Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 29.	Cena ednoga drobca 1 krona.	17. juli 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Mladina i
bodočnost.
Zgodovina nas vči, ka je dozdaj vsaki narod prepadno, vsaka država prejšla, v šteroj se té zgojo iz slabe mladine. Dokeč je čisti bio grčki mladénce, njemi je navdüšavala srce reč materna: „ali z ščitom ali na ščiti." To je ali pridi domo z ščitom, kak obládavec, ali te pa naj na ščiti prinesejo domoranjenoga-mrtvbga kak žrtev za domovino. Ali gda je postao mehkužnez, gda se je osmejavao iz verskih obredov i v nezmernom i. nerednom življenji najšo svoje veselje, je Izdao svojo domovino. Pa glejmo zgodovino Babilona^, Rimljanov, Perzijanov, Hunnov itd. i občüdüjemo dvoje pri njih; veliko slavo i veliki prepad. Slavo, gda so versko vzgojeni trezno živeli — prepad, gda vodjeni po telovnom poželenji so brozdé djali na jákost ne pa na greh.
Historia docet,— zgodovina nas vči. Naša jugoslovenska mladina ma isto nalogo, kak jo je mela grčka i drügih národov: ostati verska, jakostna i stem rešiti narod, pozdignoti i okrepili državo. To je pravo domoijübje. Če de to pot tláčila naša mladina, srečna bodočnost nas čaka, Obstanek države je zasiguran. A če de pa merila stopnje tiste mladine velikih propalih narodov, štere pokvarjeno srce je pokvari! o zrak cele države, ja zagiftalo i sünolo v prepad, te si Želimo da zptisnemo oči še pred tem prepadom, da nam' ne poči srce nad smrtjov tiste domovine, za štero smo žrtüvali celo svoje življenje.
Naša mladina v Prekmurji,
se zača vzgájali v neverskom i nejakostnom sokolskom dühi. Večina gospodjov, ki so z prek Möre k nam prišli, ne preštima vere, cerkev mrzi, glasi veri i jakosti krive navuke v svojoj politiki, v" svojem privátnom življenji, v svojih listaj, v celom svojem oponašanji. Njihov namen je z našega vernoga ljüdstva napraviti vu veri mlačne ali neverne liberalna kričare i to svoje peklensko delo začinjajo pri mladini, gda jo vodijo v Sokolski tábor. Če bi to bio njihov namen, da narod zaveden, narodno čütéč postane, bi se spüstili dol do njegovoga vernoga srca, bi njegovo vero, štera fe i" njihova poštüvati i najšli bi pri tom svojem nakanenji razumela i podporo vseh stanov brez razlike na stranko. Ali da oni ščejo predvsem protiversko stranko svojo okrepiti, vodijo našo mladino v sokolska vrste, da to v tom sokolskom tabori po slobödpmiselnih protiverskih návukaj, nerednih veselica) oropajo vere, jo navčijo, da zanemarja svoje verske dužnosti i postane lehkomišljena, nazadnje pa da zgübi krščanske jakosti, jih mi, ki ljübimo Boga, ki ljübimo svoje ljüdstvo, ki Želemo obstanek naše države, mi jih ne moremo podpirati. Historia docet — zgodovina vči.
Od kancelparagrafa.
Govor Klekl J. 25. maja l. 1921.
Poslanec Josip Klekl: Bom takoj gotov. Povem naj samo še en interesahten slučaj. Ko smo bili pod boljševiško vlado na Madžarskem — priznati morem, da so izdali boljševiki nekatere prav pametne odredbe, zlasti poudarjam to, da ljudje niso bili nikdar tako trezni kot pod boljševiško vlado — so nam boljševiki Rekoč Zapovedali, da moramo s priž-nice oznani!! dobrote komunistične
stranke. Mi smo se temu odločno uprli, ker nam to prepoveduje naš kancelparagraf, in smo bili pripravljeni raje pretrpeti vse preganjanje, kakor da bi kršili predpiše svojega cerkvenega kancelparagrafa. Komunisti so bili tako obzirni, da so respektirali naš kancelparagraf, in noben duhovnik ni bil kaznovan radi tega, ker se je držal predpisov cerkvenega kancelparagrafa. (Medklici.)
Gospodje, ako hočete diktirati kancelparagraf... (Klici : ,,Vi se ga bojite!“), mi se ga ne bojimo. Ako mi Protestiramo proti njemu, starimo to ne radi tega. ker se ga bojimo, ampak:
l,i Radi tega, ker kancelparagraf žaii cerkev in dela krivico krščanski cerkvi (Medklici.)
 	2) Ker kancelparagraf jemlje ug-
led državi in to ob času, ko držáva krvavi iz stotero ran. Ob času, ko. so prepotrebne drage poštave, pár Vi forsirate kancelparagraf.
3) Zato, da se ne prikaže na hoficontu zgodovine nova zgodovinska laž. Ako Vi zasledujete inostransko časopisje, morate priznati, da se že sedaj pogostokrat piše o nestrpnosti pravoslavja. Ako sprejmemo kancelparagraf, bo ves cdium z vso svojo težo padel na pravoslavje, in na Srbsko pleme, ki se pri nas dostikrat istoveti s pravoslavje^!, a to po krivici. Ker bi mi radi preprečili to Zgodovinsko laž, zaradi tega tudi Protestiramo proti nameravanemu kancelparagrafa. (Odobravali in ploskanje na desnici,)
S tem smo končali v danešnjo] številki Novin lepi govor našega poslanca proti kancelparagrafi. Vsi, ešče v njihovi politični nasprotniki so priznali, da je govor bio objektiven, miren, pravičen i ztoga govora je razvidno,. ' da se neide za to, da bi dühovnik} želeli, ka bi smeli politizérati pri zvršávanji svoje slüžbe. Ne, loga njim sama cerkev ostro pod velikimi kaštigami prepove. Ide se pri kancelparagrafi za drügo. Dve velikivi krivici se skrivata v njem. 1. Držáva štera ne zapovedava verske vzgoje, nego proti-
2
NOVINE
1921. 17. juli
versko, sokolsko, tá država šče soditi od vere. Tisti naj sodi od Boga i njegove cerkve, ki niti moliti ne ve. 2. Ti brez vere vzgojeni ljüdje bi mogli do rok dobiti vsa pisma, štera se tičejo düšne vesti. Kak na priliko če bi katoličanec odpüščanje greha ali kakšo drügo milost proso od pápo, evangeličanec pa kakšo düševno dobroto, privilegij od svojega püšpeka na Vogrskom, bi ni eden ni drügi ne smeo to včiniti i zadobiti brez dovolenja svecke vlade. Kakši neverni uradnik bi presajao te ščista cerkvene düševne reči. Ta krivica se skriva v kancelparagrafi. Proti tomi so protestirali naš poslanec v svojem govori i celi njihov klub pa ešče Srbi Vnogi. Naši slovenski demokratje (Šerügova stranka) i Samostojni kmetje (Agrarna reforma dela za to stranko), vsi katoličanci so pa glasüvali proti pravicam svoje cerkve Kristuš je svojih navukov nikdar ne pod-vrgo sveckoj sodbi i je tüdi nikdar ne bo. j— Ka se pa v cerkvi i pri zvršávanji bože slüžbe ne sme korteširati ali politizérati najbole žele sama Maticerkev i vsa dühovščina i ta.se je skoro brez izjeme držala predpisa svoje cerkve povsod v Prekmurji pa brez izjeme. Tü ne najde níšče dühovnika, ki bi pri zvršávanji
svoje slüžbe politizirao. Zvün svoje slüžbe pa ne samo ka sme, nego dužen je, ar rávno njegovo pozvanje v tom stoji, ka svoje ovce varje krivih navukov i vseh krivic. Te krive návuka i krivice pa glasijo i nakladajo na ljüdstvo brez verni ljüdje z svojov ne-krščanskov politikov. Proti- toj gorstopiti je dužen dühovnik i tüdi vsaki ten včini, -gda vodi svoje ljüdstvo Mjje podavči, štera stranka njemi je škodljiva veri i blaženstvi. Gda zato teliko vréjo i pišejo, zakaj politizira pop, se razmi i smé razmeti samo od onih popov, ki v cerkvi, pri krsti, sprevodi to je z ednov rečjov pri zvršavanje svoje dühovnicke dužnosti politizirajo. A takših po-pov nega v Prekmurji, i skoro nindri na sveti nej. Zakaj pa te kričijo naši verski neprijatelje na njé? Ogrizavajo je, lažejo na njé, ár se držijo toga načela, ka z laži nikaj li ostane na tistom, na koga lažejo, čeravno istina na svetlo pride. Dühovnike pred ljüdstvom očasniti ščejo, kabi se to od njih odvrnilo i prišlo v tábor vukov. Ka bi pa Vuk ovco braniti šteo, jeli níšče ne verje.
Glasi.
Širijo kulturo z botom. Radi bi znali, je to istina ali ne? Pri Šárijovih v M. Soboti je bila preiskava.
Neki prekmurski vučiteo je bio tüdi v toj hiži, ar je edno kotrigo té drüžine podučavao v računovodstvi. Pri toj priliki bi prej organi preiskave z gumijovov cevjov toga vučitela strašno zbili. Pitamo, odgovarja ta vest istini, ali je izmilljena? Prosimo pojasnila v imeni pravice i kulture.
Regent Aleksander je odpotüvao na Francusko, da se zaroči z knezinjov (hercegnő) Bourbonskov. Ona je katoličanske vere.
Zahvalne božje slüžbe so se vršile po celoj kraljevini, ka je naš ljübljeni regent rešen napada komunista Stejiča. En vojak, šteroga je bomba zadela, je že vmro. Globoko je genolo celi srbski narod to, ka je napadelec Srb i da je bio srbski dobrovoljec.
Posojilnica z omejeno i neomejeno zavezo. Kakši razloček je med tov dvojov? „Omejena zaveza“ pomeni, ka se tisti, ki so pri kasi, samo za edno gvüšno šumo zavežejo, ka do za njo dobro stali, ne pa za celo kaso. Na priliko zavežejo se, ka do dobro stali samo za polmilijona, ne pa više. Zato če kasa pride v nevarnost, do polmiliona vlog rešijo, ka je pa više se pa zgübi. Zato vsaki ki peneze nesé v takšo posojilnico z „omejeno odvezo“, mora s tem računati, ka njegovi penezi se znajo zgübiti. Takša posojilnica z „omejeno
Podlistek.
Kratke črtice iz naše zgodovine.
Na ednom kraji za pokopališčom je log, na drügom kraji pa široko polje zato so jo zvali: „Blažene Dev. Marija pod logom“ ali pa „Marija na püstini.“
Tak so jo najraj zvali romarje. Lepa navada za romanje se je obüdila že v 13 stoletji. Sami kralovje in bogata gospoda so hodili deleč na bože poti, edni v Rim, drügi v Jeruzalem, tretji v Marijino Celje. Naši Slovenci so ne mogli iti tak deleč, zato so si zbrali Türnišče in Tišino. Sem so hodili tüdi štajarski, horvatski i vogrski romarje. Pravili so, ka se tü rade čude delajo nad vsakevrste betežniki. Lepi zgled pobožnosti do „Marije pod bogom“ je dao Banfy Mikloš, hrvatski ban, ki je bio tüdi gospod Spodnje Lendave (Alsólendva) in Türnišča. Pripovedavlejo, ka se je pred dnevom vsakšega Marijinoga
svetka posto pri samom krühi i vodi; v njegovom dolnjelendavskom gradi so celo tisto noč sveče gorele pred kepom Device Marije, vsako sobo večer je s celov svojov drüžinov malo rožnivenec. Vsako leto je na Veliko Mešo s procesijov priromao k „Mariji pod logom“, tam se spovedao in prečesto. Da bi meo bližnjo in lepšo pot, je ne hodo po Nedlici nego naravnoč. Zato je dao nasipati tisto cesto od radmožanskoga loga naprej poleg „Brumenice“ prek Lendave po Bereki pa prek Stržna in Jarka notri do njiv, šterim pravijo „za ogradom.“ Toj cesti so Vogri dali ime: ban-uta (banova pot) i tüdi zdaj se tisti kraj pod logom zove Banuta.
Tišinska cerkev je ešče starejša od Turniške, zidana na konci 11 stoletja. Sprednji del pa törem (stolp) sta bila dovršeniva dosta kesnej na stroške sobočke grofice Sechy (Seči) Šare.
Kak nam lüdsko sporočilo pravi, je ta pobožna gospa rada obiskavala Marijo na Tišini. Mela je pa bete-
žaste noge, zato je oblübila, ka či ozdravi, da Mariji na čast olepšati tišinsko cerkev. Ta dobra Mati je podarila zdravje gospej Sechy. Od tistoga časa so Marijo zvali „Mati milosti,“ i Tišina je postala kraj velikoga romanja. Dosta romarov je prihajalo i Štajara. Tei so v tistom časi prinesli v naše kraje hajdino.
L. 1426. so pridivjali Törki, cerkev oropali, odnesli tüdi čudodelni Marijin kep i ga vrgla tam ne deleč v grm gde je ostao 7 let. Najšeo ga je eden paster, vendar so ga zdaj od straha pred Törki ne nesli nazaj na Tišino nego na Štajarsko v Lankovice, gde so Frančiškani zozidali cerkev. Marijin Lista 1905—1906 je obširno popisao zgodovino tišinske Marije. Vr. Blagorodni kanonik Ivanocy je dao tišinsko cerkev popolnoma prenoviti od znotra.
(Dale)
3
NOVINE
1921. 17. juli
zavezo“ je v Celji i v Soboti ta nova liberalna Šerügova. Posojilnica z „neomejenov zavezov“ pa dobra stoji za celo šumo, ka što v kaso vloži. Takša posojilnica je na priliko v Črensovcih i po celom Slovenskom jih je na vnoge stotine.
Prišla je mela za naše sirote. Naš g. poslanec so jo sprosili od g. ministra Kukovca, Ki so njim v pismi naznanili, da so poslűhnoli njihovo prošnjo i naše Novine so to že itak objavile. Penezi so tüdi prišli za sirote, kak so g. poslanec že prle to sprosili pri deželnoj vladi. Mi bi prosili oblast, naj ostro naloži županom, ka samo prave sirote naznanijo, da dobijo dare. Naj se ne ponovijo stari grehi, ka bi se glédalo na kumstvo, stričino, vučino itd, sirote bi pa ostale brez pomoči. Ravnotak naj se ne zgodi tak, kak lani v Soboti, gde so rekvirirali zrnje od ^zapári-ovoga imanja za fal ceno i za siromaško Prebivalstvo prekmursko i z toga zrnja so dobili Vnogi nesiromaki. Razdeli se pa naj zdaj taki vsa podpora od vlade dana, ar je zdaj najvekša potreba i ar vsaka pomoč, štera v pravom časi pride, je dvojna pomoč.
Ar je g. Božidar Sever, gerent v D. Lendavi protizakonito odstavljen od ljubljanske liberalne vlade, štera niti teliko kuraže ne mela, ka bi svoje	dekret
odstavljanja, podpisati vüpala v začetki, so naš g. poslanec vložili upit na ministra za znotrašnje zadeve.
Na Vidon den v Soboti ka se je godilo? Je istina, da je vojaštvo štelo rekvirirati orgole. Da se krive vesti ne bodo širile, prosimo natenč-na poročila, da je objavimo. To zahteva interes države i cerkve.
Pri g. ministri za vojno i mornarico so naš g. pošlanec prošnjo vložili, naj se vöpüstijo vsi tisti, ki neso krivi pri špioneranji i naj se níšče ne bije z botom, nego naj se postopa z vsakim po tistoj pravdeno] poti, kak to zakoni predpišejo.
    Pri g., ministri za. finance so hodili naš g. poslanec. G. minister so ■njim pravili: Vašo prošnjo, štero ste vu imeni vašega ljüdstva vložili, da se 1% odpüsti .pri odaji, to je tak zvani poslovni davek, sam tüdi poslühno. Ka ste pa zavolo carine prosili, sam odposlao generalnoj direkcija dá reši prošnjo. — 1 ta je deloma, tüdi poslühnola našega g. poslanca veliko skrb i ljübezen do našega
ljüdstva brez razlike na vero i stan, ár je pri carini vnogo popüstijo. Pri živini od 5000 K. je na 1COO K. püščena carina, pri svinja] pa tak znižana, ka na priliko brez carine se sme živa .svinja do 50 kg. prek meje gnati, zrnje to je svoj lastvi pov sme kmet tüdi brez carine prek meje voziti. Nešterna točka prošnje našega g. poslanca pa ešče čaka rešitve.
Za občine Kapca, M. Polana i Dobrovnik, štere je toča pobila, so naš poslanec vložili prošnjo pri okr. davčnom oblasti, da se ponesrečene odpüsti dača. Tüdi so prosili za sirote teh občin pri ministerstvi pomoč. Vüpanje je, ka dobijo podporo.
Gospodinjska šola v Beltincih pri šolskih sestrah se v jesen otvori. Dovoljenje so dobile sestre na prošnjo našega poslanca od g. ministra Puclja. Slovenske matere naj se Vam ne milijo kvájcari! Dajte vaše hčeri od 16-ga leta se jemljejo — v to šolo k tem dobrim sestram, gde se navčijo'kűhati, šivati, peglati i vse drüge gospodarske reči. Te reči znati je najbolša herbija. Poleg teh potrebnih reči se pa navčijo tüdi kak nájbol to najpotrebnejše: pošteno, p0 božoj voli živeti. Zglasite se kem prle.
Sirote v D. Lendavi i Dugo-veških goricaj so dobile na prošnjo našega g. poslanca podporo naka-zano od ministerstva za socialno politiko od odelenja za jávno pomoč. Ta podpora ide sirotam, štere je toča tű pobila. Zglasite se pri župani', te pa naj vas javi okrajnomi glavarstvi.
Odkod je tak hladno vreme. Zrok hladnoga vremena so tisti ledeni bregovje, šteri so se odtrgali z lede-noga morja i pripovali v ocean. Gda se tű otopijo, se vreme na vroče obrne.
Cene ido doli. V Beogradi kg. cukra 40 kr. vunatni Štof za ženske 72 k. meter. Živila so pa dragša kak prle zavolo süšave.
Sokoli rekvirérali vozove v D. Lendavi. Dne 10. jul, so imeli sokoli v M. Soboti javni nastop. Udeležili so se toga tüdi dolnjelendavski „stari“ sokoli. Da je pa pot od Lendave da M. Sobote duga, železnice nega, oni pa peški nemorejo iti, po— tüvati pa hočejo gavalirsko, vozov so si še ne mogli spraviti,- kaj teda naj včinijo ? Naj bolše je samo vzeti tam kje je. To je prava komunistična metoda, ka tvoje tisto moje tüdi. Rekvirirali so . si vozove iz imanja herceg Esterhazyjovoga. Na, to Še sèmata. Da sta njim pa 2 voza ne zadostüvao, Segnoli so tüdi z silov za kočüjami g. Raffensbergera, štera so njegova Osebna last. Zdaj lehko, saj on bolan ležic v postelji. Da so pa kočüje zaprta notri bila, vsegamogočni sekvesfer Faleš se ne predrzno pozvati orožnike i poleg njihove asis-tence ključavnico (lakat) dolvtrgnoti i
kočüja odpelati. Za to de pa mogao pred sodnijov odgovarjati, kak smo zvedili, je cela zadeva že odposlana tüdi na ministerstvo v Belgrad. Naj bode že enkrat konec paševanji toga gospoda, saj ne živemo v vojni dobi, da bi brez odgovornosti lehko kočüje rekviriran.
Znano je, ka so cene moškomi i ženskomi blagi jako spadnole. Pa itak se to v niednom štacuni tak ne pozna kak pri Sršeni v Lotmerki. Tam so zdaj za jako znižane cene dobili velike vnožine lepoga češkoga i angleškoga blaga i je za istino vredno, ka si vsakši prle kak kaj küpi pri Sršeni pogledne Velikansko zalögo.
Med Dolnjo Lendavo, Črenšovci, Beltinci, Mursko Soboto i brodom pri Radencih se je z 13. julijom 1921. začel automobil promet za lüdi Dugo se je to obečava-lo, itak ednok tüdi spunilo. Opozarjamo na inserat v danešnji!. »Novinah".
Novi slučaj pésje besnosti. Dne 23. jun. 1921. proti večeri se je priklato v občino Vidonci nekši tüji pes, šteri se je Sumlivo obnašao. Zgrizao je dve deteti, eno svinjo i več psov. Pri tom psov! je bila ugo-tovljenja pesja besnoča. Zgriženo deco so megli odpelati v Pesteurjov institut v Zagreb. Te pes je najbrž prek meje prišo z Vogrskoga, gde so meli zadnji čas več slučajov pésje besnoče. Pesji zapor v Prekmurji ostane ešče za toga voljo dale v veljavi.
Što ide v Lotmerk, naj ne zamüdi obiskati trgovino Franca Repiča-sam naj se prepiča od dobroga blaga. Cene so najnižje.
Občina Filovci v najem bo dala svoj lov, lovino, dne 24 t. m. v Filovcih pri občinskom uradi popoldne ob 3.
Občinski lov občine Strehovci se bo v zakup davao dne 31. julija popoldnevi ob 1 vüri pri občinskom uradi v Strehovci. Vsi, ki nameravajo gorvzeti štero lovino, se vljudno vabijo, da se v omenjenom časi ta potrti dijo.
Ki šče dobro i močno blago po fal ceni küpiti, naj ide k Sršeni v Lotmerk.
Pošta.
Jerebic, invalid, Sr. Bistrica. Invalidski oddelek naznanja pod št HL 7456,'21, ka je na posredüvanje našega g. poslanca Vašo reč prek-poslao okrajnomi finančnomi ravnateljstvi v Maribor, naj se ugodno reši.
V Murskom Srdišči je za odati edna hiša z ogračekom t zemljiščom. Zglasiti se pri g. vučiteli Cinzeki.
4
NOVINE
1921. 17. juli
Automobilna Prometna d. d. Ljubljana. VOZNI RED
proge Brod ob Muri pri Radencih, Murska Sobota, Dolnja Lendava
ODHOD
16
16.20
7.50 8.20 8.50 9.20 10.05
Brod ob Muri Murska Sobota Beltinci odhod Črensovci Dolnja Lendava
PRIHOD
7.30 6.20 6.00
15.20
15.00
14.20
13.30
Automobilforgalmi társaság Laibachban.
MENETREND.
Radein—Muraszombat— Alsólendva útvonalán
INDULÁS
16
16.20
7.50
8.20
8.50
920
1005
Rév a Muránál Muraszombat Belatinc ind. Cserföld Alsólendva
ÉRKEZÉS
7.30
6.20
6.00
15.20 15.00 14.20 13.30
Nasled. Bela Weissa
Peter Osterc
trgovina z mešanim blagom v BELTINCIH. Priporočam: Veliko zalogo manufakture, špecerije železnine na debelo i drobno. V zalogi imam vedno vsevrste deske, late i tesani les, kak tüdi Portlandcement, kovačko vogelje i vapno. Dobijo se tüdi pri meni mlinska sita vsehvrst. Vse po najnišiših dnevnih cenah.
Odaja.
Vérstvo štero obstoji iz 5 plügov, iz toga ¾ plüga 30 let staro borovjé. Hiža, velka zidana štala, 2 konja, 2 glavi 8 in 10 let starih krav, 2 svinji, 2 kola in z celov gospodarskov škerjov je fal k odaji poleg Ptüja pri železniški progi. Podrobnejša navodila da g. Dr. Strasser Ármin, fiškališ v Dol. Lendavi.
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsevrste sirovih kož. Vzemem sakovrstne sirove kože včimb, štere se izdelajo v fabriki. I. Sinigoj (poprej Steijer) v Lotmerki (Ljutomer). V zalogi imam vsevrste ledra i poplatov, vse šoštarske potrebščine, kak tüdi garantirani čisti tikveni oli po najnišišoj ceni. Vsaki naj si pogledne zalogo
Albin Sagadin trgovina z ledrom v Beltincih.
je Marton Kolomana hiša na edneštoke v D. Lendavi,
Glavna vulica, štev. 57. Natančnejša pojasnila se dobijo pri Emil Pollaki, ravnatelji dolnjel. hranilnice v Dolnjoj Lendavi.
Josip Gerenčér
trgovina z železom i z mešanim blagom v BELTINCIH.
Priporačam mojo železnino vsakevrste škér (szerszám-áru) okovala za hižo i za pohištvo (épület és butor vasalás) in nadale vse drüge železne robe, železo za kola 1 kg. po 14 K. Posodo plehnatno i spezerijo po niskih cenah.
V Dugojvesi je edna hiša z vsemi gospodarskimi poslopjih k odaji. Več se pozve pri Jožefi Gönc (brežni).
Nasl. Marton Kalmana
Jožef Toplak
Železna trgovina
v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam: prvovrstni Portlandcement v vlagvaj in vrečaj, Mašinsko in Cilinder olije, Komposicia in Asbest za mlatilnice in mline. Nadalje pak imam vsigdar vsake vrste železa in velko izbiro druge razne železne robe.	Nizke cene!!!
Poleg Pragerskoga (Pragerhov) na graščini Trnovec se proda 100—140 oralov dobre zemlje i senožati, hiša štale i celo gospodarsko premoženje. Što šče küpiti, naj si pogledne na lici mesta. Proda se tüdi v menših skupinah po par plügov. Jako pripravno za naseljenje zato, ar se dobi tam poleg fal cigeo i les za zidanje hiš. 
Ščete, dobro i poceni küpiti? Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra, vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobro poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.