KRANJSKI ZVON ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji leden v mesecu. L. 1936. Št. 11. P. 81. ipar. katoličanom v Kranju v prevdarek. Verska brezbrižnost, nevera ali celo odkrito na-Protje do zveličavne vere, ki jo hrani in širi katoliška ei'kev, so bile še pred par desetletji privatni luksus P°s&meznih. Po svetovni vojni pa se je duh modernega P°ganslva razlil na široko med množice in s svojimi Pogubnimi valovi odplavil že tudi mnoge, ki so po !v°ji mladost ni vzgoji izšli iz dobrih krščanskih dru-To pogubonosno prodiranje zavzema že velike lere in vedno bolj smo prisiljeni govoriti o razkri-8 j&njenju našega zasebnega in javnega življenja. Sv. Oče, ki gleda na usodo katoliške (cerkve iz ^JviŠjeg a razgledišča, je kot varuh, ki mu je od Boga Poverjena skrb za neumrjoče duše, zaklical katoli-eWiu svetu, naj se zave nevarnosti, ki preti zveliča-jll. Na moderno poganstvo naj odgovorijo laiki in ,"'l(>\ niki z organiziranim odporom v katoliški ak-M< Samo duhovniki ne zmorejo več tega dela. Pribiti morajo na pomoč tudi laiki! A njihovo delo ^°ra biti smotrno organizirano, če naj dosega uspehe. *'oliška akcija je sodelovanje organiziranih laikov ** ' službenem poslanstvu in delovanju Cerkve pod °ostvom njene hierarhije. Ljubljanski škofijski list z dne 20. oktobra 1.1936. ,, 'aaša pravila, po katerih naj se v slovenskih ško-. Jala organizira sodelovanje laikov v katoliški akciji. *ayila sta sprejela in podpisala oba slovenska škofa Ljubljani in Mariboru in s tem dala obvezne okvirne ernice, po katerih naj se razvija katoliška akcija. Glavno vsebino s kratkimi opombami prinaša tudi Vojski Zvon" faranom naše župnije v obvestilo in »K ^mislek. Podrobna izvedba pravil spada v drugo Pod rocje. namen in značaj slov. kat. akcije (ska). ska je cerkvena ustanova, v kateri so verniki v slovenskih škofijah udeleženi pri hierarhičnem j-°^°hitu Cerkve z namenom, da se vse zasebno, dru-y s*o in socialno življenje osvaja za Kristusa Kralja. *ten ^eIovanJe SKA Je izven političnih strank in stoji Posredno pod vodstvom cerkvene hierarhije, (čl. 1,2). Posamezna štev. 1 Din. Namen SKA je torej izrazito verski, naperjen proti modernemu poganstvu: vse obnoviti v Kristusu. SKA nima organizatorične centrale, kakor smo jo bili doslej vajeni, v glavnem mestu s posebnim neodvisnim vodstvom, ampak je neposredno podrejena škofu. SKA mora apostolsko pomagati duhovnikom v njihovem pa-stirstvu. Apostolska služba pa je v škofiji prvenstveno izključna pravica škofova. Zato pripada vodstvo SKtY samo škofu. KAKO NAJ SKA ZAČNE Z ORGANIZATORIČNIM DELOM? K dovršeni organizaciji SKA bodo spadale posebne organizacije ločene po spolu, starosti in poklicih, ki bodo imele svoja pravila in poslovnike. Tem se bodo priključile pomožne sile. (čl. 9). K pomožnim silam se lahko prištejejo verska društva (Marijine družbe), kulturna, dobrodelna in športna društva ter ustanove s katoliško versko-nravno vzgojo, če se bodo kot take prijavile in bodo sprejete. Politična društva, strankar-sko-politične organizacije in zgolj strokovne organizacije ne morejo biti pomožne sile SKA. (čl. 19). Cilj dovršene SKA se bo dosegal postopoma. V prvi dobi se pridobivajo in vzgajajo samo jedra, (člen 23). Več jeder tvori jedrne skupine, za katere se izberejo samo požrtvovalne, v svojem okolju vplivne, v poklicnem delu vestne in čim pobožnejše osebe. (čl. 8). Šele ko so jedrne skupine ustanovljene, se sprejemajo člani v večjem številu in sicer tako, da se vpišejo v SKA in se zavežejo, da bodo točno izvrševali dolžnosti organizacije, ter izjavijo, da poznajo namen in naloge SKA in da so pripravljeni zanjo delati, (čl.?). SKA hoče torej hoditi ista pota, kakor jih je nakazal božji Učenik Jezus, ki je tudi izbral najprej majhno število apostolov in jih. temeljito izšolal ter šele potem poslal med ljudi. Tako je delala tudi prva Cerkev in ustanovitelji redov. Tudi ti so začeli najprej z majhnim številom, ki je postopoma rastlo ter prekvašeno z duhom ustanovitelja pridobivalo množice. Celotna organizacija SKA izvedena ločeno po spolu, starosti, poklicih v eni župniji tvori temeljno edinico. Njen varuh in vodnik je duhovnik, ki ga v škofiji imenuje škof. (čl. 13). Vsaka taka edinica ima odbor iz 3 do 7 odbornikov, ki morejo postati samo Stran 46. KRANJSKI ZVON Stev. 11.. Člani jedrnih skupin. Odbor se voli na občnem zboru. Kandidatske liste mora odobriti duhovnik. Ime izvoljenega predsednika predloži duhovnik škofu v potrditev, (čl. 15). Izjemo tvorijo dijaki in maloštevilni inteligenčni poklici, ki niso vezani na škofijo, (čl. 12). Temeljne edinice župnij se vežejo v višje edinice dekanij ali ludi večjih pokrajin in te v višjo edinico škofije. Tudi višje edinice imajo svoje odbore, ki se sestavljajo po istih pravilih kot odbori temeljnih edinic. Obe škofiji (ljubljanska in mariborska) sla v SKA združeni po osrednjem narodnem odboru, (čl. 10 in 15). Odborom so dodani sveti, ki jih imajo samo višje edinice. Temeljne edinice svetov nimajo, (čl. 16). Naloga svetov in odborov je skrbeti za pravo smer SKA in nadzorovali njeno delovanje, (čl. 17). Ko bo SKA začela že sprejemati člane v večjem številu, se pritegnejo k SKA tudi pomožne sile. O vzajemnem delu SKA in pomožnih sil razpravljajo nato širši sveti SKA. K širšim svetom spadajo člani rednega sveta, h kaierim se privzame še po en delegat vsake pomožne sile. (Čl. 21). Tako je v cilju in idealu podana veličastna stavba organiziranega vzajemnega dela duhovnikov in laikov za kraljestvo Kristusovo. Nobeno drugo javno delo danes nam kristjanom ni bolj potrebno kot ostvaritev tega ideala. Versko-nravni temelji preoblikujejo zunanjo podobo časa, ki je danes grozeča. Zakaj? Zato, ker so izpodkopani versko-nravni temelji! In prav zato so zunanji odrazi življenja zašli v strahotno anarhijo. — Premišljujte! — Prevdarite! — Naj vas klic katoliške Cerkve najde pripravljene! Dr. Pavel Simončič Prevzvišeni škof so prestavili g. dr. Pavla Simon-čiča, vikarja, iz Kranja v Ljubljano za vikarja pri siolniei. O Simončič, ki se te dni poslavlja iz Kranja, je 13 Icl požrtvovalno in plodonosno deloval kot dušni paslir v kranjski župniji. Dvakrat je bil med tem časom župni upravitelj. Po smrti pokojnega dekana Ant. Koblarja od 9. avg. do prihoda novega župnika l.dec. leta 1928, in od 6. marca leta 1933. do 4.jan. leta 1934. je modro vodil našo župnijo. V Kranj je prišel leta 1923., leta 1930. je v svrho nadaljevanja študij dobil dopust in jc nekaj časa bival v Ljubljani, nato je prevzel službo kurata v kaznilnici v Begunjah, ko pa je napravil doktorat, je bil leta 1932. ponovno nastavljen kot vikar v Kranju. Oosp. Simončič je že nekam tako zraslel v Kranj, da si bo kar že težko misliti, da ga več ne bo med nami. V Prosvetnem društvu, pri dekliški Marijini družbi, v dekliškem krožku, pri delavskih organizacijah, pri naših gospodarskih organizacijah in na gimnaziji kot kalehet, kot spovednik in pridigar, povsod je deloval kot vnet in požrtvovalen delavec v vinogradu Gospodovem. Vedno ljubezniv, koncilijnn-ten in skromen si je pridobil med župljani mnogo simpatij, zato se bomo kar težko ločili od njega. Pokopališče na Primskovem Dne 21. oktobra 1936. se je vršila na Primskovem konkurenčna, in gradbena obravnava s komisijonelni«« ogledom na tamkajšnjem pokopališču. Komisija je ugotovila nujno potrebo razširitve pokopališča na Primskovem in je odobrila tozadevne načrte, ki so bili Pri' loženi. Proračun za izvedbo načrta znaša okroglo Din 39.000.—. Ti stroški se bodo krili potom konkurence, kakor je sklenila komisija s pristankom vseh navzočih vaščanov soseske Pri nisko vo in Gorenje tako, da se vsi stroški razdele na direktne davke. V svrho izpeljal konkurenčnega kritja stroškov in v svrho zgraditve pokopališča se je v smislu zakona izvolil takoj konkurenčni odbor, ki sestoji iz 5 članov: dekan Škerbec in štirje občinski odborniki: Gorjanc, Lokar, Novak Skodlar. Vsa konkurenčna obravnava se je vršila v lep1 slogi med vaščani, kar je treba pohvalno omenjal'-Vršila se je resna debata o kritju stroškov in o Pri' merni izpeljavi načrta. Ko bo prišlo od sreskega načelstva gradbeno dovoljenje in potrditev te konkurenčne obravnave, se bo konkurenčni in gradbeni odbor konstituiral in bo razpisal vsa gradbena dela. Najcenejši ponudnik bo dobi' delo. Glede začasnega kritja stroškov se bo treba dogovoriti z občino, kako se bodo našli viri, da se "l0re takoj ali vsaj spomladi izvršiti razširitev pokopali«'11-Ko bo novi del pokopališča izvršen, se bo uredilo staro pokopališče. Takrat bo dobil vsak priliko, da dobi Pr°' stor na novem delu, če se bo pri ureditvi starega |>°" kopališča odstranil ali prestavil kak grob. Če bo kd° želel, bo mogel tudi z dovoljenjem oblasti prenest' svoje mrliče v nov grob. Svetoval bi, da si vsaka dr«* žina, ki ima hišo in stalno stanuje na Primskovem, PrI' dobi lastno grobišče dveh grobov. Podrobna navodi'8 bodo ob priliki priobčena. Župnija Kranj oznanila za november. I. Praznik vseh svetnikov, ol> f>. z enim, ob 10.30 peta maša Z dvemu blagoslovoma. Popoldne ob 3. rožni venec i" nije M. \i. Po litanijnli je pridigli, procesiju na pokopališče, W. so v kapelj vočornice in pred križem libera ter petje žalosti" /večer ob 6. vsi trije deli rožnega vencu v žnpni cerkvi. un.rK' 2. Verne duše. Ob f>. se prično pri glavnem oltarju 2 U> Stranskem 3 svete nraše: ob 3. na Rupi 3 svete? maše. Ob 1 jiitranjice in hvalnice, nato slovesna peta sveta maša za in libera. Popolni odpustki tolikokrat, kolikokrat se obišče cerke* se moli tam šestkrat očenuš, zdrava Marija in čast bodi v pa|" namen in se prejmejo sveti zukrumenti. Ti popolni odpUSMM morejo nakloniti le dušam v vieah. 6. Prvi petek v mesecu, ob o. sveta maša z blagoslovi)«1- i ti 8. XXIII. nedelja po binkoštih, /.alivalna nedelja, ob • .)t 10.30 svela maša z blagoslovom, pri vseh opravilih ta 1936. Kozjek Filip, Čirčiče 28, roj. 3. maja 1936, umrl 16. sept. 1936. Kalinšek Tomaž, hišar. Primskovo 7, rojen leta 1864, umrl 20' Septembra 1936. Gorjub Marija, Primskovo 161, rojena II. junija 1934, umrla -•septembra 1936. Novak Marija, roj. Švegelj, vdova po posestniku, rojena 16. "u"'ca 1880, umrla 22. septembra 1936. Kavčič Ivan, Hupa 44, rojen 28. julija 1936, umrl 6. okt. 1936. ,V) Jereb Marija, roj. Koželj, Kranj, jezerska cesta 15, rojena ^Vgusta 1863, umrla 7. oktobra 1936. Crobath Frane, veletrgovcc, Kranj, Prešernova nI. 17, rojen 'aPrila 1858, umrl 7. oktobra 1956. t . PavŠlar Helena, roj.Florijan, vdova, Kranj, Mestni trg 15. 0jean 28. julija 1860, umrla 24. oktobra 1936. Župnija Šmartin pri Kranju OZNANILA ZA NOVEMBER. 1. Praznik vseh svetnikov. Ob 6. in 9. B. služba z blagoslovom, popoldan ob 2. litanije vseh Svetnikov, pridiga in molitve za mrtve, bilje v cerkvi, potem procesija na pokopališče, kjer bo pred križem libera. 2. Spomin vseh vernih duš v vicah. Od pol 6. naprej prve Iri sv. maše, obhajilo bo pred prvo in po tretji sv. maši. Od V28 druge tri svete maše, zadnja peta, potem libera in procesija na pokopališče, kjer bodo molitve za umrle, V nedeljo od 12. ure naprej in v ponedeljek cel dan dobi. vsakdo, kdor je prejel sv. zakramente, tolikokrat popoln odpustek za duše v vicah. kolikokrat obišče ali farno cerkev ali pa kako drugo javno cerkev, in tam moli vselej šestkrat očenaš, zdravamarijo in čast Bogu. 5. Zvečer ob Va 7. Molitvena ura. 6. Prvi petek. Sv. maša z blagoslovom. 8. Zahvalna nedelja. B. služba po navadi. Po drugem, opravilu zahvalna pesem. Darila v puščico so namenjena za dobro, del nost. 11. Sv. Martin, farni patron. Sv. maša zjutraj ob 6. in pol 9. 12. Dan vednega češčenja, ki se bo vršilo po navadnem redu. 15. Slovesno praznovanje sv. Martina. Zjutraj ob 0. B. služba z blagoslovom, po pridigi darovanje za cerkev, ob 9.;'° slovesna sv. maša, po pridigi, darovanje. Popoldan ob 1 /2 3. pete litanije in darovanje. 19. Sv. Elizabeta. Vesoljna odveza. 21. Darovanje Marije D. 22. Zadnja nedelja po binkoštih B. služba po navadi. 29. Prva nedelja v adventu. Začetek roženvenske pobož-nosti. Vsak dan v adventu sv. maša pred izpostavljenim sv. R. Telesom, med sv. mašo Rožni venec, po sv. maši litanije M. B. 30. Sv. Andrej ap. POROČENI PARI. (I. oktobra. Ziherl Janez, tovarniški delavec, hišar v Sredi Bitnju in Frančiška Škof, lov. delavk« i* Polhovega Gradca II. oktobra. Langus Ivan, posestnik v Lescah in Ivana Stare, posestnika hči iz Sred. Bitnja. — — — — II. oktobra. Bobnar Anton, krojaški mojster in posestnik na Godešiču in Marti nka Vilfan, posestnika hči iz Zg. Bitnja. 18. oktokra. Udovč Jožef, krojaški pomočnik iz Stopič pri Novem Mestu in Frančiška Fabjati, tov. delavka'Žeje pri Naklem. 18. oktobra. Žnidar Franc, železniški delavci- iz Zg. Bernika in Ivana Švegelj iz Tenelišc. 18. oktobra, Brejc Anton, zidarski pomočnik iz Sp. Dupelj in. Antonija Valančič iz Pševega. 25. oktobra. Polkom Stanislav, tov. delavec iz Sred. Bitnja in Katarina Mohotie iz Jesenic. Poročena na Jesenicah. 25. oktobra. Nilnr Janez, tov. delavec iz Brega in Marija Starman iz Trate pri škofji Loki. MRLIŠKA KRONIKA. 5. oktobra. Albina Kodrič, tov. delavca hči v Stražišču, stara 20 mesecev. 8. oktobra. Marija Javor ni k, železniškega uslužbenca hči v Siražišču, stara 5 tednov. 8. oktobra. Marijana Rakover, roj. Kosmi k, užitkarica v Rakover, stara 83 Icl. 8. oktobra. Antonija Zlate, hiša cica v Drulovku stara 74 let. 22. oktobra. Marija Joeif, roj. Likar, užitkarica v Stražišču, stara 83 let. 26. oktobra. Andrejini Jožef, hišar v Zg. Bitnju, star 37 let. Stran 48. KRANJSKI ZVON Štev 11. Razno Mnrijanišče Naš zavod Marijaniščo je bil postal iako tesen, da ni bilo mogoče v njem več ohraniti vseli ustanov, ki so se v njeni nahajale. Nujno je bila potrebna razširitev! Kljub temu, da nismo imeli na razpolago zadostnih sredstev in kljub težkim časom smo vendar letos poleti pričeli z deli za razširitev hiše. ki leži na zemljišču župne nadarbine. S to razširitvijo smo pridobili lepe prostore za kmetijsko gospodinjsko šolo in za internat za dijakinje tukajšnje gimnazije. Vsa dela so sedaj končana, razen par malenkosti. Stroški za vsa dela in za opremo bodo znašali okrog 250.001) dinarjev. V kritji? stroškov smo najeli posojilo pri Mestni hranilnici v Kranju v znesku 120.000 dinarjev, nekaj denarja smo imeli tudi že v ta namen prihranjenega, 40.000 dinarjev posojila smo dobili pa drugod. Tako se bodo plačali vsi stroški. Seveda nastane sedaj težka naloga: kako plačati te dolgove. Vendar zaupamo v božjo pomoč in pa v podporo vseh naših župlja-nov, katerim prav toplo priporočamo ta naš karitativni zavod. Blagoslovitev novega dela zavoda in slovesna otvoritev kmetijsko gospodinjskega tečaja in dijaškega internata se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. s sledečim sporedom: Ob H. sveta maša v zavodovi kapeli. Po sveti maši blagoslovitev novih prostorov. Nato ogledovanje prostorov. Zavod bo ta dan odprt vsemu občinstvu, da si vsakdo iz Kranja in okolice more ogledati naš karitativni zavod. Ob 0. je v dvorani Marijanišča ustanovni občni zbor društva absolvenlinj gospodinjskih šol. Ob 10. v dvorani Ljudskega doma veliko zborovanje za kmečke žene in dekleta. Naš karitativni zavod se vzdržuje s podporami vse župnije, zato vabimo ta dan vse žiipljane, da si ogledajo, kako je urejen naš zavod. V pritličju je velika, moderna kuhinja iu učilnica s spalnicami za gospodinjsko šolo. V I. nadstropju se nahaja inlernal za dijakinji? kranjske gimnazije. V podstrešju so spalnice za siro-tišče. Stara hiša služi kol stanovanjska hiša za sestre, deloma so tam tudi spalnice za kmetijsko gospodinjsko šolo in pa prostori za 'dnevno zavetišče, ki rabi. tudi hišno dvorano. Starši, ki se nahajajo preko dneva v tovarni, morejo dati svoje šoloobvezne otroke med dnevom v dnevno zavetišči?, da so tam pod nadzorstvom. Opoldan dobe otroci tam tudi jesti proti mali odškodnini. Kons. svet. Pokorn: Kaplani v Kranju V Kranju je bilo poleg pravih kaplanov tudi več benefici jatov, ker je bilo mnogo benefici jev.1 Župna cerkev je imela sledeče beneficije: na oltarju sv.R.T.: „beneficium simplex", ustanovljen leta 1445. in obenem tudi bratovščino presv.R.T. na njem. Oltar sv.Nikolaja ima „beneficium simplex" ter krznarski celi leta 1367, Oltar sv. Jurija ima „beneficium simplex" za orglanje leta 1452. Oltar sv.Trojice ima tri bratovščine ali cehe: „mercatorum, testorum et fasces conficientium". Oltar sv. Janeza Krstnika iz 13. stol. ima ceh „pilliatorum", sv. Štefana pa ceh „sutorum" (leta 1 '522.). Oltar sv. Katarine ima „beneficium simplex". Oltar sv. Uršule in sv. Ane ima „beneficium simplex" iz leta 1483., oltar sv.Eligija ima kovaški ceh. Lončarski ceh, ustanovljen leta 1604.. je bil na oltarju M. B.. mesarski, leta 1411. ustanovljeni ceh, pa na oltarju sv.Lenarta. Tudi druge kranjske cerkve sv. Boštjana in sv.Lenarta ter kapel« M. B. so imele svoja, „beneficia". Ker pa je vsak beneficij ali ludi bratovščina ali ceh imel svoje dolžnosti je lahko umevno, da je trebalo tudi več duhovnikov-benefici jatov. Oltar M. B. v župni cerkvi je imel ustanovo iz leta 1401. za zgodnjo mašo. — Naj slede imena raznih kaplanov ali benefici jatov, kar smo jih mogH najti po raznih listinah zapisane, čel udi niso vsi. Herman, Cesellpriester v Kranju, bil 17. aprila let« 1308. za pričo v nekem pismu. (Dunajski drž.arhiv.) Janez,2 vikar kranjski 1.1327., je bil pooblaščenec 7. oktobra za zaposedbo šmartinske župnije za Ubika Bojana. Jakob,11 „der Chapplan", je bil priča, ko sta Nikolaj in Neža iz Mošenj predala bratovščini M.B. v Kranju k večni luči zemljišče v „Sebenach" za 9 in p°l mark, okrog leta 1350. Jakob,4 kaplan kranjski, voli v ponedeljek pred sv. Gregor i. jem 10. marca leta 1365. prihodke nekega zemljišča za maše po svoji smrti: zadušnico v kostnici-Bil je sin VVernherja iz Kranja in kpl. že leta 1350.' v Kranju zaznamovan kot priča neke prodajne pogodbe. Andrej,5 kaplan bolnišnice sv. Lenarta do 28. avg-leta 1415., ko je prostovoljno resigniral na ta beneficij* Živel je leta 1437. še v Kranju kot kpl. 1. junija. Jurij Marchburger,8 je bil 28.avgusta leta i^J' priporočen od patrona kaplanije sv. Lenarta v Kranju Viljema Naimhofferja iz Radovljice za kaplan* tega beneficija. Bil je leta 1437. zorničar v Kranju. Platon,7 duhovnik v Kranju (1420 do 1430) je bjl učitelj dijaka Sokrata, kateremu je očak Ludovik naročil, da mora kaplan Platon v dvajsetih dneh pr''1 pred njegov sodni stol v Celje; Sokratu samemu Pa dovoli, da ga sme vsak škof posvetiti. Mihael Višnjegorski8 (Weixelburger) je bil P0' stavljen 21.septembra leta 1445. za prvega kaplana na novo ustanovljeni kaplani j i bratovščine presv. Kranju ter potrjen tudi kot rektor te kapele. Matija Lurtzer,9 kaplan v kranjskem špitalu, proda dne 12. junija leta 1452. zemljišče v Srednji vasi lic1'' manu Lavkassu pod pogojem, da bo dajal špital.kp-dače in davke ter kapeli špital. dva funta penez. duO« veljave. Valentin,10 kaplan sv. Lenarta se bere 10. maja leta 1474. — še 1478. ((dej zadaj kpl.!) ') Vizitacijski protokol leta 1631. v knezoškof. arhivu. -) Izvesije muz. društva XIII. str. 16. ») Letopis Matice Slov. leta 1870. str. <)5. — Mitteilg. <*■ ,llS Ver. f. Krain leta 1848. str. 21. — Kranjski mestni arhiv. 1) Glej zgoraj! s) Mitteilg. d. hist. Ver. C Krain lela 1862. str. 54. ») Tum in ludi Letopis Mat. Slov. letu 1870. str. 98. 7) Gruden: ('crkvene razmere med Slovenci v XV. veku st'-K) Tam str. 100. Gruden: Cerkveno razmere med Slovenci XV. stol. str. 151 — 132. •) Perg. list v župnein arhivu Kranj. 10) Izvestje muz. društva I. str. 11. Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Skerbec, župnik v Kranju.- Tiskarna^Tiskovnega društva Kranj