Dopisi. lz Celja. (Okrajni zastop.) V okrajnem zastopu so iineli slov. možje v zadnji dobi večino in so se nje posluževali jako zmerno; v lem oziru jim tudi Nemei np morejo kaj oporeči; skrbeli pa so za ves okraj, ne kakor poprej, samo za Celje. Volitve so že razpisane in sicer: dne 16. februvarija voli skupina veleposestnikov, dne 17. februvarija skupina veletrgovcev in vplpobrtnikov, mesta in trgi pa dne 18. in dne 20. februvarija skupina kmečkih posestnikov. V okr. zastopu je 40 raož, iz vsake skupine jih je po deset; slov. stranka računa lahko na 10 mož iz kmečke in na tri iz trške skupine, nemškutarji pa so doma v skupini veletrgovcev in mest imajo torej 17 glasov. K večini pripomore torej skupina veleposestnikov: kamor se ona nagne, tam je večina. Leta 1888 je bila ta skupina osein glasov nad polovico za naše može in tako so prišli le-ti do večine. Letos bode pa še srečniša volitev, kajli slov. stranka ima letos še več glasov za-sp, kakor pri zadnji volitvi. Ali potrebno je, da se vsi vdeležijo volitve, kajti nasprotna stranka si Se dela zmerora upanje, da ji bode sreča mila. Resnica, njej sreča, nam nesreča, ako ne volijo naši veleposestniki vsi in složno nasvetovane može! Iz SredišČa. (Prošnja do čast. prejemnikov »Zabavne knjižnice za slov. mladino«.) P. n. naročnikom svoje mladinske knjižnice sem bil o svojem času na ovojnem listu II. zvezka obljubil, da hočem izdati III. zvezek »Zab. knjižniee« — ako ne bode kakih ovir — meseca januvarija 1893. Ker sem pa našel sedaj o novem letu pri pregledovanju svojih bpležk še prav mnogo zaostaline, ne upam si pri na.jboljšpj volji že sedaj s trptjim zvezkom na svetlo, in to tembolj, ker se mi je do sedaj s poslano naročnino še le polovico tiskarskih troškov povrnilo. Z ozirom na to, obračam se na tem mpstu do vkpK p. n. prejpinnikov, ki Se za doposlane jim knjižnice doličnib zvezkov niso poravnali, da to prav kmalu storiti izvolp, da mi bode potem mogoee izdali že skoraj obljubljeni snopiii. Tudi na »Narodnih legendab« je še prpeej zaostankov, in baš lo je vzrok, da Se do sedaj s IV. zvezkoni ki je v rokopisu že davno dovrSen — nisem mogel na svetlo. Ako kdo knjižic ne mara, lahko mi je vrne pod istim ovitkom, pod katerim jib je prpjel. Onih p. n. naročnikov, zlasii pa krajnib Solskib svelov, ki so mi pisrnpno naznanili čas, kedaj račune poravnajo, ta prošn.ja ne zadeva. — Anton Kosi, učitelj, izdajatelj in iirednik »Zabavne knjižnicp za slov. mladino«. Iz Konjiškega okraja. (Žcleznica, letina, nored.) Otvorila se je železnica iz Poličan v Konjice dne 19. dpcembra 1892 z velikim vcscljem. Tržanjo so bili trg tako ovpnčali in zastav loliko razobosili, da je vse vihralo ter so se skorej konji voznikom izplašili, ko ,je vse tako migljalo. Ne vem, ali so se konji bali nemških zastav trobojnic, ali bilo je tudi slovenskih narodnih. Zvečer je bila bakljada z godbo od 47. pešpolka iz Gradca na trgu pred gostilno »pri jelenu«. Ko sc je pripeljal od Poličan vlak, v katprem se je pripeljal trgovski minister iz Dunaja in dpžplni glavar iz Gradca s svojimi spremljevalci, se je vse trlo Ijudstva na novem kolodvoru, šolarjev in raznp gospode. V tom se je glasilo od veliko kmetov klic »živio« ali tudi tržanje so se glasili s svojim: »hoch«. Da bi le tudi še kmetoiu kaj koristila, ne pa škodovala, kakor se govori sem in tje, da bodo davka plačilci morali plačevati večjib doklad, ako bi železnica ne imela dosti zaslužka! Bodi še povedano, da je narodno slovensko zastavo bil razobesil gostilničar v sredi trga, g. Stegenšek in se tako okazal narodnega. — Ziino imarao hudo, mlini stojijo, da morajo Ijudje iz Konjic v Ziče ali pa v Tisno v mlin voziti. Ljudje zdihujpjo, da jiin bode krompir v kleteh zmrznjl, in tedaj bode življenja primanjkovalo, ker je lansko leto zavoljo rije in toee bila slaba letina; le razposajenci ne dajo niirii. Ko je dne 22. januvarija minola dopoldanska služba božja, sta se dva fanta slepla na trgu pred prodajalnico g. Hausenbichelna; eden, iz Žič, je bil dobil malo zaušnico in je kar potegnil .nož iz žepa in ,je odprtega kazal svojeniu nasprotniku in ko je ljudstvo skupaj vrelo, sta se vendar razšla, da ni bilo večjega pretepa. Skoraj bi bilo že troba tudi v Konjicah redarjev, ko Ijudje iz cerkve grpjo od službe božje! Od Sv. Trojice v Slov. gor. (Opominj,) Nekdo. pravo imenam manjka za-nj, pošilja v novejSem času zoper čpstito duhovščino zelo razžaljive članke v »Mariborčanko« pod znaniko: >Sv. Trojica«. Ker verao, kjc je sedež tovarne leh elankov (Žrjavci prl sv. Lenartuj, svetujemo tedaj dopisovalcu, da pove prihodnjič pri objavljenju teh sicer zelo plitvih, a surovostij ter umazanosiij polnih člankov tudi njih rojstni kraj: nc pa, da spravlja kraje, kjer takim rečem ni prostora, na slabo iine. Šicer pa svetujemo temu dopisovalcu, naj raje tilarc odvetniške akte preiskuje, kakor pa resnico španske inkvizicije dokazuje. V njih najde še prej kaj, kakor pa pri inkviziciji, o kateri govori, kakor slepec o barvab. Od Pesnice. (NaSih ljudij) se zdaj loteva nekaka blaznost; preseljnjejo sc v Brazilijo kar truraoma. Samo iz Spodnje Kungote jih namerja iti 15. februarja v novo obljubljeno deželo sedemnajst oseb; namreč dva viničarja s svo.jimi ženami in otroki, katerim se pridruži npka 491etna vdova s svojo heerjo in petleino unukinjo. Poprodali so vse, kar so imeli, da spravijo vkup polnino. katere je bojda tteba 20 gld. za osebo. Agenti pregovarjajo na vse mogoče načine Ijudi, da bi jih zavedli čez morje. Obetajo jim toliko poscstva, kolikor kdo hoče; pravijo jiin, da si zasluži človek v IJraziliji toliko denarja, da iip ve kain ž njim; čez leto in dan že laliko pošlje lisočak domov: slopijo jih tndi z doinanti, ki so vredni več tisoč goldinarjev in katerc lahko človek pobira, kakor pri nas kamenje po cpsli. Zenskam se pa kar sline cedo, ko čujejo, da rasle ondi kava, kakor pri nas bob. GpIo to si je nekdo izmislil, da pojdc z izselniki tndi nek duhovnik, čež, da bodo Slovenci iineli svojo slnžbo božjo. Najbrž je to liinanica. na katero bote loviti izselnike-kaline; ali pa je morda lp srčna želja sinrdljivib neinškutarjev? Ali iz tega nc 1)Q nič. Kdo bi pa zapuslil drago svojo domovino, posebno tako lepo in rodovitno, kakor je naša slovenska. ki ima še vcdno dosti kruha za delavne roke? Kdo bi pa ostavil Listi kraj, kjer so na.s zibali zlala mati, in kjpr morda že v grobu spe? Ne, lega ne slori nikakor pošten in pi-iden Slovenec. No, po drugih pa nani ni žal, ("•p. odidp.jo; zlasti pa nemškutarji niso vredni, da jih rcdi slovenska zemlja. Teni želiino srečno pot čpz širno inorje. Kdor lorej boče v Brazilijo, bolan jp zares na iunu. lx Hoč. (Nomš-ku tar ij a.) Mislil bi si pač človek lahko, da tukaj ljudje zdaj spijo zinisko spanjp, ko bi ne poznal do dobrcga tužnih tukajšnjih razmer. Res, žalostno je opazovati narod slovenski tukaj pri nas in drugod: drugod zavednost, pri nas zaspanost, drugod življenje, pri nns smrt — kje je le količkaj ognja, navdušenosti za vero. ali domovino? Ne vidite, lločani, da vas nemškntarija hoče zadušiti v vašili lastnih hižah? Za Boga nii, ne mislile, da vam oni mestni škrijci in njih tukajšnji privrženci, ki gojijo med vami toliko škodIjivo ljuliko nemškutarije, kaj dobrega želijo; v usta vam govorijo sladke besede v jako oskrunjeni nemšč-ini, vam še dajo tu in tam morebiti na vino, ker vejo, da se pijanemu človeku zdi marsikaj zlato, kar še zlata ni nikdar videlo, a radi se vam smejojo in govorijo: »So to bebci, neuinneži, ki se dajo tako za nos voditi!« Ali mi kdo poreče: »Pa v mestu morara nemški govoriti!« Odgovarjam: Tega si sam kriv! Idi v mesto in tirjaj ali prodavaj vse v svoji slovenščini, mestjan je potein prisiljon slovenski govoriti. Ge prideš v mesto, kako uradnijo, kak revež si! HočeS se prikupiti s slabo tujščino, nehvaležna gospoda pa se ti kroboče in te s surovostjo ometava. Tudi tukaj velja: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti«. Zapomnite si tudi vi; Hočani, da se bodo slovenskemu našemu kraju razmere zboljšale, če bodete tirjali vselej in povsod pravic svojemu jeziku in narodnosti. Zapomnite si .pa tudi, da nemškutar zavrže svojo lastno mater, svojo slovensko domovino, koliko zločinstvo! Zavedni možje Hočki, ne mislite torej, da vani sme biti poleg gospodarskih skrbij narodnost devela briga, ampak vzdramite svoje sožupljane, da ne ostanejo te besede glas vpijočega v puščavi!