po.(tnl na Platana e gotovini Posamezna številka S din DELAVSKA ENOTNOST L£TNTK XI. št. 31 GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE LJUBLJANA, 23. julija 1932 ■ S POTI PARTIZANSKIH PATROL Potrolo. |e ustavila na parobku gozda ko ^0c*- no" 50 se približali Bistrici. Tež-l že hodili. Ožuljene noge kar niso n°tele več ubogati. D r~ L) jej — je vzdihoval debeli Jaka P°d svojini zajetnim nahrbtnikom. Pot 0111 je curkoma lil s čela. v . ~~ Kakšen cepec sem. Takrat ko sem lo u Partiz?nei se,n ga prav tako po-"Ul. Naložila mi je Nlica vsega hudiča '° prekleto malho in modrovala: , ~~ Le nosi, ata, le nosi. Vse to je za otnovino. Pa ni mislila naše domovi-"e> ampak le »mojo«. , . jaka je zaljubljeno pogledal svojo °mlno »domovino«. — Se spomniš, Peter, ko sva takole Polnimi nahrbtniki odhajala v par-In ko je prvič počilo, kako si kel, ha, ha, kako si praznil nahrbtnik. * eter ni odgovoril. Ves dan je že °lčal. Pa tudi če bi odgovoril, tako • € bi mogel povedati drugega, kot da ko je prvič počilo, tekel pravzaprav Jaka in da je, ko je dirjal po dolomit-ttern gričevju, izgubil nahrbtnik in pu-knh' ^°tem 80 ”a za kazen vtaknili v Peter ni bil pripravljen za razgovor. , a tudi Jože in Francelj, ki sta v ko-p"' hodila poleg njega, sta molčala. Predajali so se vsak svojim mislim — sPominom na 'partizanska leta, spomi-n°m na dogodek, ki se je odigral prav v taki mesečni noči ne daleč od tod "a parobku gozda. Jaka je dobil druge poslušalce. Pridružil se mu je Košutnikov oče. ki so ga v partizanih klicali za Očka, Prebila Marjeta — Nada in še nekaj dru-Sth, ki so se skupaj bojevali po teh gozdovih. Jaka je pripovedoval, kako se mu je Pekoč mula v neki hajki utrgala in povzročila med Italijani preplah, kako se Je drugič s pomočjo kurirja postavil po robu italijanski patrulji, ki se je ustrašila njegovega udrihanja po velikem bataljonskem kotlu, kako je... Košutnikov oče in Nada sta se od Srca smejala. Vedela sta, kakšen junak J6 bil Jaka, toda nista mu hotela vzeti tjegede. Ko je končal, je spregovorila — Kaj boš. Jaka! Vemo, da si bil Junak. Malo takih. Pa nam še povej, »ako si takrat, saj veš... iskal v gnoju Zgubljeno bombo? Košutnikov se je nasmejal in ostali 80 mu pritegnili, jaka pa je nejevoljno Pogledal zgovorno Nado. j — Kaj boš — otroče — mene v nič devala. Zgubil sem jo, no, pa sem jo te*al. Mar ti nisi nikdar nič izgubila? Nada in tudi nekaj ostalih pa so vedeli, da jaka tistega dne ni prav nič 'zgubil. Prenočevali so pri nekem kmetu in zjutraj, ko so se na mizi vabl jivo fadili z mastnimi ocvirki zabeljeni žganci, je pred hišo zaropotalo. — Belogardisti! Vrgli so skozi okna bombe JU ju risali. Ro so nagnali belogardiste ?n se spogledali, med njimi ni bilo Jahata. Iskali so ga in iskali, pregledali uišo in hlev. bali so se že, da je ni skupil, kar je Nada zagledala, da iz kupa hlevskega gnoja moli velik čevelj. Poklicala je tovariše in s skupnimi močmi 80 potegnili iz gnoja —- Jakata. Smrdel .Te ko dihur. In tedaj je Jaka dejal, da Te v gnoju izgubil bombo in jo iskal.. Ha, ha — haaaa ... „ Tedaj je po koloni od ust do ust prižel glas: sovražnik na levi Prva četa.. Hruga ... Tretja ... Komandirji so odpeljali svoje čete v boj. Nekaj ur potem se je patrulja, ko — še, še, fantje. Zelo rada se spominjam. In vesela sem, da ste prišli, da niste pozabili na starko. Daj, Micka, se je obrnila k brhki hčerki — vina na mizo, pa potic za naše fante. — Oho, Micka! Vižjo, kako je zrasla. Na, na, ta je pa lepa. Kar godna bo za ženitev. Ti lahko pomagam, Micka? Kje je ključ od kleti? — j— Ni treba. Jaka, sc je branil deklič. Preobilni ste in stopnice se bodo polomile, če boste šli v klet. Sploh pa so vrata premajhna. Naj mi kar Košutnikov ata pomagajo. Kaj ne, očka, da boste? Stari Košutnik je poskočil kot kak dvajsetletni mladenič, si zavihal brke in že je bil pripravljen. Slovenski partizan — udeleženec kamniške patrulje je položil venec na pomenile, ki stoji na prostoru, kjer je bila ustanovljena II. kamniška četa. — Sj se urezal, Jaka, kaj? Poglej mene, staro korenino ... Jakatu se je povesil nos. Sedel je za udzo, brskal po nahrbtniku, toda čez nekaj minut je bil spet dobre volje. — Kaj ne, mamica, lepo je bilo takrat. je ogovoril Matjaževo mamo. — O, ti grdoba, preklemana. — Lepo? O ti, pošast grda. Mar si pozabil na vse, kar smo tedaj preživeli? — Ne ne. mamica, nisem pozabil. Samo tako mislim. Radi se spominjamo. — Da. radi in neradi. Če se spomnim vas fantov, kako ste prihajali k nam, in vas danes vidim tako vesele, se tudi sama sebi zdim kot bi se mi odvalilo neka j let s pleč. Ko pa se spomnim mojega Matjaža, kako so ga odpeljali in sem ga našla drugega dne v gozdu z razbito glavo, tedaj ... tedaj ... Mat-jaževko so oblile solze. Pogovor je zastal. Fantje so jezno pogledali Jakata, kot bi bil on kriv za inamičino žalost in obstopili Matja-ževko. — Bilo, je, mamica, bilo. Mnogo je bilo trpljenja ... —Vem, fantje, vem. Toda ko se takole spomnim, si ne morem kaj. Pa je Že dobro. Z robom predpasnika si je obrisala mokre oči in že se je smejala. — Pijte fantje in se veselite. Da je le minulo. — Kje pa je sinko, mama, je bila radovedna Nada. — Kako, da ga ni doma? — Tudi on je v patrulji. Kje bi vzdržal doma. Sej veste, kakšen je. Sedaj dela v dolini — v tovarni. Nekakšen predsednik je. Pravijo, da je za ta glavnega. Saj skoraj nič ni doma. In če pride, vedno bulji v knjige. — Ja Matjaž, to vam je bil tič. Se še spomnite, kako je takrat prelisičil belogardiste? Beseda je dala besedo in fantje so ponovno oživeli. — Kaj se ne bi spominjali. Vsa dolina je takrat govorila o tem. — Ha, kako je takrat tekel gospod župnik, je pripomnila Micka. To vam je bil pokvarjenec. Smukal se je in smukal okrog nas, povsod vtaknil svoj nos in vohal za partizani. Pa se je Matjažu neumno zdelo in mu jo je zagodel. Še danes se moram smejati, ko se spomnim tega. Res, prav dobro je takrat napetnaj-stil Matjaž vaške belogardiste. Počakal je nekoč župnika ob cesti, ko se je ta vračal s svojega »dušebrižniškega« posla. In ko je bil župnik prav blizu njega, je zaklical v hosto: — No, dobro, zvečer ob desetih v Zakotnikovem grabnu. Župnik je mislil, da se partizani dogovarjajo za sestanek. Ustrašil se je in jo ucvrl proti domu, kar so ga noge nesle, toda Matjaževih besed ni pozabil. Ob dogovorjeni uri je v Zakotnikovem grabnu čakalo pet partizanov. Župnik pa je pripeljal še enkrat toliko belogardistov. To so vrezali partizani po njih. Belogardisti pa v dir... Le trije so pritekli do vasi. Med njimi tudi gospod »dušebrižnik«. Tekel je skozi vas. se tresel od strahu, čeprav je imel za pasom zataknjeni kar dve pištoli in vpil: — V cerkev, v cerkev... V hišo božjo. Tje se ne bodo upali. — O moj bog, o Marija! Partizani, brezbožniki, sam Lucifer. Molite..-. Na vrhu Zakotnikovega grabna pa je zaukal Matjaž. — In ko sem nekaj dni za tem prišel k Matjaževim, sem nekaj opazil. Se še spomnite, mamka? Kot je bil prazen ... Košutnikov očka se je nasmehnil Matjaže vki. (Nadaljevanje na 3. strani.) Prisrčna in slovesna je bila proslava Dneva vstaje na Slovenskem. Skoro četrt milijona delovnih ljudi — starih partizanskih borcev ter mladincev je sodelovalo v partizanskih patruljah. Devet dni so hodile te patrulje po poti naših slavnih partizanskih enot, obiskovale partizanske družine in spominske kraje ter tako obujale spomine na slavne dni zgodovine našega naroda. Obenem pa so se naši delovni ljudje na zborovanjih in shodih domenili, kako bodo delali, da bodo ohranili in nadalje razvijali pridobitve našega velikega osvobodilnega boja. Vedno več je kolektivov, ki tekmujejo v čast VI. kongresa KPJ KREPKO SMO POPRIJELI SAJ BO KMALU KONGRES PARTIJE pravijo slovenski delavci Delovnim kolektivom, ki že tekmujejo v počastitev VI. kongresa naše Partije, se iz dneva v dan pridružujejo novi. Iz tekstilne industrije so se jim pridružili še novi delovni kolektivi »Pletenine« iz Ljubljane, »In-teksa« iz Kranja, tovarne z Otiškega vrha itd. V »Inteksu« so sklenili, da bodo tekmovanje v delavskem upravljanju podaljšali do VI. kongresa. V tem času bodo članom kolektiva razložili novi gospodarski sistem. Tekmovali pa bodo še v delovni disciplini, zboljšanju kvalitete proizvodov in v štednji. Mladina te tovarne je v tekmovanju v počastitev rojstnega dne tovariša Tita zasedla prvo mesto med delavsko mladino v Kranju. V počastitev VI. kongresa so napovedali tekmovanje tudi drugim kolektivom. Imeli bodo več predavanj o vzgoji, dobro proučili referat tovariša Rankoviča in članek tovariša Potrča. Ustanovili bodo tudi plavalno in odbojkarsko sekcijo, priredili več izletov in skupno obiskovali kulturne prireditve in se nato o njih pogovorili. V »Pletenini« so se dogovorili, da bodo napravili 4000 ur prostovoljnega delg, uredili igrišča za odbojko, namizni tenis in igrišče, predvajali tehnične in kulturne filme, priredili izlet v Trbovlje in pritegnili čimveč članov v delavsko kulturno društvo »Svo- Ob obletnici ljudske vstaje na Slovenskem Enajst let je od tega, od kar je na pravijo sovjetski modrijani, kar samo dela revolucije, ki omogoči delavskemu dan 22. julija na slovenskih tleh počila po sebiP Na to je težko prao odgovoriti, razredu, da svobodno sprosti sooji-prva uporniška puška. To seveda ni bil če hoče človek biti pošten, in pri tem tvorne sile in uveljavi delavske postave °^aJnl)en. gtTe}> ki bi utonil o gluhi noči. prezreti silno reoolucionarno vlogo Par- in pravice. Zlasti to o polni meri velja Ve/ To je bil prvi strel — prvi kamen tije. 1 1 pelikega plazu ljudskega upora, ki se je utrgal o nagem delavskem rodu in za tako deželo, kot je bila naš a — go-Drugo tako vprašanje pa je, zakaj spodarsko in kulturno zelo zaostala , . ,c&aj ur puinu se je pprstov vmes*, ampak samo vojaški obračun z buržoazijo, ki oblasti in gospodarske uprave in >za so se ljudje kar tako uprli. Pametnemu mu ne sledi nič več revolucionarnega, skrbijeno zmajujejo z glavami, kaj bo ž / a I t aii .. — — — — 7 __ . _- 7 t 7 • 1 1 r j i i V ‘ i. ____ 77_ . . _ T mejo »sovjetskim modrijanom*, da pri žele. / f» r rt e nef o -ri •* n H/L -J — — 7 ~ 7_ D „ _i/ ! „ A. človeku, ki misli s svojo glavo, se ob Čim delavski razred vzame oblast laki modrosti porodita dve vprašanji: roke, je vse v redu in v miru in sedaj, ko bodo pa čisto zares odločali delavci.*? Drugje se ljudje starih na- Proo tako vprašanj je, zakaj se pa kot taki ljudje modrujejo, lahko živ- oad, podedovanih od prej, nikakor potem delavski rod drugih dežela, v ljen je »normalizira*. Toda to ni tako. morejo spoprijazniti. da bi delavci od katere so tudi vdrli zavojevalci in se Vojaški obračun z vojnimi silami bur- ločali in mečejo delavskemu upravlja jih polastili, ni uprl, če gre to res, kot žoazije je samo začetek ustvarjalnega Nadaljevanje na L strani. boda« v Mostah. Posebej so se dogovorili, da bodo v pletilnici znižali stroške za 25 % in polno lastno ceno za 1 %. Delovni kolektiv tekstilne industrije na Otiškem vrhu je sestavil zelo obširen tekmovalni načrt. Med drugim bodo delavcem pomagali, da bodo zbrali vse potrebne dokumente za delovne knjižice, mojstri bodo tekmovali v čim manjši porabi pikerjev in čolničkov, vsi bodo skrbeli, da bo čim manj odpadkov, surovin itd. Mladinska organizacija pa bo skrbela, da bodo imeli redne sestanke po izmenah, da bodo redno plačevali članarino, posebej pa bodo pazili na delovno disciplino. Številnim delovnim kolektivom se pridružujejo tudi delavci okrajnega mizarskega podjetja v Medvodah Ni še dolgo tega. ko so se zbrali delavci okrajnega mizarskega podjetja v Medvodah, da bi se pogovorili, kaj bodo napravili v počastitev VI. kongresa KP Jugoslavije. Najvažnejše je, so ugotovili, da bo vsak naš delavec poznal vse probleme podjetja, da bo lahko tudi sam sodeloval v upravljanju podjetja. Pogovorili so se tudi o drugih stvareh. Še je nekaj delavcev, ki še niso člani sindikata. Sklenili so. da jih bodo pridobili, da se vsi vpišejo v sindikat. Organizirali bodo tudi izlete, sodelovali na kulturnih prireditvah, mladino pa bodo skušali pridobiti, da bi se bolj udejstvovala v društvenem življenju. Delovni kolektiv tovarne »Sava« tekmuje za VI. kongres Delovni kolektiv tovarne gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju se je takoj odzval vabilu Republiškega sveta sindikatov na tekmovanje v delavskem upravljanju. V prvih mesecih tekmovanja so bili najboljši kolektiv svoje stroke v republiki. Sklenili so, da bodo v počastitev III. kongresa sindikatov Slovenije in VI. kongresa KPJ dnljevali s tekmovanjem. V tem času bodo posebej skrbeli, da pocenijo svo-ie proizvode in da izboljšajo njihovo kvaliteto. Ko so se posvetovali o tem, kaj bodo napravili v čast partijskega kongresa, so se dogovorili, da bodo skrbeli, da bo vsak delavec razumel spremembe v našem gospodarskem in družbenem življenju. V »Celulozi«, Videm Eriko - ■ i S,.,; ^ Tudi delovni kolektiv tovarne »Celuloza« v Vidmu-Krško je podaljšal tekmovanje delavskega upravljanja do VI. kongresa KPJ. V zadnjem času so zelo poživili društveno delovanje. Ustanovili so strelsko družino, ki je najaktivnejša v okraju in ima že sedaj 25 članov. Priredili so že več tekmovanj, na katere so povabili tudi oficirje in podoficirje Vojnega odseka. Med ostalimi športnimi panogami vzbuja posebno zanimanje odbojka. Igrišče so si člani sami uredili. Gojijo še kegljanje, lahko atletiko, namizni tenis itd., kar je vsekakor lep uspeh. Le škoda, da so političnovzgojno delo zanemarili. Sami pravijo, da niso v zadnjem času imeli predavanj, ker se pripravljajo na II. športne igre papirne industrije. ifc AafeatH khajgv Hafn pišejo Samovolja birokratov na gradbišču v Zrečah POMENEK PRI KOSILI! Tekmovanje v delavskem opravljanja v čast VI. kongresa KP1 V Konpcctti na| oefpro ekspozituro socialnega zavarovanj V Zgornji Dravinjski dolin, živi nekaj čez 2000 zaposlenih delavce » upokojencev in invaiidov, ki inrai opravka s socialnim • zavarovanjem-Prav bi bilo, če bi tu’di v Konjiča odprli samostojno ekspozituro socia -nega zavarovanja. Delavci bi prihranili precej časa in denarja, ker iirn ne bi bilo treba potovati za vsako stvar v Celje. D. *'• BURMANSKA DELEGACIJA NA OBISKU V »LITOSTROJU« Burmanska delegacija, ki jo je vodil generalni sekretar burmanske" Antifašistične fronte, je prejšnji teden obiskala tudi »Litostroj«. Člani delegacije so se zanimali za cene izdelkov »Litostroja« in o možnosti trgovinske zamenjave. Z. A. — Mogoče delajo tam manjše številke. (Cim debelejša preja je, nižja je številka.) — Ne, ne Pri nas imamo 135, tam bo tudi nekaj takega Kaj sta sklenili in kako sta si to razložili, nisem več slišal, ker me je poklical tovariš in sem moral oditi-Tudi mene je zanimalo, kako je s to stvarjo. Povpraševal sem in zvedel, da delajo v škofjeloški predilnici debelejšo prejo in se je, razumljivo naredi več kot take. Poleg tega pa so cene debelejši preji višje. Že samo to so razlogi, ki povedo, da gre njim v škofjeloški predilnici lahko boljše. P. J- POŠTARJI SO SE POMERILI V ŠAHU Fizkul turni aktiv pri poštni direkciji v Ljubljani je v pripravah na Dan vstaje slovenskega naroda organiziral brzopotezni turnir. Turnirja so se kot gosta udeležila tudi mojstrski kandidat Marjan Mlinar in bivši mladinski prvak Branko Grosek. Prvo mesto je osvojil mojstrski kandidat Ivo Bajc z 10 točkami. V. A. KMEČKA-DELAVSKI PRAZNIK V STAREM TRGU Prejšnji teden so imeli v Starem trgu velik kmečko delavski praznik. Na predvečer so kresovali, v nedeljo pa je bil občni zbor kmetijske zadruge Dopoldne so v povorki skozi Slo-vej Gradec pokazali svoje uspehe in odprli razstavo živine. Popoldne so bile tekme koscev, žanjic, grabljic in kolesarjev ter konjske dirke. Prireditev se je udeležilo čez 2000 ljudi. H. M. Dve delavki ; le postavil na cesto Pred kratkim se je v Slovenskih Konjicah zgodilo nekaj, kar je vzbudilo splošno ogorčenje vseh Konjiča-nov. Pri Bezovniku Maksu stanujeta delavki Veronika Štrucelj in Marija To-poljšek. Ta pa jih kar ni mogel videti v svoji hiši. Nakazali so jima novo stanovanje, ki pa še ni bilo pripravljeno za vselitev. Delavki sta se pri Bezovniku dogovorili za sobo, kamor bi zložile nekaj pohištva, dočim bi se v njuno sobo preselilo cestno delo vodstvo. Bezovnik pa je vse njuno pohištvo naložil na voz in ga zapeljal pred hišo, kjer naj bi delavki stanovali. Hišni lastnik Povh ni pustil, da bi se vselili v stanovanje in tako je voz s pohištvom stal cele tri dni na prostem. Seveda je na soncu pohištvo precej razpokalo. Ob tej priliki je prav, da povemo, kdo je ta Bezovnik. Lani je bil nekaj časa zaposlen pri OZKZ v Poljčanah, nato pa pri upravi zadružnega doma v Konjicah. Ze dobrega pol leta je brez dela. Toda kljub temu ne živi slabo. Ne sodeluje v nobeni organizaciji, niti ni član kakšnega odbora. V. L. V rudniški restavraciji v Trbovljah še vedno nimajo tarifnega pravilnika in nič ne kaže, da ga bodo kaj kmalu poslali Republiškemu odboru v odobritev. Zanimivo bi bilo videti, kakšne plače dobivajo sedaj. Ali so jih povišali, ali so ostali pri starem, ali pa so kar brez plač in čakajo kdaj se bo upravnik restavracije premislil. Članu Republiškega odbora je namreč dejal: »Iz principa ne pošljem in ne popravim pravilnika«. Poglejmo kakšna je bila zgodba o tem tarifnem pravilniku? Tarifni pravilnik so že v začetku junija poslali v potrditev Republiškemu odboru rudarjev. Republiški odbor se je posvetoval s komisijo za potrjevanje tarifnih pravilnikov pri sindikatu gostincev, ker je ta restavracija pač gostinski obrat. Komisija je med drugim ugotovila, da je v pravilniku določena zelo visoka plača upravniku restavracije. Takih plač nimajo nikjer v Sloveniji direktorji niti najvažnejših in največjih hotelov. Tarifni pravilnik so torej zavrnili s pripombo, da je treba znižati plačo upravniku restavracije. (Nadaljevanje s 1. strani.) nju na vsakem koraku »polena pod noge«. So pa tudi taki, hi bolj »zaupnim prijateljem« odkrijejo svoje prepričanje: Saj so delavci sposobni za delo, toda upravljati ne bodo znali nikdar. Delavci — gospodarji! Ali si že kdaj slišal tako neumnost med pametnimi ljudmi? Kdaj pa je že kdo slišal, da je kak delavec dobro gospodaril? O lem, da bi delavci zgradili nova moralna in kulturna naziranja, plemenitejša od podedovanih, o tem taki modrijani sploh ne dopuščajo govoriti. Te stvari so bile vedno domena »pametnih< ljudi in nikdar ne stvar, s katero naj se ukvarjajo delavci. Nad takimi in podobnimi ugibanji zbirokratiziranih duš pa bedi kot »sneti duh« kleti sovražnik delavskega rodu — klerikalna in belogardistična duhovščina — ki je pripravljena dati duhovno zatočišče tudi zadnjemu kriminalcu, samo če na tak ali drugačen način skuša škodovati revolucionarnim naporom delavskega razreda. Oni, ki so ob začetku naše revolucije blagoslavljali italijanske kronike slovenskih delavcev, jim zaželeli ob njihovem roparskem in morilnem vdoru v našo deželo »dobrodošlico« in molili »maše priprošnice k bogu«, da bi blagoslovil početje teh krvnikov slovenskega rodu, oni, ki so prisegli zvestobo Gradbeno podjetje »Konstruktor« iz Maribora ima v Zrečah svoje gradbišče. Na tem gradbišču pa se dogajajo kaj čudne stvari, o katerih bi človek dejal, da so v naši državi nemogoče. Sef gradbišča je Adolf Derganc, delovodja pa Strniša. Ta ima precej »komande« v svojih rokah. O vseh stvareh, ki se dogajajo na gradbišču razpravljajo le v pisarni in jim še na pamet ne pride, da bi se posvetovali z delavci, Delovni načrti, obračunski listi itd. so največja »tajnost«. Delavci o takih zadevah ne smejo nič vedeti, ker se pač na te stvari »ne spoznajo«. Zelo zanimiva je bila »razprava« o tarifnem pravilniku. Na gradbišče je prišel sam pravni referent podjetja dr. Rozina z Uradnim listom, v katerem so objavljena temeljna načela o tarifnih pravilnikih. Navodila je tolmačil delavcem po svoje, ni jim pa Kmalu za tem pa se je pri Republiškem odboru zglasil sam upravnik rudniške restavracije in prinesel s seboj pravilnik. _ Plača za upravnika je bila sicer nekoliko znižana, bila je še vedno med največjimi v Sloveniji. Upravniku se je zelo mudilo in bi rad kar počakal, da bodo pravilnik potrdili, »pozabil« pa ga je dati podpisati predsedniku delavskega sveta rudnika Trbovlje. Tudi tokrat ni nič opravil. Plača je še vedno previsoka in predsednik delavskega sveta rudnika Tr- Do kako čudnih stvari pride, če se ljudje slepo držijo paragrafov, nam pove tale zgodba. V Kranju živi trgovec Sire Ljudevit. Delal je v »Savi« kot pripravnik za nižjega komercialista. Marca meseca so ga odslovili iz podjetja in mož je ostal doma. Toda ne bil bi trgovec, če ne bi dobro poznal vseh uredb in zakonov. Zbral je vse dokumente — in kako ljudske vstaje največji zveri človeštva — Hitlerju in molili zanj, da bi uresničil svoj »novi red na Balkanu« — ta .pa je. bil ,»iz-t trebiti neplemeniti slovanski rod* ki tod prebiva« — danes počno pse, da bi kakor koli škodovali delavskemu, rodu uresničevanju njegovih pravic in po-I stav. Sedaj so povsem skrili svojo uma-j zano in izdajalsko dušo, okrvavljeno s I krvjo slovenskih delavcev o črn talar i in v »božjem imenu« z istih mest, s katerih so molili za srečo in uspeh krvnik o o slovenskega rodu, sedaj o »molitvi« dajejo pribežališče osem, ki na kakršen koli način skušajo revoluciji stopiti na pot. Toda delavski rod pozna te klerikalne »molitve« in dobro pozna njihov namen. Z ato se delavci ne dajo prevarati. V tem je med drugim tudi njihova moralna moč. Enajsto leto poteka, od kar je na slovenskem počila prva uporniška puška in pri nas klešemo novo delavsko organizacijo dežele, uvajamo delavsko samoupravljanje, bijemo boj za nove, prave delavske odnose med ljudmi. Bijemo boj za zmago poštenih moralnih pojmovanj delavskega razreda. To pa' je tisto, kar daje našemu delavskemu rodu moč in zavest — revolucija gre v klasje. To pa je za delavce najlepša zavest, ki jo morejo imeti ob obletnici začetka revolucije, za katero so nemalo žrtvovali. In to zavest slovenski delavci imamo. povedal, kaj naj tarifni pravilnik tega gradbišča vsebuje. In uspeh? Delavci so govorili, da jim je žal za čas, ki so ga na tem sestanku zapravili, naučili se pa niso prav ničesar. Tudi v komisiji, ki je tarifni pravilnik sestavljala, ni bilo nobenega delavca. Zakaj neki? Razumljivo je, da je bil tarifni pravilnik zavrnjen. Se več lepih stvari vedo delavci povedati o delovodji Strnišu. Se danes ne vedo, kakšne so njihove norme. Svoj čas je govoril, da bo dal odpustiti vse delavke itd. Zato se ne smemo čuditi, če je bil proti temu, da bi na gradbišču ustanovili samostojno sindikalno podružnico. Doslej so člani podružnice pri centrali v Mariboru, od katere pa niso imeli nobene koristi, saj jih celih deset mesecev ni obiskal noben sindikalni odbornik. Ko je bil odbornik sindikalnega sveta pred nedavnim na upravi, je našel samo Str- bovlje mora tarifni pravilnik še podpisati. , Takšna je zgodba tega tarifnega pravilnika. Upravnik pravi, da ga iz »principa« ne bo popravil. Kaj pravi na to delavski svet rudnika Trbovlje. Kaj bodo rekli trboveljski rudarji, če bi imel upravnik njihove restavracije tako visoko plačo. Zelo verjetno je, da bi se hrana prav nič ne pocenila. No, tudi banka bo najbrž rekla svoje in ne bo izplačevala plač, dokler tarifni pravilnik ne bo podpisan. S. K. vestno — napisal prošnjo, navedel vse mogoče paragrafe, člene in točke ter — dobil podporo za začasno nezaposlene. Kaj hočete, »upravičen« je nanjo. Toda ... Mož ima hišo v Kranju, njegova žena pa posestvo v Kostrevnici, ki meri štiri in pol hektara. Od hiše so mu izračunali 9000 din letnega dohodka, od posestva pa 46.000 din. Vse skupaj je torej manj kot 168.000 din, toliko letnega dohodka bi moral namreč imeti, da ne bi mogel dobiti podpore. Da se res ne bo silil delati. Ko so iz kranjske posredovalnice za delo pisali v Ljubljano in razložili, da 'ne bi bilo prav, če bi tudi ta dobil podporo, so odgovorili: postopajte po členu 9 ... V kranjskem okraju je 250 ljudi brez dela, podporo jih dobi le 40 in med temi 'je tudi trgovec in posestnik Ljudevit Sire. Do danes je dobil že 37.365 dinarjev. T. F. Ali v mariborskem »Odpadu« res ne morejo pomagati svoji delavki? V podjetju »Odpad« v Mariboru je že peto leto zaposlena nezakonska mati Alojzija Farič. Za vestno in požrtvovalno delo je bila že večkrat pohvaljena in nagrajena. Doslej se mati ni pritoževala. Otroške doklade in plača, čeprav skromna, so ji zadostovale, da je lahko preživela sebe in otroka, ki ga ima v otroških jaslih. Oskrbovalnina v jaslih pa se je zadnji čas podražila na 4200 dinarjev. Mlada mati je v skrbeh. Plače ima le 5300 dinarjev in ji z otroškimi dokladami vred ni dovolj, da bi lahko plačevala tako visoko oskrbovalnino za svojega otroka v jaslih. Prav bi bilo, če bi se sindikalni odborniki zanjo zanimali ni ji omogočili, da bi lahko dostojno preživela sebe in otroka. P. E. nišo. Ta mu je dejal, da je ustanovitev podružnice nepotrebna, da delavci niso za to, on sam se ne bo vključil v podružnico, pa čeprav jim ustanovijo tudi tri. Delavci pa so pred nekaj dnevi jasno povedali, da hočejo imeti svojo podružnico, da hočejo imeti svoje pravice, ki jih brez lastne organizacije ne morejo doseči. To je prav tisto, kar boli Strnišo. Če bodo delavci vedeli za svoje pravice, bo tudi njegove »komande« na gradbišču konec. L. J. Sedim v eni izmed kranjskih delavskih restavracij. Kosilo dele. K mizi prisedeta dve tovarišici: — Je prosto? — Prosim. Počasi srebljem juho in opazujem. Na prvi pogled bi jima prisodil okoli 30 let. Mogoče tudi manj. Več prav gotovo ne. Ena je celo nekoliko mlajša, drugi se že nabirajo gubice okoli oči. Prijateljici sta, najbrž delata celo v istem oddelku. Kako jima je imel? Ne vem. Recimo jima: mlajši Štefka in starejši Tončka. Govorili sta o marsičem. O otrocih, o nedeljski veselici Zveze borcev. Jaz sem premišljeval svoje stvari. Ko se je pomenek začel sukati okrog denarja in plač, sem prisluhnil. — Si že slišala. Vendar bomo dobile še ostanek plače, je začela Štefka. — Sem. V nekaterih oddelkih so jo dobile že danes. — Ampak v Škofji Loki... je nadaljevala Štefka. Tončka je radovedna: kaj je bilo v Škofji Loki? — Tam so dobile delavke poleg plače še deset do petnajst tisoč dinarjev. — Koliko? Tončka ne verjame svojim ušesom. — Petnajst tisoč, je na glas ponovila Štefka. — Petnajst tisoč, se čudi Tončka. Zakaj pa še pri nas ne delijo? — I zakaj. Ne vem! Jih že nimamo, skomigne z rameni. — Ampak tole mi pa ne gre v račun. Predilnica je tafn, predilnico imamo tu. Tam delijo dobiček, pri nas pa vedno govore, da delamo v predilnici samo zgubo. Nak, tega pa ne razumem. Mnogi delovni kolektivi in občni zbori krajevnih in okrajnih sindikalnih svetov so izrazili željo, naj bi Republiški svet sindikatov Slovenije podaljšal tekmovanje delavskega upravljanja oziroma razpisal tekmovanje v počastitev VI. kongresa KPJ. Predsedstvo Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo je na svoji 22. seji dne 12. VII. 1952 razpravljalo o tej želji delavskega razreda in bilo mišljenja, da se tekmovanje delavskega upravljanja v počastitev VI. kongresa KPJ podaljša do samega kongresa KPJ, Vsebina tekmovanja naj bo predvsem v političnem utrjevanju in nadaljnjem dvigu razred ne zavesti delavskega razreda, da bo sleherni delavec z zavestjo in s polnim čutom odgovornosti aktivno delal za uspešno izvrševanje vseh nalog, ki jih njegova Partija postavlja pred naš delavski razred. Politična učvrstitev delavskih vrst s pomočjo proučevanja programa Partije in njegovega dosedanjega uspešnega izvajanja, odkrivanje vseh političnih slabosti in pomanjkljivosti, novi predlogi za čim uspešnejše uresničevanje linije Partije, poglabljanje v ljudsko demokracijo široka akti-vizacija vseh naših delovnih ljudi v aktivno sodelovanje ne samo v upravlja- nju gospodarskih podjetij, temveč tu J* v sodelovanju z vsemi krajevnimi gospodarskimi, političnimi in kulturno-prosvetnimi organi, zlasti pa v neposredno delovanje v organih ljudske oblasti — to naj bo osnovna vsebina tekmovanja v počastitev VI. kongresa KP Jugoslavije. Sindikalne organizacije, zlasti okrajni sindikalni sveti in podružnice po naših podjetjih, naj pod vodstvom svoje Partije mobilizirajo delavski razred za izvrševanje navedenih nalog, zlasti pa, da bo delavski razred dejansko uveljavil svojo vodečo vlogo pri aktivizaciji vseh ostalih delovnih ljudi v pripravah in izvedbi volitev v občinske in okrajne ljudske odbore, ki stojijo pred nami. Ravno tako je treba skrbeti, da bodo najboljši delavci izvoljeni v te organe in v njih aktivno delali, s čimer bo za-garantirano uspešno delovanje novih organov decentralizirane ljudske oblasti v korist gospodarskega in političnega razvoja naše socialistične skupnosti. Cim boljša izvršitev navedenih političnih nalog ho najlepša, najkoristnejša in najtrajnejša nagrada slehernemu našemu delavcu in delovnemu kolektivu, ki bo v tem tekmovanju uspel. Kaj je s tarifnim pravilnikom rudniške restavracije v Trbovljah? Ob obletnici Bivši trgovec in posestnik je dobil podporo, marsikateri delavec, ki je bil zares potreben, pa ne ZGODBA IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe“ Po pripovedovanju Kajžarjevega Mihca Mihčev oče je bil nekoč čevljar. In zelo dober mojster. Daleč naokrog so sloveli čevlji, ki jih je on naredil. Pa je prišla velika kriza, kot so dejali tistim letom, v katerih je Mihec zelo slabo živel, in očetova obrt je šla vse bolj rakovo pot. S čevljar-j en jem se ni dalo več živeti. Tedaj je dobil službo služitelja na davkariji. Pospravljal je pisarne, pometal, brisal prah in umival pljuvalnike. Slabo delo je bilo in tudi slabo so ga plačali. Petsto dinarjev na mesec je bilo bore malo za petčlansko družino. Zato je moral Mihčev oče še vedno, popoldne pa tudi ponoči čevljariti. Mihec pa mu je kolikor je vedel in znal pomagal. Čistil je čevlje, lepil podplate, ravnal in izbiral žeblje in zabijal podkvice. Najraje pa je nosil popravljene čevlje na domove. Tako je vedno dobil kakšen dinar. In to je bil tudi njegov edini zaslužek. Nekega nedeljskega dopoldneva mu je oče naročil, naj nese popravljene čevlje vaškemu trgovcu. Mihec je veselo poskočil. Zadegal je čevlje na ramo, kot je videl v slikanici, da jih je nosil deseti brat, in poletel. Toda, ko je bil na cesti, je brž pozabil na čevlje, kako bi ne. Mikavna je bila cesta z vsemi svojimi vabami. Tu so se igrali otroci »koza klanf« in Mihec, že priznani vaški pobalin, jim je strokovnjaško nasvetoval, kako naj mečejo; tam je zopet zdaleč opazoval, kako je Bogatajevka tepla Joška, Mihčevega sošolca, ker je na plotu raztrgal hlače; iztaknil je prazno konzervno škatlo in jo brcal po cesti in že ga je izvabila izložba — pritisnil je nos na steklo in gledal . . Na trgu pred občino, ga je začudila množica ljudi, ki so vsi razgreti drug drugemu nekaj dopovedovali, mahali z rokami in kričali. Aha, si je mislil Mihec. To so volitve. Slišal je doma in od sošolcev . . . Zanimivi so se mu zdeli ti ljudje, ki so se prepirali. Stal je pred cerkvijo in jih ogledoval. Nek starček je pridrsal v cerkveno preddverje, se pokrižal in odšel proti domu. Skozi odprta vrata je zavel močan duh po kadilu in rožah, zaslišali so se zvoki orgel. Mihec je globoko zajel sapo. Ugajal mu je ta duh in prijetno so mu deli glasovi orgel. — To je kakor v nebesih, je pomislil in boječe pogledal v cerkev. Pravkar so ljudje vstajali, se križali in odhajali. Mihec se je stisnil v temačen kot ob vratih. Cerkev se je izpraznila. Velika mogočna dvorana, kipi, slike, goreče svečke in lučke, in ta tihota, vse je naredilo na Mihca globok vtis. Zagledal se je v stranski oltar ih sliko nad njim, ki je predstavljala čudno oblečenega moža z mečem v roki. Premišljeval je, kdo bi mogel to biti. Tedaj so ga zmotili hitri koraki. Zagledal je župnika. Kar črno se mu je naredilo pred očmi. Bal 2 stran * =5. vil „52 DELAVSKA ENOTNOST se je tega debelega Črno oblečenega možakarja, ki ga 'je v šoli že nekajkrat tepel po iztegnjeni roki. Ta mu je vedno znal, a župnik je že našel kak izgovor, da si ga je privoščil. — Kaj pa ti tukaj, antikristovo seme. se je zadrl župnik na našega paglavčka. — Kaj iščeš tukaj? Mihec mu ni odgovoril. Saj Sam ni vedel kaj išče. Ampak antikristovo seme? Le kaj bi to pbmenilo? Župnik ga je že večkrat klical tako. Doma je povprašal, pa mu niso hoteli povedati. — Kaj iščeš tukaj, razcapanec? Mihec se je pogledal. Res ni bil najlepše oblečen, toda strgan ni bil. Hlače, ki so mu segale nekaj pod kolena in jih je držala le ena naramnica, so bile skrbno zašite, srajca oprana. Res — bos je bil, toda saj je vendar poletje. Se vedno ni odgovoril. Tedaj pa je župnik stopil tik njega in kot blisk je segla njegova roka v Mihčeve »ta sladke«. — Auu . .. — Aha. Pretepsti bi te bilo treba, seme brezbožnikovo. Pa vas bo že bog kaznoval. Vas vse skupaj, ker imate takega očeta — antikrista. Le povej mu. — Župnik je vrgel Mihca skozi cerkvena vrata. Mihec je bil trmoglav, da malo takih. Ne bi se jokal, pa če bi mu populil vse lase. Bolelo ga pa je, bolelo tudi zato, ker je župnik tako grdil očeta. Mihec je imel očeta zelo rad. Saj je vse noči delal, da jih je preživljal. In tako lepe povestice je znal pripovedovati. Mihec si je vedno želel, da bi postal nekoč tak, kot je oče. Župnik pa je tako grdo govoril o njem. * * * Mihčev oče je jezno vlekel dreto. Predolgo je naredil Sploh mu je šlo vse narobe. Podplate je pozabil namočiti, žeblje je stresel in sedaj še ta preklemana dreta. Mihec, ki je že opravil svojo dolžnost in stiskal v žepu prisluženi dinar, je radovedno gledal, kako so iz posameznih kosov usnja nastajali čevlji. Čudilo ga ie, da očetu ni šlo tako od rok, kot navadno. Tako dolge drete še nikoli ni imel. — Tako je dolga, kot jo je imel tisti čevljar, ki mu jo je hudič naredil. In spomnil se je povestice. kako ie ugnal hudič korajžnega čevljarja Naredil mu je tako dolgo dreto, da je moral skakati skozi okno. Čev- ljar ni naredil čevljev do odrejenega časa in hudič ga je vzel s seboj. Tedaj so se odprla vrata in v kuhinjo se je primajal cerkovnik. Zasmrdelo je po vinu. Pijan je bil. — No, Nace, volit bo treba. Samo tebe še čakamo. Je že pribito, naš bo izvoljen. — Nak, ne grem, ga je zavrnil oče. Me prav nič ne brigajo volitve. Je vseeno, če volim ali ne. Delati bom moral prav tako kot sedaj. Vse noči . . Meniš, da bi bilo i boljše, če bom volil, ga je zafrkljivo vprašal. ! — Bolje? Dolžnost je, tvoja dolžnost, da | greš volit. In gospod župnik je z nami. Božja volja je — naš bo izvoljen. — Ne grem. , Jf . | — Se žal tl bo, je zagrozil cerkovnik in i odšel. : Oče je molče nadaljeval z delom. Mati I pa se ni mogla zdržati: | — Kaj meniš, Nace, bo tako najbolj prav. i da ne greš? Kaj pa če ti potem res kaj storijo? , . Ni se bala za sebe in za moža. Toda otročički so tu, trije otročički . . __ Ne bom šel, pa amen. Slabše kot nam že gre, nam tako ne more iti. — Na, pa je že drugi tukaj. . Potrkalo je in v sobo je vstopil trgovec, ki mu je pred dobro uro Mihec nesel čevlje. Tudi on je začel prav tako kot pre.i cerkovnik: Volit, volit. . . Toda on je želel naj bi šel volit drugega, ne tistega, za katerim stoji župnik, Tedaj se Je oče razhudil: — Pustite me na miru. Volim naj, praviš. Le koga? Tega tvojega, lastnika žage, ki odira siromake s prodajanjem odpadkov, ki plačuje delavce tako, da ne morejo živeti, ne umreti, ki si je na delavskih žuljih pravkar sezidal razkošno vilo, ki . . . Mar naj volim onega, farškega, trgovca in gostilničarja, pred katerim nobena natakarica ni varna, ki je ženo toliko časa mučil, da mu je umrla, ki je Turkovi Neži kočo prodal in jo spravil na beraško palico, ki. .. Koga naj volim od teh? — Bom volil, bom . . . Toda, še bo prišel čas, ko bomo delavci volili delavca, ljudje z žuljevimi rokami človeka, ki ima žulje na rokah. Takrat pa bom volil, gospod Tratnik. In prvi bom na volišču. — Ha, ha . . . Naj bi bili hlapci župani — se je smejal gospod Tratnik. — Tako je. Hlapci bodo župani. Nihče nas ne bo več tlačil in volja hlapcev bo zakon. Ni več daleč tisti čas, ko bomo tudi mi volili. — Še žal tl bo. Tratnik je jezno zaloputnil kuhinjska vrata. * * * Otroci so se vsuli skozi šolska vrata na cesto Med njimi je bil tudi Mihec. Tako lep dan, pa je moral tiho sedeti v šolski klopi in poslušati dolgočasne razlage učiteljice. Domov grede se je spomnil na dinar, ki ga je imel zavezanega v robcu. Ze večkrat ga je mikalo, da bi ga zapravil, toda vedno se je premagal. Odvezal je robec in stisnil dinar v pest. Pred pekarno se je ustavil. Kakor prikovan je gledal lepo rumeno zapečene štruce, kolače, kifeljčke . . Premagalo ga je. Ku- pil je dve lepo dišeči masleni štručki. Ze ob pogledu nanje so se mu sline cedile. Kako ne? Ze dolgo ni jedel belega kruha, kaj šele kolačkov. Ne bo jih pojedel. Nesel jih bo domov, da jih bo mati pravično razdelila. Doma v kuhinji pa je našel mater, ki Je jokala. — Kaj se je zgodilo, kaj — mama? se je stisnil k njej — Očeta so reducirali — Kaj je to reducirali? Ni vedel, kaj pomeni ta beseda, toda zdela se mu je nekam grozeča temna — Tz službe so1 ga vrgli. — Zakaj? — Pravijo, da zato. ker ni hotel voliti* Pa saj ti tega ne razumeš. — Kje pa je ata? — Stanovanje išče. Seliti se moramo. *— Mati je ponovno planila v jok. Tudi Mihcu je bilo hudo pri srcu. Hotel je mamo vsaj malo potolažiti. Izza srajce je privlekel masleni štručki: — Nate mama. nekaj sem vam prinesel. Mati je pogledala štručke in Mihca ter se glasneje zajokala. — Takole razmetavaš denar. Mar bi kupil kruha. Sedaj ga boš le ob praznikih jedel. Poglej — to je vse. kar imamo. Mihec je zagledal na mizi pred materjo staro oguljeno denarnico in poleg nie sedem najhnih kovancev — sedem dinarjev. — Kako bomo živeli, je hlipala mama. Mihcu je bilo hudo zelo hudo. Zajokal J6 In zbežal na dvorišče. Utrinki iz življenja partizanov-tehniko v tete partizanska tinfflna smo dJye tako: če se človek spominja vpfvu °-v minulik let, se raje spominja še ell“vin zabavnih, kot žalostnih. Pa t>rorSa-^a*0stne F*e(^a ta^° nekako do-’?sn°, prej ironično in omalovažu-1 ce kot pa tragično. Ve-Y., vrtincu priprav na enega naj-- . P” slovenskih praznikov, na Dan ^.staje, smo se nedavno sešle »stare sab-lz partizanskih let: Joki, Ice, Sta- Ije« I Jonez, Janez->Mazač< in moja ma-lu k°S*' Beseda je dala besedo in kma-s.m° bili sredi obujanja spominov partizanov-tehnikov. Največ je imel povedati — naj mi v^zameri — Joki. Sicer je pa tudi naj-ec ?skozi dale, kot pravimo. V duhu je vodil po »zakonspiriranih« pori obveščevalca Tomšičeve brigade. °vedal je, kdaj mu je bilo najbolj .vroče«, kdaj je najbolje preslepil Ita-Jane, kako so jurišali na fašiste v vseh Pjedelik naše boreče se domovine. Nam. rvsirn tehnikom, je bilo seveda najbolj P°^odu njegovo pripovedovanje o tem, Kako se je uprl, da bi šel v tehniko, in Kako so ga skoraj prisilili, da je ugriz-v to »kislo jabolko«. Seveda, za Operativca« je bilo kaj nerodno vživeti Slj v misel, da bo odslej naprej živel v glavnem na enem in istem mestu in atn, na svojih živcih, preizkušal, ali ?° vsi tisti, ki vedo, ali pa le slutijo, kje Je tiskarna, dovolj zavedni, da ne bi Jpga nesli na nos sovražniku — ali pa nas Nemci in Italijani ne bi kako ^ugače odkrili. Janez, tisti, ki smo mu zaradi premajhne pazljivosti pri delu s tiskarski-1111 barvami rekli »Mazač«, se je začel opominjati veselih zgodbic z »Urške kako smo se sredi zime 1943 na stražarskem mestu učili plesati razne vrste swingov (da nas ni zeblo), koliko Posrečenih in neposrečenih smo povesti na račun Micke Cabranke in ver-?°v »Ljubav je bol. ljubav je čabarska P°J«. kakšne mitinge smo imeli, pa tudi, Kako počasi so tekle noči ob napornem jnklostiranju in tiskanju raznih brošur ln časopisov. v ,v Janez je skušal navezati pogovor o v,šji tehnični stopnji tiskarne »Triglav tl«, kjer smo imeli celo steieotipijo, Vehk brzotiskalni stroj za tisk časopi-®?v in dokaj močno stavnico: tam smo '•skali tudi že prvi naš denar), vendar je Joki prekinil: »Kadar kdo reče: .Triglav — 11‘, se spomnim, kako smo dobrih 10 tednov tam gori (pod Goteniškim Snežnikom) Katepavali samo grah in lečo. Mojduš, :? Je pa najbolj žalostno obdobje v molj1 zgodovini. Pa ko bi bilo graha vsaj d°volj in če bi bil slan!« . Kdor misli, da je bil to edini nepar-,aDientarni izpad v teku večera, se seseda moti. Omenil sem ga predvsem Zato, ker je bilo res obupno požirati 5 Btesece dan za dnem nedolžne sadove ločnic. , Smatral sem, da je prišel čas, da se jaz izdatneje oglasim. Že takrat, v Partizanih, sem kazal zanimanje za K,dturo. zato sem tovariše opozoril na ^iting, ki smo ga s pomočjo SKOJ-ev-*ke organizacije pripravili v dobrih ,reh dneh. To je bil miting, katerega so ?e člani kolektiva še lep čas spominjali 'D na katerem je bilo tudi smeha in ve-čeprav se takrat ni točila »božja . aPljica« in Kranjci nismo bili v svo-Iem »folklornem elementu«. Icejeva zasluga je bila, da smo se pomnili 2 VDV-jevcev (VDV - Vojska orzavne varnosti), ki sta nekoč pomo-'0rna zašla v našo tiskarno. Z nekoliko sramu naj priznam, da naša straža ti-sje noči še zdaleč ni bila na mestu, saj sta VDV-jevca prišla prav na sredo na-®ega taborišča in celo potrkala na vra-v? oddelka tiskarne, misleč, da sta pri-!*a v manjšo vas, kjer se bosta odpora od naporov prejšnjega dne. Naše razburjenje je bilo precejšnje. Kaj pa •^•slitel Naj bi takole prijadrala v tiskarno četa Italijanov ali kakšna nem-ska patrulja, pa bi bili v hudičevi za-^ati! Vendar je bilo presenečenje obeh Partizanov, ko sta zvedela, da ne bost® mogla od tod, menda še večje. Nekaj s'a se upirala, naštevala to in ono. mi P® ju nismo izpustili. Tehnika je bila pač »konspirativna« zadeva in v tem so nam dali prav l vojaški m politični voditelji. No, VDV-jevca sta se potem kar lepo udomačila: eden je šel menda v stavnico, drugi pa v »elektrarno«. Spet se je utrnila misel: elektrarna. Med nami rečeno: to je bil le en sam dinamo, ki ga je gnal star ameriški avtomobilski motor, ki je požrl ogromno Težko in naporno je bilo delo v partizanskih tiskarnah bencina. Njegov tek in porabo goriva je šofer Mirko (še med vojno) takole ocenil: »Fff — liter, fff — liter, fff — liter.« Stane pa nas je omenjenega večera spomnil požrtvovalnega naprezanja Jožeta »Kranjčana«, da bi stroj nemoteno tekel. Motor je večkrat nagajal in ga je bilo treba dostikrat tudi po pol ure poganjati. V mali podzemeljski kolibi (da ni bilo ropota) pa je bilo to izredno naporno opravilo. Motor je bil namreč prirejen tudi za pogon z ogljem, to pa je proizvajalo strupeni ogljikov mono- ksid. Janez »Kranjčan« se je ob takem poganjanju večkrat dobesedno onesvestil in smo ga morali odvleči iz kolibe in ga z umetnim dihanjem spravljati k sebi. Razgovor je malce zastal, ko smo omenili »Kranjčana«, ki je bil eden redkih partizanov iz Suhe krajine in še ta je, ko je nekoč nabavljal grafični material, padel v spopadu med našo skupino in belogardisti. »Skoda ga je bilo!« Skoda je bilo njega in vseh, ki so padli v tem boju na naši strani. »Koliko manj bi bilo žrtev, če ne bi bilo te preklete bele sodrge!« smo vrtali naprej in si dajali duška s pripovedovanjem, kako smo te »Kristusove vojščake« »zafrkavali«, kjer smo le mogli. Razgovor se je razpletal še in še. Nič čudnega. Že dalj časa se naša partizanska »Gutenbergova bratovščina« ni sešla in je kar razumljivo, da se ni dalo »izčrpati dnevnega reda« kar mimogrede. Tudi v ljubezensko-romantič-no področje partizanstva smo nekoliko posegli, vendar ne prehudo. Morda bo to bolje opravil »nežni spol« bivše Centralne tehnike, če se bo kdaj slučajno sestal. Končno smo začeli »ta poročeni« pogosteje pogledovati na ure. K sreči je bila sposobnost opazovanja pri onih drugih dovolj razvita, da so kmalu opazili, za kaj gre. Ob slovesu si nismo podali rok. Kaj bi, ko se bomo v kratkem tako zopet sestali. Saj smo vendar velika partizanska družina. Kšk Pafrola sefe ustavila na parobku gozda (Nadaljevanje s 1. strani.) — Kaj se ne bi spomnila? Od kar je hiša stala, je visel tam v kotu — križ. Včasih sem molila pod njim... Takrat sem ga snela in . .. zažgala. Zagnusilo se mi je — križ, župnik in vse, kar je bilo njegovega. S križem v roki so ubijali naše ljudi... — Kar bolj domače sem se počutil potem pri Matjaževih, je menil Ko-šutnik. Jaka pa ni poslušal spominov. Že zopet se je smukal okrog Micke. Kar prehvaliti je ni mogel. Kako je brhka! Edino Petni, Jožetu in Franclju ni šla beseda iz ust. Tovariši so jih vzpodbujali in hoteli razživeti, pa so vrgli puško v koruzo. Ni se jih dalo. — Pusti jih, mrhe nemarne. Le kaj hodijo z nami s tako kislimi obrazi, je menil Jaka. Mati pa je vedela, kaj jih teži. Gotovo se spominjajo Anke. hrabre partizanke, ki je padla za hišo. Tiho je pokarala Jakata in mu velela, naj jih pusti pri miru. Tedaj se je Peter dvignil in odšel v noč. Povzpel se je na holm za hišo in obstal pri stari, skoraj že povsem suhi hruški. Pod hruško je stal majhen, štirioglat kamen in na njem šopek svežih rož. Peter se je naslonil na deblo. Iz prs se mu je utrgalo: — Anka... Zakaj si morala umreti? Kako lepo bi bilo danes življenje. Slonel je na deblu in mislil na Anka Ko je prišel v partizane, je že bila eden najboljših bombašev. Dodeljen je bil v njeno četo. Skupaj sta se bojevala, napadala in umikala, skupaj hodila na patrulje. Nekoč, ko je bil ranjen, ga je rešila iz boja in obvezala, drugič jo je zopet on rešil v neki ha jki, ko je za las manjkalo, da je niso ujeli. Skupen boj ju je zbližal. Vzljubil jo je, toda tega ji ni povedal. Anka je bila resno, mlado dekle in ne bi mu odpustila, če bi ji tedaj, ko je tekla kri in ko je šlo za tako veliko stvar, kvasil o ljubezni. Morda pa, kdo ve, morda bi bilo bolj prav, če bi ji povedal? Nekoč, ko jih je sovražnik obkolil, so se Anka, Peter, Jože, Francelj in še dva borca, ki sta šele pred kratkim pri- šla iz Štajerskega, prebili skozi obroč in prišli do Matjaževine. Matjaževka jih je nahranila in zaprla v svisli. Zarili so se globoko v seno. Nekaj ur nato so jih vzdramili moški glasovi: Hier, hier... V svislih. Da, da, partizani Župnik ...? Švabe je pripeljal. Prekleti izdajalec. Peter je zaklel. Spodaj pod svislimi pa je cvilil župnik: Oben, oben — schnell... Peter je pogledal Anko. Tudi ona se je zazrla vanj. Gledala sta se nekaj trenutkov, kot bi si hotela vtisniti sliko drug drugega v svojem srcu, kot bi vedela, da je to poslednji pogled. Anka je krepko stisnila Petru roko. — Gremo, Peter. Odpeli so bombe in skočili. Zaropotalo je, razpočile so se bombe, za hip utihnilo in spet zaropotalo. Peter je skočil za hišo v hrib. V ušesih mu je brnel župnikov glas: — Oben, oben ... partizani. Prokleta gnusoba. — Ozrl se je in zagledal za seboj Anko Tedaj ga je nekaj sunilo in roka, s katero je držal puško, mu je omahnila. V grabi za hribom se je zopet ozrl. Anke ni bilo. Stisnilo ga je pri srcu. Da se ji ni kaj pripetilo? Pognal se je nazaj. Na vrhu je planil v grmovje in se plazil. Ko je pogledal iz grmovja proti hiši, je zagledal na travi ob stari hruški na pobočju holma — Anko. Ležala je in ni se ganila. — Mrtva ...? 1 Peter je skoraj ponorel. Zaril je glavo v zemljo, se nato vzpel kvišku, hotel vstati in padel. Hotel je streljati, toda rana ga je neznansko bolela. Z levo pa ni mogel. Anki sta se bližala dva Švaba. — Kaj pa, če ni mrtva, je kljubovalo v Petru. Če je samo ranjena? In on, ki jo ima rad, leži v grmovju brez moči, da bi rešil svoje najdražje. Švaba sta se približala Anki Eden jo je hotel obrniti. Tedaj pa — Anka se je dvignila in v roki je stiskala bombo. Vrgla jo je k nogam Švabom. Treščilo je. se zakadilo in čez trenutek je Peter skozi meglo zazrl — tri mrliče. --------------------------------------------------------------------------------------------------------- « BESEDA V spomin T. Tomšiču in vsem, ki so padli za svobodo. Po vseh konceh te naše zemlje spite, strahotno ubiti, mučeni, tepeni. Izdali vas domači so kreteni za podil okupatorjev drobiž. In ravno ta, ki zvijal je spočite roke h križu, pribijal je na križ. To ljudstvo, ki ga včeraj na povodcih vlačili po sejmeh so na prodšj, zbudili vi ste, da je iz ograj pognalo se, planilo po mogotcihl VI ste mu dali novo blagovest: Beraška dlan? Ne, puntarjeva pesti A tisti, ki ostali so brez črede, začudeno, užaljeno, nemirno zdaj vpijejo in javkajo: Nazaj! A čreda ni več čreda! Vse zasede so polne pušk zgovornih, ki prešerno se hohotajo jim: Nazaj? Zakaj?! Čeprav berač, ta rod je bolj bogat, kot sanjali njegovi so pastirji. Saj je ob uri, ko so mu skovirji zavijali že zadnjo uspavanko, rodil iz sebe svoj najslajši sad in tisočletno razvozlal uganko. Kaj ni ob uri, ko drhtela Evropa je ko splašen, moker ptič, tu na teh tleh najpreje zadonela upoma puška meni tebi nič? in narod, ki poslednji je cokljal, se v ogenj je med prvimi pognal. To ljudstvo, ki za sleherno drobtino je dati moralo kapljo krvi, so z revolucijo nekoč strašili. A danes, ko okuša njeno vino, ki so ga s tisoč ključi zaklenili, ve, kje nasrka novih se moči. Gremo naprej, tovariši, brez vas, a naša kri ob vaši se je užgala, njen ogenj obsijal je njeno pot. Brez mrtvih grl šibak je živih glas, ker ni vas več, zato ste vsepovsod, saj smrt vas je življenju darovala. Matej Bor — Anka...! Peter je zaril glavo v zemljo. _Dva dni nato je Matjaževa Micka našla na obronku gozda med grmovjem ranjenega Petra. Pol meseca je nato ležal pri Matjaževih in v vročici izgovarjal Ankino ime. Ko je okreval, je zvedel, da so tistega dne ustrelili tudi starega Matjaža. Padla sta oba borca iz Štajerskega, Jože m Francelj pa sta se rešila. Ko je Peter ozdravel in odhajal nazaj v gozdove, je prav tako kot danes obstal pri stari hruški in mislil na Anko. Takrat je sklenil, da jo bo maščeval. In obljubo je dobro izpolnil. Peter se je še enkrat ozrl po kamnu in svežih rožah, kot za slovo pokimal in se hotel vrniti v hišo, kar je zagledal za seboj dve postavi. — Ti, Jože in Francelj! Kaj pa vidva tukaj? — Tako. Vsak s svojimi mislimi Že dalj časa stojiva in te gledava. Peter se je zazrl v šopek rož in zamrmral: — Ljubil sem jo. Jože pa je stopil k Petru, se ga oklenil okrog ramen in polglasno izgovoril — Jaz tudi... — In jaz, je povzel Francelj. Koliko sem pretrpel, ko je padla. — Ne da bi vedel, — se je začudil Peter. — Saj ni nihče vedel. Niti ona ne. Le jaz sam. Jože je strmel v rože. — Nihče ni vedel, niti ona ne, je kakor odmev tiho dejal Francelj. Izza oblakov je pokukal mesec in opazil tri fante, ki so si krepko stisnili roke, še enkrat pogledali na šopek svežih rož in objeti odšli proti hiši. V izbi je gospodaril Jaka. Vino mu je še bolj namazalo že tako namazan jezik. Ko so fantje vstopili je pripovedoval, kako je v neki deževni noči ukanil Nemce, ki so lezli za njim. Komaj so se fantje v sedli, že so zaslišali z dvorišča hripav glas starega partizanskega komandanta. — Pohod, pohod... Lepo in prisrčno so se poslovili. Matjaževa mamka je vsakemu stisnila roko in vabila: — Pa še kaj pridite, fantje. Vesela bom. Kolona je nadaljevala pot In tam nekje, prav na koncu je sopihal Jaka: — Mica, mi ca sta. Kdo bi si mislil, da ima tako malo soli v glavi. Le kaj vse, za hudiča vendar, mi je natlačila v ta nahrbtnik. V kratkem bo začel obratovati drugi agregat v hidrocentrali Sapunčica Nova hidrocentrala Sapunčica v Bi-tolju obratuje že tri mesece z agregatom, ki so ga izdelali v Litostroju. Ta elektrarna je dala v tem času že čez milijon kilovatnih ur električne energije. V kratkem pa bo začel obratovati tudi drugi agregat, ki so ga prav tako napravili v Litostroju. Glavna montažna dela tega agregata so že končana. Z. A. Med vrati je srečal očeta, vsega prepade-jelga» majhnega, sključenega. Oče ga je pri-n Za roko in odpeljal nazaj v kuhinjo. Od h *0<3 sta se priklatila tudi Mihčev starejši v in mlajša sestrica in tako je bila zbrana VSa družina. Sd T^daJ je Mihec zvedel, da jih nihče noče thni ^ Pod streho. Vso vas je obhodil oče, ledoval in prosil, toda ljudje so le majali rameni. rr Ni mogoče, še mi smo na tesnem, ut ° 50 tak° sedeli in premišljevali, kaj bi renili, jih je obiskal občinski sluga. " No? že imate stanovanje. rif.rr, Ne še. toda jutri ga bomo zagotovo Dlli» je hitel zatrjevati Mihčev oče. Me nič ne briga. Zamera gor, zamera Jntrl zjutraj se bo v to stanovanje 'Vin- ?a.io zjutraj_________ __________ že nov služitelj. Taki, kot ste vi, ni- bnci° kaJ iskati v državnih hišah. No, ^ste selili? ^..7? Kam, kam naj se selimo, je vzkliknila ll* Bodite vendar ljudje. staT nič ne briga Kam, zvečer mora biti £ovanje prazno. Je odšel, je Mihčeva družina onemela. hih7 kam naJ se selimo, če nas noče srcy:e sprejeti pod streho. Nekje globoko v kar Pa 50 uPali» da Jih vseeno ne bodo vbiL tako postavili na cesto. Nekaj srca pa eeno imajo. ci^J^mišljcvali so in premišljevali, a izho-činst-S0 na^ Med tem se je znočilo in obla ** siuga se je ponovno oglasil. S seboj Pripeljal nekaj mož. ni pomagalo očetovo preklinjanje, hallerin jok in vpitje otrok, možje so zavira rai?ave in znosili vse pohištvo na dvo-Čez dobro uro je bilo stanovanje po-vse na dvorišču pa je vse vprek ležalo bogastvo Minčeve družine. že Y-°zna lesen je že bila in noči so bile Zavli i Precej hladne. Mihec je trepetal, se sedel V ode?° m tiho ihtel. Poleg njega je spala. mati in jokala. Brat in sestrica sta Povbh ,°četa ni bilo. Odšel Je nekam, ni Dnn?x, kam in niti kdaj se vrne. Pozno Vrnil 1 ko je začelo rahlo deževati, se je VrWl -L sajoka očeta. je vse bolj padal. Mihčevi so se za-v drvarnico. Tam je Mihec zaspal. zainv T P*lan — Sesedel se je na blazine ln Tedaj • je Mihec prvič videl Jokati Zjutraj, ko se je zbudil, je bil že velik dan. Dež Je ponehal, le po umazanih lužah si lahko spoznal, da je čez noč kar precej deževalo. Pri mokrem pohištvu je zagledal mamo, ki se je pogovarjala s tralikantom-invalidom Jernejem. Mama m več Jokala ln tudi tako žalostno ni gledala več. Ko se je približal, je slišal, da se jih je Jernej usmilil in da jih bo sprejel v svojo podstrešno sobico. Res je bila to le ena, in precej majhna sobica, toda pod streho bodo Oče Je pripeljal voziček. Dvakrat so naložili in peljali. Tik pred Jernejevo domačijo, so zapeljali preko velikega kamna. Voz se je nevarno zamajal In kuhinjska omara, ki je bila na vrhu naloženega voza, je padla na cesto. Zdrobilo se je steklo m na cesto so se vsuli kozarci, skodelice, krožniki . . . Med vso to ropotijo pa sta padli iz omare dve lepi rumeni masleni štručki in zaplavali v umazani lužL « • * Niti mesec dni niso stanovali pri Jerneju, že Jim je ta odpovedal. Res — oče ni mogel plačati. Kje pa naj bi vzel denar. Toda to ni bil vzrok Jernej se je Izgovarjal, da ga bo obiskala sestra ln da mora Imeti prazno sobo. Toda Mihec Je vedel, da je v zadnjem času večkrat obiskal Jerneja gospod župnik. Mihčevemu očetu je šlo vse narobe. Ves mesec je letal lz pisarne v pisarno, bil je tudi v Ljubljani, da bi dobil dovoljenje za čevljarsko obrt. Toda dovoljenja mu niso hoteli dati. Prosil je mojstre, naj bi ga sprejeli za pomočnika, a njegove prošnje so povsod naletele na gluha ušesa. Po večerih je delal doma, v večnem strahu, da ga ne bi nekdo izdal, da ga ne bi kaznovali. In sedaj zopet selitev. Mihčev oče je ponovno hodil od hiše do hiše. Na obronku vasi, pri stari ženici Je izprosil sobico, v kateri Je bila velika zelena krušna peč. Dal ji je 50 dinarjev za aro. da se ne bi premislila. Vesel se je vrnil domov. Pripovedoval je otrokom o veliki krušni peči, o topli izbi in Mihcu so se od radosti svetile oči. Dogovorili so se, da se bodo drugega dne selili. Oče Je pripeljal voz in že so naložili, ko se je oglasila ženička, ki jim je obljubila stanovanje. Nekaj Je mencala ln mencala in končno le spravila iz sebe, da Jih ne more sprejeti na stanovanje, ker Jo bo obiskal. brat, ki je duhovnik v neki bližnji vasL In vrnila je 100 dinarjev. Njeni sosedje pa so vedeli povedati, da Jo je dan prej obiskal gospod župnik. Kaj so hoteli Mihčevi. Znosili so pohištvo v podstrešno sobico, Jernej pa Je rentačil. Mihčev oče je moral ponovno od hiše do hiše. Ko do večera ni dobil stanovanja, se je oglasil v Zalaznikovl gostilni. NI imel denarja, da bi pil, le tako lz navade Je pogledal v sobo. Zalaznikova gospodinja je vedela za nesrečo Mihčevega očeta. Enkrat mu je ceio podarila nekaj moke. Smilili so se ji otroci. Bila je verna ženska, toda tega preganjanja pa le ni odobravala. Toda kaj bogatin resnično občuti reveževo nesrečo? Med pogovorom Je naneslo, da je na Zalaznikov! šupi, kamor so ob dobri letini spravljali seno, nekaj prostora. Lahko bi se začasno naselili tam. Res Je to le malo večji kozolec in stene so lesene, z velikimi razpokami, toda pod streho bodo. Drugega dne je bila nedelja. Oče si Je zopet izposodil voz, naložili so in odpeljali proti šupi. Ko so peljali mimo cerkve, je glavna maša pravkar minila, iz cerkve so prihajale ženske, mlade ln stare, s širokimi plavim! trakovi okrog vratu in velikimi bleščečimi svetinjicami. Mihec Je vedel, da so to najbolj pobožne žene. Ko so te zagledale Mihčevo družino, so se vsule okrog voza: — Aha, antikristi; vas tepe bog, kaj? Bog je pravičen ln strog sodnik. Dobro vas je sodil — brezbožniki. — Debela Meta. vaška opravljivka je pristopila tik k očetu in mu vpila na uho: — Antikrist, antikrist... Mihčev oče se je tresel od jeze. Udaril bi po teh prekletih avšah in jih razgnal, toda ni se smel prenagliti. Poprijel Je oje voza in potegnil. Tedaj pa se je Meta. ki je stala pred njim krepko odhrkala in mu pljunila v obraz. — Na, brezbožnlk . . . Oče je planil . Mati se mu je obesila za roke in ga zadržala. Zenske so se umaknile. Molče so pripeljali do šupe, molče se vselili. Mihec pa Je videl, da je tedaj, ko Je pljunila Meta očetu v obraz, gledal lz okna župnišča gospod župnik in se smejal. Debeli podbradek se mu Je tresel od veselja. Tako, Jaz sem gospodar v vasi. Naj st to zapomnijo vsi. ki bi hoteli živeti drugače, kot jim jaz velim. Nekaj mesecev je minilo. Mraz je pritisnil, da je bilo Joj. Mihčevi so se stiskan okrog železne pečice v šupi, v katero je metlo in pihalo, kot bi ne bilo sten in se zavijali v volnene plete. Oče še vedno ni dobil dela. Jedli so le sok, zelje, repo in kdaj pa kdaj se jih Je usmililo kakšno dobro srce s kilo ali dve moke. Tedaj je mati spekla kruh ... Mati je prodala že skoro vse svoje in očetove obleke, polovico pohištva, si nekaj denarja že tudi izposodila od dobrih ljudi, toda kako bodo naprej živeli, ni vedela. Postarala se je, lasje so Ji začeli siveti in odkat je bil oče odpuščen, se ni niti enkrat zasmejala. Jedla Je le enkrat na dan. In še tedaj samo nekaj žlic. Samo, da so dobili otroci dovolj. Pa ni bilo dovolj, kje pa. Nekega dne, ko Je bila že povsem na koncu svojih moči, je odšla k župniku. Lepo ponižno ga Je prosila, naj že vendar odnehajo s tem preganjanjem, naj dovolijo očetu, da bo odprl delavnico, naj jim dovolijo, da se vselijo v pravo stanovanje. Župnik je kazal začuden obraz in zatrjeval materi, da on nima nič pri tem. Kaj pa se meša v politiko vaš mož. Prav mu Je. V cerkev naj lepo hodi, boga naj moli in volit naj gre krščanske ljudi, pa bo vse prav, on pa hoče nekaj svojega, bogokletnega. Vidite, tako vas pa bog tepe. — Bog da nas tepe, pravite. Ljudje, ljudje nas tepo. — Mihčeva mati Je padla pred debelim gospodom župnikom na kolena: — Gospod župnik, prosim vas. kot boga vas prosim, vsaj otrok se usmilite. Vsi smo že bolni, prav posebno pa otroci. Prosim, gospod župnik. — kot boga ... Župnik ni pričakoval, da se bo tako ponižala. Toda godilo mu Je. Naj se le navadijo, da je v fari on gospodar in da bodo vsi, ki se njemu ne pokoravajo kaznovani. — Otrok, otrok... je oponašal Mihčevo mamo. O tem se pogovorita z možem. Nisem jaz kriv, da Jih imata. Kar se pa drugega tiče — mož naj pride k meni in lepo prosi odpuščanja, v cerkev naj gre in pokoro naj upravi, pa bom pogledal, kaj se bc dalo zanj storiti. Le pojdite in povejte temu vašemu možu: ponižno naj prosi, pa bomo videli. Mihčevi materi se je ob vsaki njegovi besedi zdelo, kot da bi ji nekdo nož porival v prsi. Kleče ga prosi — on pa: — mož naj pride, naj poklekne To ni človek, ne. Hudič je. hudič, zlobnež, ki uživa nad trpljenjem drugih. Pogledala je v zamaščeni obraz, ki se je razlezel v zlobnem nasmehu, na njegovo belo, z redkimi rdečimi kocinami posejano roko, ki se je igrala z okoli vratu obešenim velikim srebrnim križem. V ušesih ji ie zvenel župnikov: ponižno naj prosi. Nekaj se je v njej podrlo, nekaj, kar so JI že starši v rani mladosti vsadili. Vstala je in pred župnikom ni več stala ponižna Mihčeva mamica, ampak za svo) zarod ln za svoje pravice boreča se slovenska delavska mati. — Videli ste me slabo, ponižno, gospod župnik m sram me je sedaj. Povem vam, da me ne boste nikdar več videli ponižane, nikdar. In tudi ne moiega moža. S krepkim, odločnim korakom je zapustila župnišče. Sla je v starinarnico, prodala še edini plet, ki ga le imela, za izkupiček kupila nekaj moke in soli in v lahki poletni obleki, sredi najhujše zime, odšla proti domu. Toda ni Je zeblo. Grela Jo ie odločnost jeza in pogum, dokazati vsemu svetu, da se Mihčeve ne da tako hitro zlomiti. — Ne. ne boste nas, pa če se ves svet zaroti proti nam. Pred šupo jo je čakal Mihec. Ni si upal reči, da je lačen, ker je vedel, da bi to mamo bolelo, le gledal je, gledal. Mama je vedela, da je to zaradi lakote. Prijela ga je za roko, odpeljala v šupo ln mu skuhala — močnik. DELAVSKA ENOTNOST * vn. »52 ★ stran kako gospodarijo v kranjskim tovarnah Danes ni dovolj samo dobro delali, treba je znati tudi dobro gospodariti Velike zaloge jim ne dajo dihati. — Regres, pravijo, jim je napravil precej škode. — »Komerciala je vsega kriva.« — Uspeva tisti, ki se je takoj ob prehodu na novi finančni sistem znašel Ko greš po cesti iz Ljubljane proti Kranju, zagledaš najprej čuden dimnik. Iz tal raste, tovarne m nikjer in tako nekako nizek.se ti zdi. V bližini stoji sicer kozolec. Toda, kdo je že videl dimnik poleg kozolca? Tako je le za hip. Ko prispeš na vrh Gašteja, se pogled nenadoma odpre. Pred teboj je dolina, Sava, most, kolodvor, za njim tovarna »Tiskanima«, čez most na desno roko tovarna usnja »Standard«, nižje doli ob Savi velika svetla poslopja »In-teksa«, tik pod teboj pa »Iskra« z dimnikom, za katerega nisi vedel, kam bi ga dal. Človek se nehote ustavi. Težko bo našel na svetu tako lep pogled na mesto. Pod teboj dolina s tovarnami, na onem bregu grič s starim mestom, nad vsem pa Storžič in Kamniške planine. Tu je torej eno naših največjih slovenskih industrijskih središč - Kranj. Iz svojih mladih let se spomnim, da sva šla nekoč z materjo obiskat teto na Primskovo. Saj so bile tudi takrat tovarne, toda nekako temne so se mi zdele. In nič kaj prijazne. Danes je drugače. Vedra, zadovoljna in nasmejana lica srečuješ. Vsa ta dolina s Savo in tovarnami, s temi griči, polji in planinami, z ljudmi, ki tu žive in delajo, ti je desetkrat dražja. To je naša domovina, kjer si delavec in kmet sama pišeta svoje postave. Po dolgih letih sem spet obiskal ta kraj. Ni daleč od Ljubljane. Je že tako, naneslo, da nisem zavil sem. Obiskoval sem delovne kolektive, jih spraševal to in ono, kako kaj gospodarijo in s kakšnimi težavami se ukvarjajo. Kaj sem zvedel, bom sedaj povedal. Lahko ie njim v »Tiskanini« — nam v »Inteksu« pa ne cveto rožice V Kranju sta dva velika tekmeca: delovna kolektiva »Inteksa« in »Tiska-nine«. Skupnega nimata pravzaprav nič drugega kot to, da sta oba iz tekstilne industrije. Na tržišču si nista konkurenta. Vsak proizvaja namreč drugačne proizvode. In vendar. Koliko skupnega! Sta pač brata, ki se veselita drug drugega uspehov. Včasih kane v to veselje tudi kapljica zavisti. Toda to ni tista zlobna črna zavist, ki jo rodi škodoželjnost. Ne. Ta je plemenita, ki poraja še večji zagon, češ, danes si prvi ti, jutri bom jaz, In tako je šlo od osvoboditve sem, še bolj pa, ko so delavci prevzeli vodstvo tovarn v svoje roke. Kaj bi vam pravil. V »Inteksu« vedo, kaj se dogaja v »Tiskanini«, in narobe vedo v »Tiskanini« vse, kar do-žive v »Inteksu«. Človek bi skoro dejal: Če hočeš zvedeti kaj iz »Inteksa«, pojdi v »Tiskanino«. Če te zanima, kako stoje stvari v »Tiskanini«, vprašaj v »Inteksu«. Včasih je to celo boljše. Saj veste. Nihče se rad sam ne hvali, če ga polomi, pa tudi ni, da bi se sem obešal na veliki zvon. Njim v »Tiskanini« je lahko. Poletje je in lahko vse prodajo. Pri nas je druga pesem. Večinoma proizvajamo zimsko blago, ki sedaj ne gre v denar. — Takole pripovedujejo v »Inteksu«. O, dobro vedo, kako je v »Tiskanini«. Toda v »Tiskanini« bodo delili dobiček, pri njih pa ne — jim že mora iti bolje. Junija, ko so bili na tem, da izplačajo le minimalne plače, so se stvari v »Inteksu« pokazale v pravi luči. Do takrat si pravzaprav ni nihče preveč belil glave. Govorili so že, da s prodajo ni nekaj v redu. Da bi pa stvari prišli do dna, za to se jim ni mudilo. Lahko je bilo prej, ko je drug mislil zate. Imel si proizvodni plan, zagotovljeno prodajo, izgube so pokrili in stvar je tekla naprej. Danes je pa trg napravil svoje. Kdor se ni znašel, kdor je zamudil, je zaostal in ima težave. Najprej je prišlo na dan, da tehnični in komercialni sektor premalo sodelujeta. V tehničnem sektorju so skrbeli le, kako bodo izkoristili stroje, bolje organizirali proizvodnjo, na trg se niso dosti zanimali. Komercialni je gledal svoje: kako bo prodal proizvedeno blago. Ni bil usmerjevalec proizvodnje. Danes je stvar že drugačna Komerciala sem, komerciala tja, komerciala ni napravila tega, komerciala, komerciala... Le o njej se govori, vsega je kriva ona, četudi to povsem ne drži. Ko so spomladi v Zagrebu sklepali pogodbe, je kar dobro kazalo. Kupcev so imeli toliko, da bi lahko prodali za štiri leta naprej. Komercialni si je mel roke. Brž brzojavko v Kranj: Ustavite vsako prodajo, sicer sklenjenih pogodb ne bomo mogli izpolniti. In so ustavili. Prihajali so kupci — oprostite, vse smo že prodali — in so šli praznih rok. Toda razmere so se spremenile. Novi gospodarski sistem se je vedno bolj uveljavljal. V tovarno so pričela prihajati pisma: Odpovedujemo pogodbo, ker so cene previsoke, odpovedujemo, ker ni izgledov za prodajo itd. Kaj so hoteli? V teh svetlih dvoranah tovarne »Inteks« gospodarijo danes delavci sami Pristali so. Če bi jih gonili na arbitražo, bi izgubili stalne odjemalce. Končno je tudi vseeno, ali leži blago v trgovini ali pa v tovarni. O sklepanju pogodb vedo povedati marsikaj. Tako se je oglasil pri njih zastopnik trgovskega podjetja »Tekstil obutev« iz Ljubljane in hotel, da mu prodajo polovico letne proizvodnje »Inteksa«. Račun ni bil napačen. Pol proizvodnje »Inteksa«. Kdor bi hotel kaj kupiti, bi moral priti h »Kokri«. Cene bodo seveda sami določali in posel bi šel v klasje. V »Inteksu« so se jim seveda uprli. Pogodbo so sklenili le za 40.000 metrov. Kakšna zamera je bila! No, in danes? Se 40.000 metrov jim je preveč, 12.000 metrov, pravijo, jim bo dovolj. »Kokra« iz Kranja je hotela pa drugo polovico proizvod je. Nekaj težav pa ima na vesti tudi komerciala. Prišel je na primer kupec iz podjetja »Kiro Petak« in bi rad kupil pisano blago za srajce. Cena se mu ie zdela previsoka. Kupil bi, če bi spustili za 10 dinarjev pri metru. Niso mu ustregli. Blago leži v skladišču še danes. Cene padajo pa daleč izpod proizvodnih stroškov. V St. Pavlu prodajajo tako blago že po 280 dinarjev meter. V »Inteksu« ga drže danes še na 320, pa tudi to gre v izgubo. Toda kaj hočejo. Račun jim pokaže, da se bolj splača blago za srajce ceneje prodati, kakor pa najeti posojilo in plačevati obresti. Nekaj bodo dobili pri žametu in robcih, ki gredo dobro v denar. So pa tudi robce nekoč prodali pod ceno, kar si še danes ne morejo odpustiti. Saj bi lahko precej takih stvari pripovedoval, toda povsod se dogajajo. Povedo pa, da se v »Inteksu« niso takoj znašli. Tako na primer zastopniku Agencija Slovenija niso dali s seboj svojih vzorcev, ko je odpotoval v Bosno, ne peljejo vsakega kupca v skladišče, kjer bi si sam lahko izbral itd. Spoznali so, kje so grešili in bodo v bodoče bolj pazili. Da so se včasih zmotili tudi pri oceni tržišča, pove tale primer. Izdelali so precej pisanega blaga za ženske obleke. V tovarni perila v Murski Soboti so pa ugotovili, da bi bile iz tega blaga zelo lepe moške srajce. Ko so jih poslali na trg, so jih kaj kmalu prodali. V »Inteksu« je ostalo pa blago, ki so ga namenili za srajce. Tudi njim je napravil regres težave. Žamet izdelujejo v naši državi samo v »Inteksu«. V trgovinah so z regresom, ki je bil namenjen za znižanje blaga za srajce, znižali tudi cene žametu, tako da si ga lahko kupil v Makedoniji po 800 dinarjev meter. Seveda so šli zastopniki ljubljanskih trgovin, kjer gre to blago v promet, kupovat žamet v Makedonijo in je še danes v Ljubljani cenejše kot pa v »Inteksu«. Razlika znese tudi 500 dinarjev pri metru. Vse to so ugotavljali, ko je bilo treba izplačati plače, denarja pa ni bilo dovolj. Kupci so jim bili dolžni okrog 160 milijonov dinarjev. Nekaj so jih izterjali, vsakega tudi ne moreš dati arbitraži Drugič se ne bo več oglasil. De- narja je bilo dovolj za cele plače, sedaj pa banka ni imela denarja. Potem je še drobiža zmanjkalo in so ga ta teden lovili po Ljubljani. Zaloga je narasla na 600 tisoč metrov, čeprav je delavski svet sklenil, naj ne bo večja kot 200 tisoč metrov. Ta čas so tudi zvedeli, da so v zagrebški tekstilni tovarni izplačali okrog 19 tisoč dinarjev dobička na člana kolektiva. Povsod v »Inteksu« so se spraševali, zakaj tako, zakaj tudi pri njih ne dele dobička — in so se zbrali ter pogovorili, kaj je prav in kaj ni, kaj bi bilo treba še storiti, kateremu blagu znižati cene itd. V splošnem, pravijo, danes ljudje ne kupujejo veliko blaga. Nekaj so si ga nakupili ob regresu, pa tudi predrago je še. To se pozna. Nekaj pa tudi računajo, da bodo cene padle in čakalo. Za srajco danes težko daš več kot tisoč dinarjev. Ljudje še bolj gledajo na cene in zahtevajo blago, ki je cenejše, kvalitetnejše stvari so lahko tudi dražje, morajo biti pa zares kvalitetne. Kaj pa z akumulacijo? Lahko bi šlo, čeprav je visoka, da bi le vse prodali, ti povedo. Res, zastoj v prodaji tekstilnega blaga je splošen. Težko pa je reči, da tudi v »Inteksu« kljub akumulaciji danes še ne bi delili dobička, če bi se bolj znašli, ko je bilo čas. Danes bo seveda težje. Ko bi v »Iskri« kinoprojektorjev ne imeli... Kadar slišim ime »Iskra«, se vedno spomnim na kinoprojektorje. Kako tudi ne. Delovni kolektiv »Iskre« se je proslavil z njimi doma in v tujini. Na zadnji svetovni razstavi v Parizu so dobili kinoprojektorji iz »Iskre« drugo nagrado. To je uspeh! Vidite, in prav tile kinoprojektorji delajo delovnemu kolektivu »Iskre« preglavice. Čudno, boste rekli, pa je le res. V »Iskri« imajo danes za okoli 200 milijonov dinarjev zaloge. Na zalogi imajo električne števce, telefone, am-permetre, vrtalne stroje itd. in — kinoprojektorje. Teh je za 80 milijonov dinarjev. Predragi so. Ne morejo jih prodati. Denar leži v njih. Pocenili bi jih Ali sle tudi Vi med temi? Med naročniki je tudi precej takih, ki jim pošiljamo list po njihovi želji za več naročnikov skupaj. Na žalost pa je med temi precej tudi takih, ki so nam še dolžni. Tem smo te dni poslali položnice in vpisali dolžni znesek. Ste tudi vi med temi? Potem nemudoma hitite na pošto in poravnajte svoj dolg. Uprava že, toda pri dveh, treh milijonih dinarjev se 50.000 pa tudi 100.000 dosti ne pozna. Stvari, ki jih imajo v skladišču, kot vidite, so take, ki niso za široko potrošnjo. Nabavljajo jih podjetja. Ta pa so v začeku leta predvidevala kredite in računala na nizke cene. Cene so močno poskočile, kreditov jim niso povečali in — »Iskra« ima polna skladišča. Toda ne da se reči, da je na primer telefonov že preveč in da jih ne bi potrebovali. Ali pa števcev, kar DBS vprašajte, števcev je še vedno premalo, in v »Iskri« leže brez koristi. To pa pomeni, da bo treba nekaj ukreniti. V »Iskri« so napravili precej — ne bom rekel vse — da bi prebrodili težave. Znižali so cene, kolikor se je le dalo, tiskali prospekte, odprli trgovini v Zagrebu in Beogradu itd. Mislili so tudi na nove proizvode, po katerih je zdaj na trgu povpraševanje. To misel so že v začetku zavrgli. »Iskra« je edina tovarna v državi, ki izdeluje te vrste proizvodov in bi bila velika škoda, če bi jih prenehali izdelovati. Spet bi bili povsem odvisni od uvoza. Zato je prav in razumljivo, da so dobili kredite, Iz katerih so lahko izplačali delavcem polne plače po tarifnem pravilniku kljub temu, da niso že dva meseca dosegli plačnega fonda. Eden izmed vzrokov zastoja v »Iskri« ie tudi uvoz tistih proizvodov, ki jih delajo v »Iskri«. Vsak gleda pač šte- Kranjske usnjarne tarejo danes velike skrbi. Toda premagali so že več)e težave, pa bodo tudi te vilke. Številke pa kažejo, da je ceneje kupiti v tujini kot v »Iskri«, čeprav kupi devize v banki po prostih cen^0 Devizni trg pri nas še -:i uravnan. K pa bo uvoznik plačal carino in odvede denar po zaščitnem količniku v držaV' ni proračun, bo račun drugače pokazal-Dobro bo premislil, kaj se splača kupiti v inozemstvu in kaj doma. Takra se bo položaj tudi v »Iskri« nekaj P0-pravil. In zopet: regres v trgovini. Naj varn povem samo en primer, ki sem ga slišal v »Iskri«. Ampermetri so precej iskano blago. V tovarni stane 6800_ dinarjev, v Ljubljani ga lahko kupiš za 2400 dinarjev... Po sedanjem tarifnem pravilniku imajo delavci prvih treh kategorij P°' vprečno za 2% nižje plače, kvalificirani delavci pa za okrog 3% višje. Dogodil0 se je, da bi morali nekaterim starejšim delavcem in družinskim očetom občutno znižati plače. Zato so take delavce prestavili na druga dela, kjer bodo imeli možnost večjega zaslužka-Samo v rezkarni so jih šest prestavili-Primer, vreden posnemanja! Doba tarifnega pravilnika bo kmalu potekla. Pripravljajo že novega. . drugih tovarnah so videli, da imajo nižje grupe mnogo bolj razdrobljene in bodo tudi v »Iskri« tako napravili. Prve tri kategorije bodo razdelili na 12 grup-Dela ene kategorije namreč niso vsa enaka. Nekje so težji delovni pogoji-nekje je težje delo kot drugod itd. Na ta način bo tudi nagrajevanje mnog0 pravičnejše. Tako je torej v »Iskri«. Ce ne b> imeli toliko kinoprojektorjev na zalogi-bi bilo lažje. Drugo bi že nekako prodali. Delovni kolektiv »Iskre« je dobil za svoje kinoprojektorje drugo nagrado na mednarodni razstavi v Parizu F Svetek* IZLET V DELAVSKO PRETEKLOST HAINFELD Sodni procesi po celi takratni Avstriji so spravili najbolj borben element delavskega razreda v zapore in trdnjavske ječe, kakor našega F. Železnikarja. Rodili so tudi nekaj strahu in iz njega izvirajočega grešnega oportunizma. V glavnem so pa sprožili v delavskih vrstah to — kar je vlada najmanj želela — stremljenja po zedinjevanju delavskih sil in enotnem nastopanju. Tako je prišlo do Hainfeldskega kongresa, katrega sta se složno udeležili obe, do tedaj hudo skregani struji »zmerni« in »radikali«. Vršil se je v dneh 30. in 3t. decembra 1888 in 1. januarja 1889 v malem gornjea vstrijskem mestecu, po katerem je dobil kongres tudi svoje ime. Udeležilo se ga je 110 delegatov ir cele države, od katerih jih jr imelo 70 pravico do glasovanja. Iz slovenskih krajev so se udeležili kongresa K. Rordelič in L. Zadnik iz Ljubljane Adenau iz Celovca, Perlonik iz Beljaka in Krajner iz Maribora. Po temeljitih razpravah je bila sprejeta načelna izjava, v kateri je bil obsežen program bodočega dela stranke in ustvarjeno izhodišče za enoten nastop vsega razredno zavednega proletariata takratne Avstrije. Poleg načelne izjave je bilo sprejetih tudi več resolucij, v katerih se: a) priporoča ustanovitev strokovnih organizacij, b) odklanja načrt liberalnih poslancev za ustanovitev delavskih zbornic, ki ne odgovarja razrednim interesom proletariata. c) zahteva se ločitev cerkve od drža ve in ločitev šole od cerkve. Delegati iz slovenskih dežel so predlagali zboru še predlog, da se dovoli izdajanje slovenskega socialističnega časopisa, kar je bilo soglasno odobreno. Kot pomoč za ustanovitev časopisa je bilo izročenih Kordeliču še 40 goldinarjev tiskovnega sklada (M. Čohal v svojih spominih). V resoluciji, ki govori o zedinjenju v enotno stranko, je rečeno, da je prepir med frakcijama zelo škodoval delavskemu razredu. Razvoj, je napisano v resoluciji, je odstranil še tisto malo spornih točk, ki so bile po svoji važnosti prečenjevane zaradi intrig in pritiska sovražnikov delavskega razreda ter kulta osebnega čaščenja, ki ga je treba zavračati. V navzočnosti članov obeh nekdanjih frakcij se soglasno sklene, da je prepir končan in se pričakuje od vsakega sodruga, da bo vr?:l energično in neustrašeno delo po skupnem programu v prid emancipacijskega boja delavskega razreda. Ogromnega psihološkega vpliva teh sklepov se mogoče še kongresisti sami niso v celoti zavedali, še manj pa takratna vlada. Tako je bil pridobljen čas. delavsko gibanje se je po vsej državi precej nemoteno razvijalo. PARIZ LETA 1889. Drugi, p-)v tako ogromen, agitacijski sunek je doživelo delavsko gibanje takratne dobe na mednarodnem popri-sču. V Parizu — nespornem duhovnem centru takratnega sveta, — je bil v dneh od 14. do 21. julija 1889 mednarodni kongres socialističnih strank. Ta kongres je po temeljiti debati, proti glasu belgijske in ruske socialistične delegacije. sklenil praznovati en dan v letu v počastitev dela. Nezaslišan sklep za tiste čase političnega, socialnega in kulturnega somraka! En dan v letu, ki ga določi samo delavstvo, brez pristanka papeža in cesarja, čisto svojevoljno izostati od dela in s tem pokazati na pomen dela za človeštvo, na njegovo dominantno vlogo v življenju človeški družbe in vse to demonstrirati po celem svetu na isti dan — to je bil sklep, ki ga lahko štejemo med najrevolucionar-nejša dejanja tiste dobe. V tem sestavku ne moremo podrobni navajati ukrepov, ki so bili storjeni, da bi se že prvo praznovanje med narod nega delavskega praznika leta 1890 čim krepkeje izvedlo. Prav- tako ne moremo opisovati — kar bi bilo še zanimivejše — ukrepov nasprotnikov, ki so storili vse, da bi z ..dražili delavstvo. Če v tem ne bi uspeli, pa bi vsaj dali praznovanju drug, nerevolucionaren pomen, ki bi idejo praznovanja delavskega praznika čim bolj razvodenil. Nekaj sličic naj zadostuje, da spoznajo tudi mlajši čitatelji, kako se je razvijala borba za in proti praznovanju na naših domačih tleh: Najprej je prišla deželna vlada z najdobeljšo palico in razglasila v dnevnem časopisju dne 23. aprila 1890: »Povodom agitacije v delavskih krogih za praznovan je prvega dnt-meseca maja opozarja deželna vlada na paragrafe 75., 76.. 82. in 131. obrtnega reda, po katerih smejo delodajalci odpustiti one delavce, ki brez dovoljenja dne 1. maja ustavijo delo. Kdor s silo ali pretnjami ovira delodajalcev ali delavcev svobodni sklep, delo dati ali sprejeti, tega sodišča kaznujejo z zaporom od osmih dni do treh mesec* v, ali tudi ostreje. Delavci naj se torej v svojo korist ne dajo zapeljati s praznimi obljubami ali hujskanjem. Oblastva bodo vsako nenostavnost strogo kaznovala. Treznejši delavci naj torej poslušajo to svarilo ter se obvarujejo slabih posledic nejtostavnih korakov.« Bolj karakterističnega dokumenta za spoznanje duha stare Avstrije skoraj ne moreš dobiti. Oblast brani zakoniti red. pri tem pa preti, da bo tolmačila zakone tako, da jo bodo nepokorni delavci temeljito izkupili. V potrdilo, da misli oblast povsem resno in da ima tudi sredstva, s katerimi bo vzdržala svoj »zakoniti red«, so natisnili še 25. aprila takole vest v dnevnem časopisju. »Prvi maj. Danes dopoldne se je vj-šilo pri gospodu deželnem predsedniku baronu VVinklerju posvetovanje katerega so se udeležili divizijo-nar (komandant divizije) podmaršal E ran VVattek pl. Hermansdorf, dal je general Schilhavskv pl. Bahnbrtick. oba poveljnika žandarmerij, mestni župan Graselli, okrajni glavar Mahkot, načelnik južnoželezniške postaje g. Habit in še več drugih gospodov. Posvetovanje je trajalo do pol 2. ure popoldne in se je brez dvoma suka- lo okrog priprav za prvi maj. ^°?e letos ne bodo imele prvega maj* prostega.« (Do takrat je bil to šolski praznik. — Op. pisca.) Te uradne razglase sta prinesla s®" ve 1 oba ljubljanska dnevnika, »Slovenec« in »Slovenski narod«. Tolmačila sta jih vsak po svoje, kakor se je bolj Prl' leglo krogu njihovih izdajateljev. »Slovenski narod« ni skrival, da i01? olne hlače pred neznanskimi dogodki' i se bodo baje odigrali t. maja. Miru je na vse strani in dajal dobre nasvete vsem, ki so ga hoteli poslušati. Nekaj dni pred 1. majem >e napisal, da vzbuja praznovanje prvega maja med prebivalstvom (enaj- med ljubljanskimi >Pu,r' ga rji«) veliko skrbi. Potem se hrabri n* pravi, da so te skrbi nepotrebne, ker on — »Slovenski narod« — tukajšnje delavce dobro pozna in se zato trdno nadeja, da se bodo pošteno in mirj10 obnašali. II koncu dodaja še nekaj očetovskega pouka in pravi: »Le s taktni®* (po možnosti v rokavicah) in zmerni)11 postopanjem se da ka i doseči, nemiri'n izgredi pa imajo slabe posledice.« N® koncu poučuje nekoliko strožje: »Opozarja se vse one može, ki imajo v delavskih krogih kaj ugleda in vpliva, d® poskrbe, rla ne bo niti najmanjšega greda. S tem bodo le koristili stvari. * i jo zastopa jo « (Pa še ata »Narod« 0 bodo dobili živčnega šoka.) V kolikor ta vest ne bi dosegla svo-j"ga učinka, da pomiri »Narodove« br®' ce in spravi vročekrvneže v delavski vrstah k pameti — poroča naslediti1 dan — da sta bila odposlana v trboveljski revir dva bataljona »domačega« pešpolka, v Ljubl jano je pa ponoči 0»*' ko skrivnostno) prispel oddelek čisto d® ; pravih« Kuhnovih ulancev. Dalje prih- 4 STRAN * a m. 1952 delavska enotnost Mi še &es$e, da /e naš MOŠA PIIADE TUDI SLIKAR strešju ministrstva pravosodja. Sliko »Cvetje« so mu ukradli beograjski policaji 1941. leta. Nekdo iz specialne policije jo je podaril nekemu dekletu, Moša pa jo je 1951 odkupil od njene sestre. Sliko, ki predstavlja ženski akt, mu je ukradel iz stanovanja detektiv Radan Grujičič. Našli so jo na podstrešju Grujičičeve svakinje, itd. itd. Slikarstvo je začel študirati 1905. leta v Beogradu na Državni umet-nostnoobrtni šoli. Ker so risali samo po 'predlogah iz mavca, so dijaki stopili v stavko, ki je trajala mesec dni. Niso uspeli. Moša Pijade je šolo zato zapustil, študiral potem pri Pašku Vučetiču, kjer je mogel slikati po živih modelih, in se pozneje spet vrnil v Umetniško šolo. 1906. leta se je vpisal na miinchen-sko slikarsko akademjio. Tu je bil vse do leta 1909, ko je odšel na slikarsko akademijo v Pariz. Najstarejše njegovo delo na razstavi je iz leta 1910, ko se je vrnil iz Pariza v Beograd. Za balkanske in prve svetovne vojne so nastali zanj hudi dnevi. Naročil ni bilo. Lotil se je vsakega dela, ki mu je prišlo pod roko: risal napisne deske, de-koriral, prevajal za časnike, pleskal — in slikal. Iz te dobe je slika »Avtoportret z japonskimi lutkami«. Portret je kupilo 1920. leta ministrstvo prosvete in ga odstopilo Muzeju kneza Pavla, kjer je bil vse do 1936. leta, ko so ga sneli, da ga ne bi gledali delavci. Zdaj je v Narodnem muzeju. Po prvi svetovni vojni se je Moša Pijade takoj vključil v revolucionarno delavsko gibanje in začel izdajati časnik »Slobodna reč». Leto pozneje je že slikal in pisal članke v »Radničke no-vine«, glasilo KPJ. Vso dobo od takrat pa do 1940. leta je preživel po ječah. Zaprt je bil v Sremski Mitroviči, toda slikati je mogel šele 1926. leta. V zaporu je naslikal Čiča Cakijo, Rodoljuba Colakoviča in druge. Za čopič je prijel pozneje v lepoglavski ječi in je dvakrat naslikal tovariša Tita. Nato je bil spet zaprt v Mitroviči, od koder so ga izpustili, toda le za devet mesecev, ko ga je beograjska specialna policija internirala v Bileči do sredine 1940. leta. Slikal je večidel po ječah. Toda lahko si predstavljate, da so ga le redkokdaj pustili slikati. V partizanih Moša Pijade ni slikal. Včasih je še kaj narisal, toda za slikanje ni bilo časa. Po osvoboditvi je kljub velikemu delu hi dolžnostim, ki jih ima kot državni in partijski funkcionar, še našel čas za slikanje. Vstaja zgodaj zjutraj, slika, nato pa na delo. Svoja dela je razstavljal na razstavah Združenja srbskih likovnih umetnikov. Sodeloval je tudi na razstavi »Umetnost narodov Jugoslavije XIX. in XX. stoletja«. Bogato je življenje Moša Pijade revolucionarja pa tudi kot umetnika. S te poslednje strani Moše še nismo poznali DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE „STANDARD" MED DVEMA OGNJEMA Kadar imajo v Beogradu zborova-lahko z najmanjšimi črkami natisih na lepaku: Govoril bo tovariš “Sjfe Pijade. Ves Beograd bo vedel, hjttdi se bo kar trlo. Moša, Moša! Kadi ga imajo. In ne samo v Beogradu, povsod po naši domovini. Na Njegovih govorih ni nikdar dolgčas. K^ede teko kar same od sebe. Spo-H^hjam se, kako je nekoč na nekem zborovanju — prav takrat ga je Pre-zulij Ljudske skupščine odlikoval z re-dosi junaka dela — nekdo vzkliknil: z* *hrel heroj Moša! Moša pa kar z govorniškega odra: Zmotil si se, tovariš, tešem heroj, temveč junak. Mošo Pijade vsi poznamo kot držav-ne8a in partijskega funkcionarja. Sli-sal sem že govoriti, da zna Moša tudi slikati. Toda mislil sem si, da slika pač teko, amatersko, iz ljubega veselja. Se misel mi ni prišlo, da je akademski slikar. Prepričan sem bil, da je prav-saj je predsednik zakonodajnega °dbora Ljudje skupščine in gredo vsi zakoni skozi njegove roke. Za tak posel se moraš že dobro spoznati na paragrafe. Kako sem se motil. Toda, če Prav premislimo, je tudi pravnik. Bi Piogel mar pravnik bolje opravljati Posel, ki ga opravlja Moša Pijade v zakonodajnem odboru? Glejte, tak je Moša Pijade. Revolucionar, umetnik, Publicist, pravnik ... Dosleden. Kar se teti, pripelje do konca. Vse svoje življenje pa je posvetil Partiji in domovini. V svoji duši je Moša umetnik. Slika, če mu le državniški posli dopuščajo. Od barv in čopiča se ne more ločiti, prav tako, kot od revolucionarnega dela. Razstava, ki jo je nedavno Priredil v svojem ateljeju za ožji krog svojih znancev in prijateljev, je verna slika življenja umetnika in revolucionarja. Moša Pijade: Ivo Lola Ribar, Bil eča 1940 Težko je zbral slike za razstavo. Precej slik se je izgubilo, nekaj pa so jih lastniki uničili iz strahu, da jih ne bi našli okupatorji in njihovi hlapci. Skoraj za vsako sliko je vezan spimin na njegovo revolucionarno delo. Portret Dike Lopandiča je na primer zaplenilo ministrstvo pravosodja, ker se je nek uradnik razburjal, da lahko zaprti komunisti portretirajo drug drugega. Našli so jo 1947. leta na pod- KOLIKO novih naročnik >v si ze PRIDOBIL ZA NAS LIST? PREKLIC SINDIKALNE KNJIŽICE Sindikalno knjižico je izgubila in jo Proglaša za neveljavno tov. Frančiška Nastran, številka sindikalne knjižice 3,021.103. Kadar se pripravlja na dež, veje iz dolnje strani savske doline poseben vonj po čreslju, kožah in usnju. Takoj spoznaš. To je tovarna usnja. Da, tovarna usnja »Standard«. Tu živi in dela delovni kolektiv, zmagovalec neštetih tekmovanj, ki ga pozna skoraj vsa naša domovina. Toda delovni kolektiv tarejo danes velike skrbi. Kaj bo, če se razmere na trgu ne popravijo, če ostanki starega načina dirigiranja v kratkem ne izginejo, kaj bo, ko bo zmanjkalo rezerv v skladu plač? To so vprašanja, na katere skušajo delavci te tovarne najti odgovor. Ta delovni kolektiv se je z novim finančnim sistemom znašel v dokaj neprijetnem položaju. Nekatera načela zanj veljajo, druga pa ne. Kako je to mogoče, boste rekli. Če je načelo, velja za vse in ne samo za nekatere. Je in ni tako. Kakor se vzame. Kar poslušajte! Splošno pravilo je, da ni več predpisanih cen izdelkom. Ni še dolgo tega. ko so bile dirigirane cene v rudarstvu in industriji osnovnih surovin in polizdelkov ukinjene. To je bilo zadnje področje dirigiranih cen. Toda take cene so ostale še za usnje. Zdaj se zamislite, kako gre podjetju, ki ima polna skladišča, povpraševanje je zaradi visokih cen majhno, cen pa ne sme znižati, ker so z uredbo določene. In »Standard« bi cene lahko > znižal. Produktivnost dela je namreč tako visoka, da bi zlahka konkuriral vsem tovarnam usnja v državi. Toda uredba, s katero se ukinjajo enotne cene tudi usnju, je izšla šele te dni. Tudi v »Standardu« vedo za njo, čakajo pa — navodil. Velike preglavice jim dela »Ko-tekst«, ki je edino pooblaščeno podjetje, da nabavlja kože in pomožni material. Razumljivo je, da ima do usnjam monopolni položaj. Saj samo določa cene. tovarna pa drugje ne more in ne sjne kupiti. »Standard« so založili s kožami tako, da so še menzo in garažo spremenili v skladišče. Večina kož je uvožena in se ne da veliko pomagati. Kadar pride ladja, jo je treba iztovoriti Ce je cena na svetovnem trgu ugodna, je tudi pametno takrat več kupiti in imeti polno skladišče, kot pa pozneje drago plačevati. Da so kože lahko plačali, so dobili v banki brezobrestno posojilo. Glavni razlog, menijo, tiči v tem, da ljudje ne zmorejo tako visokih cen usnju. Ni povpraševanja. Njihov komercialist je obiskal precej trgovin po Jugoslaviji in imajo povsod polno zalogo. Če bi bilo več tovarn za gornje usnje, bi težave ne bile tako velike. Se danes je namreč precejšnje povpraševanje po gornjem usnju in ga celo uvažamo. Zato se godi boljše usnjar-nam, kjer izdelujejo tudi gornje usnje. Te takole prodajajo: »Če hočeš dobiti gornje usnje, boš kupil tudi podplate, ali pa nič ne dobiš.« Kaj mislite o takem trgovanju? Se vam ne zdi, da je prav tako, kot če bi šli v trgovino kupit krtačo za čevlje, pa bi morali kupiti še metlo. Če bi bilo usnje za podplate cenejše, bi si dal marsikdo napraviti nove podplate na čevlje. Tako pa raje stare čevlje zavrže in si kupi nove. Ceneje je tako. In povpraševanje po gornjem usnju ne bi bilo tolikšno. Morda bi celo naše proizvodne možnosti zadostile potrebe. Tako se je delovni kolektiv »Standarda« znašel med dvema ognjema. Na eni strani ga je pritiskalo tržišče, na drugi mu pa odrejena cena ni pustila dihati. Pol tovarne stoji. Delavcev sicer niso odpustili, nekaj so jih poslali na dopuste, druge so zaposlili pri graditvi novega tovarniškega oddelka — ekstrakcije, ki so ga dobili z ukinitvijo ljubljanskega »In-dusa«. Do septembra računajo, se bodo razmere že toliko uredile in cene uravnale, da bo šlo. Poleg tega se začenja tudi čas, ko bodo ljudje že začeli vpraševati za zimske čevlje. Napak bi bilo, če bi mislili, da je delovni kolektiv klonil in da je malo-dušen. Daleč je od tega! Delovni kolektiv »Standarda« ni nikoli vrgel puške v koruzo. Dobre volje mu ne manjka! Če je doslej prebrodil težave, ki so bile včasih še hujše, bo prebrodil tudi te. In to prav gotovo. — Danes si upravlja sam. Moša Pijade: Joška Pucer, Sremska Mitroviča 1926. ------- OB \o&u do-gaAfeav --------------- v .|ih&tek&e.m tednu JUGOSLOVANSKA PARLAMENTARNA DELEGACIJA JE ODPOTOVALA V GRČIJO — JUGOSLAVIJO BODO OBISKALI TUDI TURSKI PARLAMENTARCI — BELGIJSKI SOCIALISTI NA OBISKU V JUGOSLAVIJI — BURMANSKA DELEGACIJA V SLOVENIJI — POZIV NEODVISNE FRONTE STO — PREDSEDNIK VLADE REPUBLIKE ŠPANIJE NAS JE OBISKAL — KONGRES DEMOKRATSKE STRANKE ZDA — DEMONSTRACIJE V TEHERANU — VLADI ZDA, IN VELIKE BRITANIJE STA POTRDILI IMENOVANJE IREDENTISTA DE CASTRA Na povabilo grškega parlamenta je odpotovala na obisk v Grčijo jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ tovariš Moša Pijade. To je prvi obisk naših predstavnikov v povojni Grčiji, ki bo veliko doprinesel k nadaljnjemu zbližanju med Jugoslavijo in Grčijo. * Turški časopisi pišejo, da prtoisuje turška vlada velik pomen obisku njihovih parlamentarcev v Jugoslaviji. »Ze samo dejstvo,« poudarjajo časopisi, »da vodi turško delegacijo predsednik turške Narodne skupščine Refik Koraltan, nedvomno dokazuje, kako važen je ta obisk. Ni dvoma, da bo okrepitev stikov med Turčijo in Jugoslavijo utrdila mir. Sodimo, da bo obisk turških parlamentarcev v Beogradu ter bližnji obisk jugoslovanskih parlamentarcev v Turčiji, okrepil stike med obema državama.« * V Beograd je prispela delegacija belgijske socialistične stranke pod vodstvom predsednika belgijskih socialistov Maxa Buseta. Delegacija bo ostala v Jugoslaviji 10 dni kot gost komisije Centralnega komiteja KPJ za mednarodna vprašanja. • Burmansko gospodarsko-vojaško delegacijo, ki je že skoro mesec dni na obisku v Jugoslaviji, je pred nedavnim sprejel na Brionih maršal Tito. Po razgovoru z maršalom Titom je delegacija odpotovala preko Primorske v Ljubljano in dalje na Bled. Na tem svojem potovanju je večkrat srečala partizanske patrulje, ki so iz vseh krajev naše domovine skozi znane partizanske kraje prihajale v Ljubljano. Člani burmanske delegacije so izražali svoje zadovoljstvo, da so imeli priliko srečati junaške jugoslovanske partizane, »katerim se je pred nekaj leti čudil ves svet zaradi njihove junaške borbe v osvobodilni vojni in kateri se danes čudi svet zaradi njihovega junaštva v izgradnji svoje domovine.« Člani delegacije, ki so obiskali že mnogo gospodarskih in tudi vojnih objektov, so se izrazili, da so si v Jugoslaviji pridobili precej izkušenj, ki jih bodo v svoji domovini znali s pridom uporabiti. * Vladi ZDA in Velike Britanije sta privolili v imenovanje Diega de Castra za italijanskega političnega svetovalca pri angloamertški vojaški upravi v Trstu, kljub protestom tržaških demokratičnih množic in vsega Jugoslovanskega prebivalstva, ki pozna tega fašista kot zagrizenega nasprotnika vsega, kar je jugoslovanskega. Prav bi bilo, če bi ti vladi pomislili, da sta s tem jugoslovanskim narodom in demokratičnemu tržaškemu prebivalstvu storili veliko krivico. Neodvisna fronta Svobodnega tržaškega ozemlja je objavila poziv, v katerem odločno protestira proti diplomatski igri in barantanju, ki prinaša škodo tržaškemu prebivalstvu, ln proti kršitvi mirovne pogodbe. V razglasu pravi: »Neodvisna fronta ne more sprejeti nezakonitih in nesmiselnih sklepov londonske konference in se bo borila za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja.« Na koncu poziva Neodvisna fronta vse tržaško prebivalstvo, naj nadaljuje boj proti vsem prizadevanjem, da bi razbili to fronto, ki sta jo priznali vladi Velike Britanije in ZDA, ko sta podpisali mirovno pogodbo z Italijo. * Pred nekaj dnevi je obiskal Jugoslavijo predsednik vlade španske republike Feliks Gordon in odlikoval naše voditelje Mošo Pijade, Veljka Vlahoviča, Rodoljuba Colakoviča, Otmarja Kreja-čiča, Gojka Niko lisa, Ivo Rukavina, Voja Todoroviča, Vladimirja Simiča m Lea Matesa z visokimi vojaškimi in civilnimi odlikovanji španske republike. Predsednik španske republikanske vlade je obiskal tudi maršala Tita, s katerim se je dalj časa prisrčno razgovarjal. Kongresu republikanske stranke ZDA, na katerem je bil izvoljen za predsedniškega kandidata Eiscnhovver, je v preteklem tednu sledil kongres demokratske stranke ZDA. Ze takoj v začetku kongresa so se Dokazala trenja med liberalnimi in konservativnimi krogi v tej stranki zaradi programa stranke, v katerem se zahteva obvezna odprava diskriminacije proti črncem. Vzdušje, v katerem se Je pričel kongres demokratske stranke, je po vsemu sodeč mnogo bolj resno od vzdušja na kongresu republikanskih strank. Na dnevnem redu so mnoga pereča notranja politična vprašanja, ki bodo vsekakor zaostrila spor med liberalnim in konservativnim krilom stranke. Kot vse kaže, se bo razvila ostra debata o nekaterih temeljnih ameriških političnih gospodarskih in socialnih problemih. s V Perziji so, odkar je predsednik vlade Mosadik podal ostavko in je skupščina izvolila novega predsednika vlade, na dnevnem redu demonstracije Mosadiko-vih privržencev. Koncem preteklega tedna je v Teheranu demonstriralo okrog tisoč demonstrantov proti perzijskemu šahu in novemu predsedniku vlade. Demonstracije so Izbruhnile neposredno po izjavi novega osemdesetletnega predsednika vlade, da bo uredil spor z Veliko Britanijo ali pa podal ostavko. Policija je demonstrante razgnala, toda vse kaže, da se bodo kljub pojačenemu policijskemu nadzoru demonstracije še nadaljevale. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Predstavnik Jože Jnrač. Odgovorni urednik Roman Albreht. Tisk tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Miklošičeva cesta 22 v Ljubljani — Dom sindikatov Telefoni: uredništvo 45-3S in 50-31. uprava 20-46. Poštni predal 284. Račun pri podružnici Narodne banke v Ljubljani št. 604-20321-4. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 25 din. četrtletna 75 din, polletna 150 din in celoletna 300 din. Na dvorišču neke hiše v večjem evropskem mestu se sprehaja prileten starček. roko vodi otroka. Živahno se pomenkujeta. Naenkrat se zasliši škripanje avtomobilskih J^vor in škrtanje odpirača v vežnih vratih. dvorišče plane tolpa neznanih mož. ^Srabijo dete ln ga vržejo po tleh. Starček niti upreti ne utegne. Nekaj udarcev po Slavi in nčzavesten se zgrudi v krvi. Zgrabijo ga. potisnejo v avtomobil, ki z naj večjo nrzino zdrvi v neznano smer . . . _ To se Je zgodilo pri belem dnevu, sredi mesta ... Detektivski roman? Začetek kriminalnega JUtna? Ne, živa resnica je. Zgodilo se je junija 1952 ob štirih popoldne v Sofiji. Agenti bolgarske policije so ugrabili na-*J§a državljana Momirja Seferoviča z dvorišča našega poslaništva. Nasproti našega je francosko poslaništvo. ‘Jav tisti Čas je neka Francozinja gledala skozi okno in opazovala ves napad na naše g°slaništvo m ugrabitev našega državljana Peroviča. Ko je bil čez nekaj dni nek mplomatski sprejem, Je stopila K šefu pro-*?kola bolgarskega zunanjega ministrstva ln dejala: »Čestitam vam da ste predstavnik države, kjer ubijajo ljudi sredi ulice«. y. Da, kjer pretepajo, ugrabljajo in ubijajo "bdi sredi ulice . . . _ To je današnja Bolgarija Vika Cer-^hkova. . Toda vedno ni bilo tako. Poglejmo, K®kšna je bila bolgarska zgodo vina l ®OLGARIJA — POPRISCE BORB VELESIL ZA NADOBLAST NA BALKANU Po vojni med Rusijo In Turčijo je bila Sta 1878 podpisana ml j ovna pogodba v San retami. Turčija Je priznala popolno neodvisnost Srbije ln Romunije, pristala je tudi, ?a dobi Bolgarija svojo samostojnost. So je “do rojstvo nove Bolgarije. Razprostirala le od Črnega morja na vzhodu. Donave 2* severu. Albanskih gora na zahodu in f-Sejskega morja na jugu. Rusija si Je vzela JOZno Besarabijo, ki jo Je izgubila po krlm-vojni. Bolgarija Je ostala sicer vazal “^grajskega sultana, kar pa le ostalo le na Papirju Bolgarija je bila Ze od vsega začetka Pdprlšče borb med Rusijo ln Nemčijo za Pfesttž na Balkanu, saj Je bila Ze sama ustanovitev Bolgarije kot samostojne države J£*ed Imperialističnih računov. Končno je **gmčlji uspelo izpodriniti svojega tekmeca — Bolgarije. Na prestol Je prišel nemški BOLGARIJA — MOSKOVSKA GUBERNIJA ,.Ljudska država", kjer ljudstvo mm boim tade princ Ferdinand m se oklical za bolgarskega carja. Ferdinand je bil poslušno orodje nemškega imperializma. Okrog sebe Je zbral najreakcionarnejše m najbolj podkupljive ljudi, ki so skozi tri desetletja ropali bolgarsko ljudstvo in ga pripeljali na rob propada. Po prvi balkanski vojni, v kateri so združene sile Bolgarije, Srbije, Cme gore, Romunije ln Grčije premagale sultanovo vojsko, so že vzklila nesoglasja med t^ivšimi zavezniki. Srbska ln grška vlada sta zahtevali zase del Makedonije in Trakije. Ker car Ferdinand na to ni pristal, sta sklenili tajno pogodbo. Cim Je Ferdinand to zvedel, je 1912. leta napadel srbsko in grško vojsko. Začela se je druga balkanska vojna, v katero sta se vmešali na strani Srbije in Grčije še Romunija in Črna gora. Proti koncu pa še Turčija za svoj račun. Ferdinandova vojska je bila v nekaj dneh poražena. Zmagovalci so postavili Bolgariji težke mirovne pogoje. Makedonijo in Trakljc sta si razdelili Srbija in Grčija. Turčija ie zasedla Drinopolje. Romunija pa Dobrudžo. V še večjo nesrečo je car Ferdinand pripeljal Bolgarijo, ko Je stopil v prvo svetovno vojno na strani centralnih sil, Nemčije ln Avstroogrske. Velik je bil davek, ki ga je plačal bolgarski narod za tako carjevo politiko. Dve in pol milijarde zlatih levov reparacij so morali plačati, izgubili nekatere dele svojega ozemlja. Domovina je bila opustošena. Vse to je privedlo do gospodarskega zloma. To je bila bilanca sodelovanja Bolgarije v prvi svetovni vojni. Ferdinand je to svojo politiko plačal s krono in zbežal v Nemčijo k svojim gospodarjem. Odšel Je, toda v Bolgariji je ostalo prt starem. Ferdinandovo mesto je prevzel njegov sin Boris, ki je nadaljeval politiko svojega očeta. Leta 1923 je izvedel državni udar, dal zavratno umoriti bolgarskega voditelja Stambolijskega in uvedel fašistični režim. Dosleden svoji politiki se je takoj, ko je prišel v Nemčiji na oblast Hitler, pobratil z njim. Bolgarija je pristopila k trojnemu paktu ln marca 1941 so Hitlerjeve divizije vkorakale v Bolgarijo. 9. septembra 1944 Je Bolgarija dobila novega gospodarja. Hitler Jer bil premagan, vkorakala je sovjetska armada. Vsak zaveden bolgarski rodoljub je bil prepričan, da je končno le zasijalo sonce svobode. Toda računi moskovskih oblastnikov so bili drugačni . Bolgarski narod, deset in stokrat prevaran je bil še enkrat ogoljufan za svojo svobodo. STARA POLITIKA V NOVI PODOBI Po drugi svetovni vojni so bili ustvarjeni vsi pogoji za najtesnejše bratsko sodelovanje balkanskih držav in tesne prijateljstvo njihovih narodov. Bridke izkušnje iz preteklosti, ko so balkanske narode zaradi njihove razcepljeni sn in proti ljudskih režimov potiskali v medsebojne spopade, so pripomogle, da so bili ustvarjeni vsi pogoji za tesno gospodarsko, kulturno m politično sodelovanje balkanskih narodov. Bratstvo južnih Slovanov je ideja, za katero so se borili njihovi najzvestejši sinovi. Menili smo, da je sedaj končne napočil čas, da se ta ideja lahko tudi uresniči. In balkanski narod; so to pot tudi ubrali. Velika je ljubezen bolgarskega ljudstva do jugoslovanskih narodov, ki se je očttovala na vsakem koraku Spomnimo se samo veličastnih manifestacij ob obisku tovariša Tita v Bolgariji, ko so delovne množice Bolgarije glasno zahtevale takojšnje združenje bolgarskega m jugoslovanskih narodov v enotno državno skupnost. Prav tako pa so tudi jugoslovanski narodi vroče želeli, da skupno z bolgarskim gradimo srečnejšo bodočnost. Potem pa je bilo vse postavljeno na glavo. Prišla je zloglasna resolucija inform-biroja ln vseh upov za združitev Južnih Slovanov je bilo konec. Moskva, verni naslednik stare carske imperialistične politike, se je posluževala starih preizkušenih metod po pregovoru: dlvide et tmpera — deli ln vladaj. Na Balkanu ne sme biti bratstva in enotnosti narodov, temveč sovraštvo in razdor. Samo tako bo Moskva lahko vladala Balkanu. BES SOFIJSKIH MOGOČNIKOV Po smrti Dimitrova so prišli v Bolgariji na oblast najzvestejši moskovski podrepniki in najbolj zagrizeni sovražniki bolgarskega ljudstva. Njihovo glavno opravilo je, da sejejo mržnjo do Jugoslavije in da onemo- gočijo vsako vez med bolgarskim in jugoslovanskim delovnim ljudstvom. Preganjajo, zapirajo, mučijo in ubijajo jugoslovanske državljane, ki niso zakrivili nič drugega kot da zvesto Ljubijo svojo domovino. Pobijajo naše graničarje, organizirajo pohode na naše ozemlje in ugrabljajo otroke. Organizirajo diverzantske tolpe, ki naj ropajo, plenijo naše ljudsko premoženje, in ubijajo najboljše sinove naših narodov. Našim diplomatskim predstavnikom v Bolgariji pa so onemogočili vsako delo. Niso se mogli niti premakniti, da jih ne bi zasledovala tolpa sofijskih policajev. Razumljivo je, da nismo mogli več dopustiti, da bi tako zapostavljali in ogrožali življenje naših diplomatskih predstavnikov in smo jih poklicali nazaj. Cernu vse to, čemu tak bes sofijskih mogotcev na Jugoslavijo in na vse, kar ie diši" po Jugoslaviji? Je pač tako: v Jugoslaviji imajo delavci oblast v svojih rokah, sami upravljajo s tovarnami, vedno vidnejši so sadovi graditve socializma, česar ni niti v Bolgariji niti v kateri koli intormbirojev-ski državi — najmanj pa v Sovjetski zvezi. Zato je treba Jugoslavijo čim bolj očrniti, ljudje naj jo čim bolj zasovražijo in ne bodo verjeli ničesar o JugoslavijL Toda so še drugi, globlji vzroki. Od toliko opevane Industrializacije in elektrifikacije Bolgarije ni ostalo ničesar. Predvideni načrti hidroelektrarn so bili spremenjeni. Čemu Dado Bolgariji hidroelektrarne. ko Je poljedelska država. Potrebuje Jezove za namakanje polj. Ln s hidro-centralamt ni bilo nič Ze 1948. leta so predvideli graditev 12 velikih tovarn Do danes so zgradili le dve tovarni za avto remont. Vse ostale tovarne so ostale samo na papirju. ki je ostal v predalih Planske komisije. Plani se ne izpolnjujejo kljub pritisku na delavce, kljub zapiranju ministrov in direktorjev. Poročilo bolgarske planske komisije piše: Ministrstvo za elektrifikacijo ni izpolnilo piana proizvodnje električne energije. Ministrstvo industrije ni izpolnilo plana metalurgije itd. Najbolj zgovoren je bolgarski notranji minister Cankov. Graja kar vse vprek. Poglejmo nekaj primerov! V kombinatu »1. maj« se pogosto razbijejo modeli, zaradi česar se mora ustaviti vsa proizvodnja, zelo pogosto se pokvari gladilni stroj, ker »padejo« vanj kosi železa in vijaki. Nekoč je »padla« vanj celo železna lopata, »trga« se brezkončno platno itd. V tovarni »Koope-rator« so »sovražni elementi« metali žeblje v marmelado, ki Jo izdelujejo za Sovjetsko zvezo in se Je skisala. Bolgarski Jezikoslovci poveličujejo »bogatitev« bolgarskega jezika z ruskimi besedami. Akademik Ljudmil Stojanov pravi: »Sodobni bolgarski jezik se je obogatil z nekaj tisoč ruskimi besedami in se še vedno bogati«. »Vsak Bolgar naj zna rusko!« Organizirali so 5000 tečajev, v katerih naj bi se 100.000 ljudi naučilo ruskega jezika. Plan ni bil izpolnjen niti do polovice . .. Današnja Bolgarija postaja vedno hujša Ječa bolgarskega naroda. V 18 zaporih so imeli lani zaprtih 30.000 političnih ujetnikov V sedmih velikih koncentracijskih taboriščih je bilo interniranih okrog 35.000 ljudi. Samo iz Sofije ln osmih okrajev, ki meje na Jugoslavijo, so od aprila do avgusta lani internirali 22.000 ljudi. Ves obmejni pas pa so izselili, ker je zbežalo v Jugoslavijo 540 ljudi. Zato, vidite, so Jim potrebni vsi ti obmejni incidenti, vsi ti zločini, da bi prepričali bolgarsko delovno ljudstvo, da Je Jugoslavija njegov sovražnik, da Jugoslavija — ne pa Sovjetska zveza — ogroža mirno življenje, da je Jugoslavija kriva za težko življenje v Bolgariji. Taka je današnja Bolgarija. Bolgarskemu delovnemu ljudstvu se je vsedel za vrat krvnik, kot ga ne pozna vsa bolgarska zgodovina od turških časov sem. Toda bolgarski narod ve. kdo je kriv njegove nesreče Vrgel je s svojih pleč turške sultane, teraije in cesarje in prav tako se bo znebil tudi Cervenkova m njegovih gospodarjev, svobodno zadihal in prijateljsko stisnil roko jugoslovanskim narodom. DELAVSKA ENOTNOST 25. vii. 1952 * stran 3 KOLEKTIV Ob Dnevu vstaje pošiljamo vsem delovnim kolektivom borbene pozdrave KOFEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA KANINA LJUBLJANA s svojimi poslovalnicami DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA •»migi w čestita k Dnevu vstaje vsem 'delovnim kolektivom in cenjenim odjemalcem ter se priporoča s svojimi poslovalnicami / Drogerija „Z©rka“ »Danica** »Nevenka** »Maida** „Nada“ »Slavica** »Jelka* »Mojca** Jfolonialc LJUBLJANA, Celovška c. 81 čestita vsem delovnim ljudem k našemu velikemu prazniku, Dnevu vstaje. Istočasno se priporoča za nakup vseh živilskih potrebščin v svojih poslovalnicah, kjer boste z ljubeznijo do delovnega človeka lepo in kulturno postreženi. Frančiškanska 10 Prešernova 15 Titova 38 Gosposvetska 2 Medvedova 36 Medvedova 38 Celovška 62 Černetova 26 Celovška 144 Celovška 248 Vodnikova 181 Vodnikova 277 Podgora 14 Št. Vid 3 Št. Vid 20 Gmtclje — Zadružni dom Vižmarje 81 Brod 14 «Si Založba DE je izdala: 1. Karel Čapek: „Prva izmena11 (Povest iz rudarskega življenja). Cena 170 din, 2. „0dbornik“, zapiski o delavskih sindikatih. Cena 250 din, 3. Na zalogi ima Marxovo sliko v večbarvnem tisku, format 35 X 50 cm. Cena 70 din, 4. Posebna izdaja „0bzornika“ prinaša celotno gradivo o izdaji delavskih knjižic. Cena 25 din, 5. Pripravlja se posebna izdaja „Obzornika“ z gradivom o socialnem za- varovanju, vključno tudi z „Uredbo o novih pokojninah", 6. Pripravlja se tudi izdaja knjige „Industrijski zbornik Slovenije" Naročila sprejema založba DE, Ljubljana, poštni predal 284 TRGOVSKO PODJETJE Slovsnilaspost Ljubljana vam nudi v svojih poslovalnicah Ljubljana Maribor Celje Jesenice Novo mesto Solkan bogato izbiro športnih predmetov in telovadnega orodja Istočasno čestita vsem delovnim kolektivom k Dnevu vstaje Trgovina državnih posestev v Ljubljani r --------------------------■— ----------' c Bne, nu4l KIA Gosposvetski cesti, Miklošičevi cesti, VVolfovi ulici, oslovalnicami na Tržaški cesti, Pokopališki ulici, Kočevju in Ribnici ter cvetličarno v Kardeljevi ulici nudi svojim cenjenim odjemalcem proizvode in izdelke državnih posestev Slovenije Obenem čestita delovni kolektiv vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku Dneva vstaje DELAVSKA'fflSr6tNOŠT’-; * inirhiinitn- TT- ' , , ■ ................................... veletrgovina Vsem delovnim kolektivom čestita k narodnemu praznLu »bnevu vstaje« ) renrana LJUBLJANA, Titova c. 15 M Zahte.ajte v poslovalnicah: piškotni puding vanilj jevega okusa h din 29.-piškotni puding čokoladnega okusa a din 37. piškotne drobtine piškotna otroška mo a vse izdelki trgovskega podjetja PREHRANA, Ljubljana ‘ ‘ * 1 ........... ■ ■ * 1 • ‘ k*W»’ **->• * .. KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA Z ŽIVILI čestita ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva vsem delovnim ljudemnuše domovine „6mm“ VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ČASTITA K PRAZNIKU DNEVA VSTAJE KOLEK!iV Trgovskega podjetja „Sadje -zelenjava" Ljubljana ’vr mm • »v;. # K prazniku vstaje pošilja svoje borbene pozdrave in čestitke ,, . - delovni- kolektiv LJUBLJANA Smartinska cesta 30 Svojim odiemalcem se priporoča za nakup prvovrstnih izdelkov: „PROJA“ Zikinih ovsenih kosmičev, AVENA ovsenega riža itd. F ...i " ■ V - zadovoljiti delovnega človeka. Kupujte v naših prodajalnah: MIKLOŠIČEVA 34 KARLOVŠKA 19 SV. PETRA C. 95 OPEKARSKA 31 BRDO 5 TITOVA 31 TRŽAŠKA 83 ROŽNA DOLINA V/26 KOLEZIJSKA 25 GERBIČEVA 44 SLOMŠKOVA 13 TRŽAŠKA 26 ROŽNA DOLINA V/2 KOZARJE - - BREG 20 . Preskrba64 LJUBLJANA cest ta vsem delovnim kolektivom ter svojim odjemalcem k Dnevu vstaje in jim pošilja ob tej priliki borbene pozdrave 4-.. Delovni kolektiv trgovskega podjetja čestiia k Dnevu vstaje vsemu delovnemu ljudstvu naše socialistične domovine V naših poslovalnicah: T$' ROKAVIC AR NOGAVlCAR M A M O M Vi ODA MODNO B L A GO GLASBI L A R VA R X A A L A X T ER I J S K O BLAGO KRAS O J E X C E K E S T A . V G O D V T " ■- £* * v hotelu Slon Nazorjeva ut. 4 Prešernov1 trg 3 X o mor,jeva ul. 3 MiJitošičeva e. 12 Wo. fopa ul. 4 Sv. Petra c. 31 Mestni trg 21 Čufarjeva ul. 34 X n zor jeva ul. 3 Titova c. 20 I boste zanesljivo solidno postreženi s kvalitetnim blagom, novimi vzorci pletenin, trikotaže, srajc, usnjene galanterije, glasbili, nogavicami » in rokav.cami K DNEVU VSTAJE ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NAŠE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI DELOVNI KOLEKTIV TRGO VSKEGA PO UJETJA ‘Umetnina LJUBLJANA — RESLJEVA CESTA .»♦»»»♦»»MO«.............<»»*»»♦»♦♦♦♦«♦«»»»»«...................................................................................H.....................................................................vttmtfMmmtt ‘.........................n-ffttr............t-tiiihiiii VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ČESTITA OB DNEVU VSTAJE ČESTITAMO K DNEVU VSTAJE VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN POŠILJAMO BORBENE POZDRAVE (JUSV& Trgovske podjetje z živili 1 S m M- Titova testa 31 S: 'Š. • •« ZALOGA VSEGA ŠPECERIJSKEGA IN KOLONIALNEGA BLAGA Velezaloga solil TRGOVSKO PODJE 1)E m LJUBLJANA, vvolfova ul. i V počastitev tega praznika otvarjamo obnovljeno prodajalno s tekstilnim blagom „Volna“ v Nazorjevi ul. 3 (Frančiškanska uL) ...............................11T1111111III IH II t f Ob prazniku vstaje, 22. juliju, pošilja delovni kolektiv GROSISTIČNEGA PODJETJA ICC - i%r~' EKONOM t LJUBLJANA vsem delovnim kolektivom borbene pozdrave ?n iim želi mnogo uspehov v nadaljnji graditvi socializma ...........................................................MM Vsemu delovnemu ljudstvu čestita k Dnevu vstaje KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA