84
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani
Zlate bukve.
v                                                       v
V Plešive i v Škalski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokretni fantih! blizo poslopja strelali, v strelnice (pištole) na smodnik (jmlfer) papir in cunje basali. Veter silno močno pihaje zanese zamašik iz strelnice na slamnato streho, in v pol uri je bil bogat mož ubožen. Sreča za ves in cerkev, de je veter na drugo stran pihal; ne bilo bi sicer moč oteti jih. Domačih ljudi ni bilo pri domi, kaj odnesti; le sosed, že postaran mož, perhropi, se pod plamenam v hlev zakadi, in dvanajst goved srečno odtme; ker se pa s teletam predolgo mudi, brez de bi ga bil mogel oteti, ves opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga , dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga v hrastah, kakor Joba, pa tudi voljno terpeti, kakor Joba. „Nič se ne kesam, pravi, de sim nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco sosedu otel, in Bog mi bo že dal, de bom pregledal in ozdravil".
Tako miloserčno delo zasluži v zlatih bukvah zapisano biti: Janez Lepko se imenuje verli mož.
Nespametno streljanje je že dostikrat strelcu pa tudi drugim ljudem silno škodo naključilo. Prav bi bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodnik vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se kos kruha v rokah bolj poda, ko strelnica.
Musy.