|  RAZREDNI POUK  |  2018  |  2  | 32    ideje iz RazReda
 
Mateja Marčun,  
Osnovna šola Križe
 
nuša Žuber,   
Osnovna šola Križe
Primer dobre prakse 
medpredmetnega povezovanja
iZvleČek: Prestopanje mej med šolskimi predmeti in 
razvijanje veščin 21. stoletja so izzivi sodobnega učitelja. Vendar 
niti eno področje ne more uspešno delovati, če ga ne sprejme 
notranje motiviran učenec. Notranja motivacija ni nekaj 
samoumevnega in ne obstaja sama po sebi, temveč se jo pridobi, 
usvoji ali se je dotakne preko pozitivnih čustev, izkušenj, 
sodelovalnega delovanja in lokalnega povezovanja. Pričujoči 
članek želi pokazati primer iz prakse, kjer so bili učenci s 
pomočjo povezovanja znanj iz petih predmetov navdahnjeni z 
uvidom v pomembnost povezovanja ne samo znanj, temveč tudi 
medsebojnega delovanja in sprejemanja za življenje in njegovo 
razumevanje.
ključne besede: medpredmetno povezovanje, javni prostor, kreativno učenje, 
projektno delo
a Good practice example of inter-subject Connection
abstract: Modern teachers face challenges in the form of surpassing boundaries 
between individual school subjects and developing 21
st
-century skills. However, not 
Razstava projekta na OŠ Križe.

|  2  |  2018  |  RAZREDNI POUK   | 33  
ideje iz RazReda  
a single lesson can have a successful outcome, if not 
received by a motivated student. Inner motivation is 
not a given fact or something that already exists, but 
rather something one acquires, learns or gets into 
contact with through positive emotions, experience, 
cooperation and local connections. The purpose 
of this article is to present a practice example 
of students, who, through the interconnection of 
knowledge, otherwise taught in five different subjects, 
were inspired by the realization of how important it 
is to connect knowledge as well as social giving and 
taking in order to live and understand one’s life.
keywords: inter-subject connection, public space, 
creative learning, project work
Uvod
Poučevanje 21. stoletja naj ne bi bilo usmerjeno zgolj 
k podajanju snovi in spodbujanju mišljenja, temveč 
bi temeljilo k holističnemu pristopu poučevanja 
in spodbujanju naravne radovednosti učencev v 
avtentičnem kontekstu. n amesto tradicionalnih 
šolskih predmetov bi bilo mnogo bolj motivacijsko 
poučevanje, ki naj bi za izhodišče imelo pojave, ali 
kot jim pravi finska stroka ’fenomene’. Preko njih in 
s pomočjo informacij ter pridobljenih spretnosti, naj 
bi dejavnosti med poukom brisale meje med šolskimi 
predmeti ter hkrati s tem razvijali veščine 21. stoletja: 
kritično mišljenje, ustvarjalnost, inovacije, timsko delo 
in komunikacijo. Učence je torej treba preusmeriti s poti 
’kaj misliti’, na pot ’kako razmišljati’ (Finnish national 
agency for education, 2016). »Učenje je učinkovito le, 
ko poteka v sodelovalnem vzdušju, kar pomeni, da je 
sodelovanje eksplicitni del učnega okolja, pa tudi, da je 
učenje povezano s skupnostjo.« (a beršek, 2014). 
e den izmed zahtevnejših izzivov učitelja v današnjem 
času je torej motivirati učence, da uvidijo smisel v 
učenju in uporabnosti znanj. Uvid pa je možen samo 
preko povezovanja različnih vsebin pouka s poudarkom 
na izkušenjskem učenju v povezavi z lokalnimi 
potrebami in željami. Močan prožilec motivacije za 
učenje je upoštevanje pozitivnih čustev. t o je spoznanje, 
ki prihaja iz radovednosti, vedoželjnosti, z izkušnjo »aha 
efekta«. (a beršek, 2014)
Razpis Dneva habitata 2017 naju je spodbudil k 
uresničitvi zgoraj napisanega povezovanja, poučevanja, 
interdisciplinarnega zlitja, upoštevanja pozitivnih 
čustev… izhajali sva iz učnih načrtov, kriterijev 
razpisanega natečaja, strokovne literature, razvojne 
stopnje učencev in lokalnih posebnosti. 
Pri tem sva povezali:
• likovno umetnost (razvijali so občutek za 
povezovanje različnih arhitekturnih prostorov; 
oblikovali maketo s skeletnim ogrodjem, razvijali 
motorično spretnost in občutek pri delu, z 
različnimi materiali in pripomočki za izražanje v 
tridimenzionalnem prostoru),
• matematiko (merili so dolžine; rešili problem, ki 
zahteva zbiranje in urejanje podatkov, njihovo 
predstavitev ter branje in interpretacijo podatkov v 
preglednicah, prikazih), 
• slovenščino (prepoznavali so nebesedno zapisana 
sporočila in iskali podatke na seznamu), 
• družbo (spoznali so sestavine zemljevida - znake, 
tloris, mrežo, legendo, naslov, datum, grafično 
merilo; orientirali so se na različnih skicah, kartah, 
zemljevidih; naučili so se skicirati preproste skice, 
zemljevide; uporabljali so kartiranje kot metodo 
shranjevanja in prikaza prostorskih podatkov; 
spoznali so vlogo posameznika v skupnosti pri skrbi 
za urejenost domačega kraja; vrednotili urejenost 
domačega kraja z vidika različnih potreb ljudi, 
varovanja okolja ter naravne in kulturne dediščine; 
vrednotili so tudi vplive človeka na spreminjanje 
narave), 
• naravoslovje in tehniko (pojasnili so povezanost 
lastnosti snovi z njihovo uporabo; gradili so modele 
zgradb na podlagi skice in jih primerjali z zgradbo 
iz ožjega in širšega okolja; presojali so ustreznost 
končnega izdelka, uporabljali so lesna gradiva pri 
izdelavi modelov in maket; brali so načrt in ga 
udejanjili). 
Projektu sva zaradi navdahnjenosti s strani natečaja 
določili temo – javni prostor kot igrišče ter poimenovali 
projekt od projekta do ideje. v projektu sta sodelovala 
dva razreda Oš križe (4. a in 4. b). k er tema sovpada 
s petimi šolskimi predmeti, smo se ga lotili širše, kot 
projekt, in delali na njem tri tedne. 
Učne vsebine predmetov
Učne vsebine iz predmeta naravoslovje in tehnika:
• javni prostor našega okolja, 
• poslovne in bivalne stavbe, 
• trdnost gradnje, 
• poklici v gradbeništvu, 
• spoznavanje postopkov obdelave papirja in 
vrste papirja
sva implementirali v raziskovanje naselja križe, 
proučevanje stavb in javnih prostorov, izdelovanje 
maket iz lego gradnikov, papirja, kartona, lepenke in 
prosojnih modelov iz naravnega materiala. Ob tem so 


|  RAZREDNI POUK  |  2018  |  2  | 34  
spoznavali različne poklice v gradbeništvu (arhitekt, 
gradbenik, krovec, tesar …), pridobivali tehnična znanja 
različnih gradenj, razvijali stališča za vključevanje v 
družbo in z nadgradnjo reševali nove situacije. Pri tem 
so razvijali kompetence iz naravoslovja in tehnike: 
preudarno spreminjanje okolja, presojanje smotrnosti 
in učinkovitosti tehničnih sredstev za doseganje 
zastavljenih ciljev, navajanje na sodelovanje pri 
odločanju o tehničnih projektih, o etični sprejemljivosti, 
tehnološki smotrnosti, razvijanje pozitivnega odnosa 
do narave in kritičnega odnosa do posegov v naravo, 
spodbujanje samoiniciativnosti in kulturne zavesti 
(vodopivec et al., 2011).
v samem projektu so učenci proučevali, spoznavali in 
vrednotili družbeno, kulturno in naravno okolje, v vseh 
njegovih sestavinah ter interakcijah in soodvisnostih 
(Budnar et al., 2011).
Pri aktivnem preoblikovanju prostora (makete naselja 
in učilnica na prostem) so učenci razvijali likovne 
kompetence (sposobnost opazovanja, prostorska 
predstavljivost in vizualizacija, motorično spretnost, 
občutljivost do kulturne dediščine in kulturne 
različnosti), saj so izhajali iz razumevanja naravnega, 
osebnega, družbenega in kulturnega prostora  
(k ocjančič et al., 2011).
Ob raziskovanju in spoznavanju domačega kraja in 
preoblikovanju učilnice na prostem so razvijali tudi 
matematične kompetence, saj so ob tem uporabljali 
matematičen način razmišljanja za reševanje  
problemov iz vsakdanjega življenja. Ob tem so gradili 
pojme in povezave, spoznavali ter učili nove postopke,  
ki so posameznemu učencu omogočili vključitev v 
sistem (matematičnih) idej in posledično vključitev v 
kulturo, v kateri živi. n aravo v učilnici na prostem ter 
širše šolsko okolje so sprejemali kot vir za matematično 
ustvarjanje in raziskovanje (Žakelj et al., 2011).
Raziskovanje zgradb domačega 
kraja
n a začetku so učenci ločili in spoznali javne prostore, 
ki se so v naselju križe. k er so vsem dostopni in na 
razpolago ter uporabo, naj bi služili tudi nekemu 
namenu. lahko so prijetni, topli in polni izzivov ali 
pa zapuščeni, hladni in sami sebi namen. Obdajajo jih 
zgradbe, ki pomembno vplivajo nanje ter tudi na nas, 
prebivalce naselja. Prav zaradi tega so v prvem delu 
projekta spoznali zgradbe naselja križe, iz kakšnih 
gradnikov so narejene in kako so umeščene v prostor. 
Sprehodili so se po okolici šole ter si ogledali in prešteli 
javne prostore ter pomembne zgradbe. Javne prostore 
so našteli zgolj tri in hkrati kar nekaj njim koristnih in 
pomembnih zgradb, ki jih obdajajo. 
Gradnja maket
S pomočjo lego gradnikov so se lotili gradnje zgradb 
okolice. Pri tem so spoznavali načine različnih gradenj 
glede na povezavo gradnikov med seboj. lego zgradbe 
so nato umestili v šolski prostor – lego maketo, ter si 
ogledali še javne prostore, ki so ob njih nastali.
Pogovorili in razmišljali so o težavah, ki so nastopile 
pri gradnji in postavitvi v prostor (težko je z enakimi 
gradniki graditi različne zgradbe, nemogoče je bilo 
prilagoditi velikost zgradb na podlago makete). 
Slika 1: Ogled šolske okolice. 
Slika 2: Pred kulturnim domom v Križah. 
Slika 3: Izdelava šolske okolice z Lego gradniki.
  ideje iz RazReda

|  2  |  2018  |  RAZREDNI POUK   | 35  
Slika 4: Šolska okolica iz Lego gradnikov.
n aslednja aktivnost je bila gradnja makete iz odpadnih 
papirnatih škatel, ki so jih oblepili in jim narisali 
podrobnosti. Stavbe so nato ponovno umestili na 
maketo ter ugotovili, da je bilo oblikovanje iz papirja 
mnogo bolj primerno in posnemanje zgradb lažje, 
kot delo z »lego gradniki«. t okrat so se javni prostori 
pokazali v primernejšem merilu.
k er je pri gradnji zgradb zelo pomembna tudi struktura, 
so se lotili še oblikovanja struktur zgradb naselja križe 
iz zobotrebcev in koščkov krompirja. Učenci so spoznali, 
da nam strukture kažejo neko prosojno obliko, niso pa 
primerne za natančne makete in predstave.
Ponovno so umestili papirne zgradbe na maketo ter 
se pogovorili o tistih javnih prostorih, ki samevajo v 
naselju in so skoraj neopazni, zanemarjeni, neuporabni 
… n a drugi strani je učilnica na prostem javni prostor, ki 
ga vsakodnevno uporabljajo, a jih žalosti in jezi zaradi 
svoje slabe izkoriščenosti. Učenci so si kot izziv vzeli 
spremeniti, dodelati, dodati ideje za izboljšavo šolskega 
igrišča.
Sledila je predstavitev poklicev, ki sodelujejo pri 
gradnji zgradb. Učencem smo podrobneje predstavili 
poklic arhitekta in domačo arhitektko špelo k uhar, s 
katero so se tudi seznanili.
Tehniški dan: učilnica/igrišče na 
prostem
n a ta dan so se učenci seznanili z razvojem in 
oblikovanjem šolskih igrišč. Razmišljali so o pomenu 
različnih tipov igral in namenu že obstoječih igral. 
S pomočjo računalniške predstavitve so si ogledali 
različne vrste in tipe igral (plezalne in domišljijske 
strukture, plezala, skrivališča …). Sledil je ogled 
šolskega igrišča ter beleženje in dodajanje tipov igral 
v preglednico. Po razgovoru in predstavitvi preglednic 
so učenci na terenu narisali skico obstoječega stanja. v 
razredu so se nato seznanili, kako arhitekti načrtujejo 
zunanji prostor in kako ga predstavijo na načrtu 
(znaki za drevesa, grmovja, igrala …). Pomembno je bilo 
predstaviti pogled z višine – tloris in pomanjševanje ter 
povečevanje slik. Ob tem so opravili tudi vajo povečave.
v razredu so učenci s pomočjo skice natančno narisali 
načrt šolskega igrišča. Sledilo je pomembno vprašanje: 
Slika 5: Izdelava modelov stavb iz škatel in papirja.
Slika 6: Maketa šolske okolice iz papirja.
Slika 7: Prosojno modeli iz naravnih materialov.
ideje iz RazReda  


|  RAZREDNI POUK  |  2018  |  2  | 36  n a kaj morajo pomisliti, ko načrtujejo novo/dopolnjeno 
šolsko igrišče?
večina je menila, da potrebujejo vedenje o količini 
denarja, ki jim je na voljo. k er ga šola ne premore 
dovolj, so morali razmišljati o drugih rešitvah. t ako so 
se domislili, da vključijo poceni materiale ter delo, ki ga 
lahko opravijo tudi učenci na šoli. Sledil je razgovor o 
cenovno dostopnih materialih ter igralih, ki bi jih lahko 
sami oblikovali in postavili.
n aslednji korak je vodil k ustvarjalnemu delu 
tehniškega dne. k že narisanim načrtom so tokrat 
dodali lastne ideje, kaj vse bi si želeli vključiti v šolsko 
igrišče, a je cenovno dostopno, primerno za učence 
druge triade ter nudi obilico različnih ustvarjalnih iger 
Po končanem delu so pregledali ideje, prešteli 
ponavljajoče ter jih zapisali v preglednico. kar 17 
učencev si je zaželelo sprehajalno čutilno podlago, 9 
hišico na drevesu, 7 » gumolin« (tako so imenovali pot, 
narejeno iz polovično zakopanih gum).
k er so bile ideje zanimive in dostopne za izdelavo, so 
jih predstavili tudi ravnateljici ter naslednji dan vsem 
ostalim učencem šole z razstavo od projekta do ideje. 
Slika 10: Izdelava načrtov z lastnimi idejami. 
Preglednica novih idej za učilnico na prostem
ideJ a: ŠTeViLo :
čutilna podlaga 17
hišica na drevesu 9
»gumolin« 7
skrivališče, zatočišče 6
poligon (gume, deske) 4
peskovnik 5
hribček z rovom 8
ribnik 6
gol 3
pobarvani kamni 2
zelena stena 3
labirint 2
poti 1
plezalna stena … 1
  ideje iz RazReda
Slika 8: Ogled učilnice na prostem.
Slika 9: Izdelava skice obstoječega stanja.

|  2  |  2018  |  RAZREDNI POUK   | 37  
ideje iz RazReda  

|  RAZREDNI POUK  |  2018  |  2  | 38  
  ideje iz RazReda
Slike 11–14: Primeri načrtov. 

|  2  |  2018  |  RAZREDNI POUK   | 39  
Predstavitev učencev razstave je ravnateljico prepričalo 
v smiselnost projekta. Po ponovnem obisku in pogovoru 
z učenci je ponudila možnost sodelovanja. t udi odziv 
ostalih učencev šole je bil presenetljiv. Mnogo vprašanj 
se je navezovalo na branje načrtov in prikazane ideje. 
Sedaj učenci čakajo pomlad in se pripravljajo na izvedbo 
določenih igral, primerno varnih , ustvarjalnih in 
cenovno dostopnih za šole.
Sklep
v tem projektnem delu so učenci svobodno prehajali iz 
enega predmeta v drugi, iz ene učne vsebine v drugo. 
t ežko bi bilo potegniti ločnico, kje se neka vsebina začne 
in konča. Celostno so spoznali lokalni javni prostor in 
nastajanje zgradb, hkrati so tudi vrednotili kakovost 
življenja v njihovem okolju ter razvijali zavedanje 
pomembnosti vključevanja vseh prebivalcev pri 
razvijanju in oblikovanju javnega lokalnega prostora. 
Preko težav, ki so se jim postavile na poti med delom, 
so prehajali na višje nivoje razmišljanja, reševanja in 
sodelovanja. Zaradi raznovrstnega dela so prišle do 
izraza prav vse posebnosti, spretnosti, nadarjenosti 
vseh posameznikov in s pridom so jih učenci vključili v 
končne ideje. k oliko znanj preko užitkov so pridobili, pa 
nazorno povejo njihove izjave:
Jona: »Všeč mi je bilo, ko smo risali učilnico na prostem, 
ker sem se veliko naučil o risanju načrtov in igral.«
Brina: »V tem projektu sem ugotovila, da tudi otroci 
zmoremo zelo veliko. Predlagali smo, kaj bi lahko imeli še 
v učilnici na prostem. Morali smo izbrati takšne stvari, 
ki niso bile za kupit in ki jih je nekdo že uporabil. Vsak je 
dal svoje ideje.«
Črt: »Ko smo to počeli je bilo po eni strani težko, po drugi 
strani pa zanimivo.«
Matic: »Moje mnenje o tem je, da je bilo zelo zabavno, 
poučno in prijetno.«
Miha: »Meni se zdi, da je bil tloris učilnice na prostem 
dobra ideja, ker sem bil v vlogi arhitekta in smo lahko 
dali tudi svoje predloge.«
Benjamin: »Presenetilo me je, kakšna igrišča imajo 
po svetu in super je bilo, da smo delali strukture iz 
krompirja.«
Ajda: »Všeč mi je bilo, da smo si zgradbe najprej ogledali 
ter jih nato izdelali.«
Andraž: »Meni je bilo všeč sestavljanje zgradb z lego 
gradniki, ker je bilo to delo kot igranje.«
Viri in literatura:
Aberšek, B., (2014). Miselni preskok v izobraževanju. Dostopno na: 
www.solazaravnatelje.si, http://www.solazaravnatelje.si/wp-content/
uploads/2014/11/Miselni-preskok-v-izobra%C5%BEevanju_gradivo_OK-2_
lektorirano.pdf (22. 11. 2017).
Eurydice, (2011). Teaching and Learning in Single Structure Education. 
Dostopno na: https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/eurydice/index.
php/Finland:Teaching_and_Learning_in_Single_Structure_Education (22. 
11. 2017).
Filipič, P ., Kavčič, L., Kuhar, Š., Malijevac, T ., Struna Bregar, A., Viki Šubic, B. 
(2013). Igriva arhitektura: Priročnik za izobraževanje o grajenem prostoru. 
Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Finnish national agency for education. (2016). Dostopno na: http://www.
oph.fi/english/education_development/current_reforms/curriculum_
reform_2016 (22. 11. 2017).
Goličnik, B., Odprt javni prostor in njegovi uporabniki. Arhitektov 
bilten, letnik 38, št. 177/178. Dostopno na: https://www.dlib.si/stream/
URN:NBN:SI:DOC-RIJ30R69/fd1a4efa-2b18-40aa-954f-9d9bacc90d48/
PDF (22. 11. 2017).
Budnar, M. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Družba. [elektronski 
vir]. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/
pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_druzba_OS.pdf (16. 11. 
2017).
Kocjančič, N. M. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Likovna vzgoja. 
[elektronski vir]. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.
gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_likovna_vzgoja.pdf 
(16. 11. 2017).
Žakelj, A. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Matematika. 
[elektronski vir]. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.
gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_matematika.pdf 
(16. 11. 2017).
Vodopivec, I. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in 
tehnika. [elektronski vir]. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/
mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_naravoslovje_
in_tehnika.pdf (16. 11. 2017).
Silander,P . (2015). Phenomenal education, Phenomenom based learning, 
Teaching by topics. Dostopno na: http://www.phenomenaleducation.
info/about.html (22. 11. 2017).
Simoneti, M. (2010). Igrišča za otroke 21. stoletja. Nove usmeritve pri 
urejanju otroških igrišč. Dostopno na: http://www.mladina.si/50937 /
igrisca_za_otroke_21__stoletja/ (22. 11. 2017).
Center arhitekture Slovenije (2017). Igriva arhitektura. Dostopno na: 
http://igrivarhitektura.org/svetovni-dan-habitata/ (4. 12. 2017).
ideje iz RazReda