato vabljeni vsi, ki ponujate pripravljeno hrano in imate registrirano dejavnost, da se nam pridružite. Na Tržnici Ig se lahko predstavite s pripravo hrane in kuhanjem v živo, na prostem. Domače dobrote na Tržnici Ig vsako soboto od 8. do 13. ure. K sodelovanju vabljeni tudi vsi občani in občanke, ki imate kakršnokoli idejo, kako popestriti dogajanje in ponudbo na tržnici, ali če imate znanje in izkušnje s področja prehrane, vrtnarjenja, rokodelstva ipd. ter bi ga želeli deliti z občinstvom. Če želite prodajati ali se predstaviti na Tržnici Ig, nam pišite na: trznica@obcina-ig.si. Stojnico lahko rezervirate najpozneje do četrtka. Najem stojnice, ki jo zagotovi Občina Ig, je brezplačen za vse ponudnike. Število stojnic je omejeno. Zuhra Jovanovič, podžupanja V soboto, 20. maja, bomo na Tržnici Ig obeležili Svetovni dan čebel, na katerem se bodo predstavili čebelarji pod okriljem Čebelarskega društva Ig, ki bodo predstavili različne sorte medu, čebeljih pridelkov in maketo ižanskega panja. Dogajanje bo popestril obisk maskote Medo s čebelicami TD Kurešček ter nastop pevk ŽPZ Žene dveh vasi KD Mokrc. V soboto, 27. maja, bodo na Tržnici Ig predstavile svojo letno produkcijo otroške in mladinske plesne skupine, ki delujejo v našem okraju. Vabljeni! Prometna varnost v občini N a okrogli mizi z naslovom Prometna varnost v občini, ki je potekala v četrtek, 20. aprila 2023, so situacijo prometne varnosti v naši občini predstavili župan Zlatko Usenik, pred- stavniki Policije, Odbora za komunalo, infrastrukturo, varovanje okolja in prostora, Medobčinskega redarstva skupne občinske uprave – 5G ter Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ig. Župan je predstavil ukrepe in predlog načrta za vzpostavitev infrastrukture za zagotavljanje večje varnosti. Izgradnja pločnikov na državnih cestah se bo izvajala v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo skladno z Načrtom razvojnih programov. Intenzivno se načrtuje obvozna cesta za razbremenitev Iga, za katero je pogoj zagotovitev zemljišča. V teku je priprava komasacije, ki je lahko izvedena v roku treh let, če se bo z njo strinjalo najmanj 67 % vseh lastnikov zemljišč. Srečanje lastnikov je predvideno v maju. Lilijana Mavec, SPVCP (Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu), je poudarila, da se moramo zavedati, da se otroci zgledujejo po starših, zato se bo SPVCP osredotočil na izobraževanje odraslih ter starejših oseb v prometu. Izpostavila je nekaj primerov obnašanja staršev, ki pomenijo veliko nevarnost, in sicer: neuporaba varnostnega pasu, vožnja Mostiščar 04 | Maj 2023 3  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// otrok na sprednjem sedežu in neuporaba čelad na kolesu. Mihael Prelc, vodja redarske službe, je opozoril, da so pogosto tarča očitkov in napadov s strani občanov. Zato je opomnil, da se je treba zavedati, kaj je osnovni namen redarske službe. Občane je pozval, da predlagajo rešitve za umirjanje prometa ter da se vključijo v akcije, ki jih prireja SPVCP. Najbolj pereče težave, ki so jih izpostavili občani, so kolesarji na regionalnih cestah, prehitra vožnja in tovorni promet, prepočasen in premalo frekventen javni prevoz ipd. Na kritičnih mestih v občini, kjer kažejo meritve čezmerno kršenje hitrostnih omejitev, se bo najprej postavilo stacionarne radarje, in s tem upamo, da se bo promet v teh naseljih umiril. Ob koncu je župan poudaril: »Naša želja ni polniti občinskega proračuna s kaznimi za prehitro vožnjo. Naša želja in namen je doseči večjo varnost na cesti. Naša vizija je vizija 'nič kazni'. Želimo, da postane naša občina najbolj varna občina v Sloveniji.« Zuhra Jovanovič, podžupanja (od leve proti desni) Lilijana Mavec, Mira Žagar, Zlatko Usenik in Mihael Prelc Iščemo nove prostoferje O bčina Ig je ena od občin, kjer je od maja 2022 vzpostavljen projekt prostofer v sodelovanju z Zavodom Zlata mreža. Občina Ig se zahvaljuje vsem prostoferjem, ki so preteklo leto opravljali plemenito delo prostovoljnih šoferjev in s tem pomagali starejšim približati zdravstvene in druge storitve. Prostovoljni šoferji-prostoferji opravijo povprečno tri prevoze tedensko, večinoma do zdravnikov. Povpraševanja za prevoze je še več, vendar je potrebno kakšen prevoz zavrniti, ker ni dovolj prostoferjev. Vabimo vse prostovoljce, ki bi bili pripravljeni nekajkrat na mesec opraviti brezplačen prevoz z vozilom, s katerim razpolaga občina, na sestanek, ki bo v sredo, 24. 5. 2023, ob 10. uri na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, v pritličju. Prostofer je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki radi priskočijo na pomoč. Kako deluje prostofer? Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pokliče na brezplačno številko 080 10 10. V komunikacijskem centru nato zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Po najavi prevoza klicni center obvesti prostovoljnega voznika o pre- Zakaj sem postal prostofer? vozu in to sporoči uporabniku, za katerega se opravi prevoz. Vozilo je zagotovljeno s strani občine, prav tako je poskrbljeno za zavarovanje voznika kot tudi sopotnikov. Klicni center je za rezervacije prevozov na voljo vsak delovnik med 8.00 in 18.00, rezervacijo prevoza pa je potrebno najaviti vsaj 3 dni pred izvedbo storitve. Vozniki prostovoljci bodo prevoze opravljali od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00, izjemoma pa se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo potrebam. Kdo je lahko prostofer? Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki potrebujejo prevoze. Vendar pa so prostoferji v resnici veliko več kot zgolj prostovoljni vozniki – svojim sopotnikom nesebično pomagajo, tudi ko ti izstopijo iz avta: pri zdravniku jih pospremijo do čakalnice in počakajo nanje med pregledom, pomagajo nesti vrečke iz trgovine in jim priskočijo na pomoč pri vzpenjanju po stopnicah ... To so ljudje z velikim srcem, ki jemljejo svojo humanost za samoumevno in častno dejanje. Kako postati prostofer? Vozniki, ki želijo postati prostoferji, to sporočijo na občino, na telefon 01/2802-310 ali na e-mail: polona.skledar@ obcina-ig.si ali se udeležijo sestanka na Občini Ig, ki bo 24. 5. 2023 ob 10. uri na Občini Ig. Polona Skledar, Občina Ig Zakaj je lepo biti prostofer? Prostoferjem sem se pridružil na začetku njihovega delovanja na Igu. Pravzaprav sem to opravljal že pred tem, vendar s svojim avtomobilom za nekaj posameznikov v vasi, za katere sem vedel, da potrebujejo tovrstno pomoč. Odločitev verjetno prihaja od moje nesreče pred 36 leti, ko sem bil deležen pomoči na samo svojih bližnjih, ampak tudi ljudi, od katerih tega nisem pričakoval. Bil sem namreč dalj časa nepokreten in popolnoma odvisen od drugih. Tako dobro vem, kaj pomenijo taka dejanja. Nasmeh ljudi, ki jih prevažam, osreči tudi mene. Pokažimo mlajši generaciji z zgledom pomoči drug drugemu, kot so nas vzgajali starši, šola in cerkev. Že nekaj časa sem v pokoju in poskušam ohranjati občutek, da sem še koristen. V letu odkar vozim tiste, ki so tega potrebni, sem spoznal, kako velika usluga je to za njih, zame pa je obremenitev le nekaj ur na teden. Vsekakor je hvaležnost prepeljanih oseb na želeno mesto in potem še domov tako občutna, da poplača tisti čas. Sam za zdaj zmorem še marsikaj, tudi vožnjo brez omejitev in prihod na neznane naslove z Googlom. To je izziv. Z veseljem pomagam tudi pri vstopu in izstopu iz vozila in sem zadovoljen, ker sam to še zmorem. Če bo sreča mila, pa je to morda tudi naložba za mojo prihodnost, če bom potreboval pomoč. Prepričal sem se, da je javni prevoz, razen v ožjem mestnem jedru Ljubljane, starejšim in oviranim zelo neprijazen, ustanove v sosednjih občinah pa zato skoraj nedosegljive. Že obisk ustanove na Škofljici ali v Notranjih Goricah je celodnevni izlet. Kako je to šele ob slabem vremenu? Janko Purkat Janez Vrhovec 4 Mostiščar 04 | Maj 2023  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Režijski obrat sporoča Letni popis vodomerov že v juniju R ežijski obrat Občine Ig z Elaboratom o cenah storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2023 v mesecu juliju 2023 načrtuje spremembo cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode. Začetek vrtalnih del na vrtini 7 na Golem Režijski obrat Občine Ig bo zaradi spremembe cen v mesecu juniju 2023 izvedel letni popis vodomerov po celotni Občini. Popisa vodomerov v mesecu septembru ne bo. V kolikor vas popisovalec ne bo našel doma, vaš vodomerni jašek pa je v objektu, vam bo pustil sporočilo, na katerem so napisane telefonske številke, na katere ste dolžni uporabniki javiti stanje vodomera. Vsi, ki bi imeli kakršnokoli vprašanje glede popisa oziroma izdane položnice, naj se oglasijo na Občini Ig, da lahko čim hitreje uredimo morebitne napake. Reklamacije sprejemamo v roku 8 dni po prejemu položnice. Katja Ivanuš Režijski obrat Hkrati vas obveščamo, da se bo redna menjava vodomerov nadaljevala v juliju. Naprošamo vas, da javite stanje vaših vodomerov do 30. 6. 2023. Režijski obrat Izgradnja kanalizacije in obnova vodovoda v Iški Katja Ivanuš Urnik Zbirnega centra Matena Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporočite: − po telefonu: 01/2802-314 − po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si − prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Letni čas (od aprila do septembra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Če je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Mostiščar 04 | Maj 2023 5  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Vabilo na delavnice Priprava strategije lokalnega razvoja S ledimo začrtani progi in se počasi pomikamo proti drugemu sklopu delavnic, ki bodo že vsebinsko usmerjene in poglobljene. V prvem sklopu delavnic smo v tednu med 27. in 30. marcem 2023 v štirih dneh obiskali vse štiri občine, vključene v Lokalno akcijsko skupino Sožitje med mestom in podeželjem. Začeli smo v Sostrem (Mestna občina Ljubljana), se naslednji dan sestali na Igu, 29. marca ustavili na Škofljici in uspešno zaokrožili prvi sklop delavnic za pripravo strategije lokalnega razvoja v Grosuplju. Vsi udeleženci so tako uspešno prispevali svoj delež k skup- ni SWOT-analizi in izbranim prioritetnim ciljem naše nastajajoče Strategije lokalnega razvoja. Prioritetni cilji, ki jih moramo zasledovati, so določeni z 8. členom Uredbe o delovanju lokalnih akcijskih skupin in potrditvi strategij lokalnega razvoja za programsko obdobje do leta 2027 (Uradni list RS, št. 161/22). Hkrati morajo ukrepi v SLR izhajati tudi iz analize lokalnih razvojnih potreb in potenciala območja ter se nanašati na dejanske izzive območja. Na podlagi prvega sklopa izvedenih delavnic na območju LAS Sožitje med mestom in podeželjem se že kažejo prioritete območja, zato vas vabimo na naslednje tematsko izbrane delavnice: – Spodbujanje socialne vključenosti (npr.: mladi, invalidi, starejši, medgeneracijsko povezovanje ...): sreda, 10. maj 2023, ob 17.00, Kulturni dom Občine Škofljica, Šmarska cesta 3 – Spodbujanje trajnostnega turizma v prepletu z naravno in kulturno dediščino: četrtek, 25. maj 2023, ob 17.00, Družbeni dom Grosuplje, Taborska cesta 1; – Kmetijstvo (priložnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti, inovativnih produktov, novih verig): sreda, 31. maj 2023, ob 17.00, Sejna soba Centra Ig, Banija 4. Na delavnicah bo priložnost, da spoznate potencialne projektne partnerje, ki stremijo k doseganju istega cilja, in že izoblikujete konkretno projektno idejo. Hkrati boste seznanjeni, kako pripraviti projektno prijavo na javni poziv. Vaše mnenje je pomembno, zato vabljeni, da skupaj poiščemo dobre rešitve za lokalne izzive. Zaradi lažje organizacije je obvezna predhodna prijava najpozneje do dne pred delavnico, preko spletnega obrazca ali s kratkim sporočilom na spletni naslov las-sozitje@rralur.si s pripisom, katere delavnice (ali več) se želite udeležiti. Za več informacija lahko obiščete našo spletno stran: www.las-sozitje.si ali nas pokličete na številko 01/3061-905 (Nataša Zupančič) / 01/3061937 (Katarina Vrhovec Celarec). RRA LUR 6 Mostiščar 04 | Maj 2023  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Sprejem novincev v Vrtec Ig za šolsko leto 2023/2024 Z a šolsko leto 2023/2024 je bilo v Vrtcu Ig predvidenih prostih 94 mest; za prvo starostno obdobje 70 in za drugo starostno obdobje 24 mest. Do 28. 2. 2023, ko je bil rok za oddajo vlog za šolsko leto 2023/2024, smo v vrtec prejeli 65 vlog; za prvo starostno obdobje 55 in za drugo starostno obdobje 10 vlog. Vrtec je obravnaval vloge skladno z Zakonom o vrtcih ter Pravilnikom o sprejemu otrok v Vrtec Ig, ki ga je sprejel občinski svet 26. 9. 2018 in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 65/2018 dne 5. 10. 2018, kjer je na podlagi 6. člena Pravilnika določeno, če je število prispelih vlog za sprejem v vrtec manjše kot število prostih Letnik rojstva 2018 2019 2020 Skupaj II. starost 2021 2022 2023 Skupaj I. starost SKUPAJ Število vlog do 28. 2. 2023 0 2 8 10 5 43 7 55 65 mest, odloča o sprejemu otrok ravnatelj vrtca ali od njega pooblaščena oseba. V vrtec Ig bo lahko v šolskem letu 2023/2024 sprejetih vseh 65 otrok, ki so se vpisali do roka. Sprejeli bomo lahko tudi otroke, ki so vlogo odda- Občina ig Druge občine Sprejeti otroci 0 1 5 6 4 36 6 46 52 0 1 3 4 1 7 1 9 13 0 2 8 10 5 43 7 55 65 li po roku, in tiste, ki se bodo vpisali med letom do zapolnitve najvišjega dovoljenega števila otrok v posamezni skupini. Vrtec oblikuje skupine tako, da je možno sprejeti kar največ otrok skladno s predpisanimi Čakalni seznam / / / / / / / / / normativi, tudi s preoblikovanjem že obstoječih skupin ali s premeščanjem že vključenih otrok. Vrtec Ig, svetovalna služba  POSLANSKI KOTIČEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Aktualno v DZ RS V zadnjem mesecu so v Državnem zboru odmevale tri teme: rebalans proračuna za leto 2023, dopolnilno zdravstveno zavarovanje in območje Natura 2000. Imeli pa smo tudi interpelacijo Vlade RS, kjer smo opozorili na neprimerno ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in druge ukrepe vlade, ki po mnenju opozicije zaslužijo kritiko. Vlada RS je pripravila rebalans proračuna, s katerim povečuje izdatke za 500 mio eur predvsem na račun ustanovitve novih ministrstev, čemur so volivci na referendumu rekli da. Prihodki bodo po teh spremenjenih načrtih dosegli 13,14 milijarde evrov, odhodki pa 16,08 milijarde evrov. Primanjkljaja načrtujejo za 2,94 milijarde evrov ali 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Spremembe finančnih načrtov za letošnje leto so na vladi pojasnili tako: »Vlada je letos reorganizirala državno upravo. Pri nekaterih ministrstvih so se spremenila delovna področja, hkrati pa so nastala tudi nova ministrstva. Ker je nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov možno zagotoviti le tako, da imajo ti svoj finančni načrt, je vlada pripravila tako imenovani tehnični rebalans proračuna.« Zasebne zavarovalnice so napovedale podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vlada je cene zamrznila, v parlamentarni postopek pa poslala zakon, ki dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je bilo doslej prostovoljno, res pa ga je plačevala večina zavezancev, spreminja v obvezno. Plačevali ga ne bomo več zasebnim zavarovalnicam, pač pa Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kamor vplačujemo tudi druge prispevke za število ministrstev 21 19 17 15 13 11 9 1993 Janez Drnovšek 1997 Janez Drnovšek 2000 Andrej Bajuk 2000 Janez Drnovšek 2002 2004 2008 2012 Anton Rop Janez Janša Borut Pahor Janez Janša 2013 Alenka Bratušek 2014 2018 2020 Miro Cerar Marjan Šarec Janez Janša 2022 Robert Golob Število ministrstev zdravstvo. Do sprejema zakona pa so cene z vladno uredbo zamrznjene. Veliko razburjenje je povzročila tudi uredba, ki prinaša nove omejitve za kmetovanje na območju zemljišč, ki so v sistemu varovanja Natura 2000. Več o tem ste lahko prebrali v prejšnji številki. V DZ RS potekajo seje Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, v maju pa bomo imeli tudi Izredno sejo DZ RS na to temo. Upamo, da bo Vlada prinesla rešitve za probleme na tem področju. Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051/374-475. Lahko se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Lahko obiščete mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS Mostiščar 04 | Maj 2023 7  AKTUALNO /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Čistilne akcije v občini Čistilna akcija v Mateni P rvo aprilsko soboto smo zavihali rokave in se podali po Mateni, da ji povrnemo urejeno podobo. Ob 8.00 smo se zbrali pred GD Matena. V slogi je moč, zato smo z zagnanostjo pregnali tudi slabo vreme. Zbralo se nas je kar 40 vaščanov in z gasilci PGD Matena smo naredili načrt čiščenja. Razdelili smo rokavice ter vrečke, ki nam jih je priskrbela Občina Ig. Mlajši otroci so se z odraslimi podali po vasi ter okoliških poteh in travnikih, malo starejši pa so odšli na Matenko, ki je z varnostnega vidika zelo nevarna in ima težje dostopne predele zaradi jarkov. Našli oz. pobirali smo cigaretne ogorke, pločevinke, konzerve, posode, stiropor, vrečke, pasje iztrebke v vrečkah, obutev, obleke, embalaže hitre prehrane, pnevmatike in žal tudi poginule živali v vrečkah. Smeti se je nabralo kar nekaj, zato so naši pridni vozači kar sproti vozili polne vrečke v zbirni center Matena. Čistilno akcijo smo končali s skupno malico, druženjem ter dobrim občutkom, da smo za Mateno naredili nekaj koristnega. Hvala vsem vaščanom, ki ste se udeležili čistilne akcije Zbor in začetek čistilne akcije pred GD Matena. Tea Vidic, SVS Matena in ki vam je mar za naše skupno okolje. Ohranimo naravo prihodnjim generacijam! Čistilna akcija TD Kurešček Č lani Turističnega društva Kurešček se vsako leto udeležimo čistilne akcije na našem območju. Zajamemo cestno traso od Škrilj do razcepa Kurešček-Zapotok in Rogatec. Opažamo, da ni več toliko smeti kot prejšnja leta. Počistili smo tudi Zapotoško jamo in smeti odpeljali na zbirno mesto v Mateno. Pred čistilno akcijo smo pregledali tudi jame (Brezno pri Podgozdu, Brezno ob cesti Škrilje – Mokrc, Antonovo brezno (Stražar), Brezno pri Skedenci, Jama v Sivih dolinah (Čavec)). Jame so nezaščitene in so nevarne tako za živali kot ljudi, saj so globoke od 4 do 45 metrov ter dolge od 10 do 160 metrov. V nekaterih jamah so vidne smeti. Marija Medič TD Kurešček Gregor Mlinarič Ena od pregledanih jam na območju Kureščka GMD Ig na čistilni akciji Č Udeleženci čistilne akcije 2023 8 Mostiščar 04 | Maj 2023 Primož Pucihar lani Gobarsko mikološkega društva Ig smo se zbrali na parkirišču pred zavodom v Dragi ob 9. uri zjutraj. Občina Ig nam je priskrbela vreče za smeti in zaščitne rokavice, prijemalke za smeti pa smo imeli s seboj. Kljub slabi napovedi se nas je zbralo 20 članov. Ena ekipa je odšla proti Škofljici, druga proti reki Želimeljščici, ostali pa smo pobirali okoli zavoda, jezera in močvirnega travnika pred poslovno cono Ig. Po končani akciji smo se vsi zbrali v lovski koči v dolini Drage, kjer nas je direktor Krajinskega parka pričakal z malico. Nabrali smo 10 vreč, ki jih je Ksenija Pucihar odpeljala na deponijo v Mateni. Drugo leto se spet vidimo na delovni akciji. Marjetka Rotar, tajnica GMD Ig  AKTUALNO /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// CUDV Draga na čistilni akciji V vse bolj potrošniškem, materialnem in hitrem tempu življenja se žal pogosto zgodi, da smo manj pozorni na naše okolje, na naravo, gozdove ter rastline in živali, ki so tam doma. Pogosto prav v naravi iščemo prostor za umik, preživljamo prosti čas, nabiramo različne plodove, ki jih ponuja. In ponuja veliko, včasih pa pozabimo, da tudi naše okolje potrebuje skrb. V CUDV Draga skozi različne vsebine skrbimo za ohranjanje čistega in zdravega okolja, zanj skrbimo in ga negujemo. To izvajamo skozi različne vsebine v razredih (pogovori, izdelava plakatov, ogled video vsebin ipd.), še bolj pa spodbujamo izvedbo dejavnosti v okolju in naravi (pobiranje smeti, čiščenje okolice ipd.). Pomlad je čas, ko se narava prebuja, obenem pa potrebuje še posebno skrb in pripravo na toplejše dni. V aprilu je v CUDV Draga potekala čistilna akcija, kjer smo očistili center in njegovo okolico ter se tako pripravili na prihod pomladi (pometanje, pobiranje vej, grabljenje listja, odstranjevanje plevela, obrezovanje vejevja in živih mej, ureditev gredic …). V sklopu čistilne akcije smo se povezali tudi z Gobarskim mikološkim društvom Ig, s katerim sodelujemo že več let. Društvo v sodelovanju z Občino Ig spodbuja skrb za čisto in urejeno okolje skozi različne delovne akcije, ki se jih radi udeležimo tudi zaposleni in uporabniki iz CUDV Draga. CUDV Draga V slogi je moč! In če bomo pri skrbi za naše okolje združili moči, nam bo gotovo povrnilo in ponudilo možnosti, da v njem še dolgo skupaj uživamo. Mojca Štrekelj, mag. specialne in rehabilitacijske pedagogike Čistilna akcija v Kotu P o nekajletnem premoru smo vaščani Kota izpeljali čistilno akcijo. 1. 4. ob 8. uri smo se zbrali, naredili načrt in odšli na delo. Udeležba je bila rekordna, saj se nas je med akcijo zbralo 21 vaščanov. Žal pa je bila tudi prikolica, s katero smo odpeljali smeti, rekordno polna. Veseli nas, da smo okolico vasi očistili in s tem polepšali videz narave v spomladanskem cvetenju. Čistilno akcijo smo končali ob 12. uri. Okrepčali smo se s picami in sončno soboto nadaljevali v dobri družbi. Gašper Raztresen, SVS Kot Udeleženci čistilne akcije v Kotu Andreja Platnar Čistilna akcija 2023 v Strahomerju 1. aprila, na dan, ko se veliko ljudi rado malo zlaže ali pošali, se nas je v vasi Strahomer zbralo 42 pridnih vaščank in vaščanov, katerim ni bilo do laži, ko smo obljubili, da se bomo udeležili čistilne akcije, ta namreč pri nas poteka že tradicionalno vsako pomlad. Ker se nas je zbralo zelo veliko, smo poleg čistilne akcije izvedli še vzdrževalna dela na naši vaški brunarici in okolici (prebarvali brunarico, obnovili smerokaz, očistili ograjo, parkirišče …). Po uspešno izvedeni akciji so nas naši vaški kuharji pogostili z odličnim divjačinskim golažem ter slastnimi palačinkami. Hvala vsem za udeležbo pri čiščenju, vzdrževanju, kuhanju ter donacije za lažjo izvedbo akcije. Se vidimo drugo leto v še večjem številu! Matija Božič, SVS Strahomer Mostiščar 04 | Maj 2023 9  AKTUALNO /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Čistilna akcija v Škriljah K onec marca smo v Škriljah sodelovali na vseobčinski čistilni akciji. Zbralo se je veliko otrok, ki so nabrali kar 12 vreč smeti po celotnem območju vasi Škrilje. Veseli smo, da so sodelovali mladi, drugo leto pa se veselimo tudi staršev in drugih vaščanov. Katja Gorjup, SVS Škrilje Udeleženci, ki so temeljito očistili Škrilje  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Aktivnosti v Gobarsko mikološkem društvu Ig Udeleženci predavanja V preteklem mesecu smo v Gobarsko mikološkem društvu Ig organizirali predavanje Toneta Dijaka na temo strupenih in neužitnih gob te nabiranja marčnic pod vodstvom Boštjana Urbanca. Predavanje Na predavanju smo spoznavali strupene in neužitne gobe. Strupene gobe vsebujejo različne strupe, ki sprožijo različne sindrome. Pri strupenih gobah je pomembno, da zabeležimo nenavadno počutje, slabost in drisko. Vedno se držimo naslednjih napotkov: – uživajmo samo tiste gobe, ki jih dobro poznamo – pravila med užitnimi in strupenimi gobami ni – ne uživajte podarjenih gob 10 Mostiščar 04 | Maj 2023 Udeleženci nabiranja marčnic – ne uživajte gob v prevelikih količinah – gob naj ne jedo otroci do 4. leta in starejši z zdravstvenimi težavami – ne jejte starih, črvivih, plesnivih in z vodo prepojenih gob – ne konzervirajte in ne zamrzujte gob, če niste popolnoma prepričani o njihovi užitnosti, saj s tem čas trajanja od užitja in do prvih znakov zastrupitve znatno podaljšamo. Čas trajanja od zaužitja do znakov zastrupitve je od 15 minut do 14 dni. Nabiranje marčnic Marčna polževka ali marčnica (Hygrophous marzvolus) je ena prvih gob, ki se pojavi, kmalu ko skopni sneg. Rastejo v nižinah v vseh vrstah gozdov, najraje pa v mešanih gozdovih. Običajno se skrivajo pod listjem, zato moramo biti pozorni na dvignjene kupčke listja. Mlade gobe pustimo v gozdu, ker so še brez trosov. V tem času ni veliko gob, zato so bolj izpostavljene nabiranju in s tem ogrožene. Z njimi se hranijo tudi gozdne živali in tako nekatera rastišča lahko odkrivamo zaradi razbrskanega listja. V gozdu smo spoznali tudi veliko drugih gob, ki nam jih je Tone Dijak determiniral. Marčnica je vsestransko uporabna za juhe, priloge, rižote, omlete in vlaganje v kis. Vrnili smo se zadovoljni, saj smo pridobili nova znanja in tudi nekaj klopov. Marčna polževka ali marčnica Marija Medič, GMD Ig  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Velikonočna razstava Č lani in članice Turističnega društva Krim smo v soboto, 1. aprila, in na cvetno nedeljo, 2. aprila, v dvorani gasilskega društva pripravili Razstavo velikonočnih jedi, pirhov, orodja in butaric. Zadnjih nekaj let razstavo odpremo na ogled že v soboto, in sicer ob 14. uri, v nedeljo pa že ob 10. uri. Obisk razstave je bil zelo velik, v dvorani v času odprtja razstave se ni zgodilo, da ne bi bilo nobenega obiskovalca, v nedeljo popoldne pa je bila dvorana polna obiskovalcev, kar kaže na to, da je naš trud poplačan, in to šteje! Priprave na letošnjo razstavo smo začeli že takoj v začetku leta. Ker naše društvo letos praznuje 30 let delovanja, je bila tudi razstava posvečena temu jubileju. Ženske članice društva smo že več kot mesec pred razstavo nabavile jajca, jih pobarvale v čebuli, nato pa kar nekaj večerov v sobi Turističnega društva pridno okraševale jajca z različnimi domačimi stvarmi (fižol, različna semena, buče, koruza, ječmen ter še in še). Jelka Minatti je sama okrasila zelo veliko jajc. V dvorani je bilo razstavljenih kar 3.445 jajc in pirhov. Da obeležimo naš jubilej, smo se odločili, da bomo na sredino dvorane postavili oder in na njem iz jajc naredili naš Del razstave Članice TD Krim, ki so pripravile razstavo grb. To je bil kar velik zalogaj, pripraviti smo si morali podlago naš grb in nanj nalepiti jajca v barvah našega grba. To nam je vzelo kar veliko časa. Najprej je bilo potrebno pobarvati jajca, nato pa vsa nalepiti na podlago, vendar smo bili z izdelavo grba na koncu vsi zadovoljni, tudi obiskovalci. Poleg grba društva, ki smo ga oblikovali s pirhi, smo ob straneh v pesek položili vrče, iz katerih so kot voda pritekali pirhi. Ob vsaki strani je bilo postavljenih po 15 kokoši, narejenih iz sena, torej sku- paj 30, ki sta jih varovala dva petelina. Nekaj posebnega so bili tudi jajce iz jajčnih lupin in dva velika šopka na sredi dvorane, narejena iz jabolk in bršljana. V društvu imamo tudi članice, ki obvladajo rokodelske spretnosti. Iz krep papirja so naredile močvirske tulipane, ki so bili vidni takoj ob prihodu v dvorano. Veliko obiskovalcev je mislilo, da so to pravi tulipani oz. pirški ali pirhi, kot jim rečemo, saj na Ljubljanskem barju (morostu) zacvetijo ob veliki noči, in da so natrgani v naravi, vendar so bili tako spretno narejeni, da je marsikoga zavedlo. Andreja Sodec pa je iz krep papirja naredila grb Občine Ig in grb našega društva. Za to delo je porabila veliko ur (za oba 140 ur!). Pripravila je tudi broške in zavijačke za narodno nošo. Majda Alič iz Podpeči je predstavila svoje kvačkane izdelke. Za postavitev razstave so nam priskočili na pomoč tudi moški člani, saj so pripravili in posekali kar nekaj vej oz. debel z bršljanom, naredili nekaj do- Obisk župana Zlatka Usenika Mostiščar 04 | Maj 2023 11  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Darinka Gorenčič mačih butaric, postavili črno kuhinjo, pripravili mize in vse ostalo, kar je bilo potrebno. Tudi oder smo zasnovali v znamenju delovanja društva. Predstavili smo našo skupino Afrohtarji, Kmečki praznik pod Krimom, na stropu pa je bilo na vejah vrbe obešenih 50 čarovnic (sodelovanje na pustnem karnevalu na Igu), na drugem delu pa 50 narodnih noš (vse seveda izdelano iz izpihanih jajc). Kot vsako leto je bila postavljena tudi črna kuhinja s suhim mesom, mirtnga s prikazom priprave testa za kruh ali potico, velikonočnim žegnom, žolco pa še vse, kar se pripravi ob veliki noči. Seveda brez peciva, potic in vsega drugega ni šlo, saj je to glavna tema razstave. Nekaj članic je peklo skoraj ves teden pred razstavo. Skupaj so pridne gospodinje spekle 38 potic in različnih vrst kruha. Prav tako so se našemu povabilu kot že vsa leta do zdaj odzvali učenci in učiteljice podružnične šole Tomišelj ter otroci Vrtca Ig, ki so s svojimi izdelki prikazali naš jubilej (Kokošja ulica št. 30, torta s številko 30 …) Otroci vrtca Tomišelj pa so v ponedeljek z vzgojiteljicami prišli pogledat razstavo. Na razstavi je bila na ogled tudi maketa novoodprtega muzeja koliščarskega naselja. To naselje se končuje s hribi, na katerih so v obliki pirhov planike. Te in še veliko drugih (pingvini …) je izdelala naša članica Darinka Gorenčič, pomagal pa ji je tudi sin Štefan. 12 Mostiščar 04 | Maj 2023 Hermina Oblak Tudi letos ni manjkal prikaz izdelovanja t. i. ljubljanskih butaric iz oblanja, ki nam jih je predstavila vaščanka Joži Glavan, kot tudi prikaz izdelovanja butar iz bršljana. Mojca Lenarčič in Andreja Sodec pa sta prikazali izdelovanje rož in drugih izdelkov iz krep papirja. Razstavo si je ponovno ogledal tudi novinar in fotograf Primož Hieng. Njegova prispevka sta bila objavljena že v tednu pred razstavo, zelo obsežen članek pa nato še v ponedeljek po razstavi v časopisu Slovenske novice. Blagoslov vseh jedi, pirhov in celotne razstave je v nedeljo opravil župnik Frančišek Jerant. V soboto si je našo razstavo ogledal tudi župan Zlatko Usenik, v nedeljo popoldne pa še župnik z Iga Janez Avsenik in nekdanji župan Janez Cimperman s soprogo. Da je lepo dišalo po sveže sušenem mesu, je poskrbela Mesnica Farkaš z Iga. Za pripravo take razstave je potrebno veliko ur dela in nič ni prepuščeno naključju, vsi detajli so z določenim namenom. Da vse to naredimo, je potrebno veliko dobre volje, ki pa nam je ne manjka. Veliko obiskovalcev nas je vprašalo, od kod nam po več kot 20 letih še vedno nove ideje, pa smo odgovorili, da se nove ideje vedno najdejo, samo prisluhniti je potrebno. Več glav več ve. Za razstave so bile na voljo vse članice, ki so vodile skozi razstavo in predstavile posamezne detajle. Seveda smo vsem obiskovalcem postregli Razstavo so krasili številni pirhi z našimi dobrotami, da so si lažje ogledali razstavo. Ko smo se pogovarjali z obiskovalci, smo izvedeli, da so si razstavo prišli pogledat tudi z drugih delov Slovenije (Kranj, Celje, Gorenjska, Dolenjska). Povedali so, da si takšna razstava zasluži večje pozornosti, saj je vanjo vloženo ogromno dela, truda in dobre volje. Za večji ogled je poskrbel tudi novinar Primož Hieng, ki na našo razstavo hodi že vrsto let. V imenu Turističnega društva Krim se zahvaljujem vsem in vsakomur posebej, vsak je prispeval svoj del, da je razstava uspela. Zahvaljujem se sodelujočim pri pripravi razstave, tako članom društva, vsem gospodinjam, vrtcu in šoli iz Tomišlja, mesarstvu Farkaš z Iga, PGD Vrbljene Strahomer za dvorano kakor tudi vsem tistim, ki ste si vzeli urico časa in nam z obiskom pokazali, da znate ceniti trud, ki je potreben za pripravo take razstave. Se vidimo naslednje leto. Za vas spet pripravljamo novo presenečenje, zato pridite, ne bo vam žal. Spet vas bomo presenetili s kakšno novo idejo, ideja se vedno najde! Več fotografij si lahko ogledate na spletni strani www. td-krim.si, videoposnetek Velikonočna razstava 2023 pa je na voljo na https://www.youtube.com/watch?v=lmOwEeglVKk. Darja Modic, Turistično društvo Krim Primož Hieng  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Kresovanje na hipodromu Vrbljene P GD Vrbljene-Strahomer že vrsto let pripravlja tradicionalno kresovanje, in sicer 30. aprila, in tudi letos ni bilo nič drugače, izjema sta bili samo leti 2020 in 2021 zaradi epidemije. Začelo se je pred dobrimi 30 leti, ko so kresovanje pripravljali še mladi iz vasi Vrbljene in Strahomer. V prvih letih je morala mladina sama pripravljati kres, pozneje pa je nekako prišlo v navado, da so vaščani domačih in sosednjih vasi pred kresovanjem, ko so obrezovali drevesa in pospravljali les, vse to sami pripeljali na hipodrom Vrbljene in tako za postavitev kresa ni bilo več treba skrbeti. Da pa vedno vse ni šlo kot po maslu, se je samo enkrat v vseh teh letih zgodilo, da se je našla zelo hrabra oseba, ki je kres prižgala dan prej. Čeprav so bili zelo razočarani, pa se naši mladi vendarle niso predali. V enem dnevu na dan kresovanja so vsi z vaščani poskrbeli, da je bil kres do večera znova postavljen. V prejšnjih letih je bil 1. maja organiziran tudi tradicionalni prvomajski pohod na Krim, ki pa je v zadnjih letih nekako izzvenel. Veliko mladih se je pohoda udeležilo kar neposredno s kresovanja. Na Krimu pa sta vse pohodnike pričakala prvomajski golaž ali pasulj. Že kar nekaj let je kresovanje pod okriljem PGD Vrbljene-Strahomer. V vseh letih je naše kresovanje postalo tradicionalno, v zadnjih letih pa gasilci poskrbijo tudi za najmlajše, saj vsako leto pripravijo tudi nekaj za njih (napihljivi grad, ladjo …). Tako je bilo tudi letos. Že pred 19. uro je Prizorišče kresovanja bilo na hipodromu veliko družin in najmlajših, ki so komaj čakali, da se prižge kres, in seveda so ga dočakali. Pod velikim šotorom, ki ga 15 do 20 gasilcev postavi pred kresovanjem in nato tudi pospravi, so za lačne želodčke poskrbeli gasilci in pridno pekli čevapčiče, pomfrit in druge dobrote. Vsako leto za dobro vzdušje poskrbi tudi ansambel. Letos je bil to Ansambel Pogum, lansko leto pa domači ansambel Prebrisani muzikanti. V prejšnjih letih se je zvrstilo kar nekaj ansamblov (Ansambel Odmev, Ansambel Toneta Rusa, Podkrimski falotje, Ansambel Roka Žlindre, Mladi Dolenjci, Okrogli muzikantje, skupina Calypso, Ansambel Ponos …). Ko najmlajši odidejo na zasluženi počitek, jih nadomestijo malo starejši, ki po navadi ostanejo vse do zgodnjih jutranjih ur. Obiskovalcev je vsako leto več, saj je to prva veselica v tekočem letu. Vsa pohvala gre vsem prizadevnim gasilcem in gasilkam, ki si vzamejo čas in poskrbijo, da prireditev poteka nemoteno, da ni nihče ne lačen ne žejen. Za pripravo take prireditve je potrebno veliko število pridnih rok in veliko dobre volje. Dokler nam tega ne bo manjkalo, se bomo še videvali na tradicionalnem kresovanju 30. aprila na Hipodromu Vrbljene. Darja Modic, PGD Vrbljene-Strahomer Prvomajska konjeniška povorka Č lani Konjerejskega društva Krim so tudi letos na 1. maja organizirali konjeniško povorko. Na hipodromu Vrbljene se je zbralo lepo število konjenikov, članov KD Krim in lepo število okrašenih kočij. Povorka je krenila proti Tomišlju, Brestu, Mateni, Iški Loki, Igu, Stajam, Kotu, Iški vasi in nato v bazo na hipodrom Vrbljene. Seveda se po naporni ježi prileže počitek in prvomajski članski piknik, na katerem ni manjkalo konstruktivnih debat o prihajajočih dogodkih, v ospredju pa je bila seveda organizacija tradicionalne konjeniške prireditve v mesecu juliju. Ob poti so prvomajsko povorko navdušeno pozdravili občani Občine Ig. Milan Knez Milan Knez in Jure Župec Povorka na poti Mostiščar 04 | Maj 2023 13  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Čebelarji in sadjarji se pripravljajo Č ebelarsko društvo Ig že več let organizira prikaz spomladanske rezi sadnega drevja. To srečanje oz. pogovor poveže čebelarje, sadjarje in priložnostne obiskovalce ter jim prinese sproščeno poučno popoldne. Vsako leto smo ugotavljali, da je bil prikaz koristen, naslednje leto pa se je naše znanje nekam potuhnilo in smo se prikaza udeležili z navdušenjem, da smo osvežili znanje in ga v naslednjih dneh uporabili na lastnem vrtu. Letošnja pomlad je prihajala počasi, to pa nam je omogočilo organizacijo nekoliko poznejšega termina prikaza rezi sadnega drevja. Zbrali smo se ob koncu marca, naš prijazni gostitelj pa je bil Jože Piškur z Dobravice. Vrt je bil dober poligon različnega sadnega drevja in grmovnic. Zanimanje za tovrstno znanje obstaja, žal pa nam poznavanje okolja in potrebnih opravil počasi polzi iz rok. Tu je s svojim znanjem in izkušnjami priskočil na pomoč Roman Mavec, ižanski čebelar in vodja poskusnega čebelnjaka na Brdu pri Lukovici. Ob prikazu osnovnih rezi sadnega drevja je odgovarjal na številna vprašanja udeležencev. Odprtje meja in prost pretok sadik se kaže tudi v sadjarstvu. Poleg klasike – jablane, hruške, slive, češnje, maline in ribeza – je beseda nanesla tudi na aktinidijo (kivi), goji jago- Prikaz obrezovanja sadnega drevja de in druge novonaseljenke. Z marsikaterim pojasnilom nam je Roman sadjarsko prevetril glavo, veter pa je poskrbel tudi za druge dele telesa. To pa nas ni oviralo. Po debelih dveh urah smo končali uradni del in se na kratko zadržali tudi v neformalnem pogovoru. Hvaležni smo tako gostitelju Jožetu Piškurju kot tudi glavnemu izvajalcu Romanu Mavcu. Oba sta – ne po naključju – ižanska čebelarja. Tako predstavitev rezi sadnega drevja moramo naslednje leto ponoviti. In česa smo se naučili? Kot pravi rek človek obrača, Bog obrne, to velja tudi v sadjarstvu. Človek si lahko zamisli rast in razvoj drevesa, to pa se razvija po svojih zakonitosti, večkrat mimo naših pričako- Člani GMD Ig pri stojnici vanj in predvidevanj. Vseeno je pomembno poznati vsaj osnovne zakonitosti rasti (in reza) sadnega drevja, saj nam to lahko prinese veselje, zadovoljstvo in tudi dober pridelek. In ker narava ni statična, moramo tudi mi nenehno dopolnjevati svoje znanje. Z leti pridejo tudi opravila, ki jih je vse težje opraviti. V tem primeru se ne splača tvegati preveč in je smiselno opravilo prepustiti mlajšim ali pa ga preprosto izpustiti. Bolje je drevo gledati, kakršno je, na domačem vrtu kot pa v bolnici razmišljati, zakaj se je veja zlomila ali lestev izmaknila. Vsekakor pa imamo preko sadjarstva neposredni stik z naravo, lahko se sprostimo, jo opazujemo in občudujemo. Če vas je to nagovorilo, lah- Rok Janez Šteblaj, predsednik ČD Ig GMD Ig na Tržnici Ig V soboto, 22. aprila, je Gobarsko mikološko društvo Ig sodelovalo na odprtju Tržnice Ig. Predstavili smo nekaj lesnih gob in zdravilno gobo bezgavo uhljevko. Obiskovalcem smo namesto gob za pokušnjo ponudili čemažev namaz, otroci pa 14 Mostiščar 04 | Maj 2023 ko v naslednjih mesecih še pozorneje opazujete cvetenje ob obisku pridnih opraševalk čebel, rast in razvoj sadnega drevja ter razmišljate, ali se boste za naslednje leto odločili za carjeviča, sibirske borovnice ali češnjo hrustavko. Mi pa bomo uredili potrebno, da se boste naslednjo pomlad lahko udeležili novega prikaza rezi sadnega drevja. so dobili piškote gobice. Celoten dan, obsijan s soncem, je minil v prijetnem vzdušju. Marjeta Rotar, GMD Ig  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Potepanje upokojencev po Vojvodini D ruštvo upokojencev Ig je organiziralo tridnevni izlet po Vojvodini. Vojvodina je avtonomna pokrajina Srbije, ki obsega četrtino njenega ozemlja, v njej pa živijo prebivalci številnih narodnosti. Glavno mesto Novi Sad je drugo največje mesto v Srbiji s približno 230.000 prebivalci. Je pretežno ravninska pokrajina z nekaj osamelci, ki niso višji od naše Šmarne gore. Sekajo jo tri velike plovne reke, Donava, Sava in Tisa, sestavljajo pa tri pokrajine, Banat, Bačka in Srem. Na pot smo krenili 4. 4. 2023 ob 0.15 izpred Gasilskega doma na Igu, vrnili pa smo se 6. 4. 2023 ob polnoči. Prevozili smo več kot 1.500 km, dvakrat prespali v hotelu in si ogledali znamenitosti večjih mest v Vojvodini. Potovali smo skozi Hrvaško, mimo Zagreba ter skozi Slavonijo do Srema. Med potjo so bili seveda postanki, da smo se lahko malo pretegnili in podprli. Že po prihodu v Vojvodino se je začelo slabo vreme, in ko smo se vzpenjali na Iriški venac, da bi si ogledali telekomunikacijski in razgledni stolp ter spomenik, tja zaradi snega na cesti nismo prispeli. Vreme nam ni bilo naklonjeno, saj je snežilo, bilo je megleno in precej hladno. Večina nas je na srečo doma gledala vremensko napoved za to območje in vzela topla oblačila. Na tej osamljeni planini sredi panonske ravnice, visoki 450 m, prevladujejo gozdovi, v katerih se skriva številčna divjad. Veliko je tudi vinogradov in vikendov, prava posebnost pa so številni samostani, katerih nastanki segajo v srednji vek. Tokrat smo si ogledali pravoslavni ženski samostan Manastir Grgeteg, precej velik z lepimi poslikavami in vitraži. Nato smo pot nadaljevali in po polurni vožnji prispeli v Novi Sad. Tu smo si z lokalno vodnico Bivša Titova vila ob Palićkem jezeru ogledali strogi center, sinagogo, Srbsko narodno gledališče, Trg Svobode z mestno hišo, spomenik Svetozara Miletića, Vladičanski dvor in Donavski park. Žal si zaradi močnega sneženja in košave nismo ogledali Petrovaradinske trdnjave, zgrajene okrog l. 1700 na pobočju Fruške gore, ki je bila namenjena obrambi Habsburškega imperija pred Turki. To je bila ena izmed ključnih točk obrambe na južni meji Avstro-Ogrske in Otomanskega cesarstva. Danes je turistično zanimiv objekt, saj je ob lepem vremenu z njega lep razgled po vojvodinski ravnici. Seveda smo imeli tudi nekaj prostega časa za okrepčilo. Pot smo nadaljevali do bližnjih Sremskih Karlovcev, kjer smo se vsi premraženi in mokri namestili v hotel, se osvežili in pričakali večerjo. Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili na sever Vojvodine do Subotice, ki nas je presenetila s secesijsko podobo. Tudi vreme nam je bilo bolj naklonjeno, zato smo si z lokalno vodnico bolj podrobno ogledali mesto. Tako smo videli zeleno fontano, impozantno mestno hišo, mestni muzej, baročno cerkev sv. Tereze, pravoslavno cerkev iz začetka 17. stoletja ter narodno gledališče, zgrajeno leta 1854, pred katerim stoji spomenik kralja Petra I. Karađorđevića. Tu je še znamenita Rajhlova palača in impozantna sinagoga, ki naj bi bila ena izmed največjih v Evropi. Zaradi velikosti se v njej bolj malo izvaja bogoslužje, zato pa je bolj namenjena posvetnim dejavnostim, predvsem izvajanju koncertov, saj ima odlično akustiko. Tudi tu smo imeli nekaj prostega časa za individualne oglede. Potem smo se odpeljali do bližnje ergele Kelebija, to je posestvo s konjušnico, veliko 24 hektarov. Predstavili so nam vzrejo konj, saj imajo 45 lipicancev. Na ogled so bili tudi hlevi s konji ter bogata zbirka vozov in kočij, s katerimi izvajajo tudi priložnostne vožnje. Na lepo urejenem posestvu je tudi velik prireditveni prostor, kjer so nam postregli z bogatim domačim kosilom in pijačo. Po obilnem kosilu smo se odpeljali še do Palićkega jezera, ki je postalo priljubljeno letovišče že v 19. stoletju. Veliko je pribl. 4 km2, globoko do 3,5 metra in naj bi bilo ostanek velikega Panonskega morja. Danes se napaja predvsem s padavinskimi vodami. Njegov simbol je nedvomno vodni stolp in promenada. Tu so številne prečudovite vile, nekatere med njimi je načel zob časa, lastniki pa nimajo denarja za vzdrževanje in obnovo. Tu so velike površine z možnostjo Izletniki pred spomenikom v Subotici sprehodov, rekreacije in športa. Po prostem času za sprehod smo se odpravili v hotel na večerjo ob domači glasbi. Tretji dan po zajtrku slovo od Sremskih Karlovcev in vožnja do Somborja. To je izredno zeleno mesto na zahodu Vojvodine. Središče je trg Svetega Trojstva kjer stoji mestna hiša, palača Grašalkovič, v bližini pa stojita tako katoliška cerkev sv. Trojice kot tudi pravoslavna cerkev sv. Georgija, staro gledališče in Mestni muzej. Tudi tu smo imeli lokalno vodnico, ki nam je pokazala glavne značilnosti mesta in njegove zgodovine. V prostem času smo si ogledali lokalno tržnico in tudi marsikaj nakupili. Po končanem ogledu smo se zapeljali do bližnjega salaša, kjer so nam postregli s tipičnim bačkim kosilom ob romski glasbi. Vzdušje je bilo enkratno, a kmalu smo se morali odpraviti proti domu. Poslovili smo se od Vojvodine in se preko Donave zapeljali na hrvaško Baranjo, nato pa po avtocesti mimo Slavonskega broda in Zagreba v Slovenijo. Na Ig smo prispeli v poznih nočnih urah. Potepanje je organizirala naša Marija Župec, izvedla ga je agencija Fortuna, vodnik Branko pa je med potjo opisoval znamenitosti in zgodovino krajev, skozi katere smo se vozili. Tako smo izvedeli in videli veliko zanimivosti in znamenitosti. Potepanje je ves čas spremljalo odlično vzdušje. Hvala vsem za izvedbo potepanja in prijetno družbo, predvsem pa za disciplino in točnost. Člani društva upokojencev bomo še potovali, jeseni se bomo podali v Prekmurje. Upokojenci, včlanite se v društvo in se nam pridružite ter sodelujte pri vseh aktivnostih, ki jih organiziramo in izvajamo. Dušan Petrič, DU Ig Mostiščar 04 | Maj 2023 15  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Komedija Gospa poslančeva 30 LET 1. aprila 2023 je odrasla gledališka skupina Pod odrom Društva Fran Govekar Ig premierno uprizorila komedijo Toneta Partljiča Gospa poslančeva v režiji Alenke Jeraj. Za sceno in kostume je poskrbela Anita Indihar Dimic. T o je bila prva društvena premierna uprizoritev igre v novi, za gledališče primerni kulturni dvorani na Igu. V trenutni zasedbi srečamo kar veliko novih igralskih imen: Nežka Grmek, Sebastian Svete, Zoran Kvržič, Klemen Golob, Ema Semolič in Natalia Godunova. Glavno vlogo, Živo Piškur – gospo poslančevo, igra Božena Števančec, ki ima že veliko izkušenj, saj je igrala v več predstavah v zadnjem desetletju (Jeklene magnolije, Poročil se bom s svojo ženo, Štajerc v Ljubljani, Dohodnina). Tudi v tej vlogi je odlična, ne glede na to, da je njen značaj drugačen. Je prijazna in priljubljena učiteljica, ki se je tokrat na odru spremenila v častihlepno in hudobno žensko, ki je za položaj pripravljena narediti karkoli, tudi naročiti umor. Andrej Piškur, njen mož, je Franci Donko Mravlje, ki ga večina pozna po vlogi Ostrorogega jelena v predstavi Koliščarji z Velikega jezera. Franci je kot politik in nekaj časa tudi poslanec popolno nasprotje svoje žene. Je umirjen, in ko ni izvoljen, to dejstvo sprejme, saj politika in poslansko mesto nista vse. Odloči se, da bo saniral podjetje Šivmašine in ljudje ga bodo spoštovali. Vlogo Irence, njune hčere, igra jo Nežka Grmek. Nežka ima veliko izkušenj, saj je bila dolga leta članica Lutkovne in Mladinske gledališke skupine. V vlogi najstniške hčerke je prepričljiva in prepiri z mamo delujejo zelo naravno. Vloga ji je res pisana na kožo. Piškur starejši, Andrejev oče, je Anton Dvoršek. Tudi Anton ali Zvone, kot mu pravijo v skupini, ima za sabo več odličnih vlog, v katerih je blestel. Učinkovito se poistoveti z vlogo in lik naredi unikaten. Janko, psihiater gospe poslančeve, je Sebastian Svete, ki je na odru prvič, a je odličen v vlogi nekoliko zmedenega in nerodnega psihiatra. Rok, Irenin fant in ministrov sin, je Jan Salobir Štembal, ki je že igral v mladinskih predstavah. Je tipičen predstavnik današnjih najstnikov. Bolničarja igra Zoran Kvržič, ki je igral manjšo vlogo v predstavi Mož najblažjega srca. Velike težave mu povzroča Piškur starejši, ki večkrat pobegne iz doma za ostarele, kjer mora zanj skrbeti. Na koncu je že skoraj član družine. Mafijec Goran Pavlić je Jan Simič, ki je že odigral nekaj vlog, a ta je zagotovo najprimernejša zanj. Res deluje nekoliko mafijsko in prav Gospa poslančeva Živa z možem Andrejem 16 Mostiščar 04 | Maj 2023 Alenka Gortan Igralska zasedba Alenka Jeraj lahko si zamislimo, da bi bil sposoben naročeni umor tudi izvršiti. Seveda samo na odru. Milan Slivar, minister, je Klemen Golob, ki je prav tako že igral v predstavi Mož najblažjega srca. Vživel se je v vlogo ministra in se zaveda, da je na pomembnem položaju, do trenutka, ko mu očitajo zlorabo položaja in korupcijo. Takrat se zlomi in skrušen prizna, da ni imel nič pri odtekanju denarja za avtoceste v zasebne žepe. Njegovo ženo, Slivarjevo, je odlično odigrala Ema Semolič, ki je nova članica gledališke skupine. Kljub nekoliko manjši vlogi je imela kar težko delo, ki ga je odlično opravila. V vlogi poštarice se je prvič predstavila Natalia Godunova, ki prihaja iz Rusije in že nekaj let živi v naši občini. Skozi igro se uči jezika in se je z veseljem pridružila skupini. Živa Breskvar Piškur živi v hiši z Irenco, hčerko iz prvega zakona, in z drugim možem Andrejem, ki mu je na pravkar končanih volitvah zmanjkalo le tristo glasov, da bi postal poslanec. Poslanec je tako postal njegov strankarski kolega Slivar. Vendar Živa poraza ne sprejme, raje skuje pretkan in nevaren načrt, kako bi kljub temu postala gospa poslančeva. Najame 'južnjaka', da bi zanjo opravil umazano delo. Možu in hčerki o tem ne pove nič, a oba opazita, da se z njo dogaja nekaj čudnega. In kaj se zgodi? Postane Živa gospa poslančeva ali ne? Za kratek čas ji uspe. Do uspeha pride po naravni poti, ko poslanec Slivar postane minister in ga nasledi Andrej Piškur, Živa pa je medtem že naročila umor poslanca Slivarja. Zdaj mora vse skupaj odpovedati, da sin Rok, fant njene hčere, ne bo sirota brez očeta. Vendar se tudi tu, v komediji, zgodi tako kot v resničnem življenju. Človek preobrača, tehta, načrtuje, Bog obrne. Kako igralcem v resnici uspeva izraziti svoje like, vas nasmejati in razvedriti, morate doživeti sami. Vabljeni k ogledu komedije jeseni, ko bodo s predstavo gostovali po Sloveniji, zagotovo pa jo bodo odigrali tudi na domačem odru. Iskrene čestitke režiserki ter igralkam in igralcem ter še veliko odličnih predstav! Društvo Fran Govekar Ig  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Govekarjev večer s Sledovi vrtnic G ostja Govekarjevega večera v ponedeljek, 17. aprila, je bila Milena Stare iz Dragočajne pri Smledniku, ki je predstavila svojo knjigo Sledovi vrtnic, drobci iz mojega življenja. S pisateljico se je pogovarjala urednica in založnica knjige Marjeta Žebovec. Seveda sta prebrali nekaj odlomkov iz knjige, za popestritev pa je Gregor Podržaj na kitaro zaigral nekaj skladbic. V knjigi je objavljenih več kratkih pripovedi iz njenega življenja, dotaknile pa so se je tudi zgodbe drugih ljudi, zlasti prijateljev. V začetnih pripovedih spoznamo njeno otroštvo in mladost, močna je zlasti pripoved o tem, kako je srečala svojega očeta. Milena je bila nezakonski otrok, vse življenje pa si je želela spoznati svojega pravega očeta. Med zgodbami njenih prijateljev je nekaj takih, da privabijo solze v oči, ker pa ima tudi smisel za hu- Milena Stare in Marjeta Žebovec mor, je opisala še to, kaj se ji je zgodilo na bencinski črpalki. Poleg pripovedi piše tudi pesmi. Tako kot vsi pesniki pravi, da jih začuti in jih mora takoj zapisati, ker sicer izginejo. Ker pa je zelo družabna, pozna veliko ljudi in ve marsi- kaj, je napisala tudi nekaj enodejank, po domače skečev, ki so bili že uprizorjeni na domačem odru v Smledniku in lepo sprejeti. Največja odlika avtorice je, da v sebi in drugih prepozna čustva in občutja ter jih zna izraziti: od veselja, navdušenja do žalosti, jeze, potrtosti. Verjamem, da se bo vsakdo, ki bo knjigo bral, lahko našel vsaj v kakšni zgodbi, po drugi strani pa bo lahko marsikaj dojel. Precej ljudi je knjigo že prebralo in so jo pohvalili – ravno to, da zna izraziti čustva in občutja, navajajo kot avtoričino najpomembnejšo odliko. Poleg tega so ta večer odprli tudi razstavo članov likovne skupine društva z naslovom Spomladansko cvetje in Kras. Njihove slike so kot običajno razstavljene v knjižnici in na stopnišču Centra Ig. Marjeta Žebovec Alenka Jeraj Vabljeni k naročilu 30 LET Vabimo vas na Govekarjev večer v ponedeljek, 22. maja 2023, ob 19.30 v dvorano Centra Ig. Ob 19.30 si bomo v Knjižnici in na stopnišču ogledali razstavo slik slikark Zdenke Vinšek in Lare Peršič. Obe sta članic Likovne skupine DFG. Ob 19.45 bo v dvorani Centra Ig Alenka Jeraj predstavila romanje po Sveti deželi. Program bodo z glasbo popestrili Martinovi animatorji in bend Pol plašča. Vabljeni! Fran Govekar 30 LET romana Frana Govekarja Padar Žajbelj Kronika vasi na Ižanskem Cena: EUR 28 in nove knjige Pripovedke izpod Krima in Mokrca, Kronika vasi na Ižanske m Padar Žajbelj od Pripovedke izp okrca Krima inFranM Govekar Ivo Trošt, v kateri objavljamo tekste Frana Govekarja in Cena: Iva Trošta UR 20 E info@dfg.si ali pokličite na GSM: 051/374-475 Mostiščar 04 | Maj 2023 17  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Častitljiv jubilej dveh pevcev DU Ig P evca Mešanega pevskega zbora DU Ig sta letos januarja dopolnila 91 let. Ta častitljiv jubilej prinaša tudi nekatere fizične ovire, kljub želji po petju in druženju je sodelovanje zanju postalo težavno, zato sta se odločila, da petja v zboru ne bosta nadaljevala. Mirko Čampa Mirko Čampa je rojen na Gornjem Igu. Tam z ženo in sinovo družino živi še danes. Ima tudi vnuke in pravnuke. Do upokojitve je delal kot varnostnik v Narodni banki Slovenije. Je zanimiv pričevalec minulih časov. Zelo doživeto pripoveduje o vojnem in povojnem času, ki tudi njihovi družini ni prizanesel. Kljub častitljivi starosti ohranja vitalnost in vedrino. Vinko Keršmanc je rojen na Igu. Dom in družino si je ustvaril v bližnji Iški vasi. Upokojitev je dočakal v tovarni KIG na Igu. Z ženo Mari, ki je tudi pevka v našem zboru, imata sina in hčerko, vnuke in pravnuke. Zadnje čase mu zdravje ne služi najbolje. Kljub temu se nam rad pridruži na prireditvah in prijazno poklepeta z nami. Oba pevca sta prejemnika Častne Gallusove značke za 30 let pevskega udejstvovanja. Želimo jima še vrsto zdravih in zadovoljnih let. Vinko Keršmanc Darinka Mazi Batagelj, DU Ig Vinko Strle Prebrisan večer Prebrisani muzikanti V četrtek, 13., in petek, 14. aprila, sta se v Domu kulture Ig zvrstila dva Prebrisana večera. Tako smo se Prebrisani muzikanti prvič konkretno predstavili domači ižanski publiki, številni obiskovalci pa so bili tudi od drugod. Na koncertu so bile predstavljene vse lastne in tudi nekatere avtorske skladbe ansambla ter številne viže iz slovenske narodno-zabavne zakladnice. Na odru so se nam pridružili tudi glasbeni gostje Šmarnogorski kvintet in Klateži, prvič pa je bilo mogoče slišati Prebrisane v kvintet zasedbi z bratoma Čepon. Oba večera je povezoval Nejc Drobnič. Vsi člani ansambla se iskreno zahvaljujemo vsem obiskovalcem za obisk, podporo Vsi nastopajoči in lepe besede ter vsem glasbenim gostom za popestritev koncerta. Z veseljem gledamo v prihodnost ter se veselimo pri- hodnjih projektov in koncertov. Prebrisani muzikanti Nastop Kluba harmonikarjev Kumše V soboto, 1. aprila 2023, smo se člani društva Klub harmonikarjev Kumše odzvali povabilu in nastopili na centralnem odru Kmetijsko obrtnega sejma v Komendi. Z nekaj povezovalnimi besedami voditelja Francija Peternela je nastop trajal eno uro, zato smo se morali nanj dobro pripraviti. Sejem je bil dobro obiskan, 18 Mostiščar 04 | Maj 2023 zato smo veseli, da smo se lahko predstavili širšemu krogu obiskovalcev. Roman Kumše, predsednik društva Klub harmonikarjev Kumše Irena Kumše Nastop Kluba harmonikarjev Kumše na sejmu v Komendi  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pomlad in glasba z roko v roki Vabimo vas na vpis v Glasbeno šolo Emil Adamič GLASBENA ŠOLA Emil Adamič PIHALA TOLKALA TROBILA GODALA BRENKALA GLASBILA S TIPKAMI PETJE Nastop na Igu P o času krajših dnevov in mrzlih noči vsako leto z marcem pride tudi enakonočje ter kmalu za tem še najlepši praznik naših mater, mamic, babic … Okoli praznika Marijinega oznanjenja ali materinskega dneva se tako še posebej spominjamo svoje mame. Nekateri jih razveselijo z drobnim darilom ali rožicami, mladi glasbeniki Glasbene šole Emil Adamič pa kar z lepimi skladbami. V Enotah Ig in Šmarje-Sap sta spomladanska javna nastopa ob omenjenem prazniku postregla s pisanim naborom lepih, prepostih skladb, ki so jih zaigrali učenci, ki so igranje na instrumentu šele dobro začeli, kakor tudi zahtevnejših večminutnih skladb izpod rok in ust učencev višjih razredov. Nekateri so nastop vzeli kot odlično pripravo na prihajajoča tekmovanja, spet drugi za vmesno postajo do zaključnega nastopa v šolskem letu, ki se nezadržno bliža. Predstavili sta se nam še dve novi komorni skupini. Kvartet klarinetov je v osveženi postavi zaigral prav posebno priredbo pesmi Ne prižigaj luči, še bolj pa je navdušil duet alt saksofonistk, ki sta z mladostno energijo dokazali, da ne glede na leta nikoli ni prepozno za prve korake v glasbi. Vrata šole se bodo za čas počitnic kaj kmalu zaprla, a še prej bodo na široko odpr- Sprejemni preizkus za vpis za šolsko leto 2023/2024 Šmarje�Sap: ponedeljek, 22. maj ob 18. uri Ig: četrtek, 25. maj ob 17. uri Sprejemni preizkusi bodo potekali v prostorih Osnovne šole Šmarje�Sap in Osnovne šole Ig. Janez Dolinar 040 500 873 janez@gs-emiladamic.si www.gs-emiladamic.si/vpis Glasbena šola Emil Adamič, Gabrje 50, 1356 Dobrova ta vrata tudi novim učencem in učenkam, ki se bodo začeli učiti v Glasbeni šoli Emil Adamič v septembru. Vpis bo potekal 22. maja ob 18h na OŠ Šmarje-Sap in 25. maja ob 17h na OŠ Ig. Vabljeni vsi osnovnošolci, srednješolci in tudi odrasli, željni igranja in novega glasbenega znanja. TEDNI LJUBITELJSKE KULTURE 19. 5. - 18. 6. 2023 Tedni ljubiteljske kulture T udi letos se Slovenija pridružuje evropskim državam, ki obeležujejo po novem kar Tedne ljubiteljske kulture, in sicer od 19. maja do 15. junija 2023. S Tedni ljubiteljske kulture ozaveščamo in predstavljamo vse, ki svoj talent, energijo in prosti čas namenjamo ljubiteljski kulturi ter tako bogatimo družbo in sebe. Več kot 100.000 nas je! V Društvu Fran Govekar Ig smo v sodelovanju z OŠ Ig in drugimi gosti pripravili več dogodkov: • Ponedeljek, 22. maj, ob 19.30, dvorana Center Ig – Govekarjev večer – predstavitev romanja po Sveti deželi (sodeluje bend Pol plašča). • Torek, 23. maj, – pred muzejem – Predstavitev OŠ Ig (gledališka predstava in nastop pevskega zbora) • sreda, 24. maj, od 17.00 do 19.30, pred muzejem – Atelje na prostem, Likovna skupina Društva Fran Govekar in Likovna skupina OŠ Ig • petek, 26. maj, ob 19.00, pred muzejem – Petek za lutke in gledališče (predstava Medo in Eva, predstavitev knjige Pripovedke izpod Krima in Mokrca ter predstava Spim lahko tudi jutri) • sobota, 27. maj, ob 20.00, dvorana Center Ig – veseloigra @ZUPANOVAMICKA.BZG v izvedbi Gledališke sekcije Pr' Janez Dolinar, GŠEA Bzg, KUD JaReM (vstopnina: 8 eur) • sreda, 31. maj, ob 19.30, pred muzejem – Koncert Borovničk • petek, 2. junij, ob 19.30, cerkev sv. Martina – Letni koncert Ženski pevski zbor Perunike • petek, 9. junij, ob 19.30, pred muzejem – Vasovanje, Mladinski pevski zbor Ig TEDNI LJUBITELJSKE Predstave in koncerti so na ploščadi pred InterpretacijskimKULTURE centrom oz. muze19. 5. - 18. 6. 2023 jem na Igu. V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani Centra Ig (Banija 4). Vabljeni! Mostiščar 04 | Maj 2023 TEDNI LJUBITELJSKE 19  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Mladi igralci in lutkarji Gregor in Eva z mentorico Nežko S em Loti, članica društva Fran Govekar Ig, kjer se pod mentorstvom Alenke Jeraj ukvarjamo z dramskimi igrami. V letošnjem šolskem letu smo se naučili veliko dramskih iger, v katere smo vložili kar nekaj truda. Naša dramska skupina ima vaje vsako sredo. Za vsako igro potrebujemo približno dva meseca rednih vaj, da jo osvojimo. Naučili smo se igri Mulci proti doktorju Zlobi ter Spim lahko tudi jutri, zdaj pa še delamo in se učimo Vile, odlomke iz knjige Pripovedke izpod Krima in Mokrca. Danes vam bom opisala lutkovno igro Medo in Eva, ki jo igrata naša najmlajša člana Eva Čelan in Gregor Podržaj v okvi- ru Lutkovne skupine pod mentorstvom Nežke Grmek. Igra govori o medvedu, ki je zavohal med na drevesu in si ga želi dobiti. Zato pokliče Evo, in ta mu ponudi moder in zelen balon, da bi lahko prišel na drevo bliže medu. Medo se odloči za modrega ter reče Evi, naj vzame dežnik, da zamoti čebelo matico. Medo se nato še povalja v blatu, da bo videti kot črn oblak. Medo ima super idejo, dokler ne ugotovi, da je preveč stran od medu, zato reče Evi, naj prestreli balon z njeno puško. Eva na začetku zadene Meda, potem pa končno v balon. Meni se igra zdi zelo zabavna, saj Medo govori pesmice in na koncu zaplešeta na pesem Čebelice. Dramska igra Jana Pirnata Spim lahko tudi jutri je igra za mlajše in starejše otroke. Igrali smo jo že v novi dvorani na Igu, za ižanske otroke, v dvorani na festivalu Nagajivi oder na Brezovici, Najdihojca v Velikih Laščah, prav tako pa smo z igro nastopali še za več okoliških vrtcev in šol. Zgodba govori o dečku Brinu, ki se je odločil, da ne bo šel spat, zato se začne prepirati z mlajšo sestrico Sofijo. Sofija pravi, da bo Brin naslednje jutro zaspan. Pred spanjem ga obišče bolha, ki ga piči. Kljub želji, da Brin ne bi zaspal, vseeno zaspi. Zgodba se začne v njegovih sanjah. Obiščejo ga ovčke, otroci, kresnička, črna ovčka in stenske ure. Prve ga obiščejo ovčke, ki povejo rime na njihovo število od 1 do 5. Nato pridejo otroci, ki se hočejo igrati. Odločijo se, da se bodo igrali skrivalnice. Brin se dolgočasi, zato se odloči, da bo gledal zvezde, ampak namesto utrinka vidi kresničko. Brina zanima čas, saj je bil 30 LET Po predstavi Spim lahko tudi jutri v Muzeju VSO že dolgo pokonci. Pridejo ure in mu povedo, koliko je ura. Brin zasliši ropot, česar se ustraši, saj bi lahko bil Črni mož, a ugotovi, da je to črna ovčka, ki mu jo je kupil očka. Bele ovčke nočejo sprejeti Črne ovčke, zato je Brin ugasnil luč in ovčke so prišle. Brin ob ovčkah zaspi, dokler ga budilka ne začne prebujati. Na koncu pride Sofija in mu pove, da je v bistvu spal vso noč. Spim lahko tudi jutri je zelo zabavna in prijetna predstava. Loti Erjavec – Kuhar Alenka Jeraj Mulci proti doktorju Zlobi K ar precej težav je spremljalo izvedbo predstave Mulci proti doktorju Zlobi, saj smo z vajami začeli v času pred epidemijo koronavirusa. Vmes smo vaje zaradi znanih razmer in nepredvidene situacije prekinili in v končni različici se je zamenjalo tudi nekaj igralcev, a ekipa, ki je nastopila v petek, 27. januarja 2023, je odlično opravila svoje delo. Mulci v puberteti so prepričani, da starši proti njim izvajajo globalno zaroto. Glavna oseba je Erazem, ki ga je zaigral Tim Erjavec Kuhar. Ves čas se prepira s svojo sestro Zojo, ki jo igra Eva Brkovič, a v razkrinkanju staršev združita svoje moči. Mamo igra Zarja Uršič, ki si želi miru v hiši, ne pa nenehnih prepirov med najstnikom Erazmom in njegovim očetom, ki ga igra Aleks Sopko. Oče ne ve več, kako naj se pogovarja s sinom, in v 20 Mostiščar 04 | Maj 2023 razburjenju mu prepove vse, kar najstniki danes počnejo – igranje igric na računalniku, gledanje televizije, prepoved obiskov. Skratka vse, le sobo sme pospravljati, se učiti in delati domače naloge. Erazem je prepričan, da gre za svetovno zaroto, da se starši hranijo z njihovim trpljenjem in želijo svoje otroke uničiti oz. spraviti v norišnico. S prijateljem, izumiteljem Rudijem, ki ga igra Blaž Lipovšek, izumita časoplovom, s katerim se odpravijo v preteklost, da bi videli, kakšni so bili njihovi starši v njihovih letih in bi spremenili tok zgodovine. Pridružita se tudi Vilma (igra jo Špela Toni), ki je zaljubljena v Erazma, ter Žana, ki jo igra Loti Erjavec Kuhar, navdušena nad serijo Vinxsice, ki jo je zaradi potovanja v preteklost zamudila. A časoplov ji jo zagode in ne odpotujejo 30 let v preteklost, pač pa 3 milijone let v pre- Mlade igralke in igralci 30 LET  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// teklost. Tam srečajo neandertalca, ki se razburja nad obiskovalci iz 21. stoletja, ki smetijo po njegovih krajih. Neandertalec, ki ga igra Ambrož Podržaj, s fantoma poišče delujočo komponento za časoplov, da se vrnejo v prihodnost, potem ko postane jasno, da jim starši v resnici pripravljajo presenečenje za noč čarovnic in se niso zarotili proti njim. Selektorica na srečanju Otroških gledaliških skupin na Brezovici je v oceni zapisala: »Pokazali ste veliko mero samozavesti in določenih odrskih veščin, zato predstava dobro teče in je pritegnila mlade gledalce.« Tudi obiskovalci festivala Najdihojca so bili navdušeni nad predstavami naše skupine. Ponovno jih lahko vidite v Tednu ljubiteljske kulture v petek, 26. maja 2023, ob 19.30 pred muzejem Morostig. V Tednih ljubiteljske kulture vabi Gledališka sekcija PR BZG, KUD JaReM na ogled veseloigre @ZUPANOVAMICKA.BZG Alenka Jeraj Iskreno čestitam vsem mladim igralkam in igralcem: Evi Čelan, Gregorju, Timu, Loti, Sari, Ambrožu, Špeli, Zarji, Evi Brkovič in Aleksu za odlično delo v tej sezoni ter odlične predstave. Uspešno naprej! v soboto, 27. maja 2023, ob 20.00 v dvorani Centra Ig. Mladi so se lotili Županove Micke v sodobni preobleki. Igra je prestavljena v čas telefonov in pogovorov na daljavo. Poskrbeli so za dobro uro smeha in dobre volje. Vstopnina, s katero boste podprli delo mladih ustvarjalcev, je 8 eur. Režiserka Alenka Jeraj Vabljeni!  IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV ///////////////////////////////////////////////////////////////// Dogajanje v Škriljah Blagoslov velikonočnih jedi Vsako leto se vaščani lahko udeležimo blagoslova velikonočnih jedi kar v domači vasi pri kapelici na poti v Drago. Tudi letos je bilo tako, zbralo se nas je lepo število. Nova garaža za gasilsko vozilo Dela za novo gasilsko garažo potekajo ves mesec. Postala so kar družabni dogodek moškega dela vasi. Lepo je videti, ko se zbere toliko domačinov in sodeluje pri delu. Urejeno je odvodnjavanje okoli garaže, zgrajen je vodni bazen iz meteornih vod, novo stopnišče. Urejeno je grobo ni- Blagoslov velikonočnih jedi veliranje in še veliko drobnih stvari. Bravo, naši fantje! Nova garaža za gasilsko vozilo v Škriljah Prenova spletnih strani Prenova poteka, kmalu bo spletna stran www.skrilje.si dobila novo podobo. Gasilska veselica bo 17. junija 2023 Vljudno vabljeni, da se z nami poveselite na naši gasilski veselici in si tako ogledate novo gasilsko garažo. Zavrteli se bomo ob glasbi ansambla Naveza. Veseli bomo vašega obiska! Katja Gorjup, SVS Škrilje Mostiščar 04 | Maj 2023 21  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Obisk velikonočne razstave T ako kot vsako leto smo se tudi letos z otroki iz skupine Metulji iz enote Sonček v Tomišlju peš odpravili v Vrbljene na ogled velikonočne razstave TD Krim, kjer s svojimi izdelki sodeluje tudi naš vrtec Ig. Tudi tokrat so nas velikodušno sprejeli in pogostili. Ob našem obisku se je zbralo veliko babic, dedkov, tet, stricev in sosedov, ki so komaj čakali, da prinesemo nekaj otroškega vrveža ter da se za trenutek lahko podružimo in poklepetamo. Občudovali smo izdelke, ki so jih otroci izdelovali veliko časa, ter njihov trud in zagnanost, ki ju vsako leto vložijo v pripravo razstave. Za vse lepe besede, gostoljubnost in prijaznost se zahvaljujemo vsem v TD Krim ter se veselimo ponovnega sodelovanja in medgeneracijskega druženja tudi v prihodnjem letu. Nika Marn Lenarčič, vzgojiteljica enote Sonček, Vrtec Ig Otroci na razstavi Izlet v Piran V akvariju V sredo, 12. 4., smo se otroci in vzgojiteljice iz skupine Zajčki enote Studenček odpravili na celodnevni izlet v Piran. Pridružili so se nam tudi prijatelji iz skupine Ježki z Golega. Po zajtrku smo se odpravili na avtobusno postajo, se vkrcali Razgled na morje na avtobus in se odpeljali proti Piranu. Vožnja je bila dolga in nestrpno smo čakali, da prispemo ter začnemo raziskovati. Ob prihodu smo se razdelili v dve skupini in si ogledali akvarij. Videli smo vse od rib, morskih ježkov, konjičkov, me- duz, rakov, jegulj, školjk ter še in še. Najbolj pogumni so lahko nekatere živali tudi prijeli. Po kosilu je sledil ogled starega mestnega jedra in sprehod do bližnjega obzidja. Kot se na morju spodobi, smo se seveda posladkali tudi s sladoledom in vrgli nekaj kamenčkov v morje. Skupaj smo preživeli čudovit dan. oni vzeli vrtiljak, otroci so zanikali. Šel je naprej po sledeh. Vprašal je peka, ali je on vzel vrtiljak, in tudi on je zanikal. Šel je naprej in prišel k zidarju. Vprašal ga je, ali je on vzel vrtiljak. Tudi ta mu je odgovoril, da ga ni vzel. Skoraj je že obupal, ko se je ozrl okrog in se vprašal, zakaj je toliko po- drtih dreves. Prebral je novice in ugotovil, da je prejšnjo noč pihala burja. Šel je povedat lastniku lunaparka. Šli po vsem mestu in na koncu so ga našli v močvirju. Jolme je rekel: »No, pa imamo krivca! Krivec je bila burja.« Strokovne delavke Vrtca Ig Ukradeni vrtiljak N ekoč je živel detektiv po imenu Jolme. Bil je najboljši detektiv na svetu. Nekega dne ga je na ulici srečal lastnik lunaparka in za njim zaklical: »Doktor Jolme, počakaj!« Jolme se je ustavil. Lastnik lunaparka pa je nadaljeval: »V parku je izginil vrti- 22 Mostiščar 04 | Maj 2023 ljak!« Detektiv ga je vprašal, kdaj so ga nazadnje videli, in lastnik je odgovoril, da je prejšnji večer še bil, zdaj pa ga ni več. Jolme je sklenil, da ga bo poiskal. Najprej je šel pogledat v lunapark in ugotovil, da ga res ni bilo. Našel je sledi, te so vodile do otrok. Vprašal jih je, ali so Rok Krnc, 4. b  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Tehniški dan Potovanje v svet energije V četrtek, 30. 4. 2023, smo se zjutraj učenci 9. a in b zbrali pred šolo in se odpravili v Krško. V učnem središču GEN-i so nam predstavili način delovanja nuklearke in nas popeljali v svet eksperimentov s področja energije. Naš razred je najprej začel z eksperimenti. Ob eksperimentih smo spoznavali pomen energije in njene rabe v vsakdanjem življenju. Spoznavali smo tudi vlogo obnovljivih virov energije ter njene učin- Razumevanje tokokroga kovite rabe. Predstavili so nam poskus s kroglo s plazmo, kjer je zasvetila neonska luč, ko smo jo približali. Vodnik nam je razložil magnetno in električno valovanje, nato pa smo sami raziskovali naprej. Predstavili so nam Van de Graffov generator. To je naprava, s katero lahko ponazorimo zbiranje in prenos električnega naboja. Opazovali smo nastajanje strel. Še bolj pa je bilo zanimivo, ko sem se javila za prostovoljko, še preden sem sploh vedela, kaj naj bi počela. Ko sem držala kovinsko kroglo, iz katere so prej švigale strele, sem se naelektrila. Moji lasje so se postavili pokonci. S pomočjo sošolca, skozi katerega je električni naboj odtekel v zemljo, sem se razelektrila in moji lasje so se vrnili v prvotno stanje. V drugem delu dneva smo si ogledali načine pridobivanja elektrike in njihov vpliv na okolje. Najprej smo si ogledali film o delovanju jedrske elektrarne v Krškem, nato pa so nam njeno delovanje razložili tudi z maketo jedrske elektrarne. Predstavili so nam mehanizme, ki jih mora imeti elektrarna, da ni nevarna za okolico. Vodnik nam je zagotovil, da je Dotik Van de Graffovega generatorja za varno delovanje elektrarne zelo dobro poskrbljeno, saj nas je vse skrbelo, da bi lahko prišlo do nesreče, ki nam je najbolj poznana iz Černobila. Izvedela sem veliko novih stvari, ki jih sicer mogoče ne bi, najbolj pa sem uživala ob eksperimentih, saj si zdaj lažje predstavljam svet energije. Leja Gačnik, 9. a Martina Brence Bili smo na ekskurziji v Münchnu V petek, 31. 3. 2023, smo se v okviru obogatitvenega programa za nadarjene učence Osnovne šole Ig odpravili na ekskurzijo v München. Tam smo si najprej ogledali tehniški muzej, ki je največji muzej na svetu na področju znanosti in tehnologije. V njem je predstavljenih več kot 28.000 predmetov s 50 področij znanosti in tehnologije. Zbirka nudi navdih in predstavlja izjemno izkušnjo za vse navdušenke in navdu- šence za tehniko, tehnologijo in znanost. Čeprav smo za oglede in eksperimentiranje v muzeju porabili več ur, je ostalo še veliko neraziskanega. Učenci smo se kljub navdušenju učiteljic nad oddelkom za matematiko tega oddelka izogibali, a radovednost je bila vseeno prevelika, zato nas je pot zanesla tudi tja. Bili smo presenečeni, da je matematika lahko tudi zabavna. Po ogledu muzeja smo se odpravili v mestno jedro, kjer smo se najprej pošteno najed- li. Sledil je ogled mesta. Skozi Karlova vrata smo se podali v peš cono, mimo glavnih mestnih stavb. Videli smo nekaj zelo lepih cerkva. Najbolj se mi je vtisnila v spomin cerkev sv. Mihaela. Na mestnem trgu, imenovanem Marijin trg, pa smo si ogledali še mogočno mestno hišo. Zvečer smo se prijetno utrujeni, a še vedno precej razposajeni, razdelili po hotelskih sobah. V sobotnem jutru smo z veseljem prisedli k obilnemu hotelskemu zajtrku. Po zajtrku smo se z avtobusom najprej odpeljali do Olimpijskega parka, ki je bil zgrajen za olimpijske igre leta 1972. Danes je ta park namenjen različnim rekreacijam, velikim prireditvam in koncertom. V parku smo se povzpeli na Olimpijski stolp, kjer nas je pošteno prepihalo, a za lep razgled se je splačalo potrpeti. V neposredni bližini Olimpijskega parka je BMW Welt, prodajno-razstavni salon najnovejših modelov avtomobilov in motorjev. Ogled je bil res prava paša za oči. Marsikdo je že začel sanjariti o tem, kako bi bilo imeti kakšnega takega jeklenega konjička doma. Naša zadnja postojanka je bil živalski vrt Hellabrunn, kjer smo imeli veliko prostega časa za kosilo in ogled živali, ki jih naš živalski vrt v Ljubljani na žalost nima. Žal nam je malo ponagajal dež. Po dolgi poti nazaj in zanimivem šolskem izletu smo se vrnili domov pozno zvečer v soboto. Brina Sever, 8. d Martina Brence Mostiščar 04 | Maj 2023 23  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Šolski plesni festival Sodniška ekipa 11. 4. 2023 je na OŠ Ig potekal šolski plesni festival za vse učence, ki so se skozi leto pridno učili koreografije in porabljali energijo za to, kar jih res veseli. Organizatorka in učiteljica plesnega festivala Anita Šuc verjame v naše plesalce in prav ona je tista, ki je svoje plesno Med tekmovanjem znanje prenesla na mlajše. Poleg njih smo pomembno vlogo imeli tudi sodniki in računski vodje. Ker se sama že dalj časa ukvarjam s plesom, sem dobila to pomembno nalogo – biti sodnica na šolskem tekmovanju. Ko sem bila sama v vlogi tekmovalke, si nisem predstavljala, na kaj vse morajo biti sodniki pozorni. Naloga je bila težka, saj imajo globoko v sebi vsi tekmovalci potencial, a na koncu so zmagali le najboljši. Po končanem delu smo dobili naslednje rezultate. V prvi triadi je zmago dosegla Neža Ciber Kecelj, v drugi triadi Kaja Škulj, med najstarejšimi pa ima največji talent Sara Purkat. Zmagovalkam in vsem drugim, ki ste se uvrstili na nadaljnje tekmovanje, želim srečo na področnem tekmovanju. Sara Škulj, 9. a Petra Strelec  TURIZEM ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// V juniju dve veliki kolesarski prireditvi g bo junija gostil dve veliki kolesarski prireditvi, najprej Barjanko, slab teden pozneje pa bosta čez našo občino potekali dve etapi dirke Po Sloveniji. I navodila organizatorja, policije in redarjev na progi. Več podatkov in prijave na Barjanko na: http://franja.org/barjanka/. Barjanka – Hervis Dirka Po Sloveniji Barjanka je kolesarska prireditev v okviru Maratona Franja, namenjena amaterskim kolesarjem vseh starosti, ki skupaj odkrivajo znane in neznane (tudi makadamske) poti po Ljubljanskem barju. Letos bo 72 km dolga Barjanka – Hervis potekala v soboto, 10. junija. Na poti se skupina kolesarjev ustavi na treh mestih, nazadnje na Igu. Letos bo postojanka na Igu v neposredni bližini Tržnice Ig. Kolesarje pričakujemo malo po 11. uri dopoldne. Že zdaj vabimo domača društva k sodelovanju, da z njihovo pomočjo kolesarjem približamo naše kraje. Še to, v času Barjanke bo potekala mobilna cestna zapora, zato udeležence prosimo, da vozijo po desnem voznem pasu na asfaltiranih cestiščih ter upoštevajo 24 Mostiščar 04 | Maj 2023 Dirka Po Sloveniji (Tour of Slovenia) je edina večdnevna profesionalna kolesarska dirka pri nas. Letos bo potekala med 14. in 18. junijem – imela bo pet etap, kar dve bosta prečili tudi našo občino, zato ne zamudite ogleda najboljših kolesarjev na svetu v živo! Prva priložnost bo v petek, 16. junija (3. etapa Grosuplje–Postojna). Na Igu bo tudi leteči cilj, kjer najhitrejše kolesarje pričakujemo okrog 11. ure. Na Ig bodo prišli iz smeri Škofljice, pot pa nadaljevali proti Brestu in najprej proti Podpeči. Naslednja priložnost za spremljanje dirke bo v nedeljo, 18. 6., ko bo potekala zadnja etapa Vrhnika–Novo mesto. Kolesarji bodo takrat prišli iz smeri Podpeči mimo Bresta na Ig, pot pa nadaljevali po Ižanki proti Ljubljani. Na Igu jih pričaku- Lanskoletni postanek Barjanke na Igu jemo malo po 12.30. Vabljeni vsi občani, da v čim večjem številu pospremite najboljše kolesarje. Dirko bo prenašal tudi športni program Eurosport. Več podatkov in vse podrobnosti tras na: https://tourofslovenia.si/sl. Maja Zupančič, občinska uprava  DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Peto leto projekta PoLJUBA P eto leto projekta PoLJUBA je v znamenju nadaljevanja ukrepov za izboljšanje stanja mokrotnih travnikov in zadnje sezone gojenja barjanskega okarčka. V preteklem letu so bili v okviru projekta končani še zadnji postopki odkupov kmetijskih zemljišč, tokrat za obnovo travnikov s prevladujočo modro stožko ter travnikov za strašničinega mravljiščarja. Ustrezno upravljanje zemljišč je namreč nujen predpogoj za ustvarjanje pogojev za izboljšanje stanja najbolj ogroženih vrst ter njihovih habitatov. Največ aktivnosti je bilo namenjenih izboljšanju stanja mokrotnih travnikov na skupno 146 ha zemljišč, pri čemer so ukrepi obsegali predvsem prilagojeno košnjo in mulčenje travnikov ter odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin. Na travnikih, kjer živi barjanski okarček, je večkrat letno potekalo ročno odstranjevanje krhlike in zlate rozge Barjanski okarček ter urejanje mejic. Prav tako so bili travniki na območju ponovne naselitve barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost mozaično pokošeni. Z mozaično košnjo se namreč prepreči zaraščanje površin z lesno vegetacijo, hkrati pa se na nepokošenem delu travnika vsako leto ohrani del habitata za nadaljnji razvoj metuljev. Zelo uspešna zadnja sezona doselitve barjanskega okarčka Modra stožka Mozaična košnja Janez Šemrov Branko Vreš V letu 2022 je bila v okviru projekta končana še zadnja, tretja sezona gojenja in doselitve barjanskega okarčka, ki se je izkazala za zelo uspešno, saj je bilo število prenesenih osebkov v naravo za 34 višje od zastavljenega cilja. V Naravni rezervat Iški morost je bilo prenesenih 132 osebkov, v izvorno populacijo na lokaciji Mostišče pa 22. V letu 2022 je bila stopnja uspešnosti izleganja metuljev 85-odstotna in je bila višja kot v prvi in drugi Ana Tratnik sezoni gojenja osebkov. V letu 2022 je bila izdelana ocena velikosti izvorne in novo osnovane populacije. Na podlagi rezultatov terenskih popisov je bila populacija na Mostišču ocenjena na 311 samcev in 201 samic barjanskega okarčka. Spodbudni so tudi rezultati popisa velikosti novo osnovane populacija v Naravnem rezervatu Iški morost, ki je bila ocenjena na 133 osebkov. Na Ljubljanskem barju našli puščavnika Raziskovalci z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo so v lanskem letu potrdili tudi uspešnost ponovne naselitve vrste na Ljubljanskem barju. Puščavnik je največja evropska vr- sta minice in največji hrošč, ki živi v lesnem mulju dupel pri nas. Zaradi pomanjkanja starih dreves na Ljubljanskem barju so bili na območju Mestnega loga in Gmajnic v pomoč nameščeni posebni zaboji (gojilnice) iz hrastovega lesa, kamor je bilo v letih 2019 in 2020 v okviru projekta PoLJUBA naseljenih skupno 225 ličink, ki so izvirale iz bližnjih še ohranjenih populacij. Ena takih živi v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Lani so se v nastavljene prestrezne pasti ujeli trije odrasli osebki, s čimer so potrdili uspešnost doselitve. Pot med jelšami odpira svoja vrata letos poleti Pripravljeno pa je tudi vse za pričetek del za vzpostavitev trikilometrske tematske poti na Rakovi jelši, v okviru katere bo postavljenih 8 interpretacijskih postaj, ki bodo ozaveščale o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nova Pot med jelšami, ki bi sicer morala svoje prve obiskovalce sprejeti konec leta 2021, bo zaradi izrednih razmer v času pandemija covid 19 ter posledične rasti cen surovin v svoji končni podobi zaživela predvidoma to poletje. JZ Krajinski park Ljubljansko barje O projektu PoLJUBA: Osrednji cilj projekta PoLJUBA je obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja – travnikov s prevladujočo stožko, nižinskih ekstenzivnih gojenih travnikov in bazičnih nizkih barij. Projektne aktivnosti so usmerjene tudi k varstvu ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate: orhideje Loeselove grezovke, metuljev strašničinega mravljiščarja in barjanskega okarčka, hrošča puščavnika, kačjega pastirja koščičnega škratca, dvoživke hribskega urha, edine slovenske avtohtone sladkovodne želve močvirske sklednice in kosca, travniške ptice selivke, za katero je Ljubljansko barje še do nedavnega predstavljalo najpomembnejše območje gnezdenja v vsej državi. Partnerji projekta so Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB), Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Štiriletni projekt v skupni vrednosti 4,12 milijona evrov je v 80 odstotkih sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija. Mostiščar 04 | Maj 2023 25  DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Nekaj nasvetov za varno preživljanje aktivnega prostega časa V eč kot očitno je v naše kraje že zakorakala pomlad in z njo aktivnosti, ki se jih vsi še kako veselimo – kolesarjenje, vožnja z motorjem in mopedi, skiroji in rolerji. Veselje je pogledati vse, ki si tako ali drugače zapolnijo prosti čas, vendar pa se moramo zavedati, da smo vsi udeleženci v prometu, zato se moramo držati določenih pravil, načel in zakonskih omejitev. S tem zaščitimo sebe in tudi vse druge udele- žence v prometu. Vsa ta prometna sredstva od nas zahtevajo, da smo previdni in da uporabljamo zaščitna sredstva, ki so nam na voljo, saj le s tem lahko zaščitimo svoje življenje. V prometu se moramo obnašati odgovorno, strpno in trenutnim razmeram primerno. Naj opozorimo, da je na motorju in mopedu čelada obvezna, prav tako znanje prometnih predpisov, in da je na kolesu, skiroju in rolerjih pri mlajših od 18 let prav tako obvezna čelada, medtem ko je pri starejših priporočljiva, saj je naša glava center delovanja celega telesa. Nujno je treba opozoriti, da rolerji niso prometno sredstvo in da sodijo samo na zaprta in ograjena igrišča. Na cesti bodite vidni, v svetlih oblačilih in z odsevnimi telesi ali jopiči. Na straneh Javne agencije za varnost v prometu vam sporočajo naslednje: Motoristi ostale voznike pa presenetite; • vedno vozite s prižganimi lučmi ter si nadenite odsevni telovnik, da boste bolje vidni in prej opazni, saj je vidnost ključni element varnosti v prometu; • posebej bodite pozorni na vozila, ki zavijajo, da vas ne spregledajo, ter na tovorna vozila, da se jim ne zapeljete v mrtvi kot; • pri zavijanju in vožnji skozi ovinke bodite pozorni na to, da s celotnim telesom ne prečkate vmesne črte (polovice vozišča); • raje kot sami se odpravite v družbi več motoristov, da boste bolj opazni ter da skrbite drug za drugega, nikakor pa ne tekmujte med seboj; • bodite pozorni na različne neravnine, pesek ali mokro spolzko cestišče in absolutno znižajte hitrost; • preizkušanje motorja, polaganja ovinkov ter preizkušanje lastnih sposobnosti izvajajte raje na kakšnem varnem poligonu, nikakor pa ne na cesti, kjer so situacije težko predvidljive. Voznikom motoristom priporočamo, da se večkrat udeležijo dodatnega usposabljanja in kondicijskih voženj ter da se dodatno poučijo o največjih pasteh za motoriste: polaganje ovinkov, prehitra vožnja, izsiljevanje prednosti, nečisto cestišče, mokro in vlažno cestišče … Na cesti nisi nepremagljiv. Si najbolj ranljiv. nično brezhibnost kolesa. Z akcijo Varno kolo, ki jo organizirajo šole, preverjamo tehnično stanje koles, ki jih vozijo učenci. Akcijo organizirajo šole v sodelovanju z občinskimi sveti za preventivo, policijo, AMD ali ZŠAM. Pregled tehnične brezhibnosti koles se obvezno izvede pri učencih pred opravljanjem vožnje s kolesom v okviru Programa usposabljanja za vožnjo kolesa, pogosto pa tudi ob različnih preventivnih aktivnostih, kjer se promovira varno kolesarjenje. Ob pregledu koles se za vsako kolo vodi zapisnik pregleda kolesa, ki ga prejme učenec lastnik. S tem zapisnikom so starši oz. skrbniki opozorjeni o stanju kolesa, ki ga uporablja učenec. Če je kolo tehnično neoporečno, prejme učenec posebno nalepko Varno kolo. Za vsa kolesa, ki so bila zavrnjena, se organizira ponovni pregled, na katerem lahko pridobijo nalepko o tehnični neoporečnosti kolesa. AVP – SPV ob pomoči občinskih svetov zagotavlja bloke za zapisnike pregleda kolesa in nalepke Varno kolo. Obvezna oprema kolesa obsega: • brezhibno sprednjo in zadnjo zavoro • belo luč spredaj za osvetljevanje ceste ter rdečo luč zadaj, odsevnike na pedalih in na boku • zvonec • ustrezno napolnjene pnevmatike • primerno nastavljeno višino krmila in sedeža Na kolesu je priporočljivo imeti tudi blatnike, ščitnik verige, prtljažnik ali nosilno košarico za prtljago. Kolo moramo redno vzdrževati in čistiti, da bo delovalo. Prav tako je zelo pomembna oprema kolesarja. Za kolesarja je nujna kolesarska čelada, ki ščiti glavo pri morebitnem padcu. Prav tako je pomembno, da imamo športna oblačila, ki omogočajo dovolj prilagodljivosti. Oblačila naj bodo svetle barve, uporabimo lahko tudi odsevni brezrokavnik, da nas bodo vozniki prej opazili. Hlačnice spnemo skupaj, lahko z odsevnim trakom, ter tako preprečimo, da bi nam zašle med napere. Motoristi spadajo med bolj ogrožene skupine udeležencev, ki so pogosto žrtve prometnih nesreč. Javna agencija za varnost prometa svetuje motoristom izjemno previdnost in strpnost, prilagoditev hitrosti vožnje razmeram na cesti ter uporabo zaščitne čelade in druge opreme. Varnost motoristov je pomembno povezana tudi z ravnanjem motoristov, saj statistični podatki kažejo, da so pogosto motoristi sami tudi povzročitelji prometnih nesreč. Svetujemo, da motoristi ne precenjujejo svoji sposobnosti in podcenjujejo razmer, da upoštevajo omejitve hitrosti ter zagotovijo vso potrebno zaščitno opremo. Še posebej svetujemo, naj bodo čim bolj vidni, predvsem z nošenjem odsevnih oblačil svetlih barv. Prav tako pa je pomembno, da imajo motoristi vedno prižgane luči. Pogosto se vozniki med vikendom in v prostem času prelevijo v motoriste ter si tako privoščijo užitke ob vetru v laseh. Tuje raziskave ugotavljajo, da je motiv vožnje pri motoristih pogosto zelo drugačen kot pri voznikih osebnih avtomobilov – preživljanje prostega časa, druženje, turistični ogledi, tudi preizkušanje lastnih sposobnosti in užitki v tveganju. Zato je ogroženost motoristov veliko večja in spadajo med ranljivejše skupine udeležencev, saj so zaradi značilnosti motorja veliko slabše vidni in opazni, pogosto vozijo prehitro, drugi vozniki jih pogosto spregledajo ali jim odvzamejo prednost. Nasveti za večjo varnost motoristov • pred vsako vožnjo preverite brezhibnost motorja ter pnevmatik; • nikoli ne vozite pod vplivom alkohola ali drugih drog; • vedno uporabljajte zaščitno čelado in drugo opremo, kot so ščitniki, jakna, rokavice (tudi pri vožnji z mopedom ali kolesom s pomožnim motorjem do 25 km/h); • ne vozite prehitro, saj hitrost povečuje verjetnost padca, podaljšuje zavorno pot, 26 Mostiščar 04 | Maj 2023 Kolesarji Kolesarji spadajo med ranljivejše udeležence, zato morajo biti deležni posebne pozornosti s strani drugih voznikov, kot so upoštevanje prednosti, prilagoditev bočne razdalje za varno prehitevanje kolesarjev ter zmanjšanje in upoštevanje omejitev hitrosti. Kolesarji ne smejo ogrožati pešcev ter morajo prilagoditi svoje ravnanje v prometu, upoštevati morajo prometne predpise in ne voziti v nasprotni smeri, saj tako ogrožajo svoje vedenje. Pred kolesarjenjem, še posebej pa spomladi pred začetkom sezone, preverite teh-  DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Posebno opozorilo pa bi radi posredovali voznikom električnih skirojev. Pešci vas ne slišijo. Vaša hitrost je lahko zelo hitro previsoka in ne- kontrolirana. Zavedajte se, da ste lahko zelo ranljivi in da s svojim neveščim upravljanjem 'vozila' ogrožate sebe in druge okoli sebe. Lilijana Mavec, SPVCP Ig Vsem skupaj želi SPVCP Ig varno in aktivno pomlad ter lepe trenutke ob aktivnem preživljanju prostega časa. Smo v naravi obiskovalci ali vsiljivci? S lovenci smo znani po svoji ekološki ozaveščenosti ter tesni povezanosti z naravo in trajnostjo. Vedno bolj spreminjamo svoje navade zaradi čistejše in bolj zdrave prihodnosti. V pomladnem času ponovno odkrivamo naravo in vse prednosti svežega zraka ter dobrega vzdušja. Lahko si predstavljate vse dosedanje izlete na podeželje, v parke in divjino ter tiste, ki se bodo zgodili v kratkem. Morda bi lahko peljali psa na sprehod ali preživeli lepo popoldne sami ali v družbi. Na izletih v naravo vstopamo v kraljestvo živali, rastlin, gliv, srečujemo druge obiskovalce, včasih pa gremo tudi mimo poti za govedo in srečamo lokalne prebivalce. Kompleksnost tukaj omenjenega položaja ni naš primarni cilj in pogosto preskočimo globje prostorske povezave. Lokalne skupnosti običajno na bolj varovanih območjih postavi- jo info table, ki obiskovalcem pokažejo, kako pravilno preživeti čas. Tudi če ni obvestila, je primerno vedenje zelo pomembno za funkcioniranje celotnega ekosistema. Mozaična območja z različnimi polnaseljenimi segmenti, kot so kmetije in kmetijska zemljišča, pa so pogosto označena kot umetna. Ekološke vidike mozaičnih območij smo pri upravljanju podeželja poznali že dolgo, dobre prakse ponovno odkrivamo pa šele zdaj. V luči trajnostne reforme se učimo sprejemati lokalno pridelana hranila ter nujnost povezovanja z lokalnimi in regionalnimi skupnostmi. Razumevanje zapletenih povezav med vsemi členi tega mozaičnega ekosistema pomeni spoštovanje naše dediščine. Naši obiski podeželja in narave bi morali biti tako skrbni, kot bi bili do najdražjih prijateljev, ki obiščejo naš dom. Z vidika dolgotrajnega prijateljstva lahko pokažemo svojo V naravi vedno vplivamo na fizično okolico najboljšo, najbolj produktivno stran. Lahko vlagamo in gradimo to zdravo osnovo za naše otroke in njihove potomce, da bodo uživali v čudesih barvitih travnikov, zaspanih dolin in prijaznih nasmehih na obrazih naših sosedov. Naša čast in dolžnost kot obiskovalcev je, da vedno, ko obiščemo, prinesemo dobro voljo in vedenje. Ne glede na to, kako oddaljeni mislimo, da smo, vedno vplivamo na svojo fizično okolico. Zato vsak pes, ki se požene za divjadjo, ali skupina izletnikov, ki za seboj pustijo svoje organske odpadke, moti ta zapleten prihodnji odnos. Tako bi morali v duhu razumevanja in razvijanja vedenjskih preferenc napredovati in spre- jeti vlogo obiskovalca opazovalca ter prenehati z vlogo obiskovalca vsiljivca. Naj vaš pes uživa na povodcu, katerikoli predmet, ki ga prinesete, tudi vzamete s seboj, ko greste, predvsem pa bodite spoštljivi do svojih gostiteljev – narave in ljudi, ki tam živijo. Nedvomno ima Občina Ig obilo vsebin, ki bodo zadovoljile tudi najzahtevnejše obiskovalce. Ne glede na to, ali obiščete Barje, Iški vintgar ali Kurešček, ali pa se le odpravite na krajši sprehod, boste zagotovo uživali. Dr. Tamara Milivojević in Maja Holer, projekt SloAgroPro 2023/24 Predavanje štirih z naslovom Ta krasni nori svet V četrtek, 20. 4. 2023, smo imeli na Igu predavanje štirih govorcev, med katerimi so bili pater Karl Gržan, Biljana Dušić, dr. med., odvetnica Maja Kristan in prof. Tjaša Vuzem, dipl. germ. Pater Gržan je spregovoril o vprašanju hipnotičnega stanja ljudi pred avtoritetami in iskal vzroke v izobraževanju. Današnje izobraževanje otrok poteka kot podajanje informacij, ki jih je za doseganje dobre ocene potrebno samo natančno ponoviti. Zaradi tega in obilice podatkov se zaduši kreativna misel. Za primerjavo je posegel v globoki srednji vek (in pozneje v atensko šolo), kjer je Tomaž Akvinski predaval v duhu skupinske razprave, v kateri so se prepletale osebne spoznave in nedokončne resnice, kar je pripeljalo do najboljšega uvida. V našem šolskem sistemu (tudi v družbi) gre za polarizacijo, za delitev, za tekmovalnost, kar bo spo- znano za največji pedagoški škandal. Težava zahodnih šolskih sistemov je tudi cenjenje izključno racionalne inteligence in ignoriranje vseh drugih, od čustvene, estetske, duhovne do socialne, zato pri nas govorimo samo o 2 odstotkih nadarjenih učencev. Mostiščar 04 | Maj 2023 27  DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Govorci na predavanju Dan se začne sredi največje teme. Prebujenje (tudi zavesti) se začne, ko se tema tako zgosti, da se lahko napove nov dan, je dodal pater Gržan. Izjava zdravje duše in telesa, pravi Biljana Dušić, dr. med., zveni v današnjem času morda večini ljudi zastarelo (čeprav je bil še do pred kratkim to slogan Svetovne zdravstvene organizacije), vendar je temeljna resnica, da ni telesnega zdravja brez zdravja duše. Že več kot 50 let je znanstveno dejstvo, da vsaka naša celica ne le da ima svojo zavest, ampak je tudi v polju naše zavesti. Duševnost vpliva na telo predvsem preko živčnega sistema in hormonov, ki pa preko krvi dolgoročno telesno zdravje usmerjajo proti krepkosti ali obrabi. Kar nekaj ljudi okoli nas smo verjetno že videli telesno usahniti, celo umreti zaradi globokega razočaranja, krivde, osamljenosti ali žalosti. V bolnišnicah medicinsko osebje in svojci vedo, da sta pri težkih poškodbah ali boleznih za ozdravitev ključna duševna naravnanost bolnika in sposobnost zdravnika, da v pacientu okrepi moč srca ter mu vzbudi zaupanje in vero v ozdravitev. Kaj je to drugega kot vpliv duševnosti na telo in biokemijo celic? Danes je trend, da se zdravje vse bolj obravnava mehanično in telesno, na daljavo, brez človeškega stika, bolezni pa zdravijo skoraj izključno s stroji in kemikalijami, kar je nevarna stranpot, ki ne pelje v smer 28 Mostiščar 04 | Maj 2023 Predavanje je potekalo v Domu kulture Ig proti zdravju, je sklenila Biljana Dušić, dr. med. Tjaša Vuzem, ustanoviteljica Civilne iniciative pravnikov (CISP) in od 2020 deluje tudi v številnih mednarodnih skupinah, je na predavanju predstavila delovanje in strukturo SZO. Izpostavila je problem financiranja SZO, česar se zavedajo tudi znotraj SZO. SZO se financira iz dveh glavnih virov. Od članarin držav članic je v tem letu prejela 18,5 %, ostalo pa prispevajo zelo različni skladi, NGO in korporacije, ki imajo, kot je že 2015 povedala takratna generalna direktorica Margaret Chan, svoje zahteve. Njihova zahteva je tudi aktivno sodelovanje pri oblikovanju politike SZO. Veliki finančni akterji, kot je sklad Billa in Melinde Gates, so namreč hkrati tudi veliki investitorji v različna zdravila in tako preko SZO uveljavljajo svoje gospodarske interese. Še večji problem nastopi, ker te pogodbe, katerih vsebina je na željo donatorjev tajna, potrdi le sekretariat, in ne izvršni svet ali države članice. Na pobudo CISP od avgusta 2022 potekajo pogovori mednarodnih odvetnikov z izvršno direktorico SZO dr. Vesno Kerstin Petrič. Odvetnica Maja Kristan, članica CISP-a, je povedala, da se SZO pripravlja na velike spremembe. Dva dokumenta sta bistvena, saj razširjata pooblastila organizacije in centralizirata odločanje. Prva je t. i. pandemična pogodba, s katero se spreminjajo predvsem opredelitve pojmov pandemije, čredne imunosti in cepiva. Iz definicije prvega pojma se črta »veliko št. bolnih ter visoka smrtnost«, zdaj naj bi zadostovala nalezljiva bolezen s hitrim širjenjem, iz drugega »prebolevnost« (ostaja zgolj cepljenje) in iz tretjega »sredstvo za preprečevanje bolezni«, kar se nadomesti s sredstvom za spodbujanje imunskega sistema. Predvideno je spodbujanje hitrejšega postopka odobritve zdravil, povečevanje finančnih sredstev za simulacije v primeru pandemij, nadzor nad mediji in informacijami, uvaja se koncept enega zdravja in poseganje v način strukturiranja sistema javnega zdravstva posamezne države. Drugi dokument je mednarodni zdravstveni pravilnik (IHR). Namesto začasnih ter stalnih navodil in smernic se uvajajo obvezujoča. Predvideno je črtanje besedila »spoštovanje suverenosti in spoštovanja prava ter upoštevanja temeljnih človekovih pravic«. Uvaja se možnost odreditve zavezujočih ukrepov ali izrednega stanja že zgolj ob grozeči, ne pa že konkretni nevarnosti za javno zdravje, določa se pravno zavezujoče ukrepe (maske, socialna distanca …), povečujejo se število in vrsta zdravstvenih potrdil ter digitalni dostop do zdravstvenih podatkov in njihova izmenjava. Predvideva se financiranje izgradnje bolnišnično-industrijskih farmacevtskih kompleksov. Vse se bere lepo, zasnovano v skrbi za zdravje. Morda kakšen amandma, celoten kontekst predvidenih sprememb pa jasno pokaže težnjo po centralizaciji, absolutizaciji in odvzemu suverenosti tako državam članicam kot posamezniku, kateremu se odrekajo temeljne človekove pravice do dostojanstva, zasebnosti, izražanja mnenja, svobode gibanja, združevanja in stikov, varstva pred diskriminacijo ter pravice do odločanja o preventivi in načinu zdravljenja ter posegih v njegovo telo, pa tudi kršitve pravic staršev glede skrbi in varstva njihovih otrok. Tovrstne pravice se lahko omejijo, nikakor pa jih ni mogoče ukiniti, niti ob razglasitvi izrednega stanja ne. Le to pa nas ob nekritičnem sprejetju predlaganih sprememb verjetno lahko doleti, je sklenila Kristanova. Spremembe MZP: h t t p s : //ap p s .w ho. i n t /g b/ w g i h r/p d f _ f i l e s /w g i h r 1 / WGIHR_Compilation-en.pdf prof. Tjaša Vuzem, dipl. germ., Zavod CISP Zuhra Jovanovič  KMETIJSTVO //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Opozorilni protest kmetov V petek, 24. 3. 2023, je potekal v več krajih po Sloveniji opozorilni protest v organizaciji Sindikata kmetov in drugih nevladnih organizacij iz področja kmetijstva, katerega se je udeležilo okoli 5.000 kmetov s traktorji. Protest je bil namenjen opozorilu na nestrinjanje in škodljivo skupno kmetijsko politiko, ki se Sloveniji obeta v naslednjih petih letih. Sindikat kmetov je tako predstavil osem zahtev, ki jih zahtevamo slovenski kmetje: 1. Da nove okolijske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja. Omejitve, ki izhajajo iz pogojenosti, Uredbe za območja Natura 2000, habitatne direktive, povečanje območij občutljivega trajnega travinja in druga območja, ki nastajajo na kmetijskih zemljiščih, definirana s strani neresornih ministrstev in institucij. Okolijske omejitve onemogočajo kmetovanje. 2. Zahtevamo revidiranje, ponovno proučitev in zmanjšanje območij Natura 2000, ekološko pomembnih območij, območij občutljivega trajnega travinja in prestavitev navedenih območij na območja, kjer ne omejujejo Danes je Ljubljana naša 3. 4. 5. 6. 7. kmetijske pridelave (da bo Slovenija primerljiva preostalim državam). Zahtevamo izvajanje podnebnih in okolijskih ukrepov, zapisanih v strateškem načrtu Skupne kmetijske politike tako, da so dostopni kmetu, uporabni, izvedljivi ter trajnostni. Zahtevamo jasne in enostavne pogoje izvajanja ter administrativno nezahtevne ukrepe, ki so kmetu dosegljivi in izvedljivi. Ne pristajamo več samo na sodelovanje in seznanitev, temveč zahtevamo, da se naše predloge in stališča upošteva. Zahtevamo, da je prehranska varnost Slovenije prioriteta – ne sme biti podrejena okoljevarstvenim avanturam. Stop novim davkom, saj dodatni davčni pritiski na kmeta omejujejo razvoj kmetij (preteči nepremičninski davek in obdavčitve neposrednih plačil – OMD, socialnih transferjev, povečanje bonitetnih točk kmetijskih zemljišč, katastrski dohodek …). Zahtevamo uskladitev vseh neposrednih plačil in drugih sredstev z inflacijo. Vrbljene, 24. 3. 2023 8. Zahtevamo, da se kmetijstvu namenjena sredstva skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kmetijstvu oz. kmetijskem sektorju. Tudi Ižanci smo se pridružili opozorilnemu protestu. Na hipodromu Vrbljene se nas je zbralo okoli 100. Ob 13.30 smo odpeljali simbolni krog po hipodromu, potem pa smo se v skupaj zapeljali proti Škofljici. Od tam smo pot nadaljevali po Dolenjski cesti proti centru Ljubljane do Aškerčeve ceste; nadaljevali skozi Trnovo proti Livadi in naprej do nakupovalnega središča Rudnik, od koder smo krenili nazaj proti Igu. Zbor v Vrbljenu 25. 4. 2023 Po opozorilnem protestu so bila srečanja z ministrstvi, predsednikom vlade in predsednico države. Ustanovljeni sta bili delovni skupini. V Državnem zboru je bila sklicana izredna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer smo lahko predstavili probleme in nestrinjanja s konkretnimi primeri in obrazložitvami ter tudi nekaj rešitvami. Ker pa sta za sodelovanje in iskanje rešitev potrebna aktivna sogovornika z obeh strani, žal pristojna ministrstva niso našla nobenih predlogov rešitev ali kakršne koli skupne poti, zgolj dopovedovanje, da druge možnosti ni, je bila kot posledica poniževanje in neresnosti do predstavnikov kmetijskih organizacij sklicana 18. 4. 2023 tiskovna konferenca, kjer je bil tudi napovedan protest in razlogi zanj. Protest je bil, kot sem že omenila posledica neresnosti sestankov na resornih ministrstvih, saj se z gradivom, ki je bilo prejeto, ni bilo mogoče strinjati in ga sprejeti. Gradivo ni ustrezalo zahtevam kmetov, bilo je nepopolno in zavajajoče – brez pravnih in strokovnih podlag. Učinki pogajanj naj bi bili doseženi le s konkretnimi rešitvami, ki jih resorna ministrstva niso podala! Vseskozi so le pojasnjevali ustreznost obstoječega stanja. Tako je bil v torek, 25. 4. 2023, organiziran protest v or- Mostiščar 04 | Maj 2023 29  KMETIJSTVO //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// ganizaciji Sindikata kmetov in drugih nevladnih organizacij iz področja kmetijstva, ki se ga je udeležilo več tisoč kmetov iz vse Slovenije, ki so se zbrali ob 12.05 pred parlamentom. V Ljubljano pa je prišlo tudi okoli 3.000 kmetov s traktorji, ki so prišli iz več smeri. Po protestu v Ljubljani se je večina traktoristov z več kot 1.000 traktorji zbrala na hipodromu Vrbljene, kjer so jih nagovorili predstavniki organizatorjev, poklepetali s kmeti iz vse Slovenije in končali protest v mirnem in prijateljskem duhu. Z besedami se težko opiše občutke podpore ljudi, ki smo je bili deležni. Nešteto pozdravov in dvignjeni palci, tro- bljenje vozil, prijazni pogledi pešcev, kolesarjev, voznikov, policistov … Nisem povsem prepričana, ali se Slovenci zavedamo pomena in stanja v kmetijstvu. Vse preveč je populističnih izjav. Iskreno bi rada potrkala na vest vsem tistim, ki nasprotujete protestom kmetov ali veste o kmetijstvu samo to, da se vozi gnoj, dobiva subvencije in uporablja FFS. Slovenski kmet bi samo rad delal na lastnih parcelah. Če povem zelo po domače. Kako bi se vi odzvali, da bi vam čez noč prepovedali, da na svoji gredi oziroma njivi ne smete več saditi solate, krompirja, fižola, ampak lahko samo kosite travo, pa še to ne takrat, ko bi želeli? Na lastni parceli niste niti samooskrbni. Se vam zdi to prav? Imate rejne živali, ste morda celo ekološki kmet, kjer je paša pogoj, imate družino, ki jo s tem preživljate, pa izveste čez noč – oziroma vam tega sploh ni imel nihče namena povedati – da ne boste več mogli pridelati krme za živali in hrane za družino, ne boste mogli pasti … Za piko na i pa bi vam za te površine povečali bonitetno oceno zemljišča, kar pomeni višji davek. Ali veste, da pri gnojenju z gnojevko polijemo 2 litra gnojevke/m2? Še vedno mislite da je gnojevka največji onesnaževalec podtalnice? Naredite poskus kar na domači trati. Se kdaj zalotite, da poiščete FFS-pripravek za rože, sadno drevje, plevel na dvorišču ali zelenjavo na vrtu? Ižanski kmetje smo tukaj še posebej izpostavljeni. Zato bi pozvala vse kmete in lastnike zemljišč, da spremljate kmetijsko politiko in trenutno aktualno dogajanje. Gre za vašo lastnino, vašo zemljo ter ne nazadnje vašo prihodnost in prihodnost naslednjih rodov. Zahvalila bi se rada vsem, tako društvom kot posameznikom, ki ste kakorkoli pomagali pri obeh dogodkih. Iskrena hvala. Helena Žučko, Kmetijska zadruga Ig Barbara Krampelj Zahvala kmetom in državljanom S poštovane kmetice, kmetje, državljanke in državljani naše čudovite Slovenije! Polni vtisov torkovega vseslovenskega protesta kmetov v Ljubljani bi vam želeli izreči srčno zahvalo. Ganjeni, hvaležni in ponosni smo bili, ko smo videli, v kakšnem številu in s kakšno toplino ste podprli naš protest. Trg republike so preplavile slovenske zastave in lepe slovenske pesmi, domoljubje je velo iz slehernega izmed vas. Na poti v Ljubljano so naše kmete na traktorjih spremljali bučni aplavzi podpore v križiščih, ob robu ceste, mahali in pozdravljali ste nas iz avtomobilov, pločnikov. Besede težko opišejo ponos in radost podpore, ki smo jih ob tem začutili. Kmetje smo začutili, da ste prepoznali našo povezanost in našo srčno željo spremeniti stvari na bolje. Stiske, ki spremljajo kmete v zadnjih desetletjih, so postale prevelike in zdaj bije zadnja ura, ko še lahko kaj spremenimo na bolje. Vaša podpora nam je pokazala, da naš združeni in iskreni boj za preži- 30 Mostiščar 04 | Maj 2023 vetje slehernega Slovenca, ki mu želimo še naprej ponujati zdravo, domačo hrano, ni ostal neopažen. Iskrena zahvala gre še posebej našim kmetom, ki so si v času, ko je na kmetijah ogromno dela, vzeli čas in prišli s traktorji, transparenti in predstavili svojo stisko in podprli naš združeni boj za obstoj. Skupaj smo močnejši! Skupaj smo glasno in odločno povedali, da je dovolj. Sindikat kmetov Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zveza Slovenske podeželske mladine ter Zveza kmetic Slovenije vam na tem mestu izrekamo iskreno zahvalo! Hvala vam, da ste nas podprli tako številno in srčno. Naš protest in naš boj pa se s torkom ni končal. Včeraj smo na predsednico DZ RS mag. Urško Klakočar Zupančič, predsednika Vlade dr. Roberta Goloba, poslansko skupino Socialnih demokratov, poslanko mag. Meiro Hot, ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana ter ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lreno Šinko naslovili pismo. V njem smo znova poudarili, da so na protestu imeli možnost slišati zgodbe, stališča in poglede, ki so jih predstavili kmetje, in preden spet sedemo za pogajalsko mizo, od zgoraj navedenih zahtevamo naslednje: - Takojšen umik Uredbe o programu upravljanja območij Nature 2000. - Takojšen umik Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali v delu, ki se nanaša na spremembo nadzora rejnih živali in daje tečajnikom iz nevladnih organizacij pooblastila veterinarskih inšpektorjev in kontrolorjev. Če to ne bo izpolnjeno, se ne bomo pogajali dalje, temveč bomo še stopnjevali protestne aktivnosti. Nedopustno je, da dobimo gradivo, ki je samo literatura in pojasnila, zakaj je po njihovem stališču obstoječe stanje ustrezno. Zahtevamo predloge, ki vsebujejo uporabne in izvedljive rešitve, ki izhajajo iz že poslanih zahtev kmetov. Predlogi o prehodnih obdobjih za nas niso sprejemlji- vi. Prav tako ne sprejemamo rešitev, kjer si Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano samo prizadeva, ne pride pa do dejanj. Ne sprejemamo niti navedb Ministrstva za finance, ki se je na zahteve odzvalo z dopisom s pojasnili, zakaj predlogov ne podpira. Ministrstvo za naravne vire pa je poslalo predloge, ki predvidevajo nadaljevanje uredbe PUN, podalo pa ni niti rešitev za območja občutljivega trajnega travinja. Zahtevamo, da umaknejo Zakon in Uredbo in da v roku 14 dni posamezni resorji pošljejo smiselne rešitve za preostale zahteve, ki naj zagotavljajo skupni cilj prehranske varnosti Slovenije. Dovolj je! Sindikat kmetov Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zveza Slovenske podeželske mladine, Zveza kmetic Slovenije  IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 140 let prostovoljnega gasilstva na Igu P rostovoljno gasilsko društvo Ig je bilo ustanovljeno davnega leta 1883. Ustanovili so ga domačini zaradi tedanjih potreb zaradi bojazni pred požarom. Sredi poletja leta 1879 je hud požar zajel Studenec – Ig. Gasilcem iz Ljubljane je uspelo požar omejiti, toda zgorelo je 48 poslopij. Ižanski učitelj France Govekar, graščinski oskrbnik Minatti in nadučitelj Franc Ksaverij Trošt so dali pobudo za ustanovitev Prostovoljnega gasilskega društva Ig. Že v tedanjem času so s požrtvovalnostjo in z lastnimi finančnimi sredstvi gasilci prišli do prve batne ročne črpalke, ki jo v gasilskem muzeju na Igu hranimo še danes. Prostovoljno gasilsko društvo danes šteje okoli 140 članov vseh starostnih skupin, pionirji, mladinci, člani, veterani, podporni člani. V operativni enoti imamo 32 prostovoljnih operativnih gasilcev, kateri 24/7 izvajamo intervencijsko pripravljenost v primeru nesreče ali požara. Smo društvo 3. kategorije in osrednja gasilska enota v naši Občini. Letno opravimo preko 40 intervencijskih posredovanj in se lahko pohvalimo s sodobnim avto parkom. Ob 140. obletnici smo na občinski proslavi Občine Ig prejeli Zlato plaketo Občine Ig za 140 let delovanja in v Domžalah Plaketo Civilne zaščite Slovenije za 140 let aktivnega delovanja. V zadnjih 10 letih smo poleg izvajanja ostalih aktivnostih kot so operativne vaje, požarna preventiva, tekmovanja, požarne straže, pregleda hidrantov, izobraževanja postavili nov objekt pomožnih ga- raž, postavili polnilnico za plojenje tlačnih posod z zrakom, ki oskrbuje tri občine, postavili gasilski muzej z več kot sto let starimi gasilskimi eksponati, kupili novo vozilo GTV z dvigalom za posredovanja ob tehničnih intervencijah in intervencijah ob naravnih nesrečah, ter se aktivno ukvarjamo z našo največjo investicijo, našim podmladkom. Kot predsednik PGD Ig sem zelo ponosen na naše delo in na vsakega posameznika v društvu. Ob tem bi se rad iskreno zahvalil vsem članicam in članom, ki s svojim prostim časom prispevajo k boljšemu razvoju gasilstva. Menim, da se s skromnostjo, dobroto, spoštovanjem, sodelovanjem in prijateljstvom pride zelo daleč. Prostovoljno gasilsko društvo Ig ima jasno strategijo in vse povezujejo enake vrednote: Ponosni so, da lahko pomagajo! Ob 140. obletnici delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Ig vas lepo povabimo, da se v soboto, 3. 6., ob 17. uri udeležite gasilske parade, proslave in ob 20. uri velike gasilske veselice z Ansamblom Stil pred gasilskim domom na Igu. Žiga Drnovšek, predsednik PGD Ig Izlet na Kras V PGD Iška vas smo sklenili, da se ne bomo družili le na delovnih akcijah, tekmovanjih in intervencijah, zato smo se sredi aprila odpravili na izlet na Kras. Dopoldne smo si najprej ogledali Štanjel, nato nas je poveljnik PGD Kostanjevica na Krasu popeljal po pogorišču največjega požara v samostojni Sloveniji. Po odličnem kosilu na kraški osmici smo si ogledali še Pomnik miru na Cerju, občudovali razgled z najvišjega nadstropja in izlet končali na Posestvu Ferjančič v Vipavski dolini. Špela Rupert Skupinska fotografija v Štanjelu Mostiščar 04 | Maj 2023 31  PLANINSKI KOTIČEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Po tisočakih Mokrškega in Krimskega pogorja V marčevskem Mostiščarju sem prebrala povabilo Janka Purkata na zanimiv izlet. V enem dnevu na vse tisočake Mokrškega in Krimskega pogorja, pogoj dobra kondicija in oprema ter seveda volja. Dodatno me je prepričalo sosedovo zadovoljstvo, ki se je že udeležil takega pohoda, in 22. aprila 2023 zgodaj zjutraj sem se znašla na avtobusni postaji v Strahomerju. Trije prekaljeni pohodniki, Janko in dva Jožeta ter moja malenkost. Malo sem se pošalila, da me bodo nesli, če mi ne bo šlo. Lokalni avtobus nas je zapeljal na Zapotok, kjer smo v žarenju sončnega vzhoda zategnili vezalke in zakoračili v smeri Mokrca. Prvi tisočak z najlepšim razgledom na mokrški strani je Krvavški grič s 1.033 metri. Do tu smo uskladili tempo, se malo razgovorili in nadaljevali do Lomnika, 1.005 m. Po ovinkih in s prečkanjem mokrških cest (kjer bi se brez Janka z lahkoto izgubili) ter mimo Logarnice smo že bili na Špici, 1.017 m. Srečali smo prva planinca (in na tej strani Iške tudi edina), ki smo ju malo pohecali, da gremo na Krim. Kmalu se je njuna nejevera, da bi lahko tako zašli, obrnila v pohvale in zaželeli smo si srečno pot. Sledila sta oba vrhova Mokrca s 1.058 in 1.060 m, kjer sem bila sicer že večkrat, ampak ne v taki družbi in s takimi zgodbami sopohodnikov. Marsikje smo že bili in prijetno je bilo izmenjevati izkušnje. Pa tudi poznavanja zgodovine tega območja, predvsem Jankovega, je bila super spremljava te dolge poti. Z Mokrca smo šli spet malo navzdol in kmalu navzgor na Mali Malinjek, ki se je za pičli meter uvrstil na seznam tisočakov (1.001 m), ter njegov večji brat Veliki Malinjek (1.039 m). Malin, po katerih sta verjetno dobila imeni, seveda še ni bilo, je pa pomlad nadvse primeren čas 32 Mostiščar 04 | Maj 2023 za tak pohod, ker še ni gostega grmovja, ki bi po večinoma brezpotjih oteževalo naše stopinje. Začenjali smo se spuščati proti Iški in na poti navzdol obšli staro šterno, pri katero smo si natočili vode. Pot do Vrbice je bila strma, zato smo zaradi listja in ozke steze previdno stopali. Prebrodili smo Iško in razgrete noge so nam bile hvaležne za osvežitev ter sveže nogavice. Malo smo si odpočili in se okrepčali, kajti Janko je napovedal najstrmejši del poti. Res je, do Ustja so bila naša usta bolj ali manj zaprta oziroma nezgovorna zaradi sopihanja. Odpočili smo se pri spomeniku padlim vaščanom in Janko je spet imel zanimivo zgodbo. Prvi tisočak Krimskega pogorja je bil Kamenica s 1.050 m, od katere smo se spustili do glavne ceste Gornji Ig–Rakitna in z nje spet navzgor do Korena, 1.005 m ter cikcak do Malinovca s 1.105 m, skoraj dvojčka Krimu, kjer smo naleteli na mlada gorska kolesarja, ki pa sta bila videti skoraj tako utrujena kot mi. Sama nase sem bila prav ponosa. Nadaljevali smo navzdol preko senožeti in parkirišča ter na vrh Krima, kjer je bilo zelo živahno. Lep dan je pritegnil planince in kolesarje pa tudi izletnike. Tudi mi smi si priNa sotočju Zale in Iške Na Krvavškem griču voščili topel obrok in zelo se je prilegel tudi hmeljev napitek. Pridružil se nam je sosed Matjaž, ki je prišel preverit, ali sem lahko sledila fantom. Pomirjen se je z nami povzpel še na zadnji tisočak – Lopušnik, 1.060 m. Za konec je sledil še spust do Strahomerja, kjer smo se zadovoljni in veseli, da nam je brez težav uspel tak podvig, zahvalili Janku za dober načrt in izvedbo. Hoje je bilo 30 kilometrov, a dan je minil neverjetno hitro in prijetno. Tatjana Orhini Valjavec  ZDRAVO ŽIVLJENJE /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 21. Mali kraški maraton V nedeljo, 26. 3. 2023, je v Sežani potekal 21. Mali kraški maraton. Več kot 1.000 tekačev in 700 otrok nas je v lepem spomladanskem vremenu na Malem kraškem maratonu odteklo svoje teke in močno popestrilo še zadnjo marčevsko nedeljo v Sežani. To je bil lep začetek pomladi na otvoritveni tekmovalni trasi. Na startu smo tekli na 6, 10 in najpogumnejši na 21 km. Z velikim ponosom smo se polmaratona udeležile Branka, Vesna, Helena in Nevenka. Vzdušje je bilo tako kot na vsakem teku neponovljivo. Okrepčevalnice so bile na 21-kilometski progi postavljene približno na 6 km (Lipica), 9 km (Bazovica, Italija), 13 km (Trebče, Italija), 17 km (Orlek). Na koncu teka smo vsi v cilju prejeli medalje in se okrepčali z joto. Za konec pa še povabilo v dobri družbi. Če koga zanima tek, se nam lahko pridruži in z veseljem ga bomo lepo sprejeli. Tečemo vsak torek in četrtek zvečer ob 19. uri s startom na parkirišču v Dragi. Da zapolnimo rekreacijsko normo, tečemo še v nedeljo zjutraj. Pridi, opogumi se in ne bo ti žal! Vesna Novak, tekačica Tekačice v cilju s prejetimi medaljami  ŠPORT ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Šolski športni uspehi Šolsko prvenstvo v košarki 3 na 3 na en koš Košarkarski uspeh učenk OŠ Ig O U Tekmovalci v košarki 3 na 3 na en koš Ekipa učenk snovna šola Ig se je prvič udeležila šolskega prvenstva jugovzhodne Slovenije (Dolenjska, Grosuplje, Zasavje, Posavje) v košarki 3 na 3 na en koš, ki je potekalo 13. 4. 2023 v Novem mestu. OŠ Ig je zastopala dekliška ekipa, ki je prišla do polfinala, in fantovska ekipa, ki se je uvrstila v četrtfinale. Svit Jurjevič (levo) in Nejc Mavec (desno) čenke OŠ Ig letnik 2010 in mlajše nadaljujejo košarkarske uspehe. Z osvojitvijo drugega mesta na šolskem državnem četrtfinalnem tekmovanju so se uvrstile v polfinale šolskega državnega tekmovanja. Šolsko državno tekmovanje v športnem plezanju N a šolskem državnem tekmovanju na Vojniku 15. 4. 2023 je Nejc Mavec dosegel 12. mesto v državi v kategoriji starejših dečkov, Svit Jurjevič pa je v kategoriji mlajših dečkov zasedel 27. mesto. Čestitke. Stanko Zavec, Športna zveza Ig Mostiščar 04 | Maj 2023 33  ZAHVALE /////////////////////////////////////  OGLASI //////////////////////////////////////// Ko nekdo, ki ga ljubiš, postane le še spomin … ta spomin postane dragocenost. V SPOMIN ŠTEFANU BUNIĆU 15. 12. 1948–29. 5. 2018 V svojem najljubšem mesecu maju si se pred petimi leti od nas mnogo prezgodaj poslovil dragi mož, ati in dedi. Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. Marinka, Polona in Jernej z družinama Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Z A H VA L A AMALIJA ŽAGAR 10. 7. 1926–29. 3. 2023 z Dobravice Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, maše in darove za dober namen. Iskrena hvala gospodu Dušanu Petriču, predsedniku DU Ig, za lep poslovilni govor, gospodu župniku Janezu Avseniku in pogrebni službi Vrhovec pa za lepo opravljen obred. Za vedno bo ostala v naših srcih. Vsi njeni Zahvala dobrotnikom O b pogrebu pokojnega Jožeta Leskovca, ki je živel in bil pokopan v Kanadi, so svoj dar namenili za potrebe Župnijske Karitas Ig, Martin in Joži Leskovec, Marko Leskovec, Tina Krevel z družino, Teja Japelj z družino, sestra Silva Grum, sestra Tilka Janežič z družino, Tilka Arhar z družino iz Iške vasi in Štefka Podlogar z družino iz Želimelj. Iskrena hvala. 34 Mostiščar 04 | Maj 2023 Cvetličarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetličarne: 031/790-655 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetličarni vam nudimo: – ikebane, vence, žarne venčke, sveče … – zemljo in pesek za grobove – poročne šopke Ob pogrebu Amalije Žagar oglas cvetlicarna Grdadolnik 2016_97x65.indd je svoj dar namenil za potrebe Župnijske Karitas Ig Martin Leskovec z družino. Iskrena hvala. Iskrena hvala vsem dobrotnikom, ki pomagate s svojimi darovi, podpirate naše delo in pomagate lajšati stiske ljudem. Župnijska karitas Ig Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320! gsm vrtnarije: 041/694-244 1 Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig 3.3.2016 7:36:34 Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.).  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// DRUŽINSKO ZOBOZDRAVSTVO NA ŠKOFLJICI lasersko zobozdravstvo in estetika NUDIMO VSE STORITVE MODERNEGA ZOBOZDRAVSTVA IN SE HKRATI PRILAGAJAMO VAŠIM ŽELJAM IN POTREBAM. zobna protetika, kirurgija in implantologija PAKETI USTNE HIGIENE, ZALIVKE, PROTEZE, MOSTIČKI IMPLANTATI, EKSTRAKCIJE, ORALNO KIRURŠKI POSEGI, SVETOVANJE, REPARATURE PROTEZ zdravljenje parodontalne bolezni H I T R I A N T I G E N S K I C OV I D T E ST I S P OT R D I L O M otroško zobozdravstvo CESTA OB BARJU 68 1291 ŠKOFLJICA T: 031 272 398 E: INFO@DENTA.SI WWW.DENTA.SI 10 PO PU ST A PO % % TA 10 PUS 051/222-833 POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI LESA, GREGOR CELARC S.P. 031/573-255 ODKUP – SEČNJA – SPRAVILO Nudimo vam odkup vseh vrst GLS, tako listavcev kot iglavcev po konkurenčnih cenah in zagotovljenemu plačilu. Prav tako nudimo tudi posek in spravilo lesa. Cenik oglasnega prostora % PO PU Oglas vsebuje 4 kupone za 10% popust ob enkratnem naročilu. Popusti se ne seštevajo. 10 ST % 10 PU PO NOVO! Dostava tudi na Ig! ST Jedi po naročilu Testenine Pice iz krušne peči Solate Sladice Tip oglasa Cena v € (brez DDV-ja) Velikost v mm Cela stran Zadnja stran 300 230 x 330 Notranja stran 220 200 x 270 Pol strani Zadnja stran 165 218 x 156 Notranja stran 120 200 x 137 Četrtina strani Zadnja stran 100 106 x 156 Notranja stran 70 97 x 137 Osmina strani 37 97 x 65 Cenik je potrdil Občinski svet na 8. redni seji dne, 23. 12. 2015 in je objavljen na spletni strani https://www.obcina-ig.si/za-obcane/ mostiscar/ Mostiščar 04 | Maj 2023 35  VABILA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Občina Ig vabi otroke in starše v soboto, 20. 5. 2023, ob 18.00 uri v Dom kulture Ig na predstavo Medvedja simfonija. Po motivih ruske ljudske pravljice Mašenjka in medved, ki je s priljubljeno risanko osvojila srca otrok in staršev po vsem svetu, so v gledališču KU-KUC na pobudo naših najmlajših gledalcev ustvarili predstavo o navihani Maši in preudarnem medvedu. Predstava je primerna za otroke od 3 do 9 let in traja 35 minut. Vstopnice lahko kupite uro pred predstavo v Domu kulture Ig. Odkrijte edinstvene izdelke in zanimive dejavnosti socialnih podjetij na sejmu socialnega podjetništva v Ljubljani Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) vabi na brezplačen obisk sejma socialnega podjetništva 2023, ki bo potekal v središču Ljubljane na Stritarjevi ulici v petek, 26. maja 2023, od 12. do 15. ure. Priložnost boste imeli spoznati različna socialna podjetja ter izvedeti, s čim se ukvarjajo. Na stojnicah bodo na voljo tudi izdelki za nakup, dogodek pa bo popestril bogat animacijski program. Pri Zavodu Aktivna starost vas bo čakal nasvet kineziologa, na hitri delavnici pri Simbiozi Genesis pa boste lahko nadgradili znanje uporabe pametnega telefona. Za najmlajše in otroke bo poskrbel Zavod 4Lune z lutkovno-gibalno predstavo ter risanjem z ilustratorko. Če iščete novo pohištvo ali zanimiv izdelek iz jeansa, boste lahko obiskali stojnici Društva Verjamem vate in Fundacije Vincenca Drakslerja. Poleg tega bodo na voljo tudi izdelki iz Sončka in Zaposlitvenega centra Korak. Predstavila se bodo še druga zanimiva socialna podjetja: Inštitut za zaščito otrok Lunina Vila, kjer boste z nakupom prispevali k brezplačni psihosocialni obravnavi otrok, Zavod Brez ovir, Jezikovna zadruga Soglasnik, Center Celostne oskrbe, GOGS, BiT Planota in Kreativna zadruga. Pri vsaki stojnici vas čaka posebno kulinarično presenečenje, na voljo pa bodo tudi okusni napitki, za kar bo prav tako poskrbelo socialno podjetje. Sejem je del projekta Socialno POdjetniška INformacijska Točka – sPOINT. Dogodek je sofinanciran s strani Republike Slovenije in Odkrijteunije edinstiz venEvropskega e izdelke in zanisklada mive dejaza vnoregionalni sti socialnih porazvoj. djetij na sejmu Evropske socialnega podjetništva v Ljubljani 36 Mostiščar 04 | Maj 2023 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) vabi na brezplačen obisk sejma socialnega podjetništva 2023, ki bo potekal v središču Ljubljane na Stritarjevi ulici v petek, 26. maja 2023, od 12. do 15. ure. Priložnost boste imeli spoznati različna socialna podjetja ter izvedeti, s čim se ukvarjajo. Na stojnicah bodo na voljo tudi izdelki za nakup, dogodek pa bo popestril bogat animacijski program. Pri Zavodu Aktivna starost vas bo čakal nasvet kineziologa, na hitri delavnici pri Simbiozi Genesis pa boste lahko nadgradili svoje znanje uporabe pametnega telefona. Za najmlajše in otroke bo poskrbel Zavod 4Lune z lutkovno-gibalno predstavo ter risanjem z ilustratorko. Če iščete novo pohištvo ali  VABILA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 30 LET vabi na LETNI KONCERT ob 25. obletnici delovanja Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 1. junij 2023. v petek, 2. 6. 2023, ob 19.30 v Župnijski cerkvi sv. Martina na Igu. Občina Ig Zborovodkinja Brigita Gregorčič Lenarčič Gostje: Trebanjski oktet VLJUDNO VABLJENI! VABILO NA PODJETNIŠKI ZAJTRK Na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ljubljana Vič vsak petek ob 8.30 gostimo podjetniški zajtrk z zanimivo in aktualno temo. Srečanje je priložnost za medsebojno izmenjavo informacij in reševanje podjetniških problemov. Podrobnejše informacije so pred srečanjem na voljo na spletni strani naše zbornice. Napovedujemo teme za maj in junij 2023: • Petek, 12. maj 2023, ob 8.30: Stanje na trgu dela in aktualne spodbude Zavoda RS za zaposlovanje za obrtnike in podjetnike • Petek, 19. maj 2023, ob 8.30: Predstavitev javne agencije SPIRIT Slovenija in aktivnosti za obrtnike in podjetnike • Petek, 26. maj 2023, ob 8.30: Prepričevanje je ključ do uspeha tudi pri poslu • Petek, 2. junij 2023, ob 8.30: Različne možnosti prodaje ali nakupa podjetja • Petek, 9. junij 2023, ob 8.30: Uporaba umetne inteligence, kot je ChatGPT, v poslovne namene • Petek, 16. junij 2023, ob 8.30: Kako povečati doseg vaše znamke na klasičnih in digitalnih kanalih • Petek, 23. junij 2023, ob 8.30: Zdrav duh v zdravem telesu – promocija zdravja na delovnem mestu • Petek, 30. junij 2023, ob 8.30: S hekanjem časa do večje učinkovitosti v prodaji Podjetniški zajtrk je namenjen podjetnikom in tudi drugim zainteresiranim. Pridržujemo si pravico do spremembe teme in gosta v posameznem terminu. Potrjene teme boste na svojo željo prejeli po elektronski pošti pred posameznim srečanjem. Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Sprejemna pisarna 01/280-23-00 Župan 01/280-23-02 Direktor občinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zaščita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Finančno-računovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 knjižnica ig ustvarjalna delavnica za odrasle ČAROBNO STEKLO ponedeljek, 29. maj, ob 17.00 Na delavnici se bodo udeleženci spoznali z osnovami fuzije stekla. Delavnica bo potekala v prostorih CUDV Draga. Ker je število mest omejeno, imajo prednost pri prijavi člani MKL. Prijave v knjižnici Ig, na 01 308 57 20 ali ig@mklj.si. Vsa srečanja bodo na sedežu OOZ Ljubljana Vič, Tržaška cesta 207, Ljubljana. Vljudno vabljeni! mestna knjižnica ljubljana www.mklj.si Mostiščar 04 | Maj 2023 37  VABILA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Komedija z Iztokom Valičem in Domnom Valičem Ob obletnici prve prisege slovenskih vojakov, ki je bila 2. junija 1991 v 510. učnem centru na Igu, vas Območno združenje VSO Brezovica, Ig, Škofljica in Velike Lašče a: Vstopnin 18 EUR Kako lahko nekdanji boksar, ki je vse življenje živel med nasiljem in športom, jeznemu mladeniču pomaga prerasti, premagati in se osvoboditi vse agresivnosti, ki jo nosi v sebi? Dva boksarja, dve generaciji in ena odlična predstava, ki vas ne bo le nasmejala, ampak tudi ganila do solz. Predstava je primerna tudi za osnovnošolce in srednješolce. vabi na predstavitev knjige dr. Dimitrija Rupla POMEN OSAMOSVOJITVE s podnaslovom Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve. Predstavitev bo 26. maja 2023, ob 20.00 • Dom kulture Ig v ponedeljek, 5. junija 2023, ob 20.00 v dvorani Centra Ig. Predprodaja kart Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, 01/2802-300, info@obcina-ig.si, v času uradnih ur. Na dan prireditve, uro pred predstavo v Domu kulture Ig. Vljudno vabljeni! Občina Ig in OŠ Ig vabita na predavanje MEDVRSTNIŠKO NASILJE v torek, 30. 5. 2023, od 17. do 19. ure v sejni dvorani Centra Ig (Banija 4, III. nadstropje) Srečanje bosta izvedli • Nilvesa Fajić Berginc, specialistka klinične psihologije, zaposlena v MKZ Rakitna • Polona Čepon, socialna pedagoginja in šolska svetovalna delavka na OŠ Ig Nasilje je negativen pojav. Je stvar tega, kako zmoremo ravnati s svojo agresivnostjo, potrebo po pozornosti in moči oziroma kako nasilno vedenje regulira socialna skupnost. Urjenje nenasilne komunikacije (t. i. asertivnosti namesto agresivnosti) je pomembna naloga socializacije otrok. Socialno in čustveno učenje mladih bi moralo biti ena od prioritet na področju vzgoje in izobraževanja. 38 Mostiščar 04 | Maj 2023  KRIŽANKA //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Mitja Glavnik Spoštovani oglaševalci! Ponujamo vam možnost zakupa križanke, ki jo lahko prilagodimo vaši dejavnosti. Namesto klasičnega oglasa se predstavite v križanki! Za podrobnosti pišite na mostiscar@obcina-ig.si. Mostiščar 04 | Maj 2023 39 a v a t os D hrane 040 336 179 01 286 46 77 www.gostilna-mars.si Brest 45, Ig PONEDELJEK–PETEK SOBOTA, NEDELJA in PRAZNIKI 10.00–21.30 11.00–21.30 Nudimo vam tudi vsak dan sveže malice.