NAŠE GOSPODARSTVO
PRIMERI NEODGOVORNEGA INVESTIRANJA
GIBANJE  IN  STRUKTURA  SKUPNIH   INVESTICIJ
V prejšnji števHri smo objavl-lj sescanek »NepJačno biagotresne težave za gospodairsfce orgamiza-citje«, danes pa oiMjavLjamo čJa-ndt »Inveiticije brea sredstpv«. V prvern in drugem sesrarv&u gre za ndkacera sorodioa viprašamia o in-vesBatorjiilh, ki grad« oi*i«kte. ne da bi imeli za to sredsrva in jah nafpososteje f.nansira.jo s kredliri za ot»ra*na sredsrva gradb«™ii i11 dragih podjooi). To koevec kancev pamerti na račtm sikapnosB. Do kam so s tem pnišli, kzže najbolj-Je položaij, ki je nastal po izrafa-nju uredfoe o investiOTJskiih pro-graimlh in [poilagamiju depozata.
Tu bomo otnenirM saimo neka<j primerov.
Za d>jekte, ki jilh giradS 48 gradbenih podjecij Hrvaitske, je biilo treba potložiri dopoiire za o-sdovo 2 milJijardl 792 m.iKjonov dSo. Položili 9« so iarno za 226 rrulJio-ocrr. Nekatera podr)et ja ima-jo 2.ek> velike ineske nepolocLene-ncga dcpozita. Na prirmer, »Geo-istraživanja« iz Zagreba za 346 mjlijonov »Udarniik* za 456 mi-lijonov. »Tehnika« zj 376 mili-jomov.
Od 188 dKiektav, ki ph grade deset narveoph podjerii t Slove-niji, za 136 n.iso položiili depozi-ta. Torej velJco večtno. Zato so morali ustaviti dcio na vrsti ob-jektov, med d.ruffijni na lii-varmi žclw.a, na tovarna »Belokra.'rn]ka< in "viniki kleti t Čroomilju, na »*nska.nlni« ˇ Krajnira. na stano-vanjsk:ii posloipph MTT v M=>ri-bo.ru, na ljul>!jansk(-m ra.7isravi"ču itcL V Noveni mesro- Kraafu. Ce-Itn in LfublfanT, so marali odpu-sda določeno števik) dda^cev brez restuh iprjprav.
Tu.df' v Bosni in HercesovinJ otso v vrsti pnknerov palož^li de-porotov. Na primer, prt gradbe-rem pod^jetfu »Kraima« v Bania Luka niso investkorji položnii od skupnega kredita 187 maltiionov za   mkrog 77 miilijoinov,   kd.
Podobnah t>rimerov hi laJiko na?te!: še dosti. Treba ie saroo vi-deri kaiko finansira;»o rarne seime. Finajistraiio >ih, ir»rav;iloma, razna proi-zvodma in trgovska podjetia iz svoiih kredštov, in tako seimi ra«eio broz denaria, »iivenolain-sktm. Po d.ois! strani pa ie znano, <ta se med n,i«iini pooeikod razvvja tudii  obijeitivno   nepravilna  kon-
kuremca Ln se sile b-rez pocrebe drabijo. (Namesto Defca>i enakih sepnov bi Jugoslaivija lihiio unela samo enega, ta pa na>j bi W kva-1'itecen.)
Te podait&e smo zi>rali pred-vsent y začetku meseca, tako da so od tedaj lahko naisrale kakšne Sfwemem.be. To pa v temelju na srvani nii?esar ne spremeni. Dat-stvo jc, da v virsoi primerov de-pozki niso mogli bdti poloieni prapreosto zato, ker utoni bJo sredstev. Graditi so začeLi ixex naorta, ker so miiislili, da se bo investkor že »nekaiko znašel«, dodej pa bcnmo de.lali na račuu rujih kredicov, in podobno.
Gradbena podi]'erja pa se po »voji straoi niso dovolj menila za koga grade in, ali bo in-vestuoir mogel plačao, pa so dostikrat kredtearaJa investJtorje na zelo dolge roke na račun svojih kre-dltcv ter so tako sebe pripeljala v tcžave. Tako je Ml na prmer Ifudski odbor v Kraiievn le od lani dolžan »radlbenema podjecju »KaWar« za dela pri jradnji ho-tela m stanovanjidcega poslopia 75 miiitif&ncv dinrjev, pa je 5e!e nedavno povrn.i'1 maihen de! doil-ga. Ljudskl odbor v Svettjizarcvu prav tafeo -dolšuje od lani 28 mi-Kjonov podjecfu »Trudben-.-k«, in je se\e nedavno plačaJ k<maj 13 m iliijoncv.
Tudi industrifska podictja, ki izdelujejo opremio, so dostflkrat kred&tirala investicije, za katere ni blilo sredstev. Sedai ipa imaijo mnioga od njib. težave z vplači-lom tarjatev od investirorja, ki vča.sih dosegajo visoke vsote. Po-drobmh podadtov še nimamo (verjctno ]ih bomo la-hko objaviii y prUiodnfi števiilki1), ven-dai pa je zanimJvo, da nekatera Izmed teh največfih podjetij sp'oh nko vedela, kakšna je plačilna spo-sobnost invesci.torjev, ra katere so delala. Šele ko je bainka zah-tevaJa od njifo potrdila, da so njihovi kivestitoriji polozHi depo-tine, so začela zbimri ta potrdiia.
Vse kaže, da ie bil že tas, da se ie skupnost zaščitila pred ne-odgovornimi ipo-sli posaraiezmh or^aniizao.i in ustanov, po drugi strani pa naj se tudi nekateri in-vesti«>r)i in njihovi »ve!3codušni« krediiitorjil nek.ij na.uče Iz \x te?a. M. Jakič
V nviUJardah dinarjev
300-
200-
100-
1955
1<J54
I
Potrošek od 1. L do 31. X. v milijardah din
8truktura            struktura
1954         v •/•        1955        v «/t
Pripomba: Potrošek v Casn od 1. I. do 31. X 1955 obsega tndl investicije iz sklada regresa in dotacij (z rcgrcsi za kmetijstvo), iz sklada za pospeševanjc indu-strijskc proizvodnje, kmetijstva, gozdarstva, gradbinstva, za raz-iskovalna dela, za kadre. Podat-ki se nanašajo na bruio investi-cije (skupno s potroškom amor-tizacije), in so izkazani t teko-čih cenah.
Ob priraerjavi potrolka za in-vesticije v prvih desetih mesecih tega leta z istim obdobjem lanl je treba upoštovati, razen te pri-potnbe (ki kaže, d» je obseg po-
datkov v tetn 1955 nekoliko Siršl kakor v letu 1954) tndi dejsfvo, da so cene gradbenega in dra-gega investicijskega materiala v letn 1955 višje kakor ov letu 1954 in da smo iraeli določen po-rast plač.
V prvih desetih tnesecih letos smo potrošill za okrog 22% vcč kakor v istem obdobju lani. To-likšen porast potroška za inve-sticije moramo pripisati edino omenjenerau porastn cen in plač. Porast cen pri proizvajalcih do oktobra letos v primerjavi s pov-prečjem v letn 1954, znaša v in-dustriji gradbenega materiala 8
odstotkov, v leanl indostrijl 1» odstotkov, T indastriji sredsteT dela 7 odstotkav. Ker je poraat cen dokaj manjS sd porasta po-troška za investiciie, lahko skle-pamo, da je stvarni obseg livr-šenih investici.iskih del v prvih desetih mesccih letos večji. ka-kor Je bil v istem obdobja lanL
V letošnjem oktobru je suaSal PotroSek za inveaticije 35,7 mi-¦Uard diu, medtem ko smo v ok-tobru leta 1954 potrošili za inve-sticije 41,8 mUijud din. ToreJ smo po zmanjšanju v septembra za okrog 3 milijarde din, v ok-tobru znova zmanjšali potrošek za investieije za nad 6 milijard dinarjev v primerjavi s potro-škom v istem meseeu lani.
Primerjava strukture investi-L-ij v desetih mesecih tekočega leta s strukturo investicij v istem obdobja lani kaže, da je Udeležba kmetijstva porastia od 4,1»/» na 6,6»/», gozdarstva od 0,3 odstotka na 2Vi>, trgovine od 3,7 odstotka na 5 odstotkov, stano-Vanjsko-komnnalne dejavnostl od'8,7«/» na 9,1*/« in kulturno-so-cialne dejavnosti od 2,8°/» na 3,3 odstotka, medtcm ko je udelcž-ha industrije in rudarstva upa-dla od 50,9°/« na 46,2«/«, gradbin-stva od 4,6 na 49/« in dejavnosll državnih organov od 4,3°/» na 2,8 odstotka.