Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. •vilka 25 stotink. Izhaja: vsako sredo uopoldne in snboto zjutraj. Stanc za celo lcto 15 L. « pol let a S L. * četrt leta 4 L Za inozemstvo celo letu 3.5 L. Na naročila brcz do- poslane naročnine se ne monmo ozirati. Odgovcni urcdnik: Polde Kemperle. meamL. Št. 66 V Gorki, v sredo 19. avgusta 1925 Letovm. ziranu pisrna m ejemajo. 0 glast unaio po dogo '. se plačajo v rm ,ist izdaja kon sorcij '0OK.ŠKE STRA2K* Tisk Zadružne tiskarn» v Gorici, Riva Piazzut ta št. 18. Uprava in uredništvu ullca Mameli štcv. 5 (prej Scuole). Odhajajo in prihajajo Goriški podprefekt markiz di Su- ni mis zupušča. Kakor poročajo itali- ianski listi je na lastno prošnjo pre- meščen v Me ran. Na njegov o mesto je imenovan komendator Scotti, do- sedaj podprefekt v Mortarl. ki je že prispel v Gorico. Kaj naj rcčcmo o odhajajočcm g. di Swüju? Mursikaj nam sili v r>cro, lo- da sedaj ob slovesu je najbolje, da pozabimo na vse: im veselo razpo- loženje, ki ga je vzbujal njegov pri- hod in na razna razočaranja. kl smo jih doživdi potem. Še ni do!go, ko smo morali napisati na naslov poslav- Ijajočega se podprefekt a odločno in krepko besedo. Zato napravimo dunes rajši piko. Novi podprefekt je za nas še po- polnoma nepopisan list. Kakšne so smernice politikc, ki jo hoče uveljav- Ijati na tiikajsnji velevažni obmejni postojanki, nam je neznano. Kako je poučen o tukajšnjih razmerah. ne ve- mo. Kako je kot človek in uradnik dostopen pametni besedi in jasnim razlogom, danes še ne inoremo nič presojati. Zato nočemo detail nikakih prerokb in v.očcmo z nobeno hesedo prehitcvati s sodbo o našem bodočem položajn. Dovoljujcmo si pa poveda- ti novemn g. podprefektu jasno bese- do o našem stališču. Mi Slovenci, ki tvorimo ogromno večino v okrozju, ki obsega njegov delokrag, smo samostojen narod z lastno in tzrazito samobitnostjo. Mi imamo svoje posebno narodno in kul- turno življenje, svoje posebne gospo- darske in socialite potrebe ter tudi svojo posebno zgodovino. Kakor Una vsak posameznik svoj značaj tako imamo tudi mi svoj neizbrisljiv na- rodni značaj in smo si ustvarili svo- jevrsten narodni tip. Mi SI oven ci smo v pretežni večini globoko versko čuteče Ijadstvo. Kato- liska vera je skoro^ vsakemu nasemu doveku neoskriinljiva svetinja. N.a tern naeelu je zidana nasa preteklost in na tern naeelu gradimo tudi svojo scdaniost. Najboljši, najpožrtvoval- nejši in najrazboritejši naši duševn* delavci so v njegovi službi. Spoštova- nje verskega čuta in vsega kar je z njim v zvezi, je zato za nas sveta zadeva. Mi Slovenci smo kulturen. izobra- ien narod. Ker smo majhni m številu, nimamo sicer Bog ve kaksnih zakla- dov, toda s samozavestjo lahko ugo tovimo, da stoji masa našega ljudstva na visoki kulturni stopnji. Zanimanje za kulturne prireditve najrazlienejsih vrst in etivo sta med našim nrepro- stlm ljudstvom razširjeria kot malo- kje, analfabetov takorckoč ne pozna- mo, izobrazba je med nasim ljud- stvom, s ponosom to lahko novemo, posplošena. Zato pa tudi zahtevamo s polno pravico, da se nas spostuje in ne stayi ovir našemu nadalnjemu raz- voju in razmahu. Po eloveških in bo- zjih zakonih mini to pritlče. Mi Slovenci smo demokraticen na- rod. Zato je med nami zelo razvita social na zavest in je mis pravni cut zelo obentljiv. Strogc obsodbe ni de- le zen samo oni, ki zatira celokiwnost, temvec tudi oni, ki dela krivico po- samezniku. G. podprefekt! Navedli smo te to- cke. ne da bi Vam hoteli daiati nau- ke. Smatramo za samoposebi umevno, da poznate vsaj v glavnem poio'iai pokrajine, v katero ste prisli. Navedli smo jih samo, ker bi ne želeti, da bi sc zgodilo Vam kot skoro vsem Va- šim prednikom: nitsih zahtev in naših pravic niso hoteli priznati, nekateri v celoti nckateri delo- ma in odšli so, ne da bi si priborili j Ijubezen našega ljudstva in ne da bt t jih kdo hranil v hvaleznem spominu. Kaj se godi po svetü? Odkar so vstopili radič^vci v vlae še veselil Radič slave »narodnega muče- nika«, ko je pa videl, da se v Beogra- dn ne omehčaio in da njegovi prista^i nočejo več čakati odrešenja, je nare- dil skok, prelomil z vso pretekliostjo in sc ponižail1 pned! sivimi Pašičem, da reši sebe iz ječe, da si zopet pridobi izgubljeni vpliv medl Hrvati in obnovi ¦svojo stranko. Vse kar mu ie bilo do tedaj najbolj sveto je zavrgel in po- teptal v blato. Radic se nekoliko vračuna. Šc predno je začel Radič delati svoje smrtonosne skoke, ga je precej «'aizumnikov zapustilo, ker se jim je zagabila njegova nedaslodiiost in nje- gova samovlada v stranki. Po skoku, ki ga pa Radič opisuje kot prometeno politično potezo, ga je zaipuistilo nekaj najholjših poslancev, ki so sedaj skirp- no s poslanci Hrvatske zajednice osnovali svoj poslanski klub. Ta pet- najstorica hodi zdaj med ljirdlstvo in kaiže na Radiča kot na zapeljivca Hr- vatov. Prej je vldval narodu mržnjo do Srbov in ga tako odbil od srbskih bratov, zdaj pa se čez noč prelcvi in pusti ljudstvo na oediliu. Ta agitacija precej kvari in zma-njSiJJc vpliv mo- gočncga Radiča med narodom. Lepo' priliko pa imn zd'ai tudi hr- vatska pučka (ljudskiai) stranka, da si pridobi na svojo stran radS svo- jega odločno krščanskega stališča vs?' one duhovnike in ljudi. ki so drli v hrvatskem zanosu za Radičem kot Mrvatom in vernim človekom. Bistri Radič dobro ve, kdo mu hodi v zelnik, zato pa hoče z dlrugimi sred- stvi pridobiti »republikanski« narod zaise in za monarhijo. Pormdila se um je lepa^ priložnost. 1000-ietnicahrvatskega kraljestva. Shivno pretcklost ima za sabo hr- vats'ki narod. Njegova zgodovina, o kateri bomo o priliki obširneje izpne- govorili, je rolna junašlva in borb, ki so iili izvojevali Hrvatje, ko se je še •širilo rub bregovih Jadranskega morja hrvatsko kraljestvo. Prod tisoč leti, leta 925. je bil kronan prvi hrvatski kralj Tomislav v Stolnemi Biogradn p.ai morjii. Pesniki in veliki pii&atelji so vedno budili v narodu spomin ,na tiste dni, ko so1 bill Hrvatje »antemiirale chri- stianitatis«, obraiTibni ziidJ proti tur- škim navalom. Velikanske priprave so se vrsils pretekli teden v hrvatski prestolici, v . prijazneim Zagreibu, dh se dostoino prmslavi v soboto in nedelio 1000 jubilej. Višiek vseh svečanosti naj bi bil prihod kraiijevega pnra. Sve- čanosti so potekle v vsem siiaju. N,a tisoče ljudstva se je zgrinjalo po za- grebških ulicali slavnostno od°tih v zelenje in zastave. Hrvatski Sokoli, ki niso več.v zvezi z ostalim Sokol- stvom v dfžavi, so prisli peš in na konjih. ker so se pripnwliale tndi ve- lik.e telovndne tckme. Vse mesto je bilo siiajno razsvetljeno, vse polno pričpkovania. Jugoslovansiki kralj A- lcx-nider prvič kot kralj obišče sre- disče Hrvatov. Po mestu se razvije slavnosten sprevod v katerern kora- kaio radikalni in radičevski ministrt v leni sfogi skunai. Ljudstvo vzklika Rndiču, »hrvatskemu« kraliit in hr- vatski zemlji. Kaj je gospod RadJč zamenjai? Še predtno je prišlo do »sporazu- ma« so zaigrebški mestni očetie raz- pravljali o proslavi hrvatske tisočlet- nioe. In tedaj so sklenili. da ne bodo povabili niti Srlx)V niti Slovencev. Ta- krat so namreč v »republiki« hotoli pmslaviti spomin na krajjestvo. rl\>da reč se je zasukala, vsled zgoraj na- štetih razlogov tako, da je moral Ra- dic ukazaiti, da se bo stx)min na kra- ljestvo obhajal v kraljestvu in ne več v rcpubliiki. In je stvar tako uredil, dia jc 40.000 seljakov, ki jih je potem go- sti] v razkošni palači Seljaškcga do- ma, proslavljalo bolj Štefana Radiča in stranko kot pa kralja in tisočletni- co. Ta druga zamenjava je bila zelo v prilog vcxlji hrvatskih seliakov po- sebno še, ker so se rnnožicc navdtušiie za kralja pöd vtisom Radičevih mno- gih govorov. Dve muhi je s tern Radič na en mah zadel, ker si je prir,ediil manifestaci- jo in obniil seliaka od republike do monarhije. Česa se je Radič po sili navadil. Radičevi prijatelji in zavezniki ra- dikali prav dobro poznaio osebne na- vade Raciičevč. Vedo, »dla je s svojo znano neutešljivo želio po govoran- cah marsikaj pokvaril, kar so drtigi dobrega sezidali. Takoj po »sporazu- mu« se je Radie spet parkrat s svoji- mi iziavami zalet^l. To pa ni nič kaj po nii'sli nioleečemu Pašiču. ki ve za modri izrek: »Molk je zlato«. Zato je ukaznli, naj namignejo prijatelju Radi- ču, da postan^ bolj varčen s svojimi iziavami. Res je ubogail; novinarjev niti ne sprejenia več, se mani pa, da bi jim kaj povedlal. Nad tern svojim nspeham so radikali silno veseli. Šli so še za 'korak maprej. Poslali so Šte- fana Radüda kot odpoGlanea u:\ zboro- vaniei Zveze narodiov v /^enevo. Tako je Radič na lep način odstranien, ne- varnosti vslod njegovih govorov tudi ni več in radikali so v svoiih poslih nemoteni. Ni na še jasno in sigurno, kaj bo Radič povedal v Ženevi pred zastopniki tuiih narodov. Usodepoina zmota. Radič, smo dcjali, nima za sabo viec vseih Hrvaov. Njegov »snorazum« s Srbi ima pa še manj prijateliev. Dr. Voia Marinkovič, odlPčen politi- Čni talent, je to dobro pond^ril, ko je dejal, da so zam^niali politični dogo- vor med dvema strankanna s snora- zutnom, ki naj uredi složno življenje med Slovenci, Srbi in Hrvati. Morda bo k ternu vsai nekoliko prispevnilo to pobotanie med radicev- ci vdehrvatsko, in radikaji. izrecno srbsko stranko. Toda pravi bratski spornzurn bo sele takrat osrcčil nila- •do državo, ko ga bodo pisali zastop- niki vseh treh bratov. Naj bi že skoro zasinil ta dan! DNEVNE VESTI. Vojnim oškodovancem! Banca d'ltalia v Oorici je pred dnevi vkinila za mesec dni izdaianje vojno odskodnins'kih obveznic. Ne dc- lajte zato nepotrebnih poti! Vzrok vkinjcnjai je žrobanje, ki je v teku. Ta vzrok se nam zdi povsem nerazum- Ijiv. Ali bi ne bilo za ljudstvo boljše, da se izda kolikor mogoče več ob- veznic in se tako omogoči čim večje- mii številu vojnih oškodovanaev, da se vdel'e-ze »srečkanja«? Saj je ven- dar pretekla že dovolj dblsrai doba, ko se ni vršilo srečkanje! Imeite vendar .sree za uboge vojne o^kodovanoe! Kako je z naSim uCiteljstvom? Zadnji »Učiteljski l'fet« prinaša ob- širno tajnikovo poročilo na VII. dele- gacijskem zborovanju Zveze. V poro- čilu so zanimivi podatki o stanju uCi- teljstva v naši deželi. Pravi: »Štovilo vsega slov. učiteljstva je padlo od 1. 1918. db diaries od 800 na 600, organiziranih na 500. Ne smemo pozabiti. da je vsa ta leta padlo tudi število šoloobvezne mlad'ine in da se le z novim sols'kim letom začne spet naraščati. Šote so se torej krčile in se nove niso ustanavljale. Po pokra- jinah je šolstvo še v najboljšem stanju na Goriškem. Tu pride .en naš učitelj na približno 500 prebivalcev. med tern ko pride v tržaški pokraiini eden na 700, v Istri celo komaj na 2000 prebi- vailcev. Tudi v teh številkah sc kaže, kako se učiteljstvu godi in kako je ž nje-govo organizadjo.« Splo^no opažarno, dla gine med! na- šimi učitelji stanovska zavest. To jc razvidno iz pomanjkljivega delova- nja odsekov. In to je velikega pome- na, ker je is tern zmanjsana odporna moč tisteg:a dcla razmnnikov med ritnin i »GORISKA STRATA« učitelji, ki hi radii bili tudi1 izven šol- skili sob vzgojitelji. Stsvilo sloven- skega učitdjstva pada; a pada tudi po duhu, ki bi moral krepiti njih vr- ste. 2al, da so razmere take, ki silijo mladega učitclja, dia se ne sme niti za samoizobrazbo več brigati. Jih ie love. Navada je m danes taka: če je ar- mada premagana, je vsega kriv njen general. Francoslki maršal Liotej v Maroku in Sarrai;I; v Siriji sta bajie kriva, da so Francos povsod tepeni. Lioteja so m odlpoklicali, na njegovo mesto pride znani general iz svetovne vojne Petain. Upajo, da bo zdaj bofjše. Italija slavi junake svoje... V Sloveniji deluje že več mesecev posebna italijanska komisija. ki skr- bi, da se vsi italijamski vojaki, ki so pokopani v Sloveniji prepelje.io med svojee. Te «dhii bodo pripeljali 123 tru- pel iz Mariibora. Kako žailostna je pa usoda tistifli tisočev padlili sloven- skili fantov, ki gnijejo Bog v.e kod in ni se nobeden zanje pomolil; Očenaša. Lepi upi za bodočnost. Jugoslavija i? zaoela vedno bolj skrbcti za svoj-a pristanišča in plov- bo. Visega skupaj ima na iadranski obnli 60 večjih in 33 manjših Ink. Pri- plove in odfplove iz prvih šestdesetih !ir«k povprek čez 100.000 kvdij na leto. Največ ladij ima jugoslovansko za- stavo, na drugem mestu so pa itali- ja nske lädier, ki odvažajo cement, Ies in boksit. Največ.ia luka ie danes Split. Naši sosedlje se vedno bolj za- nimajo za morje, ki je okno v svet za vsako državo, Hitra pošta. Dne 7. t. m. je bilo od!dano na pošti v Medani pi'smo, s katerlm ie bil vab- Ijen neki gospod v Biljani k važni se- ji, ki naj bi se vfšila v Medani dne $. t. m. Naslovljenec pa je prejel pi- smio šcle dine 11. t. m. in se scveda ni mogel vdeležiti važnega razgovora. Pripominjamo, da od Medane do Bi- Ijane ni niti nra hoda. Lepe razmere! Vzdrževanje ljudskfh šol. Kr. oidllok od 4. junija 1925. St. 1309 dolocuje prispevke, ki jih bodo mora- le plačevati občinc v Juliiski Krajini letno od 1. janttarja 1924. dalje za vzdrževanje ljudske Sole. Prispevki so razdeljeni po številu prebivalcev v občini. Za vsakega prebivalca bo prispcvala obeina po 2 liri. Prispevki naših občin za vzdrževanje sole so veliki. Zato bi moralo imeti tndi naše ljudstvo pri ureditvi sole večje pravi- ce. Imamo popolno pravico zahtevati, da mora biti sola, ki jo sami vzdržu- jemo taka kot mi hočemo — sloven- ska. Za to sveto in naravno pravico se bo naše ljudstvo borilo. dokler ne zmaga. Brez slovenske' sole naš narod ne more živeti in je vsako mirno in plodbnosno sožitje z itaHjanskirni so- deželani nernogoče. Konferenca. Z. P. S. J. za koimensko dekanijo bo v sredo, dine 26. avgusta v Branici. f Miroslav Sfiligoj. V torek 11. t. m. zvečer ie zapustil dolino solz in se pretselil v boljše ži.v- ljeiije, po kratki a mucni bolezni, ko- maj 211etni Mirko Sfiligoj. — Bil je niladenic izvanredne nadarienosti in zelo plemenitega čuvstvovanja, a kljub temu jako skromen in zato vsem zelo priljubljen. — Obiskoval je gimnazijo kot begunee v Celin in nato v Ljubljani. Ko se je vrnil v domačijo, mu ni biilo mogoče vslod1 slabih gmot- nih razmer nadaljevati girrniazije, za- to je vstopil v trgovsko solo v Gori- ci, katero je dokončal z nainoljšim nspehom. V soli jc bil veidino prvi med prvimi, akoravno je moral Drijeniati dioma tudi za — lopato. Bil ie pravi tip Silovenskcga dijaka ... trpina. — Njegov dim ni nikoli miroval: vedno je študirail, razvijal, mislil. Kar mu ni nudilai sola, tega se je i>a sam učil. Pogreb blagega pokojnika se jp vr- ši.l v četrtek na pokopališče v Solkan. Že do-lgo nismo videli tako sijajnega pogreba: nebroj prajitdjev, tovari- šev in-znancev ga je spi'emljalo na zadinji poti. Pred1 hišo žalosti mu je zapöl pievski zbor »Mladikc« žalostin- ko: »Vigred se povrne...« Ob odipr- tem grobu pa mu je zapel isti po- množen z idomačim: zborom: »Nad zvezdiami...« Sijajen pogreb je jasna priča, kako je bil vseui priljubljen ne- pozabni Mirko. — Mirko, bodi Ti lahka domača gruda! Ostalim naj- iskrenejše sožailje. — J. V. Dekliško romanje. Vsi deMiškr krožki, ki se mislijo vdeležiti romanja na sv. Ooro. so na- prošeni, da javijo do 5. sept, tajni- Štvti »Prosvetne zveze« - dekl. odd. sledeče: 1. Koliko deklet se vdielezi romanja? 2. Kntera dekleta bodo prenočevala v Oorici? 3. Koliko de- klet se vdeJeži skupnega kosila? — Da. ne bo zmcinjave in me.potrebnih neprilik, se proisi točnega obvesti-la. Odb. d. od. Gospodinjski tečaj v zavodu šolskih sester v Tomaju. Z oktobrom mesecem t. 1. se bo otvoril v zavodu v Tomnjn nov šest- mesečni gospodinjski tečaj, kjer se bo nudila dekletom prilika, da si pri- idoibijo za uinno gospodinjstvo potreb- nega znanja. Mcsečnina za^ hrano, stanovanje in pouk znaša 150 L. Rok za vlaganje prošenj traja do 15. sep- tembra t. 1. Ker se je pa že priglasilo preoej prosilk, naj ostale pohite z vla- ganjem, prošenj. Pod1 16. letom se go- jenke sprejemajo le tedaj, če so do- volj razvite in je siciT še prostor na razpolago. Vodstvo zavoda. Vojna odškodnina jugoslovanskih državljanov. Na podlagi poročila iz merodajnega vira, obveščam vse prizadete vojne oškodovance jugosl. podanike, da je reševanje o pravici voine odškodni- ne še vedno v tekn. Vabim zaradi te- ga ponovno vse prizadete, da se zgla- se radi obširnejših pojasnil in ustano- vitve dTuštva vojnih o^kodovancev v svrho skupnega nastopa čimprej db nedeljah in pondeljkih v dopoldanskili urah nil mojein stanovaniu v Qorici, Corso V. K. III. štev. 65. Kdbr bi se ne mogcl iaviti osebno, naj izvoli prijaviti pismeno svoj na- tančni naslov, rojstne in domovinske podatke, ter vrsto škode in visokost v predvojnih ccnah. Ivan Kondelka, okr. tajnik v pok. Zahvala. Vodstvo fantovskega romanja čuti prijetno dlolžnost, da se uajlepšc za- livaljuje celebrantu vč. g. msgr. A. Berlotu, pridigarju vč. g. dekanu Be- ¦letu, vč. K. kuratu Al. Makucu za lep, gostoljubcn sprejicim, in vsein čč. gg. spovednikom. Zlasti izreka prisrčno zahvaJo članom Prosvetnega« družtva v Mar. Celju za tnid, ki so *ra imeli s pripravanii, postavlianicm mlajev itd. ^nako zalivaljiijctno deklcta Mar. družbe za krasne vence in rože. Neu- lnoracmu Oodbenemu krožku in vzor- nomu pevskeimu zboru »Mladike« vsa cast in zahvala! Imenoma naj velja nai&a hvaležnost gg. pevovodju A. Bratužu, organistu F. Mavriču in zla- sti solistu g. Jošku Bratužu. Največja zahvala pa gre brez dvoma neustra- seuim fantom-romarjem in dobrotne- mu Bogu, da se je romanje izvršilo v najilepšem rediu! Vsem stokratni: Bog plačaj! — Vodstvo. Na gospodinjskem tečaju, ki se začnie v Qorici v mxleljo se bodo poucevali naslednji prediineti: veastvo, vzgojeslovje, gospodinjstvo, kuhanje, šivanje, zdravstvo. živinore- ja, vrtnarstvo, knjigovodstvo in naj- pot rebnejše pravoznanstvo. Ljubljanski velesejem se bo vršil od 29. avgusta do 8. sep- tombra. Izkaznica, s katero sme člo- vek obiskati sejm, stane 50 dinarjev. Kdor ima velesejmsko izkaznico, ima pravico do znižame voznje po žclez- niei: do meje 30% znižanja; (xJ meje do Ljubljane pa 50% znižanja. Kon- zularni vizum na potni list stane 20 diinarjev. V Oorici ima veleseimske iz- kaznice za potovanje po znižani ceni g. Jožef Šček v Draščokovi hiši na I Komu, dmgo nadstropje. Preskrbi [ tudi konzularni vizum. Upnikl in dolžniki. Amerikanci, katerim so vse evrop- ske države dolžne ogromne svote, so začeli izterjevati svoj deuar. Naši dr- žavniki iščejo vse izhode iz zagate in se pogajajo po konferencah z Ameri- kanci, ki prav nič nočejo več poznati svojih nekdanjih »zaveznikov«. Tediiii so se vršila pogajanja za odplačilo dolgov z Belgijci; a so iih na sredi prekinili, ker so ti izjavili, da itak ni Böl'gija v stanu odSteti vseh ameri- kanskih miljard. O zlatih svetinjah. Odliikovancev z zlato svetinjo za hrabrost je v Italiji zelo maihno ste- vilo. To odlikovanje je ustanovil že 1. 1833. kralj Karl Albert. Podeljuje pa se le za izredhe hrabrostne cine. V vsej svetovni vojni je dbbilo to vi- soko odilikovanje lc 319 oseb; med temi je tudi sedanji »tretiercdhik« d'Annimzio. Nova knjiga, Na!š časnikarsiki tovariš. goriškj rojak g. Sofronio Pocarini ie izdal te dni v elegantni opreini novo zbirko svojih pesmi pod naslovom: »Lollina«. l-'ocairinijeva pesnišika smer io futuri- stična in se bavi skoro izkliučno sa- mo z erotičnimi problemi. Dijaški vestnik. Socijulni tec a] se 1>o vršil v dneh 23., 24. in 25. t. m. v Sv. Križu na Vi- pavskem. Tisti tovariši in tovarišice, ki niso §e prijavili svoj-eiga pristopa, naj to storijo čimpreje na naislov: Siničič Teofil, cand. iur. Via Dreossi Oorizia. Tovariši pa, ki pomotoma ni- ste dobili vabila, prijavite kljub temu svojo udeležibo na zgomji naslov. »Verski dnevi« Dijaiške zvez^ se bodo vršili v dneh 26.. 27. in 28. v škofijskem zavodu v Oorici. Tisti to- varföi, ki se ga mislijo udeležiti, naj se prijavijo čimpreje na z^prnji na- slov. Difaska zvt'za. Feushi teüaj Prosy. Zveze v Boric! 26/7 8/8 1925. Malokdaj imamo priliko, da bi ne- kako pozabili na svoje bivanje v gren- kom ozračju težkega življcnja in se dvignili v nov svet lepote in harmo- nije, same prijetnosti in veselja. Ravno te dni vro človeSki trpini na l.etovisča, na premeünbo zraku in na oddihe — le žal, dla tudi letovišča ne inorcjo zatreti morečih s-krbi. neloč- Ijivih spremljevalk našega bitja. Nam, udeležencem zjcoraj omenje- ncga pevskega tečaja, pa je preskrbe- la letos Prosvetna Zveza tako lepih dni, tako izbornega »letovisca«, da ji ne irioremo biti dovolj hvaležni. Dne- vi, katere smo preživeli v prijaznem Alojzijevršču so nas prevzeJi. da se nismo kar mogli ločiti. Tovariši organ isti in oevovodjc, ki ste prezrli vabilo na ta t^čaj, lahko I obzalujete svoio odlsotnost. Zamudili ste mnogo: mnogo izobrazbe in mno- go veselja. Mislim, da se bo težko uresiiičil še kedaj tako idilični. izvrst- no organizirani in tako lepo irspeli ghisbeni tečaj. Sledeč vabilu so bili udieieženci že v nedeljo 26. 7. v Alojzijevišču. »Od vseh vctrov in vseh stanov«: Oorica, Idrija, Cerkno, Soška iHolina. Brda, Ban|§ka planota, Vipav&ka dolina in Kras: od vseh strani so prihiteli uka- željni mJajsi in starejši slušatelji, ki so se strnili potem v eno dmzino so- glasja in medse-bojnega razumevanja, vsi i'stih teženi in želja: vglobiti se v čifdlovito kraljestvo lepotepolne glas- be, štndirati njena pota in postave in si pridobiti obzorja, kako jo na naj- prikladnejši in najprimerneiši način razširjati med. naše glasbi naklonjeno ljudstvo. Qrugi fantovsfti tabor. Preteklo nedeljo je spet zapla'lo v sreih naših fantov. Odzvali so se po- zivu Prosvetne zveze, ki jih je vabila na romanje k Mariji na prijazno Ma- ri ji no Celje nad Kanalom. 2e na šmarni dan zvečer so lezli na grič fantje iz bližnjih vasi in grap. Domaci drustveniki so pod vodistvom g. kurata Makuca in domačina bo- goslovca. postavljali slavoloke v po- zdrav fantom - romarjem. Iz lin Ma- rijine cerkve pa je donelo pritrkovctr- nje zvonov in se zlivalo z inelodijami svetogorskih zvonov v eno mogočno, do neba kipečo prošnjo do Marije. Mrak je že legel nad beneško ravan in briške gričke,, ko so še prihajale tnune famtov iz Soške dolme na\^zgor. Cisto veJselje je kvairilo nekoliko le slabo vreme. Pa nič za to. V nedeljo zjutraj so prisopihali iz Kanala go- riški »Mhdikarji« / god'bo; tmma fantov je priukala po grcbenu senx odl sv. Lucije; Banjškarji so se medi tern že raizhlctdili na vrhu; iz globoke gra- pe Idrijce, ki deli beneške brate od Ka- ualcev in Tolmincev so se še iz ju- tranje megle izvili vsi oznojeni Brici. Peisem in vrisk je se trepetal fantom na ustnih, na čelu jim je blestel fan- to vski ponos, ko so oibstopali gospo- da Lii>eta, ki je bil še sicer utrujen od spovedovania, a se mu je obraz že razlezel prikritega veselja nad »svo- jimi« fanti. Ali naj bi še povedal. kai smo vsi čutili, ko so vrste sočnih fantov pri- stopale k mizi Oospodovi? V vseh je gorel'a lei ena misel in volia: »Ne bo- jirno se tudi javno in pred celini sve- tom krikniti, da gori v nas Luc sv. vere, ki so jo vžgali v nas naši dedje in ljubezen do te lepe zemlje, ki duliti okrog nas.« »Šc Vipavci pridejo,« tako so vsi čaka-1-i na jutranji vlak, a ni iih bilo mnogo. Prišli so do ix>staj, a vlak je imel dve uri zamude in so se morali vrniti. To je povedail zborovodja Loj- ze, ko je ožemal na vrhu svojo pre- poteno srajco, kcr je prišel med zad- njimi, a Še prav, da je mogel voditi pri slovesni maši mogočni zbor ka- nalskih in goriških pevcev. Pritrkovanje, smeh, vriski. pesem, žebranje beračev od stopnicah, vse je potihnilo, ko je stopil na leco'ka- iialski gospod) dekan in pel pesem Mariji in rodu ta:ko lepo, da so fantje to pesem ponesli gotovo na svoje do- move in jo bodo čuvali kot spomin na d'rngi fantovski tabor. Pri veliki masi, ki jo ie daroval nekdanji kanalski dekan, sedan ji ka- nonik č. g. Berlot 'so se vsi čudili ubranemu petju in orgl.ia.nju. Pri d,a- rovanju je pa zazvenel s kora glas nasega Joškota, ki ga že poznajo inalo dai ne v vsaki vasi. Po končani ma.ši je že posijalo solnce in razpalilo svojo mehkobo p<> zcnrlji. Romarji so zopet oibčutili vso skrivnostno lepoto pös-rni do Marije in nas'Sga rodiu, ko so vidieli. kako se poljublja Marijino Celje z Majko svetogorsko; sv. Oendrca se ie kopa- la v solnčnili pramenih; nad Banjsko pianoto so že cvrcali murni; sv. Ja- kob, ponoisni varuh idrijske doline je mrko strmel na pisani svet; vso to le^- poto na je čuval v ozad'iu mogocni Krn. Se Soča je šumela pesem vese- ilja in radosti, moči in volje... Komaj so mogli g. kurat rxxl svo- jimi latniki in vsi Ližani izkazati svo- je gostoljubje, že so zvoki goriškega ¦godbenega krožka vabili k procesiji. Priprost križ spredaj, otroci. godba, duhovniki, odbomiki Prosvetne zve- ze in dolga pisana vrsta ljtrdli, planin- ski svet in čisti zrak, ena misel, ena želja-, ki ie ])lavala nadl vse;mi. to je bil versi sijaj procesije k Mariji: bil je pa lepši in bogatejši kot vsa bandera, lučke in kadila. V cerkvi so bile še litanije ter pri- srčni sloves gospoda Lipeta in nato so vsi oboki odmevali od Marijine liimne, ki je vrela iz tisoč grl. Še en pogled, pozdrav od doinači- nov in rormarji so se začeli spusčati nizdol. Na gričku je ostala le Marija; do nje kipi prošnja za vero, dom in rod, ki jo ponavljajo vsi, ki so bili pri Njej. R. B. »QORISKA STRATA« Stran 3 Tečaj je vodil eden največjLh naših skladateljev g. Emil Adlamič, ki je pri- scl nalašč zato iz Ljubljane. Njegov prikupljivi možati nastop, nazornost v podajanju učne tvarinc, njegov ne- u&ahljivi humor in temeljita znanost: kako prijetne so bile njegovč ure glaisbcne tcorije po Battkeju na1 pod- lagi vsega tega! Harmonijo in kontrapunkt je bil prevzel g. Rihard Orel iz Standreža. Težka nailoga je bil a ta-le. Zakaj — bo vedol vsakdb, ki je kdai malo po- dulial vsebino teh dveh besedi. Tem- lx>lj občudovanja vrcdna je zato prid- nost in skrajna potrpežljivost g. Orla. Trcba gai je bilo samo vidbti v njego- vih urah in pri korepetici.ii! Naj ne bode pozabljcno dejstvo, da so pro- sili slušatclji ob koncu prv,ega tedna enoglasno, naj se navrže na račun pooitka še ena ura kontrapunkta!! Naš g. Vinko je zmajal ob tej novici z gilavo, čcS, Kdu b'se kej tak'ga mi- slu?!! ... Prekoristno in za vsakega pevca neobiliodno potrebno je-, kar nam je prediavaJa profesorica g.čna Frida Ščekova, namreč o teoriji petja, nauk o dlihalnem organu — sploh nauk o dihanju. Pevci z dežele in mnogi tudi iz mesta naj ne zamerijo moji trditvi, da še dihati ne znajo! Čudna .bcseda, pa je resiiiična. Od tod izvira navadno pomankljivo in surovo petje. Znacil.no je povedal eden iznrcd! slušateljev ob koncu tečaja: Ko bi drugega ne bilo, — že dai sem se naučil v Gorici di- hati, je vredno, da sem prišel. Zgodovino glasbe je predaval na zaniniiv način g. Tone Sever; pora- l)il je vsako priliko, dia je navdiiševal ognjevito svoje poslušailce na čimve- ch zanimanje za to veliko umetnost in izborno sredstvo za plemenitenje eloveka. Nekaj novega so ntidile ure g. Iv. Orbca iz Škednja, čigar mil in kratek nastop nas je zares prevzel. V svojih predlavanjih je gledal v gkisbi sred- stvo, ki naj nas dviga v višavo proti večni Lepoti in Modrosti in je učil, kako naj se skladha analizira in štu- dira po pravilih ritmikc, agog Ike in motivov, da za-more doseči tako svoj visoki &moter. Zaključil je predava- nja s krasno ilnstracijo Wagncrjeve- ga »Parsivala«. Ve6erne ure so bile doloeene prak- tičnim, vajam v diirigiranju; imeli smo srečo, da je pridobila Zveza za ta predmet g. Srečka Kumarja. mojstra v tej stroki. V obilnem znoju se je tnidil g. Kumar, da nas stori db-lezne svoje velike umetnosti, kar nje bo oeivittoio brez uspeha. Q. prof, Terčelj na,m je predaval 3 ure o liturgiki s nosebnim oziroin na cerkvieno petje. Mnogo silno praktič- nih misli smo pridobili ob njegovili kremenitih izvajanjih. Ravnotako 3 lire je posvctil g. Dok- torič koralnemu pctju. Ožigosal je ža- 'libog vdoanace.no nemarnost v proiz- yajanju teh oastitljivih melodii. Orisal je kratko zgodovino korala. katere- nm trcba zopct priboriti njegovo ne- vctiljivo zgodovinsko cast. Kot nepričakovan nameček nam je iiaklonil naš dragi g. Vinko Vodopi- vec eno uro nauka o orgljah, oziroma o or gel skin registrih. G.cna Oita Bortolotti nam je za- igrala predzadnji in zadnii dian s svo- jo priznano moistrsko roko nckaj od- 'onikov iz klasične in moderne, po- sobno domače glasbene Literature. 2c- la je živahno zahvalo. 8. avgusta opoldne je končal ta1 lepi tecaj z govorom g. jnbilanta Adamica t-r z razdelitvijo diplom. Og. preda- vateljem se je prisrcno zahvalil v ime- ?ui ndeležencev tečaja tamajski žup- Tiik Albin Kjudcr. Povdarjal je njiho- vo hvaležnost za ogrommi tni'dl g. profcsorjev in hvaležnost Prosvetni ^vezi, katera zasluži z organizacijo tega tečaja krono priznanja. Zvečer je sledila slavnostna, iz- yrstno uspela akad'ernija v Marzini- kvi dvorani, katero je počastil s svo- JJTn obiskom tiidi prevzviseni nas ^nezonadškof. Prosvttna Zveza je laihko zadbvolj- liai z velikim doprinešenimi deloni. Naj bo na tern mestu tudi izrečena globo- ka zahvaila tihim delavcem. ki so se trudili za organizacijo tečaja. Saj ne bodo zamerili, če izdam njih imena javnosti. To so: prodlsedinik Pevske- ga oddielka g. David Doktorič. tajnik Tone Sever in naš prilju'bljeni Joško Bratuž. Ob koncu pa želim, da 'bi se Pro- svetni Zvezi uresničila poleg misli o tern pevskern. tečaju, tudi1 niena druga vtflika. ideja: skorajšnja ustanovitev goriške orglarske solo. A. K. Kaj je novega na cleželi? Avije. Prireditev na Snežnico je vapela precej dobro. Vsi igralci so so poglo- bilii v svoje vloge. Glavni vlogi Dom- nu bi pristojalo nekoli-ko več živali- nosti. Grajščak Sova je dobro re si! svojo vlogo. Meta je s vojo priprosto in domačo govorico vsem zelo ugaja- la. Tudi bcrač Urh je bil dober. Anka je igrala z velikim občutkom;. Opa- zilo se je, &d je zelo neprijetno vpli- valo na igraJcc govorjenje in smeh od1 strani občinstva, ob najboilj žalostnih prizorih. Spametujmo se že vendar onkrat. Zavedajmo se, dla: take prire- ditve niso saimo za smcili, ampak za izobrazbo in blažcnje srca. Tudi bur- ke sredi tako resne igre so' bile popol- noma neumestne in so kvarile celo- ten vtis. — Cerkveni pevski zbor iz Kana'la je dovrSeno zapel eno pesem in je bil bolj gotov kot domači pev. zbor, ki tudi ni slabo pel. Ko je stopil na oder Joško Bra/tuž, soli st ,je bil burno pozdravljen. Pesmi so inu vre- le iz srca, zato so tudi imele dostop do srca vseh. Hva:la nm! »Ooriški godbeni krožek« je sikrbel za kratek čas med odimori in je sviral tudi pri procesiji Nadavcam. Biljana. Na Sn-ežeče 'se je v nedelio 9. t. m. priklatil od nekod neznan dolgoprst- než, ki je po maši, ko ni bilo nikogar v cerkvi, zmaknil v zakristiji vso na- brano miloščino, katere najbrže ni bi- lo prav malo. Taka bozjeropna tatvi- na se pri nas še ni zgodfila, zato jo ljndstvo §e tern bolj ogorčeno obsoja. — Razven tat vine smo imeli ta dan pri mis tudi nenapovedano birmova- nje. O njcgovctn poteku pa nočemo poročati, ker ni bilo nič kaj častno. Gorjansko. Prva naša javna prireditev se bli- ža. V nedeiljo, dnc 23. avgusta bomo prircd'ili ob 4. uri popoldne veselico s s^edceim sporodom: 1. Hribar: »Mla- tiči« — mešan zbor; 2. S. Oregorčič: »Prstan« — deklamacija; 3. E. Ada- mič: »Ne maram« — me&m zbor; 4. R. Silvester: »Županski kandidat« — Duplet; 5. Hr. Krek: »Tri scstre« — šaloigra v 3. d'ejanjih; 6. A. Zirov- nik: »Večenia« — mešan zbor. Igral- ci iso Člani prosvetnega druStva, ki | l>odo to pot prvič nastopili pred šir- šim občinstvom. — K obilni vdieilezbi vljudno vabi odbor. Kal nad Kanaiom. Naš doscdanji župan Ivan Bizjak jc odstO'pil, ker ga je županski stolec prcvcč ožulil in ni mogel vec na njem sedeti. Ta mož je oni sloviti narod- niak, ki je oib državnozborskih volit- vah gonil ljudi v gozd po drva, če ne mislijo voliti fašistovskc stranke. Za njega in za občino bi bilo veliko bolj častno in koristno. ako bi na dan žu- panske volitve izjavil obč. zastopni- kom, naj grejo rajši v gozd po drva, čc.naineravajo njega voliti za župana. Na 8. t. m. je starešinstvo izvolilo za župana še mladega moža občin- skega zastopnika Štcfana Okrogliča iz Kala. Mlademu županu želimo, naj bi imel več srcčc kot dos-cldianji. Od njega zahtevaiTio pa tudi več dcla za ohcino, ker ik>' njegovenn delu ga bo- mo sod ill i. Obcinar. Gore nad Idrijo. (Požar.) 7jč smo mislili. da nas bo zadela enaka nesreča kot leta 1882., ko jc pogorela ccla vas. V noči od sre- de no. čctrtek minulega tedna okrog 1. ure jc trcščilo v hlev Frančiška Se- Ij^ka p. dl Lužarjev na Gorah in naen- krat jc bil ves v plamenu. $koda je tern T)olj olicutria, ker je bil hlev letos nanovo obokan, kar je stalo precej ti- sočakov in pa. napolnjen s s&nom. j Zgorelo je prav vse, le golo zido^'jc ' štrli ]K) koncu. Živino so rešili.Lepo- žrtvovalnosti Ijndstva se je zahvaliti, da ni dailies cela vas eno samo veli- kansko pogorišče. Neumoruo so ljudl- je donašali vodo in polivali okrog stoječe hiše, da se niso vžgale, ker so deloma 'še s slaino krite. Pri ga- šenju se jj gospodar močno opekel po rokah. Proti jutm je prišla na lice micsta požarna bramba iz Medvedje- gabrda s svojo brizgalno in pogasila se ostalo tieče seno. Škodai ie ogrotn- na, zavarova.inina pa le ma.ihna. Bog in sv. Plorijau, vantjta nas pred slič- no nesročo! (Smrt.) Rodki so pri nas slučaji smrti. V čctrtek 13. t. n\ pa smo imeli kar dva pogreba. V Jelicmam vrhu St. 12 je umrla Marija Gnjezda, mati č. g. Janeza Gnjezdc, župnika na Veliki Dolini na Dolenjskem. Kako je bil a priljubljena, se je pokazalo pri pogre- bu, ker se je žalnega sprcvoda kl'jub groznemu nalivu udeležilo mnogo ljudstva in štirje duhovniki. Pokoj njeni blagi duši, ostalim naše iskreno sožalje! Srpenica. Dve nedelji zaporedoma. 2. in 9. t. m. je drustvo »Stol« na Srpcnici priredilo dve Icj>o uspeli vcselici ob nabito polni dvorani. IgraÜ so Nuš-i- čevo trodejanko »Navaden človek«, ki jo je pisatelj po francoski Sabloni prikrojil na domaöe tr§ke razmere, a se nasmi podeželskim odrom dobro ue prilega. Igralci so &e z reziser.iem potnidili, da se prilagode »go-sposke- lnu« obiležju, a nulrtsikomu se je ]X)- znalo, da na »parketu« ni doma. Naj- boljšii stai bila stari, ženitve željni Vi- čentije in pa sentimentalna Zorka, a tudi ostali so se dobro odrezali, ko- likor je bilo v niih inočeli, nosebno Dii'san, 2arko in Mičič (ta le zadnji ie imel odHočno prornlado masko). Ce- lotni vtis igre je bil dober in zado- voljni obrazi dobrodoslili gostov iz bližnjih vasi, jiosebno iz Bovca in Trnovega so pričali o gmotnem in moralnem uspehu priredütve. Pred in po igri je zaixil zbor troje lepih pe- smi, podauih z globokim čustvom in umevanjem, a žal, s preskromnimi močmi: maiijka inu tcnorjev in altov. ! Ali bi ne bilo bolje, ko bt'se prihodlnjič pridmžil še zbor vrlili Trnovcev in bi obe društvi skupno zapel 1 par iz- branih pcvskUi took? Novi prizidani. stailiii oder je društvu v cast. Z veli- kimi žrtvami in ljubezniio si ga je jx)stavilo in dokazalo, d;a hoče pod okriljem »Prosvetne zvez^e« zbrati okoli sebe vse, kar je zdravega in či- lega ter irannorno delovati sebi v ve- seljc in prid, Srpenici pa v uteho m ponos. Iz Tolmina. V Poljubinju in v ^abca'h ie nekoli- ko otrok pomrlo radi krvave griže. Prefektura je odircdila vse potrebno, da bi se razširjenje bolezni prepreči- lo. Krajevna zdravniška oblast in o- rožniki pa izvajajo odredbe prefektu- rc ta'ko strogo, da je i>rebivalcem pri- zadctih vasi sploh vsako grbanje onc- mogoccno. Za'bcani ne smeio v Po- Ijirbinj, Poljiiibinci in Znbčani ne sine-' jo v Tolrnin; ravno tako.pa je oncm«- gočeu tudi IJu'bincem/löstop v Tol- min skozi Poljubinj. Žubčaui in Po- ljubinjci si n,e smejo iz Tolmina pri- skrbeti niti najpotrebnejših živil. Na.i- linjše pa je, da ne smejo kmetje niti svojih polj obdelovati in priskrbeti krfnila za živiuo. Razumljiva je vcli- ka razburjcnoist /^alx^anov in Polju- binjeev zaradi take»ga postopanja kni- jevnil". oblasti. Prcbivalci se čutijo po- polnoma zapusoene, ko jih niti okraj- vA zdntvnik ne obišče. j Da bi si Ijudje pomiagali iz te sti- ) ske, so uaprosili drja Biteznika, dji bi posredoval pri podprefekturi. Dr. Bih težnik je tudi to storil. Prefektura v Vidmu jiü obljubila, da odpošlje takoj na lice mesta zdiravnika, ki bo ugo- tovil zdravstveno stanie in odredil, da ne bodo prebivalci prcveč prizadb- ti na svobotdii gibanja. Logaršče. Ocena. Ko je prišla. jxwiila'd v dežJelo, je prišla tudi pomlad med logaršk© mladino. Dasi bi k(db dvomiil. da se more v tako malcm kraju kaj takega zgoditi in vresničiti, se ie zgo- dilo. Mladlna si je ustainovila dn^ttvo z iinejiom »Naš don:« in se ie takoj lotila; društvenega življenia. To naan dotkazuie prav dobro to, da smo pre- teklo nedeljo 9. t. m. imeildi priliko vi- de ti logarško mladino na odru. Ker praznujejo Logaršce ta dan nekak cerkveni shod z maso1 v po- družui cerkvi, in je kraj lep ter pri- meren za' izlet, je nuirsikoga napotilo, d?i je šel pogledat ml ado nastopajooe društvo. Zato jc bila udeležba precej velika. Prireditev sama si1 mi je dopadla. igrali so trodejanko »Na Visokern« in hnrko »Pred sodnikom«. Ne ho mi oce- njal posam-eznih igralcev in igraUc, rečem samo to, da so igralii nad naSe l>ričakovanje dobro. Vidlrfo se ie, tfiai je imel spretni režiser im slikar Seljak svoje prste vmes, zato so pa tudS ve- činoma vsi igralci dobro pogodili svoje uloge. Oraja.1 bi tu tisto elkanje, ki se že prav neprijetno sHšii na na- ših odrih. Še nekaj pohvalim: po prireditvi «J bilo pleisa. Je kdo pač g'ledal. če kje hrešči kaka harmonika. pa vendar tctga ni bilo. Prav je tako, Ko prfrcja- mo veselico za izobrazbo in napredek mladine, vendar ne ^re, vsaj ta dan ne, prirejati nazad/njaškega pl'e$a>, kot je tu pa tarn v navad'i. Končani. Veseli smo se vračali dk>- mov po liepi prireditvi. Želimo, dta bi drustvo delovalo naprej po začrtaial lxitj ter da bi nas kma>liu 7,opet pova- bilo na svojo novo pri redt iev. Torej le korajžno naproj! Idrijske novice. V petek due 14. t. m. sts ie dogo- dila ob pol 6. uri zvečer v iami gro- zna nesreča, ki je spravila ob življe- :nje dva mlada mdarja. Zgodilo se je tako: 3 nidarji so se pod'ali iz dru- gega polja severozahodne iame (go- renji oddelek), da gredo iz jamc po- tom dvigala (sale). Omenjeni trije ra- dar ji so šli db dvigala, ki jih je dviig- nilo v Suzaghijev jašek. Nesreča je ¦hotela. da niso bili pazni. ker tu je treba najvcčjc ixizornosti na dVigalu in tako je ccv, katero so vzeli s se- hoj Äpravila dva rudarja v smrt; cev jc namreč zadela v traverzo radi ne- pazljivosti moz in vrgla riRlaria Ati- tona Moravca in Ivana Willerja v ja- sek, trctjega Ignaca Fcrjančiča ]ki sa~ mo ranila. Anton Moravec ie padel na najnižje mesto jaška na XI. polje, med padieem pa urn je odtrgalo gla- -vo in oibe nogi; na dno jaška je pri- letel seveda mrtev in ves polomljen. Drugi rudar Ivan Wilier pa ie obvisel v jašku nad 11. poljem, kjer so tga tudi \x) dolgem iskanju našli visečega in polomiljenega. Tretjega nKlarja Ignacija Fcrjančiča pa so našli po treh urah v jašku sedečega na dviga- lu, vsega zmešanega. Revež je od strahu obsedel na mestu, ker je ve- Pozor! Naša zavarovalnica ,L'UNION' — Gorica — se je preselila s svojim uradom v Via Barzellini St. 2 I nadstropje. Stran 4. >GORI$KA STRATA« del, kaj se je zgodilo z Tijcjroviiiia to- varišema. Ko so prišli db njega in ga vprašali, kako se je nesreca dogodila, ai V/edcl nič druzejja, povedati. kakor samo to: Tovariša v jašku in cev knhra! V ncdeljo popoldan je bil po- gnefo obeh pomssrečencev ob o-bilni isdidežbi Ijudstva. Pri pogrebu sta svirali obc idrijski «jodbi. *, * * V soboto dne 15. in n edel jo 16. t. m. so priredili člani Šentjakobske čitalni- oe v Trshi v rudtniškein jrlcdišču dvc igri in sicer Rubiiisteinovejra »Tatu« i» Nicodemijcvo »Scampolo«. Igre so knasno izpadfle in tudi obisk je bil po- volfjen. * * * Idrijski cerkveni zbor napravi drae 23. av.irusta t. 1. rotmanje na Sv. fforo. T^dl bode pri dlveh sv. mia&ah ob 9. m 10. uri. Ob 9. uri se bo pclo: 1. Sat- tner: Pred taibo na kolenih; 2. Hay- den: Tvoj mašnik zdaj daruie; 3. Ši- ciieri: O Jezus sladka mana: 4. Hlad- nik: 'Že padai mraik v dolino. Ob 10. pa Kimiovcc: fl. Src hrepenečih; 2. Pav- šic: Kra.ljica preča:stitljiya; 3. lilad- «ik: Moj Zveličar, Tebe vžiti: 4. Ci- gale: Ave, tisočkrat Ave: 5. Premrl: 1>o Mvrije; 6. Povsod Boga. Fozdraoi fan toy - vojahov Pismo iz Milana. Slovenski fantjc lctnika 1905., ki služijo prj 6«. pešpolku in pri 8. četi strojnih pušk, po- šiljajo pozdravc vsem slovenskim deklctom ia fanlom, starišem, sorodnikom iti znaticem i« jim kličcjo na vcsclo svidcnjc! purlan France, Mančc pri Vipavi; Rušt Albin, Gra- difcče pri Vipavi; Mozctič Henrik, Bilje pri Oorici; Frank Alojzij, Celje pri Šempetni na Krasu; Cerkvenik Rudolf iz Gradišča1. pri Divači; Pirili Rafael, Vrh nad Kanalom; Cernilosar Ivan, Šebrelje; Mankoč Peter, Kai pri Šempctru na Kra.su; Bratuš Ivan, PodraRa pri Vipavi; Pirc Stanislav Buda- M.io pri Vipavi; Kodclja France, Budanje pri Vipavi; Zeffaj Filip, Šmarje pri Stanjelu. Pismo iz Verone. Stovenski vojaki pi^cjo iz Verone od 8. topničarskega polka!: Tukaj preß-mjamo dolg čas in hudo vročino, a še hujšo žejo, katere pa ne morerno niti Rasiti, ker nam pajek v žepu mrežo plete. Zato se obračamo do naših domačih, da bi nam kdaj s kak- š»im petakom pomaffali lajšati to jalovo sta- ¦je. Zdaj se odpravljamo na strelne vaje. po katerih nas potem zapustijo »anziani« in ostanemo sami. Stenic imamo toliko, dal, bi Uthk« imeli semenj z njimi. »Stražo« tudi imamo, da nam prinese novice iz domačih krajer; pride še precej redno! Končamo in pozdravljamo vse na^e domačine, »Stražo« in vse njene čitatelje. Hvala Evstahij, Tri- buša; Matajurc Ivan, Trnovo prl Kobaridu; Ozrizdk Ivan, II. Bistrica; Lasič Ivan, Vr- tojba; Nemec Ivan, Biljc; Pahor Ivan, Dol. Opatjeselo; Kukovica Josip, Škcdenj, Trst; Nusdorfer Av^ust, Duplje, Vipava; Mihelj Viktor Rihemberg; Skrt Bogomir, Dol-Kal; Močnik pranc, Orehek; Bašai David, Renče; Prinčič Bazilij, Cerovo; Petrič Rudolf, II. Bistrica; Skočir Andrej, Vrsno; Kofflot Emil, Vrtojba; Ručna Miha, Idersko; Zorzut An- toa, Kojsko; Ferfolja Henrik, Mircn; Flore- nin Anton, Oabrije; Ursič Ivan, Slap pri Vi- pavi; Ožbot iz Peči; Kogoj Franc, Pod- trserno. Darovi. Za sv. Višarje so darovali: Mestna! žup- aija Idrija L. 825; župnija Ccrkno L. 470; kuracija Otalež L. 149; kuracija Novaki L. 540; Ravnc-Orehek (I) L. 40; župnijd Vrhpolje L. 210; vikarijat Zonikve (II) L. S8; vikarijat Pečine (II) L. 10; vikarijat Scdlo (HI) L. 15. — Vsem darovalcem iskrena hvala. — Cerkv. oskrbništvo sv. Višdrij. Za Slovensko sirotiščc: GoriŠka ljudska posojilnica 1000 L. P. n. Kajta!rina Kralj, na- ffrada z ohceti na Livadi 20 L. Srčna hvala! Listnica uredništva. Prijatclj, Vipava: Dopis je zelo umesten, V|)r«:š*ije je sajino, če bi ne zbudili z njim preveč razburjenja. Dobro bi bilo, če bi se o zadevi osebno pojfovorili. Bog živi! Rävcuski vaščani, Ravne nad Črnlčami: Ker jo dop.is brez podpisa, ga žal tie tnorem« prt#bcJti. Županstvo Čepovan razpisujie službo začasnega občinskega tajnika. • Ponu'dibc Listtncno, plača po dogovoru. Nastop takoj. Čepovan, dne 13. av^usta 1925. Župan: Alojz Šavle. Razglas. PARNA ŽAOA se odda takoj v na- jcm pod ugodnimi poiroji. Kcr ^re ves les iz Na.nosa in Podnanosa mimo tc žage, pa tudi veliko bukovega lesa iz Pivke, sc nudi prilika podlietnikom iz posto.inske,i,ra okraja. — Osebne prcd- stavc na »Mlekarno Št. Viid1«. DEKLE z dežele išoe službe kot natakarica ali za drugo hišno delo v Gorici all okolici. Naislov pri upravi. NA PRODAJ je hiša v Via Croce 16, Gorica. — Poizvedbe istotara. TRGOVSKI POMOCNIK mešane stroke, vcšč slovenskofta, ncmškega in italijanskegai jezika, išče šlužbe najraje pri kaketm konsumnem druš- tvu ali v kaiki podružnici, sre tud'i za skladiščnika, pripravljcn je iti tudi v inozemstvo. Naslov pri upravi lista. LEPA PR1L1KA! Na prodai je ve- lik šivalni stroj v najboljšcm stanju za krojače. Riva Corno 7. Gostilničarji, pozor! Knnetijsko društvo v Vipavi ima v zailb^i izvrstno domače vipavsko vi- no. Cena: namizno vino Lir 230—240, deisertno od 280 Lir naprej. ZOBOZDRAYNIK Dr. L MERMOLjA špeeijalisfc za ustne in zobne bolezni, ordinira v GORlCl na Travniku 5 II. od 9. do 12. in od 3, dO 5. mJ LaJ \aMkHHORI E50F Trssoda llii A r i H B a iff S k^ fe I >411T^ a 1 *.t t; -. \ ii ? fc» i I «^ BI ¦. Kako je lepo kako je blesteče kako je čisto perilo oprano „TRI" Zadostuje/da namočite umazano perilo v razstopini „TRI-SODE«« in itneli bodete čez nekaj ur perilo oprano ISIESEIISIMeiMEIim^MnsaEI A. Pender! - -^ ---------in drug TRST 6ÄL"»OMf | ! AC/AE 1 ----- I V. Llnbljanski vzorčni velesejem od 29. avgusta do 8. septembra 1925. Za nakup vstopnice, ki stane Din. 50 in dnje kupeu pravico do znižanega jugoslo- venskega konzularnega vizuina za Din. 20, kakur tudi .30 odstotni popust na italijanskih in 50 odstotni popust na jugoslovenskih že- leznicah obrnite sc do komisarja sejma za Italijo Jos. Čehovina v Trstu, Viale XX Set- tembre 65 I. — NB. Za one obiskovalce, ki stanujejo izven Trsta, bo poskrbel omenjeni komisar uradnim potom jußoslovenski kon- zularni vizum. V ta namen naj se mu dosta- vi potni list skupno z zneskom Din. 50 za vstopnico, Din. 20 za konzularni vizum in I.ir 5 za poštne in režijske stroške. Sfolprte? ure najmodernejšega sistema ki se navijajo vsa- kih 8 dni imam v zalogi Franjo Štolfa, urar Komcn na Krasu PRI UPRAVI »Goriške Straee« je na prodaj časopisni papir. Dr. JUŠT BAČAR zdravnik v Gorici je odpotoval in ne ordinira do preklica. Delak in Gomišček zaloga pohištva z lastno delavnico Solkan pri Gorici se priporočata za dobavo pohištva po najnižjih ce- nah. Izdelek zajameen. PODRUŽKICA LjuhljansliB fcreditne hanfce y Borici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva S Ii S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. t Sprejema hranilne vioge in jih obrestuie: na vložne knjižice po čistih 4% (davek plača banka sama). Na tekoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejtma tudi dinarske vloge in jih obrcstujc najugodneje.------- Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednosine papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odikodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneie. Prav gotovo je, da najboljše originalne ŠIVALNE STROJE in DVOKOLESA iz najboljših nemških > tovaren dobite le pri dobro znani tvrtki : FRANC SAUNIG - GORICA VIA CARDUCCI 25, (prej Gosposka ulica) i Pred nakupom oglejte si veliko izbiro ali pa zahtevajte cenik. Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hisa Centr. Posoj.) VellHa zaloga češhega piatna iz znane fovarne Hegcncharf l Raymann, vsahü- vrstno blago za poročence hshor tudi vsliha izbira mošhega in zensbega suHna. Blago solidno! Cene zntei-neS __^ _a^H ^i^^ ^mim „Mundlos" šivalni stroji „Göricke ' dvoholBso, motorini „Fian" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševanžju-Gorica Piazza Cavour št. 9 Mehaniüna dtlavnica, Piazza Cavour štcu. S.