Uredništvo in apravništuo :
Maribor, Koroško ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pendei jek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti raak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Haročnina listu:
Celo leto		12	K
Pol leta			6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke 10	V.	
Zunaj Avstrije celo leto	17 K.	
Lnserati aji oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Št. 131.
Maribor dne 11 novembre 9<2
Letnik IV.
Avstrija im Srbija.
Vojska, vojska . . , Bojaželflni Mars je v svojem element^ in bi: ra;d zaplel for bojni piješ .celo Evropo. 'Ce pogledate , naše nemško časopisje,)1 morate priti do prepričanja, da stoj dno Sbk pred vojsko med Av’strijo in Srbijo. Iz rajnih, uvpdnikov ter rajznih inspiriranih ! in iz bogate domišljije porojenih situacijskih poročil že doni grom topqv in se dvjga bojni Sim. Toda nemški listi pretiravajo : tako hudo še ni. Razmerje med našo državo in Srbijo je res spet enkrat ostr.o napeto, 'ampak vojska, je do sedaj še samo na papirju. Vodijo jo še parno žurnalisti s črnilom in peresom. Vi potokih ! teče v našo,srečo še samo —. črnilo in se raszlega bojni trušč samo po — uredništvih.
Kaj je vzrok 1 tega kričavega bojnega razpoloženja? Ztunanji v,zrok je srbska zahteva po dohodu do Adrije, po pristanu ob Adriji,: Klaikor smo rekli, je to samo zunanji vzrok. Avstriji, ki: bi spremenila svojo balkansko politiko, jo postavila na nova načela, ter sknšalaj živeti .v prijat q'yskjem 'razmerju z fb/al-kanskimi državami, v prvi vrsti tudi z najjbližjo — Srbijo, ne more srbsko pristanišče ob Adriji nič škodovati. Adrija itak ni samo avstrijska/ in italijanska posest, ampak ima ob njej. svqje luke 1 že Crno-gora in jjh bo imeli tudji bodoča Albajnijaj. Ali dobi še Srbija eno pristanišče, je res zelo postranskega pomena in Avstrija radi tega ne bo izzvala nftkdar vojske, ki bi postna najbrže svetovna. S elvella Avstrija, ki hoče ali mor a kreniti v svoji balkanski'{politiki na nova, pota-
Notranji, «globokejši, 'pravi vzrok sedanjega bojnega vrišča je smrtni strajh, ki je spreletel Ma-žare in Nemce 1 vsled sijajnih zmag ; 'Jugoslovanov. Njihova imperialistična politika;, ki je hotela balkanskim narodom svoje želje tvjedno samo diktirati;, je ob koncu svoje moči in se boji za svoj obsijan ek. Ta politika je držaja nesrečni status quo in se bori sedaj, ko je moralia statusu jri'uo dati slov», za. svoji nar 'dalnji obstoj,. IToda — dnevi so šteti. Pod zamftihl|aji balkanskih junakov je Šel status può med rarnjke in pod temi zamahljaji bodo zdihnile tudi nemške in
PODLISTEK. Paberki v vojski.
Grozote vojne.
BeroK.nski |„)Lokalanzeigjer“ prinaša iz Skoplja daljši opis pozorišča bitke pri KumLnqviu, ki'! daje nazorno sliko 'grozot te bitke. 'Najprej opisuje poročevalec, kako se je bližal bojišjču in kako oznanjajo od granat in 'topovih krogel ' razdejane hiše. (iz katerih se še vedno vali dim, bližino bojišča,. 'Potem nadaljnje :
Bližamo se najsevernejši točki obširnega terena, na katerem se je izvojeviala bitka pri Kumapovu in že smo tudi sredi bitke Same in pretresa nas že razburjenje, strah in groza. Najvdušen hura doni iz ropotajočega vlaka. Tik ob tiru, proti sevjeru in se-verovfchodu obrnjeni, stoje zapuščeni turški topoyi. Zasvetijo se V solncu in med njimi stoje vozovi, obloženi z municijo, šotori in vrečami. Ali - takoj po aaivduišienem klicu j se nehotoma odmaknemo j od odprtega okna. Grozen smrad puhne v oddelke in drugo ob drugi .vidimo kupoma konjsko mrhovino. Kolikor djaleč seže oko, prav do gričev, sima konjska trupla, med njimi, čepe vrane ( in javkajo v temnem zadovoljstvu. Tu in tam bega hrom konj imed mrtvimi tovapiši, kakor bi si hotel izbrati, prostor za zadnji počitek.
Kmalu dospemo v Kumanovo in uzremo slike, ki zdražijo žiivce. Razstreljena poslopja, ožgana} podstrešja, nebroj turških topov, ki jih1 še niso spravili proč, vfsoke kupe turških šotorov in takoj zraven pa) velike kupe vsakovrstnih cunj jin papirja,, kajr so našli pri pobitih Turkih, 'Najgromiadili so jih tukaj, da jih zažgo.
Pristopimo h kupom, pobirajmo patrone, katerih
mažarske imperija! hstične težnje in želje. Skoda) samo, tia še sedaj v zadnjih zdihljajih s ta(ko kričavostjo silijo v ospredje, ker povzročajo s tem nova sovraštva in bude nove Strasti. Toda, da so t,e težnje s odfjive i in nevzdržljive, 'o tem so brez dvojbe prepričani tudi merodajni faktorji, zato jih bodo pustili pasti in ne bodo stviari tirali do skrajnosti.
Bilo bi tudi preveč pogubonosno in za državo usodepolno. ’.Avstrija je sedaj popolnoma osamljena. Konflikt s Srbijo bi je ne spravil v nasprotje samo s Srbijo, a|mpak s celo Intlka/nsko zvezo. In pri: tem bi Avstrija razun mate Rjumunske ne imela, nobenega pomagača. V Berolinu so že davno spoznali, da visi točasno grozdje mnogo previsoko. Dali so slovo svojemu turkoiilstvu in se potegujejo za prijateljstvo ba)1ka,nsf:dh držav. Samo iz tega še izvije nemška trgovina' ! in industrija nekaj prof ta). 'Zato je Berolin nap ram izahteviam naših khičavijh imperj)aÌistov)jhl|a-den do dna sroai. Na razpolago ima k večjemu kak dober nasvet, M sili k sporazumu. 'Italij/a igra oficijelno vlogo dobrega zaveznika, Bahajvo zatrjujejo naša uradna) glasila, da je Itaiijja glede srbskega in albanskega vprašanja z nami solidarna. tVernje pa v to politično solidarnost samo kak) I političen otrok. Italiji gotovo ne more bi ti nič ljubše, kakor če dobi Srbija ob Adriji luko, ker se s teim odipro Italiji še vrata v Srbijo in druge ballkainske države, kojih trg tvori za Italijo že davno z y eli e ni cilj. Kako mislijo in sodijo o avstrijskih bojevitostih države tripelpn-tente, je boljše, da ne govorimo:	vsaka bi Avstriji:
prisolila n a jr. jj še kako prav gorko. Kratko pojveda-no: cel svet bi se zgražal in bi obsojal, če bi djala Avstrija sedaj s kruto silo čutiti svojo .gospodoželj-nost zma/gu/jočim balkanskim drža/vam, ki so po pet-stoletncm trpljenju porazile polumesec.
Ampak ne samo razmere i vi zunanjem svetu, tudi razmere doma ne nudijo nemškim in mađarskim bojnim petelinom f nobenih ugqchiosti. Delavstvo že vstaja in ogorčeno protestira [ proti ! nasilnim r nakanam gotovih krogov. Ravno tako ne dovoljujejo tudi naše mizerne finance, ki so nas pripravjile že skoro ob vsak kredit, da bi se zapletali v Oborožene pohode na Balkanu. Da W: Jugoslovfagi, sploh vsi Slo-
ležli na tisoče tu okel1': in si prisvajamo pisma v turškem jeziku pisa.ua,- Moj tovariš najde turiškq-nemš-ko slovnico in zvezek z zapiski. iTo so na£li pri nekem mlajdem oiiciipju. Jaz sam poberem pisjemski o-vitek s turšk!i(pi napisom. V ovitku je pismo in ioto-gra;fijO mjajhnega dečka t ter rujav kolier lasi, /Brezmejno gorje me prevzame/, oči se mi hočejo zasolziti in rad odstopim ta vojni spomin, ! angleškemu tovarišu, kii ima močnejše živce od mene.
Kolikor je mogoče, 'tako daleč prodiramo vi bojišče in razkladajo nam pozicije Srbov in Turkov, Turki so imeli vse holme zasedene. 'Njihovi položaj je bil mnogo boljši, ka/kor položaj:’Srbav. |T|udi Številno so bili zelo močni in vendar so doživeli poraz. Psihologjčni vzroki so morali 1 biti odločilni, ki si jih pa danes še ne moremo popolnoma razlagati,.!
Vrnemo se proti kolodvoru in vidimo Šje, kako odvažajo približno sto z jbojev z g rain ati. V resnici, Srbi so dobili bogat plen. Vlak odpelje, razgled ni več tako zanimiv, ker se je za Kiumanovim pričel divji beg Turilibv in ni nobenih vojnih sledov več. Pred nami se vzdigujejo vitici minareti' ! in 1 mošjeje. Zremo v morje hiš, skozi kateri se vije sreibrno se lesketajoča, ozka reka in dospeli smo v mesto, ki je bilo do nedelje še turški UesJiiib, kii1 pa je danes srbsko Skoplje.
Po P'tki 'pri Kumainovu je pribežalo v Skoplje mnogo turških čet, kjer so pometali orožje od sebe. V Skoplju je ostalo naijmlanj 10.000 Turkov. V tem mestu so našli Srbi mnogo provili anta, obleke, municije in 5000 novih pušk. V Belgrad so odposlali že 2000 ujetnikov, v kratkem jih edide še 1600. Vsi bedo internirani v belgrajski «trdnjavi.
Organizatorični nedostatki turške armade.
Londonska poročila o bitld pri Liìje Bur g asu nam priöaj'o o neverjetno nedostatni organizaciji tiur-ške vojske. [Vrhovni poveljnik Abdulah pa^a ( je i se-
vani in tudi pošt,eno misleči l drugi narodi ne bili navdušeni za boj z balkanskimi narodi), ni ( potreba» povdarjaiti. Ce hoče Avstrija svojo /vlogo na Balkanu za vedno izigrati! i in če hoče us/tv'aritf. v lastnih meiah iredentistične, protidržavne struje, naprajvi to najjpažje z. balkansko vojsko. Cui prodest . \. . o tem pa naj razmišljajo merodajni krogi, ‘Id trpe sedanje nezmisel,no hujskanje za vojsko.
Kjončajmo! Avstrija hiti od ene blamaže do öruge in stoji v svetovni javnosti osamljena in nepripravljena za vojsko, 'kakor še malokeđaj poprej. Ce hoče sama sebi dobro, Uaj (Lstfro, dokler je še čas, krene na druga, potai, iötrest'ij ’ se mora, enkrat za vselej vseh od nemškega in mažarskega krivičnega imperijalizma narekovanih načel in zajvreči mora tuđi nauke, kakoršne ji daje Dotoiernfjg, ki v včerajšnji „iTjagesposti“1 j propagira 1 'tesnejše združenje Maž i rov in Nemcev v svrho podjarmljenja Jugoslovanov. Bodočnost Avstrije je na jugu in 'samo če bodo srečni Jugoslovani, bo srečna Avstrija,
Vojska - konec Turčije.
Kataldža in Odrin pred padcem.^— Krvavi boji pri Kataidži. Turki se hočejo braniti do skrajnosti. — Solun padel. — Srbi še niso ob Adriji. Pogajanja med Avstrijo in Srbijo se nadaljujejo.
Pismo iz Carigrada.
C a r i g r a d, dne 6. nov.
Glasom najnovejših vesti Juraka/ zmagonosna ' bolgarska armajda proti Carigradu,. V bolgarskih vojaških krogih.so naziranjU, ' dal moral zmagonosna bolgarska armada doseči vrhunec svoje slave z vhodom v Carigrad, če tudi Bolgarija ne misli trajno zasesti Carigrada. 'V očiglted temu ! obrača vsa Evropa svojo pozornost na mesto Konstajntina in ta pozornost je še tem večja, > če se pomisli, Ila ' vsled stroge turške cenzure v Carigrajdu tukajšnje prebivalstvo o resničnem položaju, > ni prav nič poučeno.
Trenotno zanima vprašanje, s katerimi sredstvi še razpolaga Turčija, da zamore zabraniti naval
del ves dan na griču sredi Štabnih častnikov in je rabil le daljnogled, da se je poučil o položaju bitke. Ni; imel ne brzojava, ne telefona, ne postale za brezžično brzojavljajnje, dasi je bilo za vs.jk turški zbòr predpisanih 12 takih naprav. Niti ordonančna služba ni bila urejena 1 meet posameznimi ocfMki. {Imeli tudi niso nobenega eroplajna. [Vrhovni poveljnik t in njegov štab niso dobili ves dan nič jesti. Tildi /večina moštva že ni dobila tri dni nikakšne hrane in ne pijače; 'bivati je morala vojska cele tri dni ob hudem mrazu na prostem. Zla prevažanje ranjencev so imeli jako malo nosilnic, | pa niti enega, voza ' zla bolnike, nobene postaje, kjer bi obvezali za prvo silo iranjenee, niti ene zasilne bolnice,
Topništvo je moralo y boj, dasi je imelo streliva le za nekaj u,r. ;Do ß0 kilometrov!1 daleč zadaj so imeli zaloge streliva, /tako da topništvo drugi dan bitke skoro ni prišlo v poštev, brneli niso ' niti ene strojne puške.
Ce bi bil imel turški vojak morebiti le po eno skorjico na dan, paj bi bil utegnil odvrniti na/pad, tako sklepa poročijo. Krivdo turškega poraza je torej prisojati gospodujočemu generalnemu š|tabu, ki bi utegnj'l biti sposoben k večjemu, 'cLri bi vodil vaški cirkus.
Gospodarski pomen Sandžaka.
Leta 1;908, ko je AehrenthaJ izvršil (aneksijo Bosne in Hercegovine, ! je avstrijska vlada odpoklicala svoje vojaštvo iz« Sandžaka ter s tem dokumentirala, jda ne polaga nobene važnosti na pridobitev tega kraškega ozemlja. Ali zdlaj pa), ko se boji Avstrija. da bi Srbija ne „postala prevelika“, kaže zopet naša vLalda veliko zanimanja za Sandžak!. ' In najbrže so vzrok tega interesa le strajtegični in vojaški oziri. Za gospodarstvo ni Sajndžak bogzna že kakšnega pomena:, čeprav bi postalo to ozemlje lahko plodonosnejŠe ' pri urejeni upravi!1 in pri boljših prometnih sredstvih.
Do žrebanja velike loterije „Slovenske Straže“ samo še nekaj dni! Žrebanje že 18. novembra. Hitite z kupovanjem in narocevanjem srečk. Vrednost vseh dobitkov 20.000 K. Srečka samo 1 K.
Bolgarov na mesto Carigrad. Mesto samo je utrjeno ter ima celo število fortov, o katerih se govori, da so moderno zgrajeni, in da so opremljeni z dobrimi topovi. Koliko je na tem resnice, se seveda odteguje našemu opazovanju. ÌTìoda prav bomo storili, če ne cenimo previsoko vrednost teh utrdb. Cela vrsta bojev je v groznfc luči jasno pokazala, fe^ko je v tej Turčiji vse gnilo. ! Vkljub visokim izdatkom manjka orožje, manjkajo monture, ni municije in slednjič še tudi manjkajo ragne priprave za ranjence.
Iz tega vzroka je povsem umevno, da postaja mnogim turškim mogotcem tesno pri srcu in bi naj-rajše zbežali if Turčije, če se bi jih1 pustijo, jiako-le meni nič tebi nič. Tlako je na primer hotel prejšnji predsednik komore*, Ahmed Riža, hagloma j oditi v Pariz, da se podvrže neki operaciji, (Mestni j poveljnik mu pa ni dal potnega) dovoljenja z opombo, da so prišli v Carigrad itak že najboljši kirurgi, zjato je zelo enostavno, da se da kar na licu mesta operiral*
Na drugi strami je pa treba zopet pomisliti, da če se Bolgarom posreči priti do carigrajskih utrdb, se potem padec Carigrada ne da več preprečiti. Ket prava trdnjava! Carigrada se smatrajo le utrdbe pri Kataldži. Ker so pa že padle te utrdbe, ne bodo o-ni iorti, 12 po številu, ki obdajajo CaHgrad, nič več spremenili položaja, še manj pa pride v pošten oni stari zid, ki obdaja Carigrad in ki je že izza bizantinske dobe, Ta zid, ki je mestoma 18 kilometrov dolg, nima nobene strategične vrednosti.
V zadnjih dneh je došlo v Carigrad več tisoč ranjencev, katere za prvo silo naétanjajo v vseh mogočih prostorih, jRanjence oskrbujejo došle strežnice in pa evropske gospe in gospodične, ki itvajo v Carigradu, toda za njihova dela usmiljenja ne: žanjejo prav nobene zahvale. [Evropejske gospe {in gospodične so dale že cele vagone perila za bolnike in drugih potrebščin ..Rubečemu polumesecu“" naj razpolago, Turške dame paj, ki nil: enega Šiva ne storijo, ker ga ne znajo, se pa ne izražajo posebno laskavo o strežbi bolnikov po evropskem načina, — ker o tem nič ne razumejo.
Veliko ! razburjenja povzročajo vznemirjajoče vesti, da nameravajo Bolgari vodovod, ki oskrbuje Carigrad s pitno vodo, razdreti, fear bi pomenilo za Carigrad katastrofo.
Zelo slaba bi predla1 prebivalcem Carigrada, če bi razni poslaniki ne pritfslfeali na obliasti, 'da i-ste vsaj najpotrebnejše ykrenejo za varstvo zdravja in imetja Carfigrajčanov. (Le posredovajnju f poslanikov se je zahvaliti, da se carigrajske ceste in ulice vsaj za silo snažijo.
Vojno ministrstvo je nameravalo konje, ki jih mesto rabi za izvažanje smeti in drugih odpadkov iz mesta, porajbiti za vojne namene; istotako konje, ki jih rabijo razne požarne hrambe. Brez konj, M jih rabijo požarne hrambe,! bi bil Cjarigrad v kratkem času eno samo pogorišče. Tiu'tì to nakano turškega vojnega ministrstva so preprečili v Carigradu! se nahajajoči poslaniki velesil.
Sedaj pa, ko vodi turško vladno krmilo Kliamil paša, se je sicer nekaj zboljšalo razpoloženje prebivalstva. Todia položaj, ki dl ad a sedaj v Carigradu, je zelo kritičen. Pred 4 do 5 dnevi ni bilo videti v Carigradu nobenega vojaštva, tako da se je biljo že bati, da zna vsak čas priti 1 do revolucije) 1 ljudskih mas, sedaj je pa v Carigradu 100.000 do 120.000 re-
Gospodarsko življenje I v Sandžaku zasleduje za našo vlado ! avstrijski generalni konzul ( v Skadru. 'Njegovo poročilo / za preteklo leto ! kaže, kako slaho to ozemlje 1 od leta do leta zaradi vednih političnih nemirov in zaradi slabe uprav;e.
V letih 1910 in 1911 je vladala v ßk'afiru, kakor tudi v Sandžaku, huda depresija v obrtu in trgovini. Leta 1910 je slaba letina, naslednje fleto pa so upor MaJisorov. vojna z Italijo in kolera močno ovirali razvoj gospodarskega življenja. Nemiri v gorah so ovirali promet kmečkega ljudstva s Skadrom. Mnogo mestnih trgovcev je zaprlo svoje trgovine in odšlo v inozemstvo. jZato so skoraj popolnoma prenehali krediti inozemskih tvrdk,, plačila so izostajala. Tie oVire nastopajo v Sandžaku vedno in vedno, čeprav so jih poskušali1 že večkrat omiliti. V obrtu msajnjka kapitala), pr©biVaM\(o tudi nflpaa bogzna že kakšnih zajhteV j in ne povprašuje ! po obrtnih izdelkih, zato sp obrtništvo ne more razvajati. Ves izvoz in uvoz Skadra), odšltevši tranzitni promet, je znašal pretečeno leto 7,“10.000 K, letta 1910 pa 6,070.000 K. Leta 1911 se je povzdignil uvoz, med, tem ko je bil izvoz neznaten. Skupen uvoz se je povišal od kron
4,890.000	na K 7,430.000
Uvoz se razdeli na sledeče držajve: 'Avstrija leta 1910 1,459.895 K, leta 1911 2,095.075 K, Ogrska leta 1910 164.985 K, leta 1911 971.540 K, Italija leta 1910 1,036.616 K, leta 1911 1,5(52.760 K.
Italija je uvažala I zlasti moko in I bombaževo prejo. 'Italijia(nski uvoz bombaževega blaga, špirita, svile, vrvarskih izdtelkov se je zmanjšal v prid avstrijskemu uvozu.
Tranzitna trgovina Skadra s Crnogoro; je nazadovala leta 1911 od 1,780.000 K,na 1,190,000 kron. Vzrok tega nazadovanja je v razŠirjajvi pristanišča v Baru, kjer je bilo prejšnja leta 'ijzkrcaiv^inje zelo otežkcčeno zaradi slabega pristanišča.
Avstrijske parobrodne družbe so zaradi \jedno naraščajočega uvoza iz naših dežel izboljšale svoje prometne črte.
zervistov in črnovojnikov, a vsled ; pomanjkljivega zalaganja z žt,vili se je bati, da izbruhpe revolta — stradajočih čet. Že se slišijo tu pa tam slučaji; o pobijanju kristjanov. Zfnačilno je^ da ti hudodelci niso v vrstah poulične sodrge, ampak v vojaštvu.
V očigled temu nevarnemu položaju so namignili zastopniki tujih vlad svojim sodržavljanom, da jim trenotno sicer ne preti nevarnost, da pa vendar lahko vsa,k zapusti mesto z njihovo pomočjo. Večina tujcev se je odločila, da odpotuje, tako !d4 §e še naposled zmanjkjalo ladij, ki bi jih mogle sprejeti. — Tudi nočejo diplomatje, da bi vsi tujci nagloma zar pustili', mesto, ker nočejo na ta način še povečati nevarnosti. Ni izključeno, da postanejo diplomatje žrtve njihovega prevelikega, zaupanja, ki ga imajo. A delajo se pač, ko bi še bili vedno oni gospodarji situacije, čeprav prinaša vsaka ara — nasprotne 'dokaze.
Bitka pri Istrandži. — Turki strahovito tepcu*. —
1 Turki se umikajo za črto Kataldžo.
Specijalni poročevalec „,Reichsposte“ poroča z dne 7. t. m. iz bolgarskega) glavnega] taborišča o zadnjih bojih sledeče:
Po tridnevni: bitki pri Lüle Burgasu in Vizi je začela dne 4. t. m. (tremai, bolgarska armada,, ki tvori levo kripo, z močnimi kolona-mi prodirati čez Saraj in Sultan Bagidže proti Istra|ndži, da odreže južnl'jm turškim kolonam povrajtek i za črto pri Kataldži. Centrum ' bolgarske armade in desno krilo, ki jo je, tvorila prva bolgarska armalda [ in ki je dobila nove Vojne moči od Odrina, sta prodirala ob železnici z južno kolono,, Ikj', je imela nalog, (obiti turške pozicije pri Oaljrumu, ljurki so stali v močni in dobro utrjeni poziciji pri Cerkeskeju ter so imeli nalog, da ščitijo umikajočo se turško ( armatdo. Turki pod poveljnišltvom Nazim paše so se branili z občndovanj(a vreUno trdovratnostjo. Ko so začutili ogenj bolgarske kolone, ki jih je obšla in, začela streljat, od juga sem, so poskusili Turki obupen napad še proti Uzum Hadžeju, 'da predro bolgarski centrum. 'Ta poskus Tjurkov pa, se, je razbil ob strahovitem ognju bolgarske pehote in artilerije. Istočajsno je zabela prodirati'! tretja bolgarska armada od zapada pri Istrandži proti sredini turških pozicij ter Turke n'apadfla v! odločilnem gapaidu. (Vrgla, je Turke čez Cerkes-kej nazaj. Turški poraz, pri Uzum Hadžijiu je popolna katastrofa. 'T|u stoječe iturške divizije so bile popolnoma uničene. Mnogo tisoč mrtvih leži na bojišču. Sedaj se je zajčel tudi še desni turški centrum umikati. To umikanje, ki se je začelo dopoldne dne 5. t. m. ob železniški progi proti Sinekli, pa se je izpreminilo kaj hitro v, neredni beg. (Nazim paša je poskusit še enkrat ofenzivo pri Sejmenu, (toda že zvečer dne 5. t. m. so bili tudi tu Tjurki popolnoma 1 poraženi. Bil je to pravi debacle turiške armade. Turki so Začeli, nevžidržema bežati že proti KataJjdži. 'Rezultat prodirata j a, - teh treh bolgarskih armad je bil ta, da so Bolgari potisnili Turke, zlasti njih desno krilo, ' proč od glavne turške armade. Desno tursko krilo so zapodili Bolgari s holmov, vjzhodno od Istrand-že, v gozd pri Derkosu ter so temu krilu popolnoma' odrezali zvezo ) z drugo turško armado. Sedaj je začela tretja armada, z neposrednim naskokom turških pozicij pri jKrltaldži. A Tiurki so stali v črti med Be|gradom, S|'fil|iki-iem, Tarfo, Kalfakejem in Akalainom. Ena bolgarska kolona je prodrla do Derkosa. Prva bolgarska armada I je napadla turško armado na obeh straneh melsta Kattjldža.
Dne 7. novembra, ob 2. uri popoldne:
Že dne 6. t. m. so> dospele prve bolgarske čete tretje bolgarske armade v črto Tar-fa/—Kaliakej, Včeraj zjutraj je vrgla prva bolgarska armada Turke s holmov pri Kataldži. Še dopoldne so prodrle kolone tretje bolgarske armade do turških pozicij pri Deli Jjunusu ob jezeru Derkos. Bolgari na celi Črti zmagovito prodirajo.
Kataldža in jOdrin pi*ed padcem.
Od vojnega poročevalca „Reichsposte“ v glavni bolgarvski armadi, dne 9. novembra 1912.
Bolgari so v noči od dne 7. na dne 8. t. m. že zavzeli dve važni poziciji1 ob Ijužno-vizhodni fronti odrinskih utrdb. Po groznem artilerijskem ognju je naskočila ena brigada, feaferi so sledile >, š.e druge rezerve, utrdbi Kartaltepe in Papaztepe. Vkljub temu, da so bile utrdbe razsvetljene in vkljub temu, da so turške krogfjje padale kakor dež, se je kjonč-no posrečilo bolgarski infanteriji, zavzeti z naskokom oba forta. (Bolgari so t'aikqj poslali v oba forta ojačenje, posebno pa artilerijo, odbili so vse protinapade posadke in so začeli utrjtevati oba forta oh fronti proti Odrinu.
Oba zavz,eta forta, posebno pa fort Kartaltepe, sta jako močno utrjjena. Kartaltepe leži na 143 metrov visokem hribu in obvladuje Odrin in pas utifdb, ki meji ob ta fort. Vsled zavzetja teh fortov je vsaka nadalpja hramba Odrina brezvspešna;. Kapitulacija Odrina se pričakuje vsako uro.
O bojih na črti Kataldže sinem le sporočiti, da napad Bolgarov vspešno napreduje, f Bolgarske čete so zavzele že več prednjih pozicij.
Odločilni sunek se bo vršil s tako silo, 'da bodo bolgarske čete prodrle istočasno z bežečimi turškimi četami pred Carigrad.
S takojšnjem zavzetjem Carigrada se numerar va preprečiti vsako umešavianje j diplomatov, kakor tudi pretečo klanje kristjanov v Carigradu.
Sveta vojna.
Carigrad, dne 9. novembra, šejk ul islam priobčuje apel na Uleme, v katerem razglaša sveto vojno „jdjihad.“ Ta apel poživlja muzlilmanske duhovnike, da najj gredo k vojski in nat ulice [ jter nar povedujejo, dolžnost vseh pravih muzlelmanov, bojevati se za domovino.
Po zadnjih vesteh deinentira šejjk ul islam to proklamacijo svete vojske.
Turki se hočejo do skrajnosti hraniti.
Turško časopisje poziva vlado, naj se brani do skrajnosti, naj Viaruje vojaško čast Turčije in zabrani Bolgarom vhod v Carigrad. „Tanin“ piše, da bi bilo mogp.ee še za Caialdžo zjgraditi novo obrambno črto Sv» Štefan—Cekmedže—Kjatme, Vsi Carigradča-ni morajo graditi utrdbe, ki naj se oborožijo s topovi. Ustanavljajo naj se narodni obrambni zbori. Vsi so prej kričali, da hočejo preliti svojo« kri, zakaj pa se zdaj samo pp Štambulu izprehajamo, ne da bi kaj storili! Vsi se moramo boriti, ker to je najbrže naša zadnja vojska v. Evropi, Zgani arabski glavar Iben RešaJd je velikemu vezirju pisal, da so Arabci voljni poslati 50,000 jezdecev Turkom na, pomoč.
Vsem Osmanom!
Vsi turški listi objavljajo Oklice, ki pozivajo vse Osmane, da naj branijo Carigrad. V debelih črkah objavlja „ Jenni Gazzetta“ :
Kalifat je oblegam !
Islamski svet je v nevarnosti!
Sultan, in ž njim vsa vladarska rodbina je prisegla, da žrtvuje svoje življenje!
Evropa pretrga lahko vse pogodbe, a ml nočemo izdati korana in turške zgodovine! Veliki vezir, ministri, armada in narod so prisegli, da prelijejo zadnjo kapljo krvi.
V	uvodniku pa list poziva mojiamedance, naj zar branijo Bolgarom zasesti Carigrad in na Hagiji Sofiji nadomestiti polumesee s križem,
Izjava Gešova.
Posebni poročevalec „Reichspošte“ je imel pogovor z bolgarskim ministrskim predsednikom Gešo-vom, kateri je izjavil:	..'Jaz upam, da se bo kmalu
dosegel trajni mir, Ali bomo posredovanje velevlasti sprejeli, tega ne vem. To je odvisno od tega, katere pogoje hoče Turčija sprejeti, in od naših zaveznikov. Grofu Berchtoldu smo za njegov ekspoze zelo hvaležni in upamo, da se bo i naprej posrečilo ohraniti mir med balkanskimi državami in njim sosednjimi držar vami.
Turške grozovitosti v Rodostu.
„Daily Chronicle“ poroča iz Rodosta:	Gruče
turške redne pehote, ki so jih Bolgari vrgli nazaj, dohajjajo v Rodosto, Ob svojem stralšbem begu so pometali orožje proč. V Rodosto so došli izstraidani in utrujeni, prepojeni divjega sovraštva nasproti kristjanom. Mesto so turški vojaki preparili ter le-jtam onečaščajjo žene in ropajo. Na sedmih točkah so še istočasno mesto zažgali,, v ogenj so pa pometali žene in otroke. Veliko Roddščainov je bežalo pred po-živinjenimi turškimi vojaki (na morje), d več čolnov se je potopilo. 'Turški vojaki’ I so morili tudi uboge begunce.
Zgodovinski spomin.
Listi priobčujejo :
V	noči od dne 20, na (Dne 21, avgusta 1886 se je v knežji palači v Zofiji zgodil | buren { prizor. — „Podpiši, izdajalec!“ IT a klic je zagrmel! po vejiki dvorani, krepka pest je udajrila ob mizo | in ; potem 'dvignila revolver. Ogrožen e q, ki ga je obdajalo nekaj mladih oficirjjev, je vzel pero in je na popisani papir, ki mu je bil predložen, zapisal:! ( „Bog čuvaj Bolgarijo — Aleksander,“ Mož z revolverjem je vzel ta papir in ga del v žep. Tisti, ki je podpisal tat papir, je bil knez Aleksander Battenbeđg, podpisal ]& izjavo, da se odpove prestolu, mož z revolverjem pa je bil kapitan Radko Dimitrijev. Tfa je bil v največjem dežju pripeljal' iz Pernika en polk vojakov v Zolijo, kjer so se mu pridružili kadetje; ( po noći je obkolil knežjo palačo in prisilil Aleksandra Battenbergs, da se je odpovedal kroni:. Alekjsajnder se je pač povrni! tv Zofijo, k dolgo mu ni bilo obstanka. Preveč se je naslanjal (na Avstrijo. 'Po ' povratku kneza Aleksandra je moral Dimitrijev pobegniti; Sel je na Rusko in služil v ruski armadi, dokler niso Bolgari strmoglavili Aleksandra. Ko je postal Ferdinand Koburžajn | knez bolgarski, se je Radko Dimitrijev vrnil v svojo domovino in vstopil zopet v armado. Aleksander Baittenberžan počiva zdaj v Zofiji v mavzoleju, ki mu ga je sezidal njegov naslednik. Radko Dimitrijev pa vodi bolgarsko armado od zmage 'do zmage.
Petdnevna bitka.
Nad 50.000 mrtvih in ranjenih.
Zofij la,, dne 7. novembra., jUrajdno bolgarsko poročilo.) Bolgarska brzojavna agentura priobčuje naslednje poročilo o bitki na črti Lüle Burgas— Bunar Hisar med 29). oktobrom in 2. novembrom:
Turka armada je brojila več kakor 120.000 mož in je Imela 300 topov ' in I 6i5i eskadronov! kavalerije. Med petdnevnimi srditimi boji; je .turško desno krilo neprenehoma napadalo levo krilo Bolgarov z namenom, da pretrga zvezo z Lozengradom. Tjoda Bolgarom se je posrečilo, z junaškimi napadi in s pomo-
čjo njihove izvrstne artilerije ter v, stresanju ravno tako izvrstno izvežbane infariterije ' prisiliti' sovražnika, da se je začel umikajti. 'Sledili smo mu s smrtonosnimi krogi j ami iz n£$'h topov. : Bojno 'polje je bilo posejano z mrliči.	.
.Tretjega dne je bolgarski centrami, katerega je mogočno podpirala artilerij!a|, [začel z energično o-lenzivo. Infanierija je naskočila utrdbe, kil so se zdele nepremagljive j in posrečilo se je, )jih zatvzeti, nakar se je pričelo zasledovanje sovražnika, j ki j se je vsleÖ ognja naše artilerije spustil jv strahovit fn divji beg.
Petega dne ' je napravilo pašo levo krilo, j ojačeno po novih svežih četah, odločilni napad in je na celi črtj: razkropilo sovražnika n,a vse strani,, tako da je zapustili svoje utrjene pozicije in se spustil v beg.
Bolgari so zaplenili 42 brzostrelnih topov, več zastafv, 150 vagonov z živežem in z mu/nicijo in dve lokomotivi, Zaplenili so tudi \ več skladišč za živež. Ujetih je 2800 Turkov. 'Mi smo zgubili v teh bojih
15.000	mrtvih in ranjenih, med tem, ko znaša število turških mrtvecev ( in ranj'eriijh i več kalkor 40.000 mož.
V	tej bitki/, iki se lath ko primerjat [ z ; ono pri Mukdenu, je bila turška armada skoraj popolnoma uničena. V popolnem neredu in v divjem begu se je sovražnik, ki se v utrdbah pri Corlu in Šaraju ni mogel držati, umaknil proti Kataldžij
Vsled uničujočega poraza 1 popolnoma 1 potrte turške čete bodo i le težko zamogle braniti še mesto Carigrajd.
Srbsko-turška vojska.
Avstrija, Italija In Srbija.
Italijanski poslanec Torri, Szajupnik1 ministrskega predsednika .Giolittijaj, ki zastopa vedno vladno stališče/, je v wCorrfere della Sera“ priobčil Članek, iz katerega je spoznati, da jej neresnično, kar pišejo dunajski listi, trdeč, da je tudi Italija nasprotna želji Srbije, dobitfi pri$jfa|n: ob SJladtrajaskeim morju.
V	omenjenem članku ! italijanskega I parlamentarca je rečeno:
„Pašiič je dejal: Avstrija ne ve, kaj hoče, V resnici to ni, točno, Avstrija ve dobro/, kaj hoče.,, a samo ne ve, kako naj to zahteva, ne da bi se izpostavila velikemu riziku. {Koridor i proti f Egejskemu morju se zapira: ali naj začne vojno,,1 da ga odpre. Srbija nima namena/, skleniti) ž njo carinsko zvezo: ali jo mar more v to pripraviti brez sile? Balkanske države s,e pripravljajo na konfederacijo in capinska, zveza med njimi bo podlaga gospodarskemu življenju nove organizacije: (Ali more to Dunaj preprečiti? In koko ? Zdaj se trudi, predstaviti Evropi kot veliko nevarnost, Če dobi Srbija teritorija|len izhod na 'Jadransko morje,. Nevarnost naj je t<\ ker pomeni vstop slovanske sile na Jadransko morje. A zakaj nevarnost? Mar ICrnagora ni slovajnjska? In če bo sklenjena cajrinska zvefza, kaj na tem, če Ima Srbija svojo mejo na zapadnem modju in ne na južnem, ko bo imela čez Crnogoroj, s katero bo teritorijalno zvezana, med avstrijskim ini ^banskim obrežjem odprto pot? Trdili smo ip trdimo, da mora Albanija ostati Albancem, a nobena nesreča ne bode, če bi imela Srbija/ severno od; Belega Drina košček teritorijai, ki bi ji puščal direktno pot na Jadransko morje. N® tako vprašanje ne sme velika država, Banker je Avstro-Ogrska, nasloniti Ivelijko borbo.“
Oglasil se je pa še drag parlamentarec, poslanec Ormeni, ki je tudi poseben zaupnik mli/nistr-skega predsednika. Ta prajvj, da; med Avstrijo in Italijo še ni jasnosti glede Balkana in pristavlja, da je obnovitev trozveze popolnoma izključena, če ne pride med Avstrijo in Italijo do popolnega soglasja glede balkanskih zadev.
Prodiranje Srbov.
Iz Belgrada poročajo, da so Srbi prodrli črez Ohrido in Strugo do Tirane:, Srbi Stoje sedjaj samo še kakih 30 kilometrov f od Drača ' in | 'Jadranskega morja. (Vsak hip pričakujejo padca Drača. V kratkem pade potem tudi Skader
Ker Arnavti zalhrbtno napadajo i srbske čete, nastop ati o Srbi: iproti onim Arnavtom, M jih dobe z orožjem v roki. z vso strogostjo. Tako so enkrat že ustrelili 36 Arnavtov in zahtevajo neizprosno, da Arnavti odlože svoje puške.
Bitolj padel?
Najnovejše poročilo :
igTjribuna“ brzojavlja: Srbske čete so po kratkem boju zasedle Bitolj.
Ce tudi vesti o padcu Bitolja/ Še niso uradno potrjene, dimajmo povoda, jim odrekati verojetnosti. Gdporna sila Tjurkov je reducirana na minimum — vsled česar vest o padcu Bitolja ni nev/erj,etna.
1 Podrobnosti o bitki pri Prilepu.
Borba pri Prilepu, Markovem gradu, je bila jako huda. /Trajala je dva dnu |T(urki so imeli 20 bataljonov in 4 ba/terije ter so bili tako ugodno na vrhovih severovzhodno od Prilepa ioifificirani, da bi bil i polovico manjši oddelek lahko zavzetje preprečil. Srbi z artilerijo sploh niso mogli blizu in so mogli delovati samo z eno pogorsko baterijo, tako da je inlanterija morala z na.sk/bkjom ,vzeti skrajno težavne fortifikacije. Nekaj vrhefv so Srbi že prvi dan osvojili. Srbi so morali najprej po popolnoma preglednem terenu v dežju krogelj, potem pa po hudih
brdih naskokajvati ( sovražnika- /Turki so bili drugi dan popolnoma poraženi.
Grško-turška vojska.
! 1	Solun — padel.
Atene, 9, novembra.
Kapitulacija Soluna se je izvršila včeraj zvečer istočasno s kapitulacijo iorta Karaiburijn. /Vseh
25.000	mož turške posadke se je udirlo.
Glasom danes došle uradne brzojavke se je u-dal Solun brez vsakega odpora. Ista} | nerazumljiva plašljiVost in nejunaštvo, ld se je pokazala že pred Skopljem, ko se je udala cela, armada 1 in je prepustila sovražniku svojo centralno 'zalogo orožja, se je ponovila tudi pred Solunom. ITodai še /mnogo hujše.
25.000	turških vojakov je izročilo orožje prestolonasledniku Konsta/ntlnu.
Ce so te številke resnične, tedaj je izvršila grška armada kvantitativno naj višjo naljogo. Premagani leta lß97 so Grki takratni poraz sijajno povrnili svojim zmagovalcem ) in to bo mogočno i vplivalo na grški narod. Kla|verni konec braniteljev Soluna je na prvi hip ne umij iv, tod/a še veliko manj je umevno dejstvo, da so trpeli Tiurki že cele jedne pred Solunom, ki ni bil oblegan, največje pomankh^je. To je bila armada, ki je gladu poginila na prosjtem širokem polju! Neodpustljiva lahkomiselnost zadene turško vojaško upravo.
Razmere v Solunu, samem so baš take, b)a je prestolonaslednik Konstantin s svojo armado rajšje ostal pred mestom, kakor da bi bil korakal v mesto Solum
Črnogorsko-turška vojska.
Boji pred zavzetjem Leša in Medue.
Z dne 5. nov., se poroča iz Rjeke.
Danes, dne 5. nov. zveöeij, ko je bilo že znano zavzetje Leša in Medue, je poslal šiej pre/stoiroa
M.	Mijuškovič iz Muričanov ob 5. uri popoldne prispelo brzojavko, ki poroča, da so TfurkT; dne 3. nov, na desnem krilu odreda generala 'Marjtinov/iča, ki je pod poveljstvom, brigadirja Žuroviča, poskušali, da obnove zvezo /z Lešem, ali da so bilji razbiti in njih načrt onemogočen. Včeraj' zvečer pa so okoli 9. ure, broječ štiri tabore nizama in bašlibozukov, s poljsko in brzometno artiljerijo nava/Iali v dveh smereh na Črnogorske pozicije, da bi črnogorsko vojsko obkolili od Barbaruša in da bi prodrli do Leša, kjer bi se združili s svojo vojsko' in obnovili zvezo, ki jie prekinjena. Črnogorska vojska} je pozdravila obe sovražni fronti' z močnim streljanjem iz pušk in pa mitraljez, ! a artilerija jih je obsula s šra/pneli in granatami, tako 'da je bil neprijatelj /prisilj/en, v največjem neredu umakniti se, ostavivši mnogp mrtvih in ranjenih. Sovražniku sta dva topa onesposobljena za nadaljni boj in municija uničena. Črnogorci so imeli neznatne izgube.
Skader pred padcem.
Crnogorski armadi prestolonaslednika, Danila in generala) MartinovjČa, katerim se je pridružil še oddelek srbske armade s težko 1 artilerijo, (oblegajo skupno Skader. (V Skadru vlada silno porrpnjjkanje živil. Gene živil v mestu \ so postale nedosegljive. Pred Tarnbošem in Skadrom grme neprestano topovi. Skader stoji pred padcem. Oddelek kolone ge_ nerala Martinoviča stoji pred Sv, Ivanom v Meduji.
Iz Cetijnja, dne 9. novembra, se poroča p
Istočasno s črnogorskimi četami so došle tudi srbske čete od Prištine z generalom .Tiankovičem v Djakovico. Predvčerajšnjem je došel črnogorski general Vukotič v Djajkovico. Ljud^v/o ga je vihravo pozdravilo. V Dj ako vici! so nastani Vi črnogorskega namestnika in srbskega Župiana.
Politični pregled.
Državni zbor.
V	petek se je v proračunskem odseku nadaljevala obstrukcionistična taktika naših poslancev. Seja je trajala do VS, ure zjutraj. Danes ima zbornica plenarno sejo. Jutri ima Hrvaško-slovenski klub sejo, v kateri bo določil svojo nadaljno taktiko. Z zanimanjem se pričaikuje njegovih sklepov.
Delegacije.
V	petek sta odseka zal I zunanje ' stvari v avstrijski in ogrski delegaciji imela zopet seji), V kar teri je bil sprejet proračun 'zunanjega, ministra.. Govoril je še enkrat dr. K o r o'Š e (c, ki je povidarjal, da so Jugoslovan i p atrijobčni';.
Volitve v Ameriki.
Glasom volilnih rezultatov je bil Wilson izvoljen v 40 od 48 držav; 'dobili pa so Wilson 442, Roosevelt 77 in Tjait 12 elektoralnih glasov. 1 Gd’ ljudskih glasov odpade na Wilsona 6,192.000t na Roosevelta 4,194.000 in na Tafta 3,537.000 glasov. Socijalisti' so zbrali samo 750.000 gjasòv. Nova’ spodnja zbornica bo baje sestavljena iz 287 demokratov, 122 republikancev in 16 progresištov, senalt pa iz 52 demokratov, 35 republikancev in 6 progresistov.
Prihodnji pondeljek 18. t. m. nepoklicno žrebanje velike loterije »Slovenske Straže« ! Slovenci storite svoje dolžnost in pokupite vse srečke. Kjer manjka srečk, naročite novih pri pisarni »Slo-venske Straže« v Ljubljanj.
Raznoterosti.
Iz veterinarne službe. Deželni odbor je imenoval diplomiranega i živinozdravjnikal ) gospoda f Jožela Ceha za deželnega okrajnega živinozdravlnika v Trbovljah.
Iz poštne službe. Imenovan je praktikant 'Af. Gobec za poštnega olicijatnta v Meži ob Dravi,
Imenovanje. Cesar je imenoval dne 1. novembra c. in kr. vojaškega superijorj,a| dragega razreda v Gradcu, monsjgnora Antona JJaikliča, za ' vojnega superijorja prvega razreda.
Zadružni shod. V četrtek, dne 21. novembra ob _9, uri dopoldne se vrši okrožni zadružpi shod za o-kraja Šmarje ip Rogatec v Mestinju v gostilni gosp. Smeha,
Resna beseda na naslov vlade. Tudi trezno-misleči Nemci uvidel v/ajjo, da igra Avstrija sedaj s svojo nerodno politiko zopet \ pravi1 žalostno viogo. „Tagespost“ piše: Zdi se, da bo, balkanska vojska, ki bo, kakor vse kaže, že v. kratkem končana, privedla do novih, težkih zapletUjajev. [Zjakaj ravno na Dunaju tako kriče, ni prav umljivo. Politika naše monarhije je itak že prišla ob ves kredit. Cas bi že bii, da se napravi temeljita revizija vseh dosedanjih idej in mnenj, in novi smeri bi se potem moralo tudi dosledno slediti,
„Za svoje prepričanje živim in umrjem.“ —
i,Pesti Hirlap“ objavlja interviev z dr. Šušteršičem, v katerem slednji izjavlja mn ep je, da je le v interesu Ogrov, jako se postavijo Ì na Slovanom prijajmo stališče, kajti Ogrska je brez Slovanov slaba. Dr. Šušteršič nato v jako ostrih besedah napada) režim komisarja Čuvaja in potem govori o hrvaško-s^oven-skem kongresu v Ljubljalni, ki je bil zelo dajlekose-žnegij pomena. Na tem kongresu se je tudf. govorilo o interesih monarhije. Z vsemi močmi bodo Hrvati in Slovenci odslej težili po združenju. Ime | Ije ’ jpo-stranska stvar, naj se to imePuje trijalizem ali pa kakoržekoli, Si/ovenci in Hrvati so en narod. 'On se čuti tudi kot hrvaškega politijka. Kar se špecijelno Hrvaške tiče,; I se morajo povrniti I ustajvnl odnošaji, se mora imenovati ustavni ban, razpisati volitve in je treba, 'da. prfde res do vLVde hrvaško' in srbsko ljudstvo po svojih zastopnikih. Silcer bi pa tudi general bil boljši od Čuvaja. 'Na/ vprašanje, ipjHi smatra svoje dostojanstvo kot deželni gjlavar kranjski za združljivo s težnjami, fizpremeniti sedanjo ustavno obliko monajrhije, ! je dr. Šušteršič odgovoril :	„Zar
kaj pa ne?1 Jaz sem deželni glavar pQifom Stez ein e avtonomije in od te odvisen, sicer sem pai neodvisen politik, ki za svoje prepričanje žžvim in umrjem.“
Za „Slovensko Stražo“ je' \ darovali i p. EIpkt Hamler 8000 obrabljenih poštnih zfnamk. 'Prisrčna hvala!
Štajersko.
Maribor. Naša podružnica „JSlovepske Strajže“ ima/ danes svoj družjnski večer pri gospodu Josipu Kirbišu.
Maribor. (PoskuŠen samoumor.) V sredo, dne
6.	t. m., zvečer se je hotel 621etni Avguštin Zajn-ger, železničar na tukajšnjem glavnem kolodvoru, v svojem stanovanju ; v Tegetthottfovi ulici 64, obesiti. Sosedje so ga pa še pravočasno rešili' I in poklicali rešilni voz, kateri je Zàngerja v bolnišnico odpeljal. Zapger, je brezveren, ipé ne pripozna k nobenemu veroizpovpdanju in si je hotel vsled obupa vzo/ti življenje. Tlako daleč pride človlek, če vero zgubi.
Sv. Magdalena v Mariboru. |V prihodnjo nedeljo, dne 17. novembra, popoldne po večernicah, se vrši pri Sv. 'Magdaleni y Mariboru v društvenih prostorih zborovanje „'Slovenske Straže.}“' / Slovenci in Slovenke, pridite obilno, da s tem pokažemo, da še živimo in ne spimo ’ zimskega spanja, f— Vabi odbor.
Studenci pri Mariboru. Naše bralno in izobraževalno društvo i priredi v nedelo, dne 17. t. m., ob 4. uri popoldne, v i prostori|h gositiljne gospoda Frasa 'družinski večer. Nastopijo domači tMrnburaši. Pridite, Slovenci !
Št. Ilj ’ v Slovenskl'Jh goricah'. Gosti/ltaflčar v Südmarkhofu, ki je prišel liani, se je že zdelal. Nič mu niso pomagajli ' paši „bogati“ Sü'dmiarkqvci, nič Slovenci, ki so se hodili v Šiidmarkihjo! zaibaviat. Na novo gre v Südmarkhol srečo poskušal špengler Re-bernischegg. Dober tek!
Celje. Izvajanja .„[Straže“ glede Sl}iblerjevjega boja z bankami in — nasprotnega vspeha, so vzbudila v tukajšnjih posojilniških} in’ bančnih krogih vieliko pozornost. 'Splošno se povdarjia, Ha so posojilnice liberalne Zadružne zveze v/ Celju v zadnjem času sklenile Še tesnejše zveze z bankami, kakor so jih gojile prej. .Govori se o liberalnih posojilnicah v Ormožu, Brežicah, Mozirju tjtd., ki so v zvezi z bankami. Liberalni „prijatelji“ Sltifclerjevi se njemu muzajo, ker jedna posojilnica, katere odbornik je tudi odbornik liberalne Zadružne zveze, nalaga’denar pri banki. Občudovanja vredna je disciplina liberalnih posojilnic in zaupanje odbornikov zveze do zveze same. Kakor se splošno sodi, je boj Stiblerja z bankami — le dobra reklalma za iste, dokler, ne bode liberalna Zadružna zveza v Celju uredila svojih razmer in razmer članic. Vedno bolj je umlj/ivb, zakaj želi Stibler — proč iz Celja?
Trbovlje. Tukajšnja slovenska društva so tudi pobirala za balkanske ranjence in se je nabralo
Loterijske številke: Dne 9. novembra 1912. Gradec	21	47	27	62	45
Dunaj	12	1	66	80	69
Fr. Kampuš : Zg. Poljskava
pri Pragažskem
■ rnii-n a.	z dobro idočo „Gostilno“, jžganjetočem in
kesia nf89 tabaktrafiko, lepo kletjo za Tino, lepim gospodarskim poslopjem in svinjskimi hlevi, 4 orale njiv in travnikov, ena njiva za stavbišče, vse to na jako prometni okraj, cesti, 5 minut od trga in železniške postaje oddaljeno na Spodnjem Štajerskem se takoj proda za 24.000 K, 6000 K ostane lahko vknjiženo. Kje pove upravništvo tega lista.	226
Gostilničarji	pozori
Velik postranki zaslužen vam
V Mariboru S Stolna ulica (Domgasse) je prva ljudska kavarna prenovljeni
ter je v taisti zopet vse snažno in v lepem redu. Tam se dobiva čaj, punč, kava. mleko m druge okrepčilne pijače, kakor tudi mrzla jedila po zelo nizki ceni.
Podpisani vabi vse kmete, kateri vozijo svoje pridelke v Maribor na obilen obisk.
l087	MATIJA OBRAN.
donaša patentovano sobno kegljišče s pištolo. Zahtevajte cenik. .... ..
Istotako Vam priporočamo najboljše sobne acetilenove apavate, takozvano » briketid-luč« po znatno znižani ceni in plačljivo v najmanjših obrokih. Zastopniki se iščejo.
nauer & Co. Sv. Jakob v
Slov. gor.
Kupim ^?sako množino
Svoji k svojim !
Priporoča se naj večja in najcenejša svetovna prip ;;nana slovenska trgovina
v Celju, Narodni dart.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih n. zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.
Najniži® cenel postrežba točnat filali dobiček 1 Dobro ime I
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvalnih p;s?m sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
vinskih drož, polžev, suhih gob, orehov
kakor mdi žito vsake vrste po naivišiih cenah
fBem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njemu stroje kupovat, ker zdaj jih ima okoli 2 do 800 doma, vsake vrste, ima zdaj najnovejše nčne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnike in osipalnike, mline za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pompe za gtudence in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden pdovnjak vode ali gnojnice, vsake vrste male in tndi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere pustim sam postavit na svoj odgovor, stroje za seno kosit, obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno železje za nline in žage, tndi motorje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar sii „dampf“, največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin“ po najnižji ceni, vsako rstne stroje za kovače, lončarje, opebarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator“, po najncveišem izdelane, pri katerih so prihrani zelo 1 eliko.časa in drv. JNajnovejSe mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrt je melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno meč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo; kolesa ali bicikeine pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdcr k njemu na dom pride, ali abo mn piše, da se on sam pri kmetu oglasi, d- bi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da se dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene priprave «a mlatilnice se pri njem dobijo, katere mora vsak kmet imeti, kdor ima mlatilnico.	42g
Pesniški dvor,
lip, M Ir služi s strojni! statosi. :: Umi ir pakiranji ta. :: Malo rnpota spfflinjfii in osa monomentalna in stas-sss ss bes» žela is fa- 'm inozeissinga mafsdjaia. — —
Plošči sa pottitte n nzaabarontgi tisarm&rja. r. MM Salop iiptiiiiüsi ispisi sprita. :: Hajitüfi um. :: Balanini ä = 0m papp. :: MmM sc Müjtp lačno. =s s= Mi io stnžliotRi isračusi tastai». KmmmmMm družbu v. Celje.
Koroška ceste 53 ’ Maribor Heugasse 2 in 4
se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadat-jočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja), šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba
Trabesinger
Nikdar se ne bodete kesaii
ampak zadovoljni bodete in vedno hvalili slovensko trgovino, ker si lahko veliko denarja prihranite če bodete vedno kupovali vse Vaše potrebščine v trgovini	V r
J. N. Šoštarič, Maribo Gosposka ul, 5.
Veliko izbiro najboljšega in najmodernejšega blaga za moške in ženske obleke, platna, sukna, druka, satins, cefìra. — Bogata zaloga gotovih oblek, srajce, kravate, ovratniki, naramnice, nogovice, dežniki itd. — Za telovadna društva vse potrebščine in kroji v zalogi.
Cene veliko nižje kakor drugod.	Postrežba strogo solidna
ma ^ jrr S jim.uiia m se PriPor°ča potnikom, ki prinočujejo 'Ir	v ^e*ovcu- ~ Tukaj najdejo lepe in
snažne sobe; izborna kuhinja, zajam-
Velikovška cesta	čeno pristna in dobra vina.
^ j —	Za zabavo služi kegljišče. — Po leti
-, .t,--i §f# 5 ssssssi	sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. •“jpMfg'
Lojzka in f$epca Leon,
žgattiarna priporoča stojo hn žgano štajerski 8
W	ipafe, Najegtt liafeir tedi iCOflJim u, »
sl ba y 2806, f it I /6
Tovarniška znamka.