jlctremhi turni
Stcv. 238
17 £}iibllanl, touK 19. oktobra 1937
leto II.
Vse države v londonskem odboru za nevmešavanje bodo na današnji seji zahtevale
Proste roke glede španskega vprašanja
London, 19. oktobra, o. Z ozirom na današnjo sejo odbora za nevmešavanje je imel angleški zunanji minister Eden včeraj dolgo sejo s predsednikom vlade Chamberlainom ter francoskim poslanikom Corbinoin. Na seji so se razgovarjali o današnjem skupnem nastopu pri odboru za ne-vmešavanje. Na tej seji bo Eden skušal za vsako ceno doseči sklep o odpoklicu tujih prostovoljcev h Španije. Zdi se pa, da bosta Italija in Nemčija skušali odpoklic prostovoljcev zavleči. Tako si vsaj razlagajo italijansko uradno vest, da ima v Španiji samo 30.000 svojih prostovoljcev. Francija in Anglija pa cenita število Italijanov po španskih bojiščih na kakih 100.000. Druga sporna točka bo vprašanje, kdaj naj Francija in Anglija priznata nacionalistom in rdečim pravico vojskujočih se strank, ali pred odpoklicom prostovoljcev ali po tem. Število prostovoljcev, ki bi jih odpoklicali, bi moralo biti na obeh straneh enako. Anglija ima pri vsej zadevi težko stališče. V primeru Francove zmage z italijansko pomočjo bo Španija prišla pod Mussolinijev in nemški vpliv. To je za Anglijo zelo neprijetno. Če bi pa zmagali z rusko pomočjo rdeči, bi sovjeti dobili važno politično oporišče v
Sredozemskem morju, kamor jih Anglija za nobeno ceno noče spustiti. Zato prevladuje v angleških krogih mnenje, da bo treba iz Španije poslati prav vse prostovoljce z obeh strani in naj vojno končajo Španci sami.
Vse londonsko časopisje se danes bavi s sejo odbora za nevmešavanje in ji pripisujejo veliko važnost, zlasti še zaradi tega, ker bosta začeli »Anglija in Francija ravnati po svoje, brez ozira na druge države, če Nemčija in Italija ne pristaneta na njune zahteve.
Berlin, 19. oktobra. V berlinskih političnih krogih izjavljajo, da se angleška vlada zaveda, da je danes pričakovati pomembnih odločitev. Nemci še zmerom kažejo neki optimizem. Ta dobra volja vlada v Nemčiji :feakor tudi v Italiji. Poluradno glasilo nemškega zunanjega ministrstva nastopa zoper preveč radikalne in nagle metode, ki bi mogle roditi ravno nasprotne rezultate, kakor tiste, ki jih žele vsi. Posebno je treba paziti, da se da popolno poroštvo, da se ne bo španska državljanska vojna razširila še na druge države. Razen tega je treba še popolno poroštvo za neodvisnost Španije. Zato je treba vse ukrepe poprej zrelo premisliti.
Nemški listi enodušno zahtevajo za Nemčijo in Italijo enako proste roke, kakor jih zahtevata Francija in Velika Britanija, za primer, da se londonska pogajanja izjalovijo. V listu »Nacht Aus-gabe« izjavlja neka nemška politična osebnost, da je Nemčija pripravljena razpravljati v Londonu o odpoklicu določenega števila prostovoljcev z obeh front. Takšni predlogi se lahko pošljejo valencij-ski in salainanški vladi, medtem se pa lahko doseže sporazum zastran priznanja pravic vojskujočih se strank obema španskima strankama, prav tako se pa lahko nadaljujejo pogajanja zastran prosto-vojskega vprašanja. Toda če se naj to doseže, nadaljuje isto glasilo, mora vladati med velesilami popolna enakopravnost in se ne sme dovoliti, da bi preko pogajanj v nevmeševalnem odboru Francija in Velika Britanija še dalje računali z možnostjo odprtja pirenejske meje. Nemški politični krogi pravijo, da je trditev, da bi bilo na strani nacionalistov več prostovoljcev kakor pri vladnih četah, zlagana.
Naposled pravijo v Berlinu, da ostane ena točka še nerazčiščena, in to je, kakšno stališče bo jutri zavzela sovjetska Rusija.
Valendjska vlada - v Barcelono
Barcelona, 19. okt. o. Po poročilih valencijske-ga m barcelonskega tiska se bo valencijska vlada preselila v nedeljo v Barcelono. Listi pišejo, da je bodočnost republikanske vlade edino v sodelovanju vseh katalonskih in valencijskih sil, zaradi tega pa je potrebno čim tesnejše sodelovanje med obema vladama. Predsednik valencijske vlade Negrin, ki bo v nedeljo prišel v Barcelono, bo ob sestanku s predsednikom katal. vlade Companisom slovesno zagotovil, da bo republikanska vlada še nadalje spoštovala katalonsko avtonomijo ter pustila katalonski vladi vso svobodo. Pač pa bo prevzela vodstvo nekaterih zadev, ki se tičejo vse države in je zaradi tega bolje, da jih ima v rokah osrednja vlada.
Krščanski svet španskemu prmatu
Salamanca, 19. okt. o. Kardinal Segura, ki se zdaj mudi v Pampeluni je včeraj sprejel odposlanstva belgijske duhovščine, ki mu je izrazila solidarnost belgijskih katoličanov s špansko Cerkvijo. Pri-mas je včeraj dobil tudi pismo mehikanskih škofov s podobnimi izrazi sočutja. Škofje na koncu pisma poudarjajo svoje prepričanje v končno zmago nacionalistov.
Francovi socialni ukrepi
Salamanca, 19. okt. Po vseh rudnikih, ki so v oblasti nacionalistov, se je te dni začelo redno delo. Vlada zdaj z vso vnemo proučuje načrt delovnega zakona, s katerim bodo zagotovili zaposlitev vsem bojevnikom, ki se bore na nacionalistični strani. Vse javne ustanove in zasebna podjetja bodo morala sprejeti bojevnike na vsa tista mesta, katera so imeli pred drža-’ljansko vojno. Pri novih namešče-njih bodo imeli prednost povsod bojevniki.
Opozicija Larsa Caballera
Madrid, 19 oktobra, o. Bivši ministrski predsednik m voditelj španskih socialistov Largo Caballero, ki ga je mislila valencijska vlada že dati aretirati, je imel v nedeljo v Madridu shod.
Njegovega govora na tem shodu ne radijske postaje ne listi niso smeli prinesti. V govoru je napovedal boj sedanji vladi, ki je po njegovem docela v rokah in pod vplivom komunistov. Po prizadevanju teh ]e moral on iz vlade, Od tedaj šepa vsa obramba republiaknske vojske. Kar se tiče dejstva, da ga je vlada odstavila kot voditelja španskih strokovnih organizacij, je dejal, da pričakuje v tem vprašanju zadnje besede od narodnega kongresa delavskih organizacij. Njegovo bodoče politično delo bo posvečeno združitvi vseh republikanskih sil, ki je nujno potrebna spričo enotnosti, ki vlada v nacionalističnem taboru. To enotnost in voljo do zmage si lahko španski levičarji jemljejo za vzgled.
Boj, ki ga je Caballero s tem nastopom na-povedil valencijski vladi, bo spričo Caballerove popularnosti za rdeče najbrž usodnejši, kakor pa si danes mislijo valencijski voditelji.
Nacionalisti o Balearih
Salamanca, 19. oktobra. A A. Havas: Nacionalistično poročilo pobija razne glasove, ki se širijo v tujini in ki se nanašajo na špansko suverenost nad Balearskimi otoki. Nacionalistična vlada naj-svečaneje izjavil, da je vsa oblast na teh otokih v rokah nacionalističnih uradov in zastopnikov. Te oblasti nadzirajo tudi vse vojaške posadke, ki so sestavljene izključno iz samih Špancev. Ob koncu pravi nacionalistična nota, da Baleari nikdar ne morejo priti v poštev, da bi mogli škodovati varnosti , ostalih -velesil, ki so zainteresirano v Sredozemskem morju.
Izjava našega ministrskega predsednika madžarskemu listu:
Zbliianjc z Madžarsko, glavni
cilj Stojadinovičeve zunanje politike
Budimpešta, 19. oktobra, o. Predsednik naše vlade dr. Stojadinovič je o zbližan ju med Madžarsko in Malo zvezo, ki bo v kratkem dobilo izraza v sporazumu, dal pred odhodom iz Londona dopisniku budimpeštanskega lista »Az Est« naslednjo izjavo:
»Po obisku v Parizu in Londonu bom lahko s pomnoženimi silami delal za zbližanje med Malo zvezo in med Madžarsko. To zbližanje smatram za najvažnejši cilj v svoji zunanji politiki. Upam si trditi, da bo sporazum med državami Male zveze in med Madžarsko prav kmalu sklenjen.
V	tem oziru sem optimist in sem vesel, da sem lahko.jr
Madžarsko časopisje piše z ozirom na to izjavo našega ministrskega predsednika, da se je zbližanje med MZ in Madžarsko v javnem mnenju že docela izvršilo, čeprav to razpoloženje javnosti še ni dobilo uradnega izraza v kaki listini.
Odnoiaji med Madžarsko in Jugoslavijo so postali prijaznejši takoj, ko sta se zbližali Italija in Jugoslavija. Madžarska javnost ne dvomi več, da je tudi češkoslovaška želja po složnem delu v Podonavju iskrena. Sporazum z Romunijo ni več tako neverjeten, tako je mogoče sklepati iz raznih pojavov v romunski politiki. Seveda bo morala Romunija svoje ravnanje z madžarsko manjšino še pred sporazumom omiliti. Ker pa sedanjih manjšinskih zakonov ne more Tatarescova vlada spremeniti pred volitvami, zato bo do sporazuma med Malo zvezo in Madžarsko prišlo v začetku prihodnjega leta.
V	vsem madžarskem časopisju je po izjavi C.r. Stojadinoviča opažati pomirljivo in prijazno pisanje, kakršnega do zdaj nismo bili navajeni. To pomirljivo razpoloženje je nadvse razveseljivo znamenje za mirne dni, ki jih bo bodočnost prinesla Podonavju.
Prve bitke Arabcev in Angležev v Palestini
Jeruzalem, 19. okt. o. Odpor Arabcev proti angleškemu urejevanju palestinskega vprašanja, ki se je do zdaj omejeval na posamična teroristična dejanja, se je začel spreminjati v pravo organizirano vojskovanje med arabskimi oddelki in angleškim vojaštvom. Večji oddelki Vababitov, beduinskega plemena iz Srednje Arabije, so včeraj na kamelah skušali prekoračiti palestinsko mejo, a so jih angleške straže zavrnile. Pomagati so jim morala letala, ki so Arabce razpodila z bombami.
Blizu severne palestinske meje je prišlo do ogorčenega spopada, ki se ga je na arabski strani udeležilo več sto Palestincev. Uporabljali so tudi strojnice in vrgli več bomb. Boj je trajal okoli dve uri.
Po najnovejših poročilih je položaj v Jaffi in Telavivu zelo napel. Pravijo, da so v Jaffi vrgli bombe na politični komisarijat. Telavivelri župan je zahteval, da se čimprej zgradi novo letališče zaradi negotovosti, ki vlada na današnjem letališču Lidu. Oblastva so izdala sankcije proti osebam, ki so pred kratkim napadle židovske avtobuse. Njihove hiše so oblastva z dinamitom razstrelile, vendar so poprej stanovalce pozvala, da jih zapuste.
Včeraj zarana so v nekem jeruzalemskem predmestju ubili nekega Arabca. Delal je v skupini arabskih delavcev, .ko so iz neke hiše blizu židovskega okraja začeli streljati nanje. V eni izmed naj-živahnejših jeruzalemskih ulic so davi ubili še nekega druga Arabca.
Bodoče delo velikega muftifa
Jeruzalem, 19. okt. o. Beg verskega poglavarja palestinskih Arabcev v tujino razlagajo tako, da bo Mufti zdaj začel veliko akcijo za pravice Arabcev. To akcijo bo vodil iz inozemstva. Poslal bo vsemu mohamedanskemu časopisju poziv, naj verski bratje pomagajo zatiranim Palestincem.
Londonski >Dnily II e ra Idr prinaša poročilo, da
jeruzalemski vrhovni mufti, ki je zbežal v Sirijo, namerava odpotovati v Italijo, da poišče tam pomoč v arabskem boju z britanskimi palestinskimi oblastmi. Izjavil je prijateljem v Palestini, da se bo zaradi te svoje akcije skušal sestati baje z Mussolinijem. Francoske oblasti so v zadregi, kaj naj store z muf-tijem ki je prišel v Sirijo brez potnega lista.
Pariz, 19. okt. AA. Stefani: »Pariš Soir« objavlja razgovor svojega dopisnika z velikim inufti-jem, prednjo je zbežal iz Omarjeve mošeje v Sir:;o. Veliki mufti je rekel, da Arabci nikdar ne bodo pristali na delitev Palestine, ki je zanje nabolj plodna dežela in ki je bila njihova že v 13. stoletju. Arabci se bore za popolno neodvisnost in tudi zahtevajo konec židovskega doseljevanja v Palestino. Nikdar tudi ne bodo pristali na kompromis. Nato je pokazal brzojavke, ki jih je dobil od iraške mladine.
Belgrad. 18. oktobra. Kmetijski minister bo sprejemal stranke samo ob sredah in petkih od 11 do 13 ure; Senatorje in poslance pa vse druge dni od t‘2 do 13. Ob drugih urali minister ne bo sprejemal.
Belgrad, 18. oktobra. Prometni minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah obiskovalcem splošne državne razstave za higien-sko-kmetijsko delo od 18. do 24. t. m. v Belgradu. Popust velja do 26. oktobra t. 1.
Belgrad. 19 oktobra, m Knez-namestnik Pavle si je v soboto 15. t. m. v spremstvu belgrajskega župana Vlade Iliča ogledal prostore belgrajskega velesejma. Sporazumno z upravo belgrajskega velesejma in belgrajsko mestno občino je bilo sklenjeno, da bo odslej vsako leto v Belgradu spomladi od 30. aprila do 9. maja pomladanski, od
10.	do 19. septembra pa jesenski velesejem.
Grški kral| pojde v Pariz in London
Istambul, 19. oktobra, m. Dobro obveščeni krogi izjavljajo, da se bo grški kralj takoj po povratku predsednika vlade gosp. Metaksasa iz Ankare v Atene jx>da! v Pariz in London. To potovanje grškega kralja bo v začetku novembra. Začasa njegovega bivanja v inozemstvu ga bo na grškem prestolu nadomestoval prestolonaslednik knez Pavel.
Italija se udeleži konference devetih velesil?
Rim, 19. oktobra. A A. DNB: Belgijska vlada je poslala italijanski vladi vabilo na konferenco devetih velesil. V dobro poučenih krogih izjavljajo. da ni izključeno, da bo Italija pristala na vabilo in se udeležila konference.
Washington, 19. oktobra. A A. Reuter: Pred odhodom v Bruselj se je Norman Davis dolgo razgovarjal z Rooseveltom in vodilnimi uradniki ameriškega zunanjega urada.
Akrobat ie padel na pisatelja
Pariz, 19. oktobra. A A. Havas: Med včerajšnjo slavnostno predstavo v Palais de Šport je neki akrobat padel z višine v mrežo, ki se je pretrgala in je aprobat padel še naprej in naravnost na glavo pisatelja in člana Goncourtove akademije Luciana Descavesa. Descaves je bil le lažje ranjen na glavi, akrobat pa je ostal nepoškodovan. Descaves je po prvi pomoči odšel sam na svoje stanovanje.
Bojkotu japonskega blaga se bodo na poziv angleških delavskih organizacij pridružile delavske zveze v Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji, Mehiki, Belgiji, Indiji, Holandski, Franciji, Švici, y skandinavskih državah, v CSR, Avstriji in Irski.
Vesti 19. oktobra
Nemški državni podtajnik za letalstvo, general Milch, je prišel na uradni obisk v London. Tam bo ostal več dni in obiskal vse važnejše angleške letalske ustanove ter osebnosti.
Načelnik francoskega generalnega štaba, general Gamelin, je zapustil Bukarešto, kjer se je mudil štirinajst dni. Pregledal je vse romunske orožarne ter se podrobno poučil o organizaciji romunske vojske.
Za rojstni dan romunskega kralja je prišlo v	Bukarešto	tudi zastopstvo poljskih	častnikov
75. polka, ki nosi ime kralja Karola.
Slovesne	molitve za zmago so pred dvema
dnevoma priredili po vsej Japonski. Molitev se je	udeležilo	na milijone ljudi, ki so	obiskovali
budistične templje. Tudi cesarska rodbina je obiskovala ta dan svetišča.
Pri kongresu stranke čeških Nemcev, ki se je začel v soboto v Teplicah, je prišlo do neredov, ker je policija prepovedala vse javne manifestacije. Policija je morala nastopiti proti Nemcem s silo, pri čemer so jo dobili po glavi tudi nekateri nemški poslanci.
Voditelji	indijskih mohamedancev	bodo obi-
skali Palestino. Tako je sklenil indijski mohamedanski kongres v Lucknowu v nedeljo. Na kongresu so sprejeli sklepe, s katerimi ostro obsojajo angleško politiko v Palestini.
Samo 10% industrije v Šangaju še dela. vse drugo je ustavljeno, večina tovarn pa je porušenih. Uvoz v to največje kitajsko pristanišče je padel v enem mesecu za 7 milijonov dolarjev.
Švedski prestolonaslednik je včeraj dospel v Berlin, kjer se bo nekaj časa ustavil in si ogledal razne^ socialne in vojaške nemške ustanove.
Voditelj italijanskega tujskega prometa, Bo-noni, je prišel na obisk v Nemčijo in se bo tam razgovarjal o tem, kako bi pospešili tujski promet med Nemčijo in Italijo.
Za konferenco devetih držav, ki naj bi se začela 30. oktobra v Bruslju, so se do zdaj priglasile Francija, Anglija, Združene države in Kanada.
Zaradi okrožnih volitev v Franciji, ki so utrdile stališče vlade, se je francoski frank precej popravil in zlasti na londonski borzi poskočil.
Velikega bolgarskega pisatelja Jordana Jov-koTa, ki je umrl pretekli petek, so včeraj na drž. stroške pokopali v Sofiji. Pri pogrebu je govoril prosvetni minister, udeležili so se, ga vsi člani vlade, poleg ogromne množice ljudstva. Tako zna Bolgarija slaviti svojega velikega kulturnega glasnika.
200 letnico fizika in zdravnika Galvanija, ki se je proslavil s svojimi odkritji glede elektrike, slavijo te dni v njegovem rojstnem mestu Bologni. Začetnih svečanosti včeraj se je udeležila tudi italijanska kraljeva dvojica. V zvezi s to proslavo bo v Bologni mednarodni kongres fizikov, radijskih biologov in kongres za izkustveno biologijo.
Veliko ameriško letalo s 16 potniki je izginilo na poti iz Newyorka v San Francisco. Domnevajo, da se je zaradi megle zaletelo v kako goro in se razbilo.
Vsa civilna letališča v Egiptu so prešla v roke angleške vojske, in jih zdaj Angleži z vso naglico spreminjajo v vojaška letališča. Dela teko s pospešeno hitrostjo, zlasti na tistih letališčih, ki leže proti libijski meji, kjer se Angleži boje italijanske nevarnosti.
Vse italijanske policijske upravnike je včeraj sprejel Mussolini in jim dal navodila za delovanje v prihodnjem letu.
Mednarodna konferenca za zatiranje terorizma in organiziranega nasilja bo začela seje 1. novembra v Ženevi. Sprejela bo načrt sporazuma o zatiranju mednarodnega lerorizma ter o ustanovitvi mednarodnega kazenskega sodišča za te vrste zločince.
Parado^ italijanskih policijskih oddelkov so
priredili včeraj v Rimu načelniku italijanske policije, generalu Hiinmlerju.
Ameriški letalski rekorder, polkovnik Lind-berg, je prišel na obisk v Nemčijo in si je včeraj ogledoval najmodernejša štirimotorna nemška potniška letala.
Odredbo o odpravi vseh deviznih omejitev je včeraj priobčil uradni list portugalske vlade.
Nad en milijon funtov šterliugov je zapustil tast angleškega zunanjega ministrstva Edena. Večino dedščine je dobil srečni zet.
Guvernerja belgijske državne banke bodo upokojili, menda zaradi škandalov, ki so jih vzbudila odkritja o aferah Juda Barinata pri tej banki.
O uvozu nemških poljskih pridelkov ua Švedsko se bo z nemško vlado razgovarjal švedski kmetijski minister Person Branstorp, ki je včeraj prišel v Berlin.
Prvi redni potniški avtobus je dospel včeraj iz Masaue v Addis Abebo po novi, nad tisoč kilometrov dolgi asfaltirani cesti, ki so jo Italijani zgradili v krajšem času, kakor 10 km podobna, dasi ožje ceste pri nas!
Megla v Londonu je zadnja dva dneva povzročila veliko prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo pet ljudi življenje, precej pa jih je bilo ranjenih.
Med nemško in poljsko vlado teko pogajanja za izročitev poljske špijonke grofice Belopoljske, ki so jo Nemci zaprli avgusta. Belopoljsko bodo najbrž zamenjali za nekaj nemških vohunov, ki jih je prijela poljska vlada.
Za 150.000 dolarjev draguljev sta pri belem dnevu odnesla neznana roparja hollywoodskemu filmskemu režiserju Hallu Roacbu iz njegove prodajalne.
Velike vaje francoskega vojnega brodovja so se
začele danes v lyonskein zalivu. Udeležila se jih bosta mornariški minister Campinchi ter letalski podtajnik Lancho. Trajale bodo do 29. oktobra.
»Trikrat Avstrija« se imenuje knjiga, ki jo je napisal avstrijski zvezni kancler dr. Scbuschnigg in s tem stopil v vrsto redkih političnih voditeljev po malih državah, ki so »pismenk. Knjiga bo izšla
10.	novembra.
1000 tovornih avtomobilov z orožjem in vojaštvom je poslalo angleško vojažko poveljstvo v Egiptu na mejo proti Libiji,
Preobremenjenost naših
Zapostavljanja naj bo že JsVllVdl JI6W vendar enkrat konec
Ljubljana, 19. oktobra.
Oblastni odbor Združenja jugoslovanskih železničarjev in brodarjev je na svoji zadnji seji poslal Osrednji upravi tega Združenja v Belgrad dopis, v katerem navaja zanimive statistične podatke osebja, ki je bilo letos zaposleno pri naših železnicah. Iz te statistike je razvidno, da je bilo letos na dan 1. marca pri naših železnicah 79.828 uslužbencev in da je v zadnjih dveh letih napredovalo za 8628 oseb.
Statistika navaja tudi primerjavo števila uslužbencev pri posameznih ravnateljstvih in njihov prirastek v zadnjih dveh letih. Relativno je število uslužbencev pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu zelo malo napredovalo, in sicer samo za 157 oseb (1.67 odst.). Največji prirastek uslužben-stva ima v zadnjih dveh letih sarajevsko oblastno ravnateljstvo. Število uslužbencev je poskočilo tu kar za 4253 (42.60 odst.). Za sarajevskim oblastnim ravnateljstvom slede: ministrstvo prometa in generalno ravnateljstvo, zagrebška oblastna direkcija in subotiško železniško ravnateljstvo.
Dostikrat je bilo že dokazano, kako preobre-
menjeni so železničarji na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva in kako velike denarne žrtve doprinašajo na račun pasivnih krajev. Pri vsem tem pa je še nujno in ponovno treba opozoriti Osrednjo upravo na visoko starost, zelo močno obremenitev in obrabljenost železniških prog na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Skrajni čas bi že bil, da se takšno stanje že kaj kmalu odpravi. Zato se je oblastni odbor Združenja jugoslovanskih železničarjev in brodarjev obrnil spet ponovno na Osrednjo upravo, da o tem ne samo razmišlja, pač pa da zastavi svoj vpliv na merodajnih mestih, da se izdatno razbremeni osebje pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu s tem, da se število uslužbencev v tej oblasti nemalo poveča. Izpolnijo naj se vsaj tiste zahteve, ki jih je Združenje jugoslovanskih železničarjev in brodarjev stavilo v svojem poročilu lansko jesen. — Skrajni čas bi že bil, da se vsaj nekoliko bolj upoštevajo težave, s katerimi so obremenjeni naši železničarji in zaradi katerih je tudi precej ogrožena varnost na naših, v vsej državi najbolj obremenjenih progah.
Tudi na meščanske sole velik naval
Ljubljana, 19. oktobra.
Meščansko šolstvo ee prav lepo razvija v Sloveniji kljub temu, da mora premagati prav hude in dostikrat nepremostljive ovire, V prvi vrsti ovira še večji napredek to panogo našega šolstva pomanjkanje primernih in modemi šolski higieni odgovarjajočih šolskih prostorov, kajti največkrat morajo že odrakli učenci in učenke stiskati se v tesne šolske klopi, ki so namenjene in narejene za šolarje osnovnih šol. Slovenija šteje letos 38 državnih meščanskih šol in 8 zasebnih, ki jih vodijo šolske sestre, odnosno uršulinke.
V	I. razred državnih meščanskih šol je bilo vpisanih letos 1672 dečkov in 1422 deklic, skupaj v
I. razred 3094, V vse razrede je bilo vpisanih 4525 dečkov in 3940 deklic, skupaj 8495. Vse državne meščanske šole imajo 233 oddelkov. Na zasebne meščanske šole je bilo v I. razred vpisanih 411 učenk, skupaj pa na vse razjede 1419 učenk. Državne in zasebne meščanske šole zaznamujejo leto6 še drugače prav zanimivo sliko. V I. razred je bilo vpisanih 3505 učencev in učenk, skupaj pa 9914 učencev in učenk, torej skoraj 10.000.
Na vseh srednjih šolah, tako na gimnazijah, trgovskih in meščanskih, je bilo letos vpisanih do 23.000 učečih se glavic, koliko bo od teh postalo »učenih glavic«, je drugo in postransko vprašanje, Napram lanskemu letu zaznamujejo meščanske šole porast 447 učencev in učenk, zasebne padec 8 učenk, kar pa je brez večjega vpliva,
Podajamo splošen pregled za vse meščanske šole, v oklepajih vpise v I. razred. Na državnih meščanskih šolah je bilo vpisanih:
Brežice 135 (55), Celje, deška, 270 (96), dekliška 268 (93), Črnomelj, mešana, 157 (72), Dolnja Lendava 100 (mešana, 30), Jesenice, mešana, jako močna 401 (141), Krško, mešana, 206 (76), Litija 104 (44), Sv. Lenart Slov. gor. 112 (42), Ljubljana, I. deška, 333 (111), II. deška 354 (105) I. dekliška 318 (98),
II. dekl. 231 (63), I. mešana (Vič) 251 (83), II. mešana (Zgornja Šiška) 216 (88), III. mešana 369 (134),
Ljutomer, mešana, 192 (81), Maribor, I. deška, 419 (157), II. deška 426 (162), I. dekliška 381 (127), II. dekl. 346 (108), Mežica, mešana 113 (35), Novo mesto, mešana, 227 (59), Ormož 121 (40), Ptuj 295 (104), Rakek, mešana, 116 (38), Ribnica, mešana, 119 (35), Senovo 88 (36), Slovenska Bistrica 186 (70), Slo-venjgradec 184 (89), Škofja Loka 134 (61), Šoštanj 161 (52), Trbovlje 237 (96), Tržič 234 (109), Št. Vid nad Ljubljano 255 (112), Vojnik 115 (52), Zagorje 143 (64) in Žalec 178 (76).
Na zasebnih šolah je bilo vpisanih: Celje šolske sestre 224 (68) deklic, Kočevje šolske sestre 119 (29), Ljubljana Lichtenthum 285 (73), Ljubljana uršulinke 234 (60), Maribor šolske seste 215 (71), Mekinje uršulinke 113 (35), Škofja Loka uršulinke 121 (41) in Šmihel pri Nove« mestu sestre ND, 108 (34),
Vesti iz Belgrada
Belgrad, 19. oktobra, ni. Narodna skupščina in senat sta imela danes svoji zaključni seji. Ukaz o zaključitvi rednega zasedanja je prečital v obeh domovih notranji minister dr. Anton Korošec.
Belgrad, 19. oktobra, m. Včeraj popoldne so imeli predstavniki bolgarskega in našega zadružništva skupno sejo, na kateri so sklenili, da bodo v bodoče bolgarski in jugoslovanski zadružniki s svojimi pridelki nastopali na inozemskih trgih enotno.
Belgrad, 19. oktobra, m. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je odredil, da bo 30. in 31. oktobra v Zagrebu anketa, na kateri bodo v zvezi' z nezaposlenostjo in odpiranjem, oziroma zapiranjem trgovin ter obrtnih lokalov proučevali vprašanja delovnega časa po trgovinah in obrtnih lokalih. Na dnevnem redu so tale vprašanja: Delovni čas v delavnicah in trgovinah, vprašanje industrijskih podjetij po zakonu o zaščiti delavcev, razporeditev delovnega časa in nedeljski počitek.
Veličastna proslava 200 letnice
župne cerkve v Šmartnem pri Kranju
Kamj, 19. oktobra.
Z velikimi slavnostmi je praznovala v nedeljo župnija Šmartin pri Kranju 200 letni jubilej treh cerkva: župne cerkve sv. Martina in dveh podružničnih cerkev sv. Jošta in sv. Jerneja. Župnija Šmartin pri Kranju je že davno obstojala; cerkev je bila do leta 1737 blizu sedanjega kranjskega kolodvora, vendar je bila večkrat opustošena, oskrunjena in celo požgana. Končno so si ljudje le nekoliko odpomogli od raznih sovražnikov, predvsem od Turkov, ki so jim uničevali vse, kar je bilo Slovencem najdražje. Zato so farani Šmartna pozidali sedanjo župno cerkev, ki jo je blagoslovil škof Schroten-bach 1. 1737 na nedeljo pred sv. Lukežem, dan za tem je blagoslovil podružnično cerkev sv. Jerneja, v torek pa še cerkev sv. Jošta.
Za 200 letni jubilej je dala župnija cerkve prenoviti, predvsem, pa župno cerkev. Obenem s tem pa se je prenovila tudi župnija, ki je imela sv. misijon od 3. do 10. oktobra, ki je bil zelo dobro obiskan. Teden pred slovesnostjo pa so se dekleta, žene in možje iz Šmartna pošteno potrudili, da bi prijazno cerkev čim lepše pripravili na slovesen dan. Cerkev je bila v soboto zvečer vsa v zelenju, cvetju in lučkah. Na grobovih okrog cerkve so prižgali farani stotine lučk v znak hvaležnosti pokojnim, ki so z velipim trudom pozidali božji hram.
Prihodnje jutro je bila na mestu, kjer je stala prej župna cerkev, sv, maša, pri kateri je bilo ljudsko petje. Po opravljeni verski dolžnosti 6e je vsa množica strnila v procesijo in odkorakala k
sedanji župni cerkvi sv. Martina, da sprejme svojega prevzv škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je počastil poleg številnih drugih cerkvenih dostojanstvenikov to slavnost. Ljudstvo je dalo duška in spodobno pozdravilo svojega ljubljenega vladiko, nakar je imel krasen cerkven govor na zbrane množice ljudstva.
Po popoldanskih litanijah je bila v Šmartin-skem domu lepo uspela akademija, ki jo je priredila šmartinska mladina. Na sporedu so bile pevske točke zborov in simbolične slike deklet in fantov. Akademije se je udeležil tudi visoki gost prevzv. g. škof.
Predrznost mladega navihanca
Moravče, 18. oktobra.
Oni dan se je zatekel v Štebalijo, samotno gorsko vasico mladi nepridiprav, doma tani nekje od Zagorja. Rekel je, da je brez posla, ter bo pomagal pri delu. Štebalovi so ga sprejeli, ker je pred leti služil pri njih za pastirja. Zapazili pa so, da se je fant med tem časom precej spremenil. Zgovorno se je ponašal s kazanjem raznih umetnosti«, med drugim, kako se spravi šivanka pod kožo. Domačega hlapca je že skrbelo, češ, ta mi bo še pomagal na oni svet tako, da niti sam ne bom vedel, kdaj se bo to zgodilo. Delo mlademu navihancu seveda ni preveč dišalo; rad pa je stikal po shrambah in lizal smetano. Štebalovi so ga radi tega posvarili, toda lepa beseda ni našla lepo mesto. »Pa grem,« je rekel in odšel v dolino. Prišel je na cesto, po kateri se človek tako prijetno pelje s kolesom. Vedel je, kje je shranjeno Štebalovo kolo, katero si je »izposodil« z zvijačo ter se odpeljal proti Zagorju. Med vožnjo pa ga je le pričelo skrbeti, da ga bodo zasledovali. Zbal se je ter se je čez nekaj dni povrnil s kolesom. Pustil ga je kar zunaj na dežju blizu neke hiše nedaleč od ceste. Sam pa je šel v štebalijo, povedat, kje je kolo ter se zahvalit za uslugo. Za nagrado je vzel Štebalovim pred ponovnim odhodom nekaj denarja in hlebec kruha. Topot je moral oditi peš, zakaj, kolo je bilo tako pokvarjeno, da se ni mogel več peljati.
Občni zbor gozdovniške lige
Maribor, 19. oktobra.
. V nedeljo dopoldne se je vršil v Narodnem domu občni zbor Jugoslovanske gozdovniške lige. Navzoči so bili delegati: iz Ljubljane, Celja, Trbovelj, Litije in Sv. Jurija pri Celju. Občni zbor je otvoril in vodil podstarosta lige gosp. dr. Vilko Marin. Nj. Vel. kralju Petru II. je bila odposlana vdanostna brzojavka, prosvetnemu ministru in ministru za telesno vzgojo kakor tudi češkoslovaški gozdovniški ligi v Pragi ter ustanovitelju gozdovniške organizacije Ernest Thempson šetenu pa so bili odposlani pozdravni brzojavi. Iz poročil posameznih funkcionarjev — Franjo Klejčnik kot vrhovni načelnik, Ljubo Rejic kot blagajnik, zastopnikov posameznih redov in ing. Cejana v imenu nadzornega odbora je bilo posneti živahno delovanje v rodovih. Organizacija je prevzela izdajo knjige gozdovniškega ustanovitelja, pisatelja Ernesta Th. Setena »Gozdovnik RolfPri volitvah je bil izvoljen v glavnem stari odbor s starosto dr. Vilko Marinom, podstarosto Stankom Tomšičem, odvetn. prip. Ljubljana in načelnikom Franom Klejčnikom. Za člane vrhovnega vodstva pa: prof. P. Cestnik, strok, učitelj I. Matelič, ing. D. Cejan, dr. H. Velker, ing. M. Vodeb, Fr. Vrisk, Ljubo Rojic, gospa N. Baranova, gospa E. Dole-žalova, učit. M. Severjeva in Zora Sernčeva, kot namestnika pa I. Šajna in F. Orel. V nadzorstvo so bili izvoljeni ing. Murko in učit. Robnik, za predsednika razsodišča pa učit. Z. Zej. Pri slučajnostih se je sklenilo, da prevzame vrhovno vodstvo izdajo glasila »Plamen« in založbe »Sled«. Sestavljen je bil tudi vrhovni svet, ki se bo sestajal po potrebi in razpravljal o tekočih padevah.
Preložena razprava proti grofu Žabcu
Maribor, 18, oktobra.
Kakor smo že poročali, se je vršila danes dopoldne sodna razprava proti grofu Ivanu Žabcu, ki je 27. maja t. 1. do smrti povozil pri gradu Viltužu monterja falske elektrarne Hermana Hostnikarja, Žabec je bil obtožen prestopka zoper javno varnost prometa. Pri današnji razpravi ni prišlo do zaključka, ker se grof Žabec ni mogel sporazumeti in poravnati z ženo pokojnega Hostnikarja glede odškodnine. Grof Žabec ji je ponujal 40.000 din, ona pa zahteva 150.000 din. Zaradi zaslišanja izvedencev in morebitne poravnave je bila razprava preložena na 8. novembra t. 1.
Čigavo je perilo?
Ljubljana, 19. oktobra.
Konec septembra je lovil ribič ob Curnovcu, ki se izteka v Mali graben, ko je mesto ribe ujel škaf, ki ga je prinesla voda. V škafu je bilo nekaj perila, ki ga je najbrž pustila v njem perica. Kdor pogreša škaf s perilom, uaj se oglasi na policiji v eobi 24.
Po petletni ječi oproščen
Maribor, 18. oktobra.
Danes ee je vršila ves dan pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča obnovitvena razprava proti Jakobu Rozmanu iz Huma, ki jo presedel v mariborski kaznilnici že pet let, obeojen pa je bil vsega skupaj na 15 let. Današnja razprava je pokazala, da je sedel Rozman teh 5 let po nedolžnem. O njegovem primeru smo svoječasno, ko je sodišče dovolilo obnovitev procesa, že obširno pisali. Jakob Rozman je prišel dne 19. oktobra .1932. na zatožno klop skupaj z mlinarjem Mihaelom Iva-
Pravica mora na dan!
Ljubljana, 19. oktobra.
Stara, 70 letna delavčeva vdova Marija Peter-nelova, poseduje malo hišico na Slovenskem Javorniku. Preživlja se s tem, da sprejema na stanovanje razne delavce. Na svoja stara leta je morala priti celo pred visoki sodni dvor v Ljubljano. Na stanovanju je imela dva delavca, Franceta Ingliča in Pavla Eržena. Nekega dne v juniju je izginilo Francetu lngliču umetno zobovje z nočne omarice. Ovadena je bila Peternelova, da je to zobovje in še svečo ona ukradla.
Pred okrajnim sodiščem v Kranjski gori je bila Peternelova obsojena zaradi prestopka tatvine po § 314. k. z. na 7 dni zapora in da mora lngliču plačati odškodnino za zobovje v znesku 500 din. Peternelova je napravila priziv na ljubljansko okrožno sodišče. V njem je po svojem zastopniku dr, Štempiharju navajala, da ovadba Izvira le zato, ker se je hotel Inglič otresti dolga, ko ji je bil na stanovanju dolžan 119 din. Inglič in Eržen sta pred prvim sodnikom prav prebrisano pričala. Inglič je omenil: »Vprašal sem jo, kje je zobovje? Ona je odgovorila: Bože mi! Kje pod streho!« Njej sta govorila: »Midva sva zvita in znava vsak čas napraviti kako hudo šalo.«
' Občina Jesenice je obtoženko opisala, da je na dobrem glasu in da poseduje 44.000 din vredno hišico. Nasprutuo so jo uekateri skušali očrniti kot
žensko, ki ima dolge prste. Prizivni senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je kratko obravnaval Micikino zadevo.
Predsednik: »Kdo je vzel zobovje, ki je bilo baje zlato?«
»Jaz ne, gospodje!« je odvrnila ženica vsa sključena. »Vse je sama zloba. Hoče me uničiti. Tako sramoto mi je naredil!«
»Saj se zlato zobovje lahko proda!« je prekinil predsednik zgovorno ženico.
'Lepo vas prosim, gospodje! Kdo ga bo pa kupil?« je kratko Micika odvrnila. Njen branilec je v svojem govoru poudarjal, da ni imelo zobovje velike vrednosti, ko je sani Inglič ocenil škodo na 500 din. Vsem pa je znano, da slane zlata proteza 3 zob najmanj 5000 din. In Se druga okolnost! Dva meseca sta potekla, preden je prišla ovadba. Ta čas je Inglič jedel brez umetnih zob. Zobje so izginili, ko je Inglič ostal obtoženki že 119 din dolžan na stanovanju.
Prizivni seuat je prvo sodbo razveljavil in v smislu § 280. k. z. Marijo Peternelovo popolnoma oprostil. Stroške razprave nosi državna blagajna. Sodišče smatra, da je premalo razlogov za obto-ženkino krivdo.
»Hvala vam lepa,« je ženica veselo pripomnila se globoko priklonila in nadaljevala:
»Pravica mora ua dan! Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.«
nušo, ker ga je la obdolžil sokrivde. Mlinar Ivanuša je zadavil v noči od 26. na 27. aprila prevžitkarico Ano Tomažečevo v njeni hišici na Pavlovskem vrhu, ker mit ni hotela prepustiti posestva. Potem pa je obdolžil Rozmana, da mu je ta pri zločinu pomagal. Rozman je iz vsega začetka trdovratno tajil ter zatrjeval svojo nedolžnost, toda pričevanje Ivanuše je bilo močnejše. Ivanuša je dobil 20, Rozman pa 15 let robije. Tudi v kaznilnici je Rozman ves čas zatrjeval, da je nedolžen ter je skušal doseči revizijo procesa, Ivanuša pa se je s svojo usodo sprijaznil. Za Rozmanovo usodo se je zavzel spreten odvetnik, ki je spravil skupaj veliko dokazov za nedolžnost svojega klienta. Današnja razprava je trajala ves dan. Zaslišan je bil zopet kaznjenec Ivanuša, ki je vztrajal pri svojih prvotnih izpovedbah ter je Rozmana tudi sedaj obremenjeval. Druge priče pa so govorilo za kaznjenčevo nedolžnost in prav tako tudi dokazni predlogi, ki jih je zagovornik zbral. Ob 7 zvečer je sodišče proglasilo sodbo: Jakob Rozman se oprošča vsake krivdo in naj se takoj izpusti na svobodo. Številno občinstvo, ki je v razpravni dvorani čakalo na konec procesa, je pozdravilo odločbo sodišča z velikim ploskanjem. Po končani razpravi jo veeetoglava množica ljudi pričakovala Rozmana pred izhodom jetnišnice ter ca je na poti v svobodo veselo pozdravljala.
Sklad za zavarovanje učencev kmetijskih šol
Belgrad, 18. oktobra. Kmetijski minister je odredil ustanovitev sklada za zavarovanje učencev srednjih kmetijskih šol kraljevine Jugoslavije. Ker morajo v teh šolah učenci svoje teoretsko znanje izpopolniti s praktičnim, morajo delati naporna poljska dela in se pri tem dogode nesrečni primeri. V takšnih primerih je učenec v breme svojim roditeljem, če jih pa nima, domovinski občini. Z ustanovitvijo tega sklada bodo pa vsa bremena, nastala zaradi morebitnih nesreč, prišla v brema tega sklada, ki bo izključno služil zavarovanju učencev pred nesrečnimi slučaji pri poljskih delili. Sklad bo vodil oddelek za aerarno uolitiko nri kmetijskem ministrstvu.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Po stanju danes ob 7 zj.
Kraj	Barometer- ji sko stanje l|	Temperatura v C>		53 a > .t n	tt C c oc	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		a a!	naj večja				UI/IU	vrsta
Ljubljana	774-5	5‘4	IV-.	91	0	mirno	—	—
Maribor	774'6	4-0	14-0	80	0	mirno	—	—
Zagreb	774-5	9-0	14-0	90	10	NE,.	0*4	dež
Belgrad	775"0	2-0	14-0	90	3	Ei	—	—
Sarajevo		1-0	u-u	n	'■	, «	—	—
Skoplje	772-9	1-0	14-0	88	0	0	—	—
Split	768-8	ll-o	190	75	6	NE«	—	—
Kutnbor	765-7	1-2-0	22-0	55	3	N E5	—	—
Rab	769-8	7-0	15-0	70	0	NE,	—	—
Pripomba. Vremenska poroCila od Belgrada naprej se nanašajo na prejšnji dan.
Večinoma jasno in stanovitno vreme.
Včeraj je bilo megleno do 9.10, nato pa ves dan pretežno oblačno vreme. Zvečer se je pričelo jasniti, danes pa je povsem jasno.
Celjske novice
Celje, 19. oktobra.
Štetje obiskovalcev grobov bo tudi letos priredilo društvo »Rdeči križ« na obeh celjskih pokopališčih o prazniku Vseh 6vetih. Vsakdo naj se oddolži spominu svojih dragih ter naj žrtvuje za Rdeči križ vsaj en dinar.
Povečanje paviljona pri celjskem kolodvoru. Tujsko-prometna zveza v Mariboru bo najela 50 tisoč dinarjev posojila, s katerim bo povečala paviljon pri celjskem kolodvoru. V povečanem paviljonu se da brezplačno n arazpolago Tujsko-pro-metni zvezi za 25 let en prostor, za pobiralce ce-starine pa drugi pisarniški prostor.
Mestno zavetišče v Medlogu pri Celju ima 60 oskrbovancev. Hrana v zavetišču je mnogo boljša kot v drugih podobnih zavodih. Dnevna oskrba za eno osebo v zavetišču znaša 9 din. Ker je število hiralcev naraslo, se je preuredila kmetska hiša pri vhodu v zavetišče. Mestna občina vestno skrbi za hiralce in jim je kupila več zimskih odej in 35 suknjičev.
Avtomobil podrl dečka. Včeraj okoli 4 popol* dne se je pripetila v Prešernovi ulici pred trgovino Kolbezen avtomobilska nesreča. Neki avtoizvošček je vozi! zelo počasi po Prešernovi ulici proti magistratu. Tik pred avtomobilom je hotel prekrižati cesto neki deček, katerega je avtomobil podrl na tla. Šofer 6e je v položaju takoj znašel ter avtomobil ustavil, čemur je pripisati, da se ni zgodila večja nesreča. Dečka, kateremu je tekla kri iz nosa, ust in ušes, je reševalni avtomobil takoj odpeljal v celjsko bolnišnico.
Vsedržavni sadjarski kongres v Mariboru
Ob priliki velike I. banovinske sadjarske* raz*1 stave in 6adnega sejma v Mariboru bo priredilo 6rbsko kmetijsko društvo dvodnevni sadjarski kon* gres in sicer 24. in 25. t. m, po temle sporedu:
I. Začetek kongresa 24, oktobra ob 10 dopoldne.
Obravnave:
1, Trgovina s svežim in predelanim sadjem in njeni izgledi za bodočnost. Poročevalca gg. Džordjo Perin in Voja Petrovič,
2, Obnova sadovnjakov in plemenje sadnega; drevja potom precepljanja. Poročevalec dr. Mladen Jesifovič.
3. Načini propagande za uporabo inzekticidov in fungicidov Poročevalca gg. dr. Pavle Vukasovic in dr. Željko Kovačevič.
4. Smoter in naloge načrtnega sadjarstva. Po« ročevalec ravnatelj g. Josip Priol.
II.	Nadaljevanje 25. oktobra ob 8.30:
1. Preusmerjenje (preorientacija) obstoječih banovinskih drcvesnic in osebja v smeri praktičnega sadjarstva. Poročevalec g. Milutin Nikolič.
2. Vprašanje plodoreda (kolobarjenja) v drevesnicah. Poročevalca gg. Štefan Lukič in F. Mežan.
3. Možnosti in organizacija dela v sadjarstvu na banovinskih kmetijskih ustanovah. Poročevalec g .Milan Marsič.
4. Kratka zgodovina slovenskega sadjarstva. Poročevalec g. Franc Vardjan.
5. Drevesnice v Sloveniji. Sedanje stanje in njihov pomen za napredek sadjarstva, Poročevalec g. Ivan Dolinšek.
Občni zbor naših nameščencev
Ljubljana, 17. oktobra.
V	nedeljo so imeli naši agilni nameščenci svoj redni letni občni zbor v Delavski zbornici. Občnega zbora so se udeležili delegati vseh 10 podružnic. Občni zbor je pokazal, da se naša osrednja nameščenska organizacija »Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenijo« lepo razvijja.
Občni zbor je vodil gosp. Baš Jože, ki se je v uvodu spomnil obletnici smrti kralja Aleksandra I. in dr. J. E. Kreka, dalje ee je spomnil oporoke in smrti dr. A. B. Jegliča. Nato je pozdravil vse delegate, ki so zastopali nad 1000 organiziranih članov in podal poročilo o obširnem in težkem delu centrale v pretekli poslovni dobi.
Po poročilih blagajnika gosp. Češnovarja in nadzorstva, ki ga je podal gosp. Prosen, so bile volitve in je bil za predsednika izvoljen gosp. Smersu Rudolf, v odbor pa gg.: Čatar, Škerjanc, Bokal, Sitar, Bergant, Cuderman; v nadzorstvo Hvale in Prosen; v razsodišče: Nosan, Bas, Povše,
Novi predsednik gosp. Smersu je nato razvil smernice za novo delo. Povedal je, da čakajo organizacije težke naloge: volitve v TBPD, volitve v Pokojninski zavod in Delavsko zbornico. — Za tem so podali svoja zanimiva poročila delegati posameznih podružnic. Iz teh poročil je bilo videti, da se nameščenstvo v velikem številu in zaupanjem oklepa naše agilne in močne naineščen-ske organizacije.
Nato jo gosp. Sitar Lojze pozdravil občni zbor v imenu Zveze pomočniških zborov, gosp. Prežel j Franc pa v imenu Zveze združenih delavcev. s katero so nameščenci v najprlsrčnejših odnošajih. Za konzorcij »Bodočnosti«, ki je glasilo >Društva združenih, zasebnih in trgovskih nameščencev« je poročal gosp. Č e S n o v a r in povedal, da izhaja »Bodočnost*; v okoli 2000 izvodih.
Pri slučajnostih je novi predsednik prečital važne in aktualne resolucije, ki so bile soglasno sprejete.
Kulturni koledar
DebeTak Matifa
18. oktobra 1867 je umrl v Trstu filolog in mecen Debeljak Matija. Rodil 6e je 1807 na Visokem pri Poljanah. Po končani gimnaziji 6e je posvetil profesuri. L. 1842 je začel izdajati učbenike nemškega jezika za Italijane. Ker so bili učbeniki uvedeni na šolah, si je prihranil nad 40.000 gld. Njegovo svobodoljubje je vzplamtelo šele po revolucionarnem letu 1848, Postal je navdušen za materni jezik, marljivo je prebiral Vodnika in Prešerna, vpisal se je v Družbo sv. Mohorja za dosmrtnega, v Matico Slovensko pa za ustanovnega člana. Svoje premoženje je zapustil Matici Slovenski, Matici Dalmatinski in vseučilišču v Zagrebu.
Mislej Jožef
19. oktobra 1761 se je rodil v Podragi pri Vi-pavi filozof in zdravnik Jožef Mislej. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, medicino na Dunaju. Medicinsko prakso je izvrševal na Dunaju, Kisku in Tobel-bacbu. Potegoval se je najprej za medicinsko stolico v Gradcu, potem pa za stolico filozofije v Gorici, Gradcu in Linču. Ker ni dobil ničesar, se je preselil na Dunaj, kjer je na svojem stanovanju v krogu prijateljev tolmačil svoj filozofski sistem. Svoj obsežni sistem, na katerem je delal nad 50 let, je izdal v treh knjigah. Spisal je tudi več drugih knjig. Poleg svojega filozofskega dela je imel na Dunaju obsežno prakso, ki ga je tudi precej ovirala pri njegovem filozofskem delu. Umrl je leta 1840.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, torek, 19. oktobra: Peter Alk.
Sreda, 20. oktobra: Ivan Kanc.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1: mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič,
TEI.
27-30
SLOGA
Vesela glasbena komedlla
Mali pomorščak
8 priljubljeno malo SfllRLEY TEMP L E
TEI.
21 24
MATICA
Ljubka in duhovita filmska drama o ljubezni
Raze veli cvet
Sanielle Darrleui
UNION
Veličasten film visoke pesmi pTave ljubezni z Magdo schueider in Bvetislavom Petrovičem
Njeno ljubezen - njena bol
(Frauenliebe - Frauenleid)
V filmu sodeluje dunajska Filharmonija.
Opozorilo trgovskim krogom in ostali javnosti. Med nepoučenimi krožijo netočne vesti o višini povišanja plač državnim uslužbencem, ki stopi v veljavo, dne 1. novembra t. 1. Oblastni odbor Udruže-nja jugoslovanskih narodnih železničarjev in bro-darjov daje tem polom v vednost in blagohotno upoštevanje ugotovitev, da znaša la povišek pri naj-večjem številu državnega uslužbenstva od 50 do 150 din mesečno in le redki uslužbenci (s številčno družino) dobe do 200 din mesečnega poviška. — Oblastni odbor UJNŽB, Ljubljana.
Frančiškanska prosveta v Ljubljani uprizori v torek, dne 19. t. m., ob 8 zvečer v novi frančiškanski 'dvorani na svojem VI. rednem prosvetnem večeru dve veseli igri: satiro »Uspeh« in burko »Kdo je blazen?« Dvorana bo kurjena. Sedeži v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Člani z legitimacijami imajo običajen popust.
Dr. Liebert Arthur, profesor filozofije in pedagogiko na belgrajski univerzi, bo predaval v sredo, 20. t. m., v Ljubljani o temi »Vzgoja na razpotju« (Die Erziehung am Scbeidevvege). Predavanje bo ob 18 v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi. K udeležbi iskreno vabi »Pedagoško društvo v Ljubljani«.
Frančiškanska prosveta t Ljubljani uprizori drevi ob 8 v novi frančiškanski dvorani na svojem VI, rednem prosvetnem večeru dve veseli igri: satiro »Uspeh« in burko »Kdo je blazen?« Igri sta pod vodstvom g. Milana Skrbinška, režiserja Nar. gledališča, naštudiral režiser domačega ansambla. Občinstvo bo imelo priliko spoznati 6koro ves igralski ansambl frančiškanske prosvete, ker nastopi v obeh igrah nad 20 igralcev in igralk. »Uspeh« se vrši med predstavo v gledališkem buffetu ob priliki krstne predstave domačega dela ter nad vse zabavno glosira gledališko občinstvo. »Kdo je blazen« je zelo vesela burka, polna zapletljajev, ki nastanejo radi gonje za blaznežem, ki je pobegnil iz blaznice. Kdor si torej želi večer smeha in zabave, naj pride nocoj k predstavi. Dvorana bo kurjena. Sedeži v predprodaji v pisarni *>Pax et bonum« v franč. pasaži. Člani z legitimacijami imajo običajen popust.
Llublfansko gledališče
Drama. Začetek ob 20.
Torek, 19. oktobra: Zaprto.
Sreda, 20. oktobra: »Julij Cezar«. Red Sreda. Četrtek, 21. oktobra: »Tarelkinova einrt«. Red Če trtek.
Opera. Začetek ob 20.
Torek. 19. oktobra: Zaprto.
Sreda, 20 oktobra: »Linda di Chamounu«. Pregue
ra. Premierski abonma.
drama
Za red Sreda bodo igrali v 6redo, dne 20. t. m., Shakespearovo tragedijo »Julij Cezar« v običajni zasedbi. Dejanje slika vzroke, ki so privedli do Ce-zarjevega uniora. Zaroto so skovali Cezarjevi na-sprotniki, katerih značaje.je Sbnkeapeare v svojem delu izrazito orieal. Režija je prof. Sestova.
Mariborsko gledališče
Torek, 19, oktobra ob 20: »Najboljša ideja tete
Olge«. Red C.
Sreda, 20. oktobra: Zaprlo,
Četrtek, 21. oktobra ob 20: »Revizor«. Red A.
V soboto je premiera »Sodnika Zalamejskega« v Župančičevem prevodu in v Kovičevi režiji. Glavno vlogo igrajo Kovič Pavle, Košuta in Grom, nastopi pa skoro ves dramski ansambl in velika šta-tisterija Gledališka delavnica izdeluje povsem novo inscenerijo.
Slovenska kri kliče iz tujine
Podprimo Rafaelovo družbo, ki skrbi za naše izseljence širom sveta
Ljubljana, 19. septembra. Rafaelova družba je dobila iz Holandije pismo slovenskega dijaka, ki je tako značilno za naše slovensko izseljenstvo in njega potrebe, da ec nam zdi lotrebno, da ga priobčimo dobesedno takega, kakršnega 6mo dobili, z vsemi elovniškimi napakami in sestavo. Glasi se:
Odpuste Vi mi, da ne vem slovensko pisat.
Jas sem slovenek dijak v Holandija. Jaz stanujem v Heerlen in poznam tam dober gospod p. Teotim ali »naš pater«. Pa študiram gor v Holandija na semenišče od Lazaristov. V to šolo so 150 dijaki in sam jaz sem Slovenec. Tuki nikol nobena slovenska ne slišim in to je meni hudo žal. Nikoli nič ne slišim tuki od moja ljuba domovina. Samo če sem doma na počitnice slisem moj materinski ,ezik in to je trikrat v leto. In nič ne vem od Jugoslovanska zgodovina in je nekaj žalosten za 18-let-nega slovenski dijak. Ampak ne morem pomagat. Jas nisem nikoli v slovenska šola šel in slovensko pisat sem se sam en mal naučil. Slovenec ne sme pozabit materinski jezik in 6voja domovina.
Sdaj pa bi jaz rad drugo leto avgusta v Jugoslavijo na počitnice šel. Vožnja stane velik in tuki dijak ne more denarja zaslužit, pa bi rad šel v moja domovina, da bi se dobro slovensko učil. Moji starši ne upam prosit ko morajo tako velik za meni plačat. Sdaj bi Vam rad prašal če bi Vi mogel denarja za vožnjo preskrbeti. Naj Bog da, da bi se to resni-čilo.
Letos sem tudi v Jugoslavia biL Jaz sem na Brezje in na izseljenski kongres bil v Ljubljana. Za vožnja je Pater Teotim za meni preskrbel.
Jaz moram še dve leta se učit na semenišče in potem bom noviciat šel. Torej pa drugo leto še lahko grem v Jugoslavia in potem 8 let ne več. O kako bi rad šel še enkrat pogledat moja lepa domovina!
Odpustite mi da sem slabo slovensko pisal, ampak saj sem rekel, da nisem nikol v slovensko šolo šel in da sem ee mogel sam slovensko učit.
Pa lepo prosim, pište Vi meni en par slovenske besede nazaj. Jas bom tako vesel če bom en elo-vensk pisem sprejel. Spomnile se Vi na slovenskega
| dijaka, ki je tuki čisto sam med Holendari, tako daleč od svoja domovina, pa ki nikol ne sliši ena slovenska beseda. Mnogo najlepših pozdravov Vam pošilja slovensk dijak Ignac Glinšek.«
Ali Vam ni postalo srce v prsih mehko pri či-tanju teh tako prisrčnih okornih besedi slovenskega izseljenskega študenta? Pa bi taka plemenita slovenska srca ne zaslužila naših žrtev, naše ljubezni, naše skrbi, da jim pomagamo, da se nauče materinskega jezika, da 6e ustavijo potujčevanju mačehe tujine? In podobnih pisem dobiva Rafaelova družba veliko iz vseh delov sveta. Naši izseljenci tako prosijo domovino pomoči 1 Tako bi radi ostali zvesti narodu in domovini! S tako majhnimi žrtvami od naše strani bi jim lahko pomagali. Pa kaj smo do sedaj za nje storili? Dolga, dolga leta prav nič! Kako žalostno zveni članek v »Koledarju Ave Maria« za prihodnje leto pod naslovom »Domovina, umirajoči pozdravljajo!« Članek bi moral prebrati vsak slovenski inteligent, vsak slovenski rodoljub. Ali kako žalostno zvene besede v drugem članku: »Navadno hči preje pozabi na mater, kakor mati na hčer. Pri nas Slovencih je pa mati domovina preje pozabila na svojo hčer, kakor hčer na mater.«
Da, veliko smo zamudili, veliko, kakor v zgodovini že mnogokrat. Pa še lahko nadomestimo. Izseljenska zbornica je ustanovljena. Pravilnik je že sestavljen, posamezni odseki bodo začeli že delovati. Vse je pripravljeno ,samo če bo narod doma razumel veliko poslanstvo te ustanove! Če se bo narod saj enkrat v zgodovini zavedel samega sebe in sam postavil na noge ustanovo, ki naj mu reši življenje, reši stotisoče, da, skoro milijon bratov in sestra.
V ponedeljek bo letni občni zbor Rafaelove družbe ob 4 popoldne v pisarni Rafaelove družbe v župnišču pri sv. Krištofu. Kako lepo bi bilo, ko bi ee tega občnega zbora udeležili vsi, ki imajo le še malo srca za naše izseljence. Pred občnim zborom se bodo sprejemali novi člani, da se bo vsakdo lahko udeležil občnega zbora kot član z vsemi pravicami.	Rafaelova	družba.
Mimogrede pobrano
na poti v Ljubljano
Vagon, v katerega stopim, je tudi po hodniku ves nabasan. Prerinem se skozi potnike in najdem kupe skoraj prazen, v njem so le štiri osebe. Hitro mi pove ženska tam v kotu, da je kupe zaseden, vendar se ne zmenim zanjo in se vsedem pri vratih. Tam iz kota pri oknu pa gledajo oči name srepo in ne morem si kaj, da ne bi večkrat pogledal v kot. Z vsakim novim potnikom, ki stopi v »zasedeni kupe, 60 njene oči bolj jezne, tam na dnu oči pa se vidi, da jo je sram, ker sem jo ujel na laži. Zopet se me loti dolgočasje in zopet ne vem, kam bi del glavo, roke in noge. Slišim zgolj enakomerno ropotanje koles, misli pa blodijo sem in tja, zdi se mi, kakor zmešana štrena.
Nasproti mene sedi gospodična, ki se prav tako dolgočasi kakor jaz. V začetku si je skrbno urejevala svojo obleko, da se ne bi zmečkala, zatem je obrnila plašč in naslonila glavo nanj. Skrbno urejeni lasje so kmalu začeli uhajati na čelo, zopet se je dvignila jn si jih počesala. Ko je shranila glavnik, je vzela iz torbice pismo in časopis. Vedel sem, da bo brala najprej pismo, zato sem jo poprosil za časopis. Kar rada mi ga je posodila, ker je dobro opazila moje silno dolgočasje, da je tudi nanjo še bolj mučno vplivalo. Seveda sem ta časopis že zgodaj zjutraj v postelji prečital, sedaj sem ga prelistaval in pogledal repertoar narodnega gledališča. Kmalu sem ji ga vrnil, kajti on? je prebrala pismo. Začela je brati časopis, dasi je očividno ni prav nič zanimalo, vendar se je nekoliko umirila.
Zopet sem pogledal v kot pri oknu. Družbica, ki je še bila skoraj solzna od smeha, je sedaj po mojem prihodu in prihodu drugih sopotnikov, molčala, nič več jim ni bilo do besed in smeha. Toda uiti besedice očitanja ni bilo, tudi silna jezica mlade damice je bila že potolažena, radovedno je motrila obraz stare kmečke ženice, ki se je vozila v Ljubljano v bolnišnico, kjer leži njena bolna hčerka. Tu in tam se vlijejo izpod nagubanega čela solze. Oblečena je temno, kakor da bi šla k pogrebu. Komaj, komaj je zbrala poslednje dinarje, da je imela za vlak, da bi imela hčerka ob smrtni postelji nekoga za tolažbo. In potem je štela minute, kdaj bo pri nji, vlak pa je imel zamudo in vsaka sekunda zamude je bila zanjo udarec.
»Slutila je, da bo umrla. Vedno je dejala, da bom morala jaz preživeti vse svoje otroke, ki sem jih rodila. In res, sedaj mi umira poslednji otrok!«
»Mati!« jo nagovorim, »mogoče pa ni stanje tako obupno, morda bo le še ozdravela!«
»Ne! Umrla bok je dejala odločno. »Vem, da jaz ne bom imela ob smrtni postelji nobenega svojih.«
»Tudi moža nimate več?«
»Sjic pred štirinajstimi leli je umrl, umrl sam v bolnišnici. Nisem imela denarja, da bi ga obiskala, tistikrat je bilo namreč strašno. Neke noči se je vžgala naša hiša, strela je udarila vanjo in omamila tudi moža. Mislila sera, da je mrtev in ga pustila. Kakor mačka sem pograbila le otroke in jih znosjla še vse zaspane na mokro zemljo. Vse otroke sera rešila, moža nisem mogla rešiti, vsega ožganega so pozneje spravili sosedje iz hiše in ga zvlekli ua dež. Niti v nezavest ni padel, predeč ga je bolelo in peklo. Spravili smo ga k sosedu, na sebi ni imel ničesar, spodnja obleka
Srne uničujejo jesenske pridelke
Moravče, 17. oktobra. V letošnjem deževju se je zaredilo izredno mnogo raznih škodljivcev, ki uničujejo že tako skromne poljske pridelke. Najprej 60 ee pojavile gosenice v toliki množini, da jih ni bilo mogoče pokončati. Napol zrelo sadje eo kvarili polhi, ki 60 obdelali ponekod kar vsa drevesa. Veveric že ni bilo zdavnaj toliko ter so bile tako predrzne, da ee niso dale odgnati. Kostanj, kolikor ga je bilo, so raznesle vrane in šoje; jazbeci pa so napadali koruzo, posebno tam, kjer so njive blizu gozda. Na jesen- eo se pa tako razmnožile srne, kot še doslej ne pomnimo. Pase se jih kar po več skupaj kakor drobnica. V dolino ne zaidejo rade, po hribih pa so požrle mnogo aide. Zdaj, ko je požeta, so se spravile na repo in korenje. — Take škodljive živali bi bilo treba iztrebiti; lovci pa jim, kakor je videti, prizanašajo.
Od tu in tam
Danes dopoldne se zberejo narodni poslanci o skuščini in senatorji v senatu na zaključni dan poletnega zasedanja obeh zbornic. Današnji seji sta le formalnega značaja, dočim bodo na jutrišnjih zasedanjih v obeh zbornicah izvolili novo predsedstvo. Prav zaradi tega vlada povsod veliko zanimanje za volitve, čeprav je več kot gotovo, da bodo v predsedstvu ostali vsi dosedanji ljudje. Edino mesto podpredsednika senata in podpredsednika skupščine se bo nanovo izpopolnilo, ker sta oba podpredsednika vstopila v vlado ob zadnji rekonstrukciji Edina sprememba se utegne zgoditi pri volitvah članov finančnega odbora, katerega predsedstvo je do sedaj zavzemal dr. Vojn Janjič. Govorijo, da bo za predsednika finančnega odbora izvoljen bivši gradbeni minister dr. Marko Kožul. Razen tega je v skupščini praznih tudi nekaj odborniških mest v drugih odborih. Opozicija vseh barv bo po sklepu svojih klubov postavila enotno listo za volitve predsedstva v skupščini.
Združena opozicija se giblje, saj tako vedo povedati poročevalci zagrebških listov. »Jutarnji list« poroča iz Banjaluke, da je bil tam v nedeljo shod zeinljoradniške stranke, katerega se je udeležilo izredno veliko število ljudi. Dva govornika, Čeda Kokanovič in dr. Branko Čubrilovič, sta se bavila s sporazumom. »Jutarnji lisk pravi, da sta bila shoda zaključena z velikimi manifestacijami za zemljoraduike ter so zborovalci na rokah nosili govornika skozi ulice mesta. List pa ne poroča, kaj sta imenovana zemljoradniška prvaka dejansko povedala zanimivega o sporazumu.
Nehote je ustrelil svojega prijatelja Ivan Marekovič iz Sesvetskega Kraljevca pri Zagrebu. Marekovič je bil s j>rijateljem Matom Pavlovičem na lovu na fazane. Ko je Marekovič pograbil za puško, se je petelin prehitro sprožil ter je strel smrtno zadel zraven stoječega Pavloviča v glavo.
Slovensko društvo so ustanovili razni kulturni in, javni delavci v Ljubljani. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli nekaj vodilnih sklepov po namenu in delovanju te ustanove, ki je dandanes nedvomno zelo potrebna, seveda, če se bo držala svojega glavnega vodila: združevati k poštenemu doslednemu in brezkompromisnemu jav-uemu delu za slovenske koristi vse zavedne slovenske ljudi brez razlike svetovnega nazora. Prva naloga društva bo, kakor pravijo vodilni sklepi, izdelati slovenski program ter uveljavljati zahteve po slovenskih pravicah zmeraj in povsod. Razen tega bo društvo skrbelo za širjenje poznanja o slovenskem narodu in njegovem položaju doma in mu je že zgorela. Drugi	dan so ga spravili z	I v
vozom v bolnišnico, kjer je	zdihoval, trpel, umiral	j I'eč kol	trideset tisoi ljudi je	bilo v letih.
1934 in 1935	obsojenih zaradi žalitev	in podobnih
presredkov, ki jih štejemo med tako imenovano krajo časti. Statistika se nanaša namreč le na našo
skoraj ves mesec. Lažja bi bila njegova smrt takrat v ognju svoje hiše, katero je pozidal s svojimi žulji. In sedaj visi nad menoj strašen greh, da nisem hodila k njemu, ko je bil tako zelo beden, ko je umiral sam, dasi je imel ženo in otroke. Nisem se imela časa baviti z njegovo usodo, skrbela me je usoda otrok, ki so bili venomer lačni. Umrl je in sedaj sem sama, umrla bom prav tako, kakor je umrl moj mož, sama, zapuščena, stara, onemogla ...
»Ljubljana... Ljubljana, glavni kolodvori« je zavpil sprevodnik, planili smo iz vlaka in hiteli na vse strani. Mene je vleklo, da bi šel za ženo, da bi zvedel, kaj je z njeno usodo in z življenjem hčerke.
Nič ni pomagalo, zapustiti sem jo moral. Skočil sem na tramvaj in se odpeljal v upanju, da bom še srečal kdaj tujo ženo. Toda cest je veliko in široke so in nikdar več je nisem videl.
Veliko ljudi je. ki morajo preživeti skoraj polovico svojega življenja na vlaku, avtobusu, dasi niso poklicni železničarji ali šoferji. Vsaka vožnja po vlaku, zlasti daljša, prinese veliko dolgočasja, kljub temu pa tudi zanimivosti in doživljajev, ki se jih ne pozabi kar tako.
Iz športne krošnje
šport v Rusiji. O športu v Rusiji pri nas bolj malo slšimo. Vendar pa nam kaže lahkoatletska sezona za letos v Rusiji velik napredek, ki ga je dosegla v tekoči sezoni. Tako navajamo nekaj rezultatov: v skoku ob palici ima ruski rekord Ozolin z višino 4.26 m. Tudi drugi rezultati v tej disciplini so zelo lepi: Reveki 4.20m in Djacikov 4.19m. V teku ua 10.000 m beleži Znamenski čas 31:27.9, v enournem teku pa Ivankovič z 18.157 km.
Ali šport škoduje? Naziranje, da vrhunski rezultati škodujejo zdravju, je temeljito ovrgel 79 letni Anglež W George, ki te dni praznuje svojo zlato poroko. Ta mož je nič mauj kot pred 51 leti postavil na progi 1500 m rekord s časom 4:12.7, ki ga je držal celih 37 let. Šele znani Nurmi je popravil nje-gvo rekord. George je bil 12 kratni prvak, ki je leta 1884 vstopil med profesionale. Ob svoji obletnici je George dobil čestitke od vseh strani.
Novi svetovni rekordi. Italijanski dirkač Ta-ruffi je na avtomobilski cesti med Bergamom in Brescio na svojem 500 cm® motorju znamke »Gilera« postavil z letnim startom te-le nove svetovne rekorde: 1 angl. miljo je prevozil S hitrostjo 272.064 kilometra na uro, 1 km pa z 272.006 km na uro. S stoječim startom pa je prevozil 1 km s hitrostjo, ki bi dala v eui uri 146.625 km.
Pred 45.000 gledalci je premagal Škot Benny Linck 19 letnega Angleža Petra Paneja, ki je bil tri leta svetovni, evropski iu angleški prvak v lahki kategoriji boksarjev. Linck je premagal Paneja v deveti rundi z udarcem v brado knock-out.
Novo plavalno zvezdo so odkrili v Ameriki v osebi 14 letne Pat Ryan, ki bo po mnenju voditelja ameriške plavalne zveze Kiphuta boljša kot Helen Madison. V prostem plavanju je dosegla izredno lep čas z 1:06.7.
Ponesrečen poizkus rušenja rekorda. Odlični madžarski srednjeprogaš Szabo je prejšnjo soboto napovedal poizkus rušenja rekorda na 1 angleško miljo. Dosedanji rekord ima Amerikanec San Romani, ki ga je postavi! 26. avgusta letos z 5:16.7. Szabu poizkus ni uspel in je tekel »samo« 5:21. Prav tako tudi ni uspel Badae, ki je hotel popraviti madžarski rekord v teku na 500 m, ki ga drži Barsi z 1:03.4. Teke! je 1:05.2.
Ljubljana : Trst. V soboto in nedeljo so vrnili obisk ljubljanski teniški igralci Tržačanom. Ljubljančani v postavi Šivic, Smerdu, Truden in Banko so proti Tržačanom v postavi Sader, Cataneo, Con-tieri in Polacco revanžni boj izgubili z 2 : 4. Rezultati posameznih iger:
Šivic : Sadar 7:5, 6:3, Cataneo : Smerdu 6:3, 3:6, 6:3, v igri v dvojicah Contieri—Rossi : Truden—Banko 7:9, 11:9, 6:2. Drugi dan: Contieri : Truden 6:2, 6:2„ v dvojici Banfield—Sadar : Šivic —Smerdu 7:5, 7:5.
Jugoslavija : Italija. V teniškem dvoboju med Jugoslavijo in Italijo za srednjeevropski teniški pokal je zmagala Jugoslavija z lepim rezultatom 4:2. Rezultati Punčec : Palmieri 4:6. 6:4, 2:6, 6:2, 6:2, Pallada : (Juintavalla 6:3, 6:0, 3:6, 1:6, 6:1.
državo. Zanimivo pa je, da se je za dolgi jezik moralo pokoriti več moških kakor žensk. Številke govore takole: 1. 1934. je bilo obsojenih 10.675 moških in 4487 žensk, naslednje leto pa 11.065 moških in 4347 žensk. Največ takih doigojezičm-kov ima Srbija, za njo pride Hrvatska s Slavonijo, na tretjem mestu pa stoji Slovenija. Med ostalimi pokrajinami pa vodi Bosna s Hercegovino. Zanimivo je pa tudi dejstvo, da so v Srbiji najbolj zgovorni moški, na Hrvatskem in v Slavoniji pa se odlikujejo ženske.
Dva šoferja sta se poklala v Banjaluki. Voženj imajo bolj malo in zato kaj radi posedajo po gostilnah. Tako sta se popoldne vsedla za isto mizo šoferja Veljko Savič in Ante Vasič. Iz običajnega dnevnega govorjenja se je kmalu med njima razvnel prepir in nazadnje pretep. Močno vinjen je Savič potegnil nož in ga dvakrat zasadil Vasiču v prsa.
Jetika se v vedno večjem številu pojavlja med živino, zlasti v krajih, kjer je živinorejstvo najbolj razvito. Živinozdravniki so ob tem dejstvu sestavili posebno spomenico, v kateri predlagajo, naj^ se v naši državi izboljša živinozdravniška služba in daje preprostim živinorejcem prilika, da se bodo naučili z živino drugače ravnati ter izbirati pravo krmo. Prav v krmi je namreč največ vzrokov, da se je jetika pri živini tako razpasla. Država bi morala v ta namen dati več podpor in denarnih sredstev na razpolago.
Da bi smeli kaditi svoj pridelani tobak zahtevajo hercegovski sadilci. Do 1. 1927. so imeli namreč vsi sadilci pravico, da so si od pridelka obdržali po šest kilogramov za sebe ter po tri kilograme zav vsakega družinskega člana, pač za osebno porabo. Pred desetimi leti pa je mono-polska uprava izdala odlok, da morajo pridelovalci tobaka kaditi edinole tobak, ki ga daje v prodajo uprava državnih monopolov. Od takrat pa se je med sadilci začelo skrivanje tobaka, obenem pa se je razvilo tudi tihotapstvo v obsegu, kakor ga naše oblasti prej niso poznale. Sedaj zahtevajo sadilci spet svoje pravice.
Prosvetni minister je razpisal natečaj za dve štipendiji za šolsko leto 1937-38 za štipendiste turškega prosvetnega ministrstva v Ankari. Ti štipendiji lahko prosijo jugoslovanski državljani, ki so absolvirali filozofijo ali pravo na naših univerzah, ali so pa redni študentje višjih semestrov na teh dveh fakultetah iu bi se želeli izpopolniti v svoji stroki, posebno glede turščine, turške književnosti in zgodovine. Štipendiji se računata od 1. oktobra t. 1. do 20. junija 1938 in znašata nn mesec 2500 din Štipendijo za mesec oktober bo izplačalo ankarsko prosvetno ministrstvo kot povrnitev potnih stroškov. Prosilca, ki bosta izbrana, sta se dolžna kar najvestneje posvetiti strokovnim študijam. Ob koncu vsakega semestra bosta morala predložiti prosvetnemu ministru v Ankari poročilo o svojih študijah, in sicer eno v turščini za ankarsko ministrstvo, drugo pa v srbohrvaščini za prosvetno ministrstvo v Belgradu. Prošnje, opremljene po predpisih z listinami in naslovljene na prosvetno ministrstvo, je poslati tisti fakulteti, na kateri je prosilec končal študije, ali na kateri zdaj študira.
Poštna hranilnica je dobila v septembru 5574 novih vlagateljev, tako da nalaga zdaj pri njej 459.008 oseb; znesek vlog je pa zrasel za 13 milijonov 480.566.55 din in je znašal konec septembra 1,161.201.680 24 din. V čekovnem prometu je bilo odprtih 144 čekovnih računov, tako da jih ima zdaj Poštna hranilnica skupaj s svojimi podružnicami vsega skupaj 25.530. Promet po teh računih je znašal meseca septembra 7,651.156.388.29 dinarjev, od tega izvršenih s prenosom brez uporabe gotovine 55.61%. Stanje vlog po čekovnih računih je znašalo konec septembra 1,724.569.054.66 dinarjev. Celotne vloge pri Poštni hranilnici znašajo torej blizu treh milijard.
Z odlokom poštnega ministra je uveden telefonski promet med Jugoslavijo in Irakom, in sicer v dveh smereh, čez Avstrijo za zahodno Jugoslavijo in čez Madžarsko in Češkoslovaško za vzhodno Jugoslavijo. Pristojbina za razgovor znaša v prvem primeru 114 60 zl. franka, v drugem primeru pa 121.25 zl franka. Razgovori se bodo lahko začeli od 1. novembra t.
Guverner sir Charles Macefield
•Slovenski dom« izhaja «ak d*>tavn»k "h 12 M«*e6na naročnina 12 Din ta tnoi«m»tvo ti Din OrertniStvo : KnoiUrje** olica 8/lIi toMm 2W ta 29%. Upra»at Kopitarjeva k
jelefon 25ML La Jugo#iovftju#ko lUaanut ■ Ljubljani; i£- Ce& Izdajatelj« Ivaa iiakuvoo. Uredniki Jože Kotliček.
Samo za malico ne bomo skakala z letala
V	Ameriki so pred nedavnim ustanovili neko organizacijo, v katero imajo pravico vstopiti samo oni, ki so si izbrali za svoj poklic skakanje z letal, seveda s pomočjo padala (če ne, bi takšnih skakačev kmalu zmanjkalo, njihove organizacije pa še prej). Vzrok, zakaj je prišlo do te organizacije, je v tem, da se je pojavljalo v zadnjem času vedno več takšnih, povečini mladih ljudi, ki so se zadovoljili s petimi dolarji ali celo samo za malico kot nagrado za vsak skok z letala. V novo ustanovljeni organizaciji pa so sedaj sklenili, da bodi najmanjša cena, za katero sme kdo skakati s padalom iz letala, 25 dolarjev. Kdor bi v bodoče skakal iz letala bolj poceni, ga bodo ostali člani organizacije skušali na vse načine bojkotirali in ga bodo tudi takoj izključili iz društva. Če že kdo s takšnimi skoki iz letala toliko tvega, ko vendar postavlja svoje življenje na kocko, že zasluži malo več kakor eno samo malico. Tako so sklenili in bodo verjetno tudi kaj dosegli, če se 1)0 le v njihovo organizacijo vpisalo dovoli takšnih ljudi, ki iso si za svoj delokrog zbrali strmo pot iz letala na zemljo.
Radio
Podroben program ljubljanske id »seb evropskih postaj dobite * najboljšem in oajrenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana* ki stane mesečno samo deset dinarje«. —
Programi Radio Ljubljana
Torek. 19. oktobra: 31 Šolska ura: Po slovenskem Kočevskem (g. Marjan Tratar) — 12 Zvoki iz Španije (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 14 Vreme, borza — 18 Iz kitajske glasbe (govori in predvaja primere g. Srečko Kopere) — 18.40 Elektrifikacija dravske banovine v okviru javnih del (inž. Kihard Sever) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Zgodovinski dvoboj Stros-smayerja s Fracem Ježefom I. (dr. Ivan Nevestič) — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 lz francoskih oper (izvaja Ridijski orkester) — 21 Regerjeva klavirska ura: razlaga in izvaja na klavirju g. prof. M. Lipovšek — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Koncert Radijskega orkestra: lahka glasba.
Drugi programi
Torek, 19. okt.: Belgrad: 20 Pianino, 20.3U Igra, 20.45 lošče, 22.20 Narodne pesmi — Zagreb: 20 Pihala, 20.30 Alt in klavir, 21 Tamburice — Dunaj: 19.40 Izleti v Dunajski gozd (glasbena prireditev), 20.40 Operni odlomki, 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 19.10 Salonski orkester, 20.10 Igra, 21.10 Ciganska glasba, 22.05 Jazz, 23 loAče — Trst-.Milan: 17.15 Vokalni koncert, 21 Igra, 21.40 Izbrana glasba — Rim-Bari: 21 Simf. koncert, 22.15 Orkestralni koncert — Praga: 19.30 Ljudski koncert, 22.55 Orkestralni koncert — Varšava: 20 Zbor, 21 Simfonični orkester, 22.05 Orkestralni konc; — Berlin: 20 Starc melodije — Konigsberg: 20 Plesni večer — Hamburg: 20.10 Haydn-Mozart-Beethoven — Vratislava: 20.10 Narodna glasba — Lipsko: 20 Zabavna glasba, 21 lirucknerjev koncert — Frankfurt: 21.15 Komorni koncert — Stuttgart: 21.15 R. Straussove skladbe — Monakovo: 21.05 Orkester in solisti — Strasbourg: 21.30 Orkestralni koncert.
Najzvestejši človekov spremljevalec
Oni, ki so del svoje ljubezni naklonili tudi živalim, bodo gotovo v prvem hipu mislili, da pod naslovom »najzvestejši človekov spremljevalec« mislimo na psa. Ne, ne! Še mnogo bolj zvestega tovariša ima človek, kakor pa je pes. To je ono, kar na kratko imenujemo z besedo »dokument«. Ta spremlja človeka neprestano od zibelke do groba. V navadnem pomenu besede pojmujemo »dokument« kot neko izkaznico, na podlagi katere imamo možnost uveljaviti svojo pravico. V širšem pomenu pa je dokument tudi vse ono, kar je ostalo od prejšnjih časov zapisanega in kar nam verno prikazuje sliko tega ali onega dogodka iz preteklosti. »Zapisana beseda ostane« in ta zapisana beseda, kakršnakoli in o čemerkoli je dokument v širšem pojmovanju.
Kako velikega pomena je za človeka vse, kar je iz prejšnjih časov ostalo zapisanega, kaže izredno zanimiva razstava, ki so jo pred^ kratkim odprli v Budimpešti. Dokument spremlja človeka od zibelke do groba in še čez. Nista to samo krstni list in osmrtnica, pač pa še nešteto dugih dokumentov, ki pričajo o človekovem delovanju in nehanju na njegovi življenjski poti. Na razstavi so posebno zani-
mivo prikazani vsi dokumenti, ki da so spremljali nekega Kovazca 6kozi njegovo življenje. Ta človek sicer v resnici najbrže ni nikdar živel in je verjetno, da je to le neka izmišljena osebnost, ki so si jo izmislili, da bi mogli v neki obliki prikazati statistične podatke o človekovih dokumentih. Življenje tega dr. Kovacsa — če je v resnici živel — bi bilo vsekakor izredno zanimivo: Posvetil se je akademskemu poklicu in je bil vpisan na univerzo osem semestrov. Da je dosegel doktorsko čast, se je moral od prvega razreda ljudske šole do konca univerzitetnih študij natančno seznaniti s 481 knjigami. Vse te knjige so skrbno shranjene v neki omari na razstavi. Poleg njih pa je še tri tisoč drugih knjig, kolikor jih je dr. Kovača sploh v svojem življenju prebral. V veliki omari je okoli 30 tisoč časopisov, iz katerih se je dr. Kovacs seznanjal z dnevnimi dogodki. Ta človek je v svojem življenju kupil vsega skupaj 53 tisoč voznih listkov, kljub temu, da se ni nikdar vozil s cestno železnico. Med to zanimivo zapuščino pa je vsekakor največ potrdil o denarnih prejemkih in izdatkih. Nič manj kot 144 tisoč jih je. Vse to so dokumenti. Dr. Kovacs jih je za svojih 60 let imel res precej.
Ne strelfaite z lokom na avtomobile!
M. Jacoby - R. Leigh:
Poročnik indijske brigade
krutost. Ti ljudje so zdaj bili najzvestejši podložniki angleškega cesarstva.
V	mestu samem je življenje potekalo v navadnem toku, samo tu in tam je bilo opaziti nekako tajno valovanje. Ljudje so se zbirali po trgovinicah, po kavarnah, na trgih. Docela nepoznani ljudje so imeli tam in na javnih prostorih govore.
»Dragi Pearson, glavo pokoncu! Vem, kako vam je pri duši, ker se še niste privadili na to življenje. Zapomnite si: tistemu, ki se ne boji, se ne more nič zgoditi.«
»Ne bojim se sovražnega napada, temveč.,.«
»Vem, vem. Dobro vas razumem. Čutite se osamljenega, toda verjemite mi, to bo prešlo! Držite se Randalla in Barchaya. To sta dečkal Zbogom, Pearson, in kakor sem vam rekel: glavo pokoncu!«
Še enkrat so mu stisnili roko. On jim je pomahal v slovo in dejal:
»Dopust bomo prebili skupaj v Kalkuti!«
>Na svidenje, na svidenje!«
Vickers je takoj odšel v svojo sobo, ker je moral še pred zoro na pot.
Njegove reči so bile že pripravljene. Zamišljeno je sedel na posteljo.
Spet se je končalo razdobje v njegovem življenju, v življenju vojaka, ki je moral biti vsak dan pripravljen na povelje, naj krene dalje. Dve leti je prebil v Chukotiju, v tej obmejni trdnjavi, tik pred sovražnimi četami. Dve leti je živel v tej samoti in je redkokdaj imel priliko, da je prišel v Kalkuto k zaročenki. Vendar pa je bil zadovoljen, da med vsem svojim bivanjem v tej garniziji ni nikdar zahrepenel po ničemer drugem. Med tem časom je bilo več nevarnih podvigov in odprav. Toda vedno ga je spremljala misel: »Izvršujem svojo dolžnost «
Zdaj je bilo tudi tega dela njegove življenjske poti konec.,,
Vickcrsa čaka nova naloga.
V	Kaljkuti so tiste dni dosti govorili o najnovejših poli tičnih dogodkih.
V oficirski kazini, v guvernerjevi palači, po klubih, vsepovsod so pripovedovali o novem političnem položaju, ki je nastal zaradi neprijateljskega vedenja Surat kana, nevarnega soseda na meji angleškega pokroviteljskega ozemlja. Seveda niso o teh stvareh govorili odkrito in naravnost, ker ni i)ilo uradno še nič sporočenega in so si Angleži z vsemi močmi prizadevali, da bi svoje vznemirjenje prikrili.
V guvernerjevi palači so imeli noč in dan seje, nagli odposlanci so na konjih odhajali na vse strani, toda Angleži, gospodarji sveta, so kljub temu znali na zunaj ohraniti svoj mir in i dostojanstvenost,
Čas-tniki, ki so prihajali iz guvernerjeve palače domov ali v klub, so bili mirni in nasmejani kakor vedno. Vedeli so, da vsepovsod preže indijski vohuni, plačanci Suratovi, ki so pazili na vsak korak slehernega častnika, kam hodi, s kom se sestaja. Ti ljudje so z ostrimi očmi opazovali tudi obraze Angležev...
Častniki so to vedeli. Vsi so bili že od prej vzgojeni v tem diplomatskem duhu, da sovražnik po človekovem obrazu ali ! vedenju ne sme pičesar sklepati. Brž ko prideš iz svojih štirih j zidov — krinko na obraz. Krinko mogočnega gospodarja in prijaznega človeka .,.
Tudi angleški vohuni so bili na delu.
To so bili po večini Indijci, ki so bili vdani podložniki An -J gležev, starejši ljudje, ki so prej služili v angleški vojski, ki sc si tam pridobili pokojnino ali kake druge ugodnosti. Včasih sc to bili mlajši ljudje, ki so se uklonili Angležem, ker so sovražili svoje lastne kneze, ki so z nasiljem tlačili svoj narod.
Med angleškimi vohuni je bilo tudi nekaj ljudi, ki so bili j nekdaj Suratovi podložniki in so na lastni koži občutili njegovo
Najmanjša violina na svetu, ki jo je izdelal dunajski violinist Ostrižek. Je ravno desetkrat krajša kot navadna »cela« violina, torej 58 nun. Ostrižek jo je delal baje 1200 ur. Navadna roka bo najbrže malo prevelika zanjo.
Lačen osel žre tudi lire
Pred nekim sodiščem v Rimu bo v kratkem prišla na vrsto tako zanimiva razprava, kakor jo menda tam, pa tudi še kje drugod še niso imeli. Vsa javnost, ki se zanima za sodni jske razprave ali pa ima še drugače opraviti na sodiščih, že kar z nestrpnostjo pričakuje, kako bo ta pravda potekla. Do tožbe je prišlo takole:
Nekemu kmetu iz rimske okolice je pred nekaj meseci poginil osel. Osel je v Italiji zelo priljubljena tn uporabljiva žival in zato tudi omenjeni kmet ni mogel kar tako pretrpeti brez njega. Denarja ni imel na razpolago, da bi si kupil takoj drugega. Zato je z velikim veseljem sprejel ponudbo njegovega 606eda, da mu posodi za nekaj časa zastonj svojega cela. Temu oslu pa se pri novem gospodarju ni nič kaj dobro godilo. Ta ga je dobro izrabljal, povrhu pa mu tudi ni dajal zadostne hrane. Osel pa se je svojemu novemu gospodar ju sam maščeval, čeprav v svoji oslovski pameti ni vedel, kaj dela. Ko ga je gospodad nekoč pustil samega, privezanega k vozu, je prestradani osel stikal po vozu, kaj bi požrl. Ko ni bilo boljšega, je prestradani otepal kar slamo. V njej pa je imel gospodar spravljenih 2000 lir papirnatega denarja. Kdo bi oslu zameril, da se na denar ne razume in če mu tekne ne dosti slabše kot slama. Počasi je le požrl tudi vseh dva tisoč lir. Gospodar je prišel že prepozno. Vedel je, da nima smisla, da bi se znesel nad oslom, ki je med živalmi, kar se tiče pameti, še posebno »odlikovan«. Zato pa je ubral drugo pot. Enostavno je sedaj tožil svojega soseda, ki mu je dal osla na razpolago, naj mu povrne denar, češ da je on kriv, če mu je njegov osel požrl denar.
Sodnijska razprava o tej vsekakor od sile zanimivi pravdi bo v kratkem in bo tudi prinesla vsaj malo razjasnitve tudi glede tega, koliko mora odgovarjati gospodar za dejanja svojega osla.
V srbski vasi Veliki Ribar obhaja kmet Bahtiar Kozan svoj 132. rojstni dan. Poleg njega sedi njegov sin, ki je star »samo« 87 let, Ta nenavadni mož baje še vedno dela na polju, v veliko tolažbo vsem kadilcem pa bodi povedano, da ima ta starec še sedaj neizrečeno rad »sladko travico«.
Precej čudne navade morajo imeti ljudje, ki žive na Francoskem v pokrajini Auvergne, drugače ne bi bile v bližini vasi Valdor ob cesti postavljene opozorilne table, na katerih stoji zapisano tole: »Prepovedano je streljati z lokom na avtomobile in motorna kolesa, metati na cesto žeblje in steklo ali ,pozdravljati' goste, ki se vozijo z avtomobili ali motornimi kolesi, še s kakšnim drugim podobnim predmetom. — Pokrajinska uprava.« Pri nas ravno z lokom ne streljamo več, žeblj pa so po cestah lahko tudi po naključju ...
»Če je že vlomil v blagajno, naj že bo, toda, kaj bo, če ta vrag pove, da v njej ni ničesar našel!«
Ta nesrečna loterija!
Ljudi, ki jim loterija prinese srečo, je pač malo. Na vsak način pa ni mnogo takšnih, ki bi jim bila sreča v loteri ji sicer naklonjena, pa ne morejo dvigniti denarja, ki so ga zadeli. Takšna usoda je doletela nekega uradnika, ki je bil zaposlen v Kairu pri podjetju »Suez & Comp.«
Preden se je ta uradnik podal na svoj redni letni dopust, ki ga je nameraval preživeti v Evropi, je kupil srečko neke loterije. Te srečke pa ni nosil s seboj, tudi takrat ne, ko je nastopil svoje potovanje v Evropo. Med potjo je dobil nekje v Franciji Cisto po naključju v roke nek časopis iz Kaira, v katerem je bral, da pri loteriji, kjer on igra, še ni bil dvignjen dobitek 10.000 funtov. Ta srečni, pa obenem toliko nesrečni uradnik, je hitro uganil, da je to prav gotovo njegov dobitek. Ker pa je srečko pustil doma, se mu je zdelo pač najbolje, če se takoj vrne v Kairo in dvigne dobitek. Cim pa je stopil v svoje stanovanje, je moral na vse svoje presenečenje ugotoviti, da so medtem gostovali pri njem tatovi in da so mu odnesli tudi oni suknjič, v katerem je imel spravljeno srečko. Takoj je prijavil tatvino in v kratkem se je tudi posrečilo, da so prijeli tatu. To je bil kar njegov 6trežnik, ki je tatvino priznal
I
ter tudi povedal, da je oni suknjič že prodal nekomu, ki kupuje staro obleko. Prijeli so tudi tega, toda ta spet ni mogel povedati, komu naj bi bil prodal oni nesrečni suknjič s srečko vred. Spomnil se je sicer, da ga je najbrže kupil od njega nek mornar, toda kdo naj bi poznal vse te mornarje, ki že takoj drugi dan morda nadaljujejo svojo dolgo pot neznanokam po morju.
Še sedaj stikajo za tem, kako bi našli človeka, ki bi nosil v svojem suknjiču, morda celo nevede, toliko premoženja. Pravijo, da je zelo malo verjetno, da bi se našla srečka v enem letu, to se pravi, še preden bi zapadla. Tudi je malo verjetno, da bi bil oni mornar, ki sedaj morda nosi srečni suknjič, tudi bral ono obvestilo kairskega časopisa, ki poziva, naj se vendar že javi človek, ki je zadel glavni dobitek.
Najbrže bi bil tisti uradnik iz Kaira mnogo bolj srečen, če 6ploh ne bi bil nikdar kupil kakšne srečke. Tako pa sedaj najbrž preklinja nad samim seboj, še bolj pa nad svojim zvestim strežnikom, ki mu je izmaknil suknjič. Pa še nočitnice mu je pokvarila ta nesrečna loterija!
Al i ste že poravnali naročnino?