Ameriška Domovina

[\
AM€SMCAN IN SPIRIT K>R€1G.N in UNGUAOC ONIT

NO. 44
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 4, 1965
SLOVCNIAN
MORNING N€WSFAP€g
ŠTEV. LXIII
VOL. LXill
Oglejmo si najprej lepoie svoje dežele!
Zvezni notranji tajnik Udall je pozval prebivalce Amerike, naj si najprej ogledajo domače znamenitosti, potem naj gredo šele na tuje.
NEW YORK, N. Y. — Tajnik za notranje zadeve v zvezni vladi Stewart Udall je te dni govoril tu pred večjim številom poslovnih ljudi. Dejal jim je, da lahko najdejo v domači deželi boljše stvari za ogled kot v tujini.
“Amerikanci, ki so obiskali Washingtonov spomenik, bodo boljše razumeli dejanski smisel Trafalgarskega trga v Londonu in Slavoloka zmage v Parizu,” je zatrjeval Udall, nato pa je pri-merjal nekatere zanimivosti in lepote tujine z domačimi takole: “Santa Fe je prav tako zanimiv kot Sevilla .. . New Orleans ima prav toliko privlačnosti kot Napoli... Skalne gore prekašajo Alpe... Otok Kauai ima več mikavnosti kot Capri, griči San Francisca prinašajo prav toliko veselja kot griči Rima ... V New -orku je več Rembrandtovih slik kot v Amsterdamu, v Ameriki je več del francoskih impresionistov kot v Franciji.. .” Udall je morda šel pri primerjavi malo predaleč, vsekakor pa je hotel poudariti, naj Amerikanci ne hodimo v tujino, dokler si nismo dodobra ogledali lastne dežele in ne hodimo tja zlasti v času, ko je plačilna bilanca Združ. držav neugodna. Ne smemo pozabiti, da je šlo la-*n v tujino okoli 8 milijonov Amerikancev in so tam pustili ^ bilijona dolarjev.
-------o-------
Novi grobovi
Rozalija Blazick
V torek je umrla v Geneva Memorial bolnišnici od srčne kapi 69 let stara Mrs. Rozalija Bla- Sedaj SO zapostavljeni pri do-lj^
Tudi črni farmarji naj šah ravnopravno:!
"“iS.3SlP0ffl0C APALAČEM BILA
V KONGRESU ODOBRENA
SriSasiija lo varovala Indijo i atomsko silo
LONDON, Vel. Brit. — Delav-ska stranka je dolgO' let zago-Varjala ukinitev lastne britanske p4ornske oborožene sile. Ko je Prišla preteklo jesen na vlado, le ta načrt kar tiho opustila, ko s° Kitajci sprožili svojo prvo a-tomsk0 bombo'. Sedaj namerava zgraditi in opremiti močno voj-n° brodovje, ga oborožiti z a-lornskim orožjem in ga poslati v Indijski ocean.
Indija se zaveda nevarnosti, k* ji grozi od Kitajske, ve da anko računa na ameriško pomoč v slučaju, da bi ji rdeča Kitaj-ska grozila z atomskim orožjem, Il0re pa se na Ameriko pretes-P° vezati. Ljubša ji je nasloni-,ev na Veliko Britanijo, s katero 1113 že stare vezi in sta obe čla-Skupnosti narodov.
^ Pako- je prišlo do načrta, naj 1 Velika Britanija poslala moč-’ 2 atomskim orožjem oprem-^eno brodovje v Indijski ocean. njem naj bi bilo menda kar letalonosilk, med njimi dve
eHl<i s ipo 60,000 tonami. Na Pjih
der
lala
žičk, preje por. Marolt, rojena v Jugoslaviji 31. avgusta 1895. Živela je na 545 Sherman St. v Genevi 15 let, prej pa v Collins-villu, Pa. Zapušča moža Tonyja, hčere Mrs. Douglas (Angeline) Gemas (Collinsville, Pa.), Mrs. Raymond (Rose) Chapman (San Antonio, Texas), Mrs. William (MaryJane) Booth (Geneva, O.), pastorko Mrs. Donald (Dolores) Dietrich (Jefferson, O.), 13 vnukov in vnukinj. Pogreb bo v soboto ob 10 dopoldne v cerkev Marijinega Vnebovzetja v Genevi, potem pa na Evergreen pokopališče. Na mrtvaškem odru bo v Belding Webster pogreb, zavodu danes od 7. do 9. zvečer in jutri, v petek, od 7. do 9 zv.
Joseph P. Samsa
V torek zvečer je umrl zadet od kapi, predno so ga mogli pripeljati v Massillon mestno bolnišnico, 53 let stari Joseph P. Samsa, sin Mrs. Mary Samsa iz Strassburga, mož Mary, oče Rosemary, brat Petra, Anthony-ja, Mrs. Rafael Colucy, Mrs. Wallace Davis in Mrs. Charles Radich. Bil je 36 let zaposlen pri Norfolk & Western Railroad, tajnik in blagajnik Fireman & Oilers Union. Pogreb bo jutri, v petek, ob osmih iz Heitger pogreb, zavoda v cerkev Matere Božje, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na domače pokopališče.
Helen Theresa Snider
Po daljši bolezni je umrla včeraj v Mt. Pleasant Nursing Home 49 let stara Helen Theresa Snider z 937 E. 67 St., roj. Sirocin-ski, žena Edwarda, sestra pok. Josephine Sito, pok. Sophie Ger-ver in Mary Modic, hčerka pok. Johna in pok. Ann Sirocinski. Rojena je bila v Hudsonu, Pa., živela pa je od 1. 1940 v Clevelandu. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Ave. v soboto. Čas še ni določen.
deljevanju posojil, podpor in javnih investicijah.
BERLIN, Nem. — Ko se je! pretekli torek na poti iz Leipzi-|ga domov ustavil sovjetski pred-;1 vlade A. Kosygin
iz Clevelanda j in okolice
WASHINGTON, D.C. — Na predsednikovi mizi je v Kongresu odobreni zakonski predlog o 1.1 bilijonu pomoči
Iz bolnišnice—
Mrs. Jennie Kaluža s 3608 Independence Rd. se je vrnila po treh mesecih iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem za obiske, da-riia in pozdrave, Francis in Mary Grl posebej za darovano kri, rev. Cimpermanu in rev. Zanu-
Vzhcdnem Berlinu, si je ogledal Včeraj je predstavniški dom po zavrnitvi vrste tudi zloglasni “Zid”. Med dru-;	predlog-ov za spremembo zakonskega predle-
WASHINGTON, D.C. — V 16 gim je bil tudi v bližini prehoda	n nnmnčJ
južnih državah živi 98$ vseh!“Charlie”, kjer so si poleti 1962	!_	”	n • ^	^ Z
črnih farmarjev. Ali tudi kaj stali več dni nasproti ameriški ~,'m' 'A K' R r~s'ov3rn odobi.ll m ga poslal preti-trpijo od segregacije, je hotela m ruski tanki.	Sedmku Jomisonu v podpis,
dognati Federalna komisija za’ Vzhodni Nemci se zavedajo, civilne pravice. Preiskala je po-Na jim je Zid v Berlinu v sra-
ložaj črnih farmarjev v 71 okra-‘moto, nočejo pa se mu odrečii a_ uv,	, v. ...	* ... •=>	, - —v.
jih na jugu in sedaj poslala kot zapori proti Zahodu. Tako |	P	hl}r° §a bo Va P0^*!, bo ’^hu pa za aunovno tolažbo,
predsedniku Johnsonu obširno'sb baje sklenili, da .bodo Zid v! IV1	jC P-C^ pg’ M mu. jp:	v^a~a Pre^°' Pr®fto Podvajanje filma-
poročilo o svoji preiskavi. Do-i Berlinu zamenjali z žično ogra-1 " f °^l! "e K ^bruarja Predstavniški dom pa ga je oiov. dom na Holmes Avenue 0nnin	in stražne Stolpe pa umaknili! b	J p0 dve5l.dneh debate, tekom katere je večina bo v soboto ob devetin zvečer
ravrniia vrsto spreminjevalnih predlogov republikanske manjšine, z 257:165 glasovom. Za predlog je glasovalo 232 demokratov in 25 republikancev, proti pa 109° republikancev in 56 demokratov. Omenjeni zakonski predlog je le odobril moč, potreben pa je še poseben nakazilni zakon, ki bo oskrbel za izvedbo pomoči potreben denar.
Zamisel predloga o posebni |	----—"	------
pomoči Apalaškemu področju se je rodila tekom študije gospo-
gnala je tudi nekaj temnih stra- 1°
ni, da so namreč črni farmarji|tako daleč od meje. da jih z za- IT,onjšine
zapostavljam pri dodeljevanju hodne strani ne bo mogoče opa-posojil, pri podporah, pri inve-Titi. Dela se bodo lotili, “ko bo-sticijah v njihove hiše in njiho- Ho imeli na razpolago potrebne va posestva, pri načrtih za meli-.množine žične ograje”, joracije, pri namakalnih siste-j
mih itd-	| Nemški vojaški strokov-
Predsednik Johnson je takoj j n jaki na obeh straneh zahteval poročilo od federalne-,	mej«1
ga tajništva za kmetijstvo, kaj | BONN, Zah. Nem. - Zahod-je s temi obtožbami. Tajništvo ncnemški oficirji vežbajo abe-je moralo priznati, da so pritož- sinske čete, pa tudi čete sosed-be upravičene, da bo pa poskr- nie Somalije. Abesinija in So-belo, da se črnim farmarjem ne!malija ss že več let prepirata, bo vec godila nobena krivica. |pa tudi po malem v0.jskujeta
Povod za zapostavljanje ni zaradi pripadnosti obsežnih mej-
nih področij.
zmeraj samo črna polt' posameznih farmarjev. Večjo vlogo igra zanikrnost in površnost federalnih organov, pa tudi sebičnost belih farmarjev. Kolikor namreč dobijo' črni farmarji, za toliko so* “prikrajšani” beli kandi- časnikarji, ki živijo v Hanoju, datje za podpore in usluge. poročajo, da se ljudje zelo bo-Morda je največja hiba v tem, id0 bombardiranj. V večjih kra-da črni farmarji ničesar ne po- iih in ob cestah zamre pri belem menijo v poklicnih farmarskih dnevu vsak promet, celo trgovi-
lomtecfirajifa i? Saw, Wmlmwi fibše ffudsfv®
HANOJ, Sev. Viet. — Poljski
organizacijah in da zato nimajo nobenega zagovornika njihovih interesov v raznih okrajnih, državnih in federalnih uradih.
Viri sladkorja
NEW ORLEANS, La. — Od celotne proizvodnje sladkorja na svetu ga pridobe le 2 tretjini iz sladkornega trsa, ostale 3 pa iz sladkorne pese.
Tantov predlog povzročil največ nejevolje
WASHINGTON, D.C. — Glavni tajnik ZN Tant je pretekli teden v svoji izjavi o Vietnamu pozval k mednarodni konferenci, ki naj bi omogočila Ameriki časten umik iz Jpžnega Vietnama ne pa razpravljala o tem ali naj do umika sploh pride ali ne.
V Beli hiši so bili zaradi Tan-
ne so odprte samo zvečer in ponoči. Podrobnejših poročil časnikarji ne morejo pošiljati, ker jim tega cenzura ne dovoljuje. Domače prebivalstvo tudi zelo malo izve, kaj se godi v deželi. Poročila v časopisih so zelo skopa, zmeraj so sestavljena tako, kot da bi vlada v Hanoju ne imela nobenega opravka z boji v Južnem Vietnamu.
Med tem je prišel v Južni Vietnam nov transport naših marinov. Namestili ga bodo naj-brže v Da-Nangu, torej čisto blizu znane Ho-Či-Minhove poti,
Poželena
,	, ,u	,	..	, CLEVELAND, O. — Dne 3.
darskih razmer v tem poarocju, |marca 1945 je bivši ju lovan.
ki jo je odredil se predsednik J.|ski kralj Peter „ s Titovim bla_
F. Kennedy kmalu po svojem jgoslovom odredil kijevsko na-nastopu leta 1961. Predlog je bil | mestništvo in odšel v pokoj Ti_ predložen Kongresu lani, pa je ;tovci so mu pokojnino redno pla. obtičal v Predstavniškem domu.|čevali ,prav do dneva proglasit. \ sedaj sprejed obliki predvide-|ve Jugoslavije za republiko va 1.1 bilijona za gradnjo cest;29. novembra 1945. in vrsto drugih programov, kij Kralj je s tem dokončno po-naj pomagajo do gospodarskega j kopai staro Jugoslavijo. V poko-napredka 360 okrajem v 11 dr-lju ni imei sreče. Odtujil si je žavah vse cd severne Pennsyl-jVse jugoslovanske narode, Srbe vanie pa do Alabame. Pomoči bojpa s svojim vmešavanjem v za-deležno tudi 28 okrajev države deve Srbske pravoslavne cerkve OFI0-	tako razbil, da so začeli nad njim
Na Apaiaškem področju, ki bo in bodočnostjo njegove dinasti-deležno pomoči, živi okoli 15 je obupavati celo srbski monar-miiijonov ljudi, katerih letni do-dohodek je okoli $1,400 na osebo,
$500 pod narodnim povprečjem.
predvajal v klubskem prostoru filme s tekem Strojne kegljaške lige. Kegljači in njihovi prijatelji prisrčno vabljeni!
V zavetišču—
Louis Godec z 20755 North Vine St. je v Medicare Nursing Home na 18220 Euclid Ave. Obiski so dovoljeni.
ki jo komunisti rabijo za prenos tove izjave preje nejevoljni kot orožja in municije od severa na
v zadregi, zato je predsednik L. B. Johnson tudi takoj odgovoril,
jug in za premik čet iz Severnega Vietnama v Južni. Mislijo,
da ni nihče pooblaščen govoriti j da bo v tem transportu 1200 do v imenu Združenih držav.	j 2000 marinov.
“Pravica do dela”
ostala?
WASHINGTON, D.C.
bo Si
De-
lavske unije se zelo ženejo za spremembo Taft - Hartleyjevega zakona, ki daje posameznim državam pravico uzakoniti “pra-
Zupan Locher proti prekopu—
Clevelandski župan R. S. Locher se je pridružil nasprotnikom načrta za gradnjo prekopa reka Ohio — jezero Erie, ker da bi novi prekop odtegnil del prometa in tudi industrije s področja Clevelanda. Novi prekop bi tekel predvidoma mimo Slovenske pristave po Grand River.
Cleveland dobil 12 milijonov za boj proti revščini—
Zvezna vlada je dala Clevelandu tekom letošnjega leta skupno že 12 milijonov dolarjev v okviru zakona o “gospodarski priložnosti 1964”. kot se zakon o boju proti revščini uradno ime-b v« « a- • nuje. V omenjeno vsoto sta Uut\vključeni dve darili, ki ju je BRUXELLES, Belg. — Svet objavil Shriver včeraj: 1.5 mili-ministrov šestih držav Skupne- jona za začetek “delovnega zbega trga je sklenil pretekli torek, ra” in $502,434 za ustanovitev 11 naj se s 1. jan. 1966 združijo predšolskih središč in 5 okoli-
J ^
histi.
Evropska gospodarska skupnost, Evropska atomska skupnost in Evropska premogovno-jeklarska skupnost v enoto z glavnim središčem in pisarnami v Bruxelle-
vlco do aela. Ta prepoveduje su prvi dve sta imeli svoj glav-
obvezno članstvo v uniji v posameznih podjetjih.
Predsednik Johnson podpira ta napor, pa je vendar vodnikom AFL-CIO povedal, da letos ne misli tega predloga gnati do zmage, če bi imel spravljati v nevarnost druge njegove predloge, ki jih smatra trenutno ža pomembnejše.
ni urad tam že od ustanovitve leta 1958, zadnja pa ima svoje središče v Luksemburgu.
Združitev treh skupnosti, ki imajo močan vpliv na gospodarsko povezovanje svobodne Evrope, naj Skupnost utrdi in poveča
ških priložnostnih središč.
V Egiptu našli petrolej?
KAIRO, Egipt. — Pan American Oil Co., podružnica Standard Oil of Indiana, je pri svojih vrtanjih v bližini Sinajskega polotoka v Sueškem zalivu zadela na obsežnejše ležišče petroleja. Pri poskusih je dajal vrelec dnevno do 12,000 sodov petroleja. Sodijo, da bodo produkcijo
po 60,000 tonami. naj bi bila za začetek mo-na ameriška mornariška le-
v Gornje jezero se razteza
dolžino 350 milj.
-jo^ačno in hladno z možnost-
ezJa. Najvišja temperatura stopinj.
Tajska se pripravlja na političen boj s komunisti
pazita, kaj delajo komunisti. Seveda je pa njihovemu delu pri-
CLEVELAND, O. — Washing- se pridno udeležujejo hujskanja Načrt tajske vlade za boj proton in Peiping mislita le redko- proti sedanjemu tajskemu reži-'ti komunizmu se ne opira samo kdaj na isto stvar. To se pa ven- mu, da ne govorimo o levičar- na vojake in policijo, čeprav oba darle godi ravno sedaj pred na- skih budističnih menihih, učite- ta dva varnostna organa skrbno simi očmi.	lijih itd.
Kitajski komunisti so že napo- ; Na nasprotni strani pa posku-vedali, da bo treba organizirati ša tajska vlada preprečiti komu-'mešana precej azijske počasno-osvobodilno akcijo v Tajski. Ki-Tistične akcije. Pri tem dela v Isti, zaniikrnosti, površnosti, leno-tajski radio in kitajsko časopis-1sporazumu z ameriškimi stro-|be in brezskrbnosti ter pomanj-je stalno hujskata vse, kar je vlkovnjaki. Naša dežela se je ne-1kanja discipline. Tajska vlada Tajski nezadovoljno s sedanjim'kaj naučila od komunistične'je začela tudi s koraki, ki naj gospodarskim in političnim sta-'propagande v Laosu in Vietna-'počasi ustvarijo za tajska pleme-njem. Komunistična propagan- mu. šola je bila drago plačana, na ob severni meji boljše gospoda se ne zadovolji samo s tem,!toda sedaj pa pride prav. Napo-uporablja nad 1000 milj dolgo ri tajske vlade, da zavre komu-mejo med severnim Laosom in nistično agitacijo, niso na prvi Tajsko, da stalno pošilja svoje'pogled obsojeni na polom.
agitatorje preko Laosa na tajsko stran.
To ni prav nič težko. S tajske strani je meja slabo zastražena, na laoški strani pa že tako gospodarijo laoški komunisti Pa-thet Lao. Na obeh straneh meje pa živi isto pleme iste vere. Komunistična agitacija seveda ne uporablja novih metod za pod-
Najpreje je treba podčrtati dejstvo, da se v tajski politiki ni razbohotilo tako strankarstvo in struj arstvo kot v Laosu in Vietnamu. Tajska seveda ni brez strank, tudi levičarske so med njimi, toda nobena ni tako močna, da bi vlado ovirala v njenem delu. V primeri z Laosom in Vietnamom je to stanje
talno rovarjenje. Kar dela že N Tajski naravnost idealno. Ko-dolga leta v Vietnamu in Laosu, lliko lažje bi se bilo mogoče bedela sedaj tudi v Tajski. Kot a-J riti proti komunizmu v Laosu gitator ji pride vsak levičar in Vietnamu, ako bi bile tam na prav, tudi berači in krošnjarji j oblasti vlade, ki kaj pomenijo.
darske in socijalne razmere. Začela je graditi nove ceste in modernizirati stare. Ustanovila je več kmetijskih zavodov, ki naj kmetom razlože umno kmetovanje. Odpira nove šole, kolikor ima učnih moči na razpolago. Zboljušuje, kar se da, tudi zdravstveni položaj kmetskega prebivalstva. Pri tem delu se pozna, da vlada nima dosti sredstev in ne dosti izvežibanega uradništva, pozna se pa tudi, da je te vrste boj proti komunizmu začela veliko prepozno, res “šele ob 12. uri”. Zanimanje tajske vlade za severno in vzhodno mejo je rodilo še drug uspeh. Tam je sedaj več reda in miru.
Ljudje so začeli čutiti, da so kolikor toliko varni pred obračunavanjem od strani raznih močnejših nasprotnikov in da plemenski boji ne pomenijo zanje nevarnosti za njihov življenjski obstoj.
Tajska vlada seveda ne bi mogla izvajati tega programa brez
ter pripravi pot tudi k političniina odkritem področju dvignili v združitvi. Za sedaj se tej naj- nekaJ letih na do 200,000 sodov trdovratnejše upira De Gaulle, na dan’ kar bl verjetno, krilo vse med tem ko je Zahodna Nemči- P°trebe Egipta po petroleju, ja med njenimi najvnetejšimi zagovorniki.
Združene države dale 60 milijonov za tehnično pomoč ZN
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Združene države so obvestile Združene narode, da bodo prispevale 60 milijonov dolarjev v njihov posebni sklad za tehnično pomoč. Jeseni so prispevek
Leteča podmornica?
WASHINGTON, D. C. — Vojna mornarica in letalstvo se u-kvarjata z načrti za podmornico, ki bi lahko plula pod morsko gladino, na njej, pa lahko poletela tudi visoko v zrak. Trdijo, da bodo do leta 1970 imeli nekaj takega že zgrajenega za dejanski preskus.
izdatne ameriške podpore ne sa-| zadržale zaradi spora o finanč-mo v blagu in denarju, ampak Inih obveznostih članstva ZN na tudi v strokovnjakih za vse slu-j temelju člena 19 njihove ustave, čaje: policija lahko izve, kako sej Sedaj je Washington izjavil, je treba boriti proti komunistič- da je odložitev zasedanja glavne nim podtalnim organizacijam, ^ skupščine pokazala, da bo za re-tajski tehniki, inženerji in agro- šitev tega spora, ki je popolno-nomi pa, kako se z malimi stro- ma omrtvil delo glavne skupšči-ški in investicijami da pomagati ne, vzela več časa in ker ZDA podeželskemu prebivalstvu. j niso marale onemogočiti delo Skupne tajsko-ameriške akci-1 tehnične pomoči ZN, so sedaj je imajo tudi zunanjepolitični objavile svoje prispevek, ki pa namen in pomen. Hočejo dodat-'ne sme preseči 40$ skupne vso-no pokazati kitajskim komuni- te vseh ostalih prispevkov, stom in njihovim satelitom, da; Predsednik glavne skupščine se Amerika ne misli umakniti je med tem imenoval posebni iz jugovzhodne Azije. Tajskemu'odbor, ki naj prouči finančno narodu pa hoče po tej poti vliti stanje ZN, v tem odboru ni za-vero ne samo v boljšo bodočnost,'stopnika nacionalne Kitajske za-ampak tudi v ameriško besedo,'radi grožnje Sovjetske zveze, da da Tajska ne bo zapuščena, ako |bo odbor bojkotirala, če bo vanj bi jo kitajski komunizem hotel j imenovan tudi Cangkajškov za-dobiti pod svojo kontrolo. Istopnik.
Zadnje vesti
COLUMBUS, O. — Državni senat je zavrnil potrditev J. Ci-poilcna iz Parme za elana državne industrijske komisije, kamor ga je imenoval guverner Rhodes.
SAJGQN, J. Viet. — Včeraj je okoli 30 ameriških jet letal odletelo z letališča Da-Nang z bombami in se čez čas vrnilo brez njih, ne da bi poveljstvo objavilo, katere cilje so letala napadla. Sedijo, da so bombardirala rdeča oporišča vzdolž Ho-Čin-Minhove poti v Laosu.
SAJGON, J. Viet. — Danes je eksplodirala v mestu bomba, ki so jo vrgli rdeči. Mrtvi so trije domačini, ranjenih pa je bilo tudi par Amerikancev.
^£1 FmmršiLi
issHSsSSSs-s 6117 St. Člair Ave. — HEnderson 1-0628
.uhcSSSSe*,
Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2 r. Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
63
No. 44 Thurs., March 4, 1965
Nekaj dejstev k boju za jugovzhodno Azijo
japonski se je v drugi svetovni vojni 1. 194! in 1942 z naglim vojaškim pohodom posrečilo zasesti brez posebnega odpora Francosko Indokino, del angleške Burme, večji del Holandske, Indonezije, Malajo s Singapurjem, “azijskim Gibraltarjem”, in pritisniti na vrata Avstralije. Ko so združene zavezniške sile začele stiskati Japonsko in je ta ood strahotnim učinkom ameriške atomske bombe na Hiro-šimo in Nagasaki položila orožje in se predala na milost in nemilost zmagovalcem, so evropske kolonialne sile skušale obnoviti svojo oblast nad svojim nekdanjim kolonialnim o-zemljem v jugovzhodni Aziji. Zaradi porazov, ki so jih doživele njihove sile v spopadu z japonskimi v začetku vojne v Aziji, je vera v njihovo nepremagljivost padla, prebujajoči se nacionalizem, ponekod podpihovati od komunističnih agentov, je obnovo kolonialne oblasti zavračal in zahteval neodvisnost.
Velika Britanija je kmalu spoznala, da se novemu toku ne bo mogla uspešno upirati in je dala svobodo “Indijskemu cesarsflvu”, Burmi in Cejlonu. Nizozemska se je branila in skušala ohraniti oblast nad Indonezijo, pa morala na ameriški pritisk končno tej priznati neodvisnost. Najdalj se je upirala Francija.
V tem je dotlej nemočno Kitajsko komunizem organiziral v trdno diktaturo, ki je v korejski vojni pokazala, da je sposobna kljubovati uspešno tudi mogočni Ameriki. Politično praznino, ki je nastala v jugovzhodni Aziji s porazom evropskih kolonialnih sil in nato s porazom Japonske je z azijske celine na ven začela izpolnjevati rdeča Kitajska, z morja pa Amerika, nesporno do one dobe prva vojaška, gospodarska in politična sila sveta.
Amerika je leta 1950 nastopila naglo in odločno v Koreji, ko je komunistčni blok preskušal njeno voljo braniti svobodni svet. Napadalce je pognala nazaj na njihove izhodne položaje, nato pa sklenila z njimi premirje. Ti so smatrali to za svojo zmago, kajti dejansko so obdržali vse, kar so imeli, in za njihov napad jim ni bilo treba plačati previsoke kazni. V ameriški popustljivosti so videli ameri ško slabost, ki so se jo odločili izrabiti, kjer se bo priložnost le ponudila.
Kitajci so začeli na debelo podpirati komunistično Osvobodilno fronto v Francoski Indokini. Francija se je v stiski obrnila za pomoč na svoji zaveznici Ameriko in Anglijo. Amerika ji je pomagala finančno in z vojnimi potrebščinami in bila pripravljena, ko je bilo očitno, da Francozi sami ne morejo preprečiti komunistične zmage, poseči v Indokino tudi vojaško, če bi se za to odločila tudi Velika Britanija. Churchill je zadevni načrt, tedanjega ameriškega državnega tajnika Dullesa zavrnil. Francozom ni ostalo drugega, kot se pogoditi s komunističnimi uporniki in njihovimi podporniki ter se umakniti iz Indokine. V Ženevi je bil sklenjen julija 1954 dogovor o novi ureditvi Indokine. Razdeljena je bila v štiri neodvisne države: Kambodžo, Laos, Južni in Severni Vietnam. Te naj bi ostale nevtralne.
Dogovora se praktično ni držala nobena stran, čeprav so ga po vsem sodeč komunisti začeli prvi očitno kršiti. V Severnem Vietnamu so uvedli trdo komunistično diktaturo, iz Južnega Vietnama in iz Laosa pa so potegnili le del svojih oboroženih oddelkov, drugim pa so naročili, naj poskrijejo svoje orožje in se potuhnejo kot mirni prebivalci. Komaj je bil komunistični režim v Severnem Vietnamu za silo utrjen, že je začel organizirati upor proti zakonitim vladam južnega Vietnama in Laosa.
Združene države so bile edina sila, ki je bila sposobna in voljna zastaviti pot komunistični napadalnosti v jugovzhodni Aziji, kot jo je preje z organiziranjem NATO ustavila v Evropi. Združene države so najprej začele nuditi po: moč protikomunističnim beguncem iz Severnega Vietnama, ki so hoteli v svobodo na jugu. Nato so finančno in vojaško podpirali južni Vietnam pod vlado N go Binh Diema.
komunističnemu poskusu dobiti deželo pod svojo oblast. To zatrjuje sedaj tudi predsednik Johnson. Bombardiranja vojaških oporišč v Severnem Vietnamu naj bi bila dokaz odločne volje Amerike prisiliti Severni Vietnam, da bo končal svoj napad na Južni Vietnam.
Debata v javnosti in v Kongresu kaže, da Združene države niso edine v svojih pogledih na potrebo “nhjne o-brambe svobode” v jugovzhodni Aziji in niso prepričane o tem, da bomo morali to braniti “bližje svojim obalam”, če bomo komunistom popustili v Južnem Vietnamu in Laosu. Del javnosti in članov Kongresa se iz strahu pred večjim spopadom boji vsakega odločnega nastopa proti Severnem Vietnamu. Ta bi lahko privedel do kitajskega in celo ruskega posega v vojno. Pri tem je očitno, da Rusija kot država v Vietnamu nima posebnih interesov. Če bi jih tam Kitajska dobila po prstih, bi ji celo dobro delo. Kot vodnica svetovnega komunizma, za kateri položaj se Sovjetska zveza prepira sedaj s Kitajsko, mora seveda braniti “napadeno članico socialističnega bloka”.
Komunizem po vsem svetu, v Aziji pa še posebej, vpo-števa le odločnost in moč. Popustljivost diktatorjem in diktaturam ter umikanje pred njimi se ni nikdar obneslo, to dokazuje posebno lepo zgodovina zadnjih 30' let.
BESEDA IZ NARODA
larska
Miss Judith Marie Kelley
Cleveland, O. — Mrs. Joseph F. Kelley, 4430 West 176 Street, sporoča, da se je njena hčerka Judith Marie Kelley zaročila z
Čikaški Prekmurci se pridno udejstvujejo v društvenem življenju, gotovo so člani enega ali drugega društva, ali pa tudi dveh. Razveseljivo in prijetno je, ko imajo društva svoje piknike. Takrat se vidimo vsi, stari in mladi, od Dolnje Lendave do Gornje Lendave. Sicer itak nimamo možnosti priti skupaj. Na piknike pa pridejo skoraj vsi, čeprav je nekaterim težko, ker imajo poslovne opravke ali pa nedeljsko zaposlitev.
Društveno življenje pozimi je pa bolj otežkočeno, ker imajo naša društva veselice po North in South Chicagu in ker smo mi razkropljeni po vsem mestu. Včasih pa tudi vreme ni ugodno in ne dopušča vsake udeležbe.
Poprej so se naši Prekmurci bolj skupaj držali, okoli 18. ce-
nom Mr. in Mrs. Frank M. Jak-sic, 6111 St. Clair Avenue. Gospodična Kelley je graduirala na St. Joseph’s Academy. James J. Jaksic je obiskoval St. Louis University, sedaj pa je redni slušatelj John Carrol University. V načrtu je poroka v jeseni.
Naša iskrena voščila zaročencema in vsem sorodnikom, zlasti vsem članom Jakšičeve družine, ki jo vsi tako dobro poznamo in radi priznamo, da je ena najzaslužnejših in na j priljubljenejših med clevelandskimi Slovenci.	A.	D.
Šimm PREKMURJE
Mr. Jamesom J. Jaksicem, si- s^e> Kjer sta tudi imela naša poznana rojaka Mr. in Mrs. Jakšič gostilno in dvorano in kjer je bil tudi sedež Prekmurskega kluba, pol bloka od tam pa Društvo Sv. Križ, Danes živijo tam črni ljudje, ki nas polagoma izrivajo iz Chicaga.
Spominjam se še, ko so nekatere naše družine kupile hiše v krasni okolici v osrčju Chicaga, blizu transportacije. V nekaj letih so morale ta kraj zapustiti, ker so se zamorci tako naglo naseljevali. Mi nismo vajeni njihovega načina življenja, njihovega obnašanja, oni imajo čisto druge nazore kot belci.
Naši Prekmurci in tudi drugi beli prebivalci raje tvegajo vsakdanji prevoz na delo in z dela, se rajši vozijo po 20 in tudi 30 milj daleč na delo, samo da živijo v mirnih in lepih krajih.
Sedaj so že štiri naše družine tako oddaljene od mesta, kjer imajo krasne domove: Glavače-va, Grahova, Zaligova in sedaj še Jerebicova, po domače Cipo-tova Čila. To ni daleč od Ameriških Brezij v Lemontu, kakor jih mi nazivamo in kamor tako radi zahajamo.
Pa še nekaj osebnih novic.
Za vedno nas je zapustil dobro znani rojak iz Hotize F. Ko-roša, ki je zapustil tri sinove. Vsi trije imajo krasne “biznese” in tudi dobri muzikantje so. Pred leti so vsak teden nastopili na televiziji.
Nedavno je bil v bolnici naš rojak Joe Kreslin, ki si je zlomil nogo. Sedaj je že zopet na svojem delavnem mestu.
V Chicagu smo debili zadnje čase precej snega, to je bilo dne 24. februarja. Spominjam se, ka-
Chicago, 111. — Gotovo se bo čitateljem Ameriške Domovine malo čudno zdelo, odkod kar naenkrat novo zaglavje “Čikaško Prekmurje” in kdo od Prekmurcev se je spomnil, da napiše nekaj o njihovem življenju v naš najbolj priljubljeni in razširjeni list med Slovenci v Severni A-meriki.
Kot strasten čitatelj že dolgo berem Ameriško Domovino. Isto sem opazil pri mnogih naših Prekmurcih v Chicagu, Clevelandu, Torontu in drugod po A-meriki in Kanadi.
Čudno se mi zdi, da se noben Prekmurec ni odločil, da bi napisal kak članek v Ameriški Domovini, saj imamo precej sposobnih in izobraženih ljudi v Severni Ameriki.
Zato bom poskusil jaz nekaj napisati, čeprav ne znam tako lepo in složno, kakor nekateri
kako krasne so naše hoste meseca marca in aprila, kako smo mamicam prinesli prve zvončke in podlesek. To je bilo nekaj čudovito lepega, posebno za otroke, za nas pa sedaj nekaj tako nenadomestljivega.
Naj za danes končam z mojim kramljanjem, pa drugič zopet, ko bom imel kaj časa in novic iz Chicaga. Prav lepo pozdravljam vse cenjene čitatelj e Ameriške Domovine, prav tako tudi moja Mariča. Mnogim poznani
John Vuk
krasen izlet Scenske mk ¥ Soiimfe
dopisniki v tem listu. Toda z do-
1 emu je v kratki dobi uspelo napraviti za silo red v Južnem jbro voljo človek lahko dosti na-
Vietnamu, poslati cesarja iz dežele in uvesti republiko. Iz jredi, čeprav nima visokošolske|ko smo se včasih otroci v rojst-gledalo je, da se bodo razmere v novi republiki postopno ! izobrazbe.	j nem kraju veselili, ko je zapa-
UStalile. To seveda ni Šlo v račun komunističnemu Sever-i Ker je med nami Prekmurci; del sneg... Kar vse dneve smo nemil Vietnamu. Organiziral je Osvobodilno fronto, ki je vedno kaj novega, ker nam no- prebili v snegu, na pol obuti inlLai” h kosilu. V velikanski dvo-začelo boj proti zakoniti vladi Južnega Vietama. Z njego-jvic nikoli ne zmanjka, se bom * oblečeni. Danes, ko smo dobro j rami je prostora za 500 sedežev VO obsežno in stalno podporo se je Osvobodilni fronti po-,skušal od časa do časa oglasiti,'oblečeni in obuti, pa imamo pre-1 in v njej je masivna hrastova
S¥@f0¥ii@ prvenstvo
Lethbridge, Alta.
Prven- keja z navdušenim srcem in glo-
stvo v hokeju za leto 1965 se odigrava prav te dni (1.-14. marca) v mestecu Tampere na Finskem. Vrši se kot doslej v dveh skupinah, kjer so hokejske reprezentance po moči deljene v A in B grupo. V vsaki tekmuje po 8 držav. Letošnja A skupina je sestavljena iz reprezentanc: Amerike, Kanade, Čeho-slovaške, obeh Nemčij, Norveške, Rusije in Švedske. Verjetno se bodo borbe za prva mesta odigravale med štirimi naj-močnješimi zastopniki hokejskega športa na svetu:	Rusijo,
Švedsko, Češko in Kanado.
Hokej na ledu je za gledalce brezdovmno najbolj zanimiv in najbolj razburljiv šport. Zadnja desetletja je razvoj tega borbenega športa preplavil svet — posebno Evropa je naredila v razvoju naj večje korake in skoro zavidljive uspehe. Začel se je sport v preteklem stoletju v Kanadi, kjer je priroda dala deželi tisoče jezer in v dolgih, trdih zimah dolgotrajnega ledu, zadnje desetletja pa rasto umetna drsališča in pokrite zimske arene kot gobe po dežju. In Evropa posnema Kanado in Ameriko, tudi tam je vsako leto več umetnih drsališč, tako da razvoj hokeja ni več odvisen od muhastih in kratkotrajnih zim, ki so neredko nudile le mesec ledu na leto.
*
Naj večje zanimanje v Evropi je gotovo v Rusiji, Češki in Švedski, kamor so predvsem kanadski trenerji prenesli svoje bogato znanje. Privatno, predvsem pa državno zanimanje je v teh državah podprlo razvoj ho-
bokimi žepi in uspehi niso izostali; imenovane države so v dobrem desetletju dosegle res zavidljive uspehe in se zvrstile prav v svetovni vrh jakostne lestvice. Le eno je gotovo, da so pojmi o amaterstvu na obeh straneh oceana različni kot pravila, pod katerimi se na obeh celinah igra.
*
V evropskih državah, kjer je hotenje za dosego ciljev podprto z državnim razumevanjem in bogatim državnim podpiranjem, uspehi niso mogli in niti smeli izostati. Zato te države finansirajo velike mednarodne tekme, turneje na naš kontinent, kar stane veliko časa in še več denarja. Tako se že nekaj let vrše turneje, kjer se imenovanih troje reprezentanc pomerja v tekmah s kanadskimi in ameriškimi moštvi, nabira znanja in zmag. Smejo seve te reprezentance igrati samo z amaterskimi moštvi, ta ipa so tostran oceana redka in je težko, zbrati dobra moštva, ki bi mogla uspešno konkurirati po mesece in leta skupno treniranim evropskim izbrancem. In še velika ovira so pravila, amaterska namreč,, po katerih tod ne igrajo oz. samo v imenovanih srečanjih. Vsa ta pojasnila nimajo namena zmanjševati evropskih, predvsem ruskih uspehov, ker v nekaj letih prihodnjosti se bodo gotovo pričela srečanja med medcelinskimi klubi in reprezentancami najmočnejšimi namreč, ne glede na to, če bodo dresi in možje v njih amaterji ali profesionali. Najboljši itak spadajo v isti razred, le da eni dobe čeke na, drugi pa pod mizo ...
*
Rusi so gostovali v božičnih in
“poštrekali” v tej luksuzni dvorani! Marsikdo izmed nas se ni j novoletnih dneh po Ameriki in še nikdar počutil tako “šport”, i Kanadi in skoro zlahka zmago-kakor se je počutil v tej slavni | vali. Manj uspehov so imeli šve-restavraciji “Jai Lai”. —Colum-jdi in Čehi. vendar so se po teh
Cleveland, O. — Napovedani izlet Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti se je vršil v soboto,
27. februarja, točno, po načrtu, čeprav še na predvečer nismo bili gotovi, če se bo izlet sploh vršil radi muhastega vremena.
Sveti Matija nas je namreč držal še v kleščah, ker se tudi on ni letos držal točno svojega pravila:
Sveti Matija led razbija, če ga ni — ga naredi.
Našel je sicer led, pa ga ni razbil, marveč še novega naredil skozi par dni. Zmešnjava je bila kmalu pojasnjena; vremenski preroki so nam naznanjali prav lepo vreme; razveselili smo se torej telefonskih klicev Fa-thra Godine ter skrbne sotrud-nice Miss Frances Zulich, ki so na predvečer izleta opozorili vsakega posameznega izletnika na potovanje.
Z veseljem smo tedaj vstopili v udobni avtobus, ki nas je čakal pred cerkvijo Marije Vnebo-vzete ter odšli v božjem imenu.
Ob devetih smo se znašli pri A-meriški Domovini, kjer se je nam pridružilo še nekaj izletnikov, zagledal nas je tudi urednik g. V. Lipovec ter nas pozdravljal. Na Broadwayju je zavil naš bus na Highway 21 ter vozil 60 milj na uro; drveli smo po gladki velecesti skozi Independence in Brecksville ter skozi borovce po idilični zimski pokrajini, ki jo je obsevalo jutranje sonce, molili smo in peli ter občudovali vso zimsko krasoto narave.
Father Godina nam je razlagal vse znamenitosti, ki smo jih srečali na potovanju ter razdelil otrokom znake Marije Vnebo-vzete, ki so si jih pripeli na prša.
Miss Zulich je skrbela za red ter nudila Fathru Godini vsestransko pomoč. Miss Josephine Pavli je imela veliko opravila s šolsko mladino; pod njenim nadzorstvom so otroci tako lepo molili in peli po slovensko, da jih je bilo kar prijetno poslušati.
Mrs. Mary Možič je pa molila sv. rožni venec, glasno in razločno, kakor ga molijo po Dolenjskem. Z nami je bil med drugimi tudi g. dr. Mihael Krek z gospo soprogo. V veselem kramljanju ter prazničnem razpoloženju smo se vozili mimo mesta Wooster; do tam je bila vsa pokrajina pokrita z gostim snegom in zameti, od Woosterja proti Columbusu je bilo čimdalje manj snega, zametov pa tudi ni bilo več; nova državna velece-sta 71 je vodila naravnost v. Columbus.
Ob 11.45 smo dosegli Pleasant Valey, kjer smo v kraju Malabar občudovali studenec Niman,
ki privre iz hribov in katerega zunaj ogledali urzavno kaznilni-	jAč posebnega Jesenice so
rali sko- co z visokim kamenitim cbzid-|seve daleč najboljše moštvo li* jem, prepreženim z električnimi, g6i pi obsega 8 klubov. Znanje vodi ter utrjenim, z izvidnimFSo predvsem Jesenicam posre-stolpiči; pomilovali smo vse one, |c|ova]i poljski in češki trenerji-restavracijo “Jai;M zdihujejo za tem obzidjem in jv dosedanjih mednarodnih sre-ki ^marsikateremu izmed nesreč-j čan j ih so Jugoslovani (zadnja nežev bije zadnja ura.	Ileta namreč) imeli le delne u-
bus leži ob izlivu reke Olentan gy v reko Scioto.
Ob štirih smo došli v Capitol. Strmeli smo v številne zastave, ki so izpostavljene okrog Rotunde. To so bojne trofeje iz številnih vojsk ter različnih regimentov. Vodnik izleta nas je opozoril na tri velike slike, ki jih je umetnik tako živo naslikal. Prva slika predstavlja znamenito pogodbo, ki je bila sklenjena leta 1795 v Greenvillu med Indijanci in Francozi. Druga slika kaže slavnega Edisona, izumitelja električne žarnice, na tretji sliki pa smo videli oba brata Wright, ki sta iznašla ter sestavila prvi aeroplan.
Od Capitola nas je pripeljal bus na ogel Fifth Ave. in Broad St., kjer smo obiskali katedralo sv. Jožefa; zdelo se nam je, da je nedelja, toda zagledali smo v katedrali luči po spovednicah, ki so nas uverile, da je sobota. Stolnica v Columbusu je zidana iz kamna z gotskem slogu, ima lepa umetno barvana okna, vsako okno predstavlja drugega svetnika, oltarji so iz marmorja in na glavnem oltarju je krasen kip sv. Jožefa. V okrasje stolnice je tudi križev pot, ki je sestavljen iz mozaika. Zmolili smo par očenašov, se priporočili sv. Jožefu v varstvo ter odšli ob 5.30 iz Columbusa s prav prijet-
so se Indijanci posluževali zi stoletja. Ob 1.30 pop. smo prišli srečno v Columbus ter šli naravnost v naj večjo ter naj-medernejšo
srečanjih pričela šušljanja, da bi ne bilo napačno, če bi prišlo do. nekakih meddržavnih amaterskih lig s sodelovanjem moštev z evropske in ameriške celine. Gotovo bo do tega, prišlo slej ko prej bo pa stalo ogromne vsote in gotovo pritegnilo kot gledalce nove milijone. Znano je, da gleda samo v Kanadi sobotne profesionalne TV hokej prenose nad 4 milijone gledalcev, kar pomeni, da gleda te hokejske tekme več gledalcev ikot katerikoli drug program.
*
Kot drugod po svetu in zlasti v Evropi se je tudi v Jugoslaviji hokej pričel razvijati. Med vojnama smo imeli tam le nekaj klubov. Zibelka drsalnega športa je bila Ljubljana in so sami Ljubljančani sestavljali jugoslovansko zastopstvo v tujini dolga leta, le tik pred vojno sc vključili v izbrano moštvo dva, tri Hrvate. Po zadnji vojni pa so prevzele iniciativo Jesenice, kjer je ob velikem razumevanju vodstva jeseniške Železarne in z njenim denarjem zrastlo prvo, četudi nepokrito umetno drsališče. Pozneje so taka drsališča dobili še v Zagrebu, Beogradu in zdaj grade novo umetno drsališče, pokrito, v Ljubljani v Tivoliju, kjer bo Športni Park inž. Bloudka nekak športni cen-
nimi vtisi. Med potjo smo si od ter. Moč jugoslovanskega hoke-
srečilo dobiti pod svoj vpliv precejšen del podeželja.	j posebno v zimskih mesecih, ko
Ameriški vojaški in drugi svetovalci v Laosu in Juž- imamo dovolj časa.
nem Vietnamu položaju niso bili kos. Ta se je bolj in bol slabšal. Predsednik Kennedy je odločil, da se v “džunglah Laosa ne izplača boriti” in je sklenil leta 1962 dogovor o “nevtralizaciji” Laosa. Na osnovi tega dogovora so postali komunisti postopno gospodarji dveh tretjin Laosa. S tem so izboljšali tudi svoje zveze med Severnim in Južnim Vietnamom ter razširili boj proti vladi Južnega Vietnama. Pred sednik Kennedy se je odločil za obsežno ameriško pomoč južnemu Vietnamu in zatrjeval, da se bo tam odločno uprl
V Chicagu živi kar precej Prekmurcev. Obstojajo celo tri prekmurska društva: Sv. Križ, ki je samostojno društvo samih Prekmurcev, Društvo sv. Ane, ki je obenem tudi podružnica pač drugačno od tistega na de-
Ustavili smo se še v Pleasant
hlad ali influenco, samo Če gre-j bara, dolga 60 čevljev. Father'Valey za polurni odmor. Kmalu ven. Je pač druga klima,;Godina nas je opozoril, da se jejnato nas je objela noč, ki pa ni
mo
kot smo jo bili vajeni. In zrak je tudi ves umazan in okužen, saj je sneg po treh dneh že ves črn od prahu iz tovarn. Življenje v ogromnem velemestu je
spehe, s katerimi so se uvrščali v sredino druge, t. j. B skupine. Je pa navdušenja med mladino
K.S.K.J., in Prekmurski družabni klub, v katerem so včlanjeni samo rojaki iz starega kraja.
želi.
Zopet se nam približuje po-
lanskega leta ustavil z g. Prez-iP^^w nic motila našega veselega; pot publiko precej in to sta dva Ijem v7 tej dvorani, ko sta se'razpoloženja. Molili smo se an- važna poroka napredka in po-
vračala od Sv. Avguština v Flo-|gleški rožni venec in otroci so
znejših uspehov. Da je navduše-
mlad. Marsikdo se še spominja, obednega lista. Joj, kako smo se'
Udi, tja je zahajal h kosilu tudi navdušeno peli sIovenšKe pesmi, nja veliko, dokazuje tudi dej-g. senator Lausche, ko je bil še j Ob 9.30 zvečer smo se srečno zo-' guverner v Columbusu. Zavzeli pet znašli pred cerkvijo Marije smo svoje sedeže okrog pravjVnebovzete, si segli veselo v ro-dolge mize ter zbirali jedila z ke ter se zadovoljno razšli.
Ernest Terpin
stvo, da je pred leti Jugoslavija ponudila Mednarodni hokejski zvezi izvedbo svetovnega hokejskega prvenstva. Uspeli so h1 (Dalje na 3. strani)
AMERIŠKA DOMOVINA,
^■^-8 s 8,<tig ga b. ajt.girga~.t3cy'
Issued Kt«^| Thursday for the Jucosl&Ti in Wiscoasla *
Tedenske priloge za Slovence ▼
Wise on* in u
'iTS o a o c o e dTfjnro odd BTTt. '
I THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
Communication*
OBZOR PUBLISHING COMPANY
Marica R. Stoat, Publisher 3601 W. Ohio Are Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373
i iro7nr3nrtnroTrinrs7nr&
zalo, da bi se tudi vojaki vneli za “mirovno strujo”. Kaj bo potem od sajgonske armade sploh še ostalo?
M iltvauški zapiski
!5EEKSirJ*i-J-*.»UB5r.T - T'-.-Cf-’f
Milwaukee, Wis, — “Prekras- božjo in v veselje človeškega
srca.
V duetu sta peli Olga Penne in Vicki Rozanski. Človek bi kar poslušal.
Sophie in . John Staut sta, nam nad vse občuteno podala pesem: Whispering Hope. Ljudem so prišle solze v oči. Kaj pa moreš, če te pa zagrabi prav pri srcu. Njihova glasova sta se čudovito
Ho, čudovito,” so bile besede, ki si jih slišal, ko so izzveneli akordi zadnje pesmi koncerta, ki so ga pripravili cerkveni zbori pri cerkvi sv. Janeza. Pravzaprav ni besed, ki bi podale občutke presenečenja in začudenja nad lepoto pesmi, ki so jih zbori zapeli. Bil je koncert, ki ga že dol-go nismo slišali.
Program je otvoril župnik cer- ujemala-kve sv. Janeza. Lepo je pouda-. Moški zbor je zapel: Ljubezen ril pomen slovenske pesmi v teh j in pomlad, Na planine, Jaz časih, ko slovenska beseda v A-jimam tri ljubice. Rad poslušam nieriki zamira. Petje jo pomaga moški zbor. Imel sem vedno po-
Vzdrževati in nadaljevati. Hvaležni smo pevcem in pevovodju Ernestu Majheniču, da smo smeli poslušati tako nekaj izrednega. Delo, ki so ga vložili v ta koncert, je prineslo popoln u-sPeh in koncert je bil sprejet v sPlošno zadovoljstvo.
Mešani zbor je bil sestavljen lakole:	Sopran so pele: Olga
Eenne, Rosie Shapiro, Mary Ei’egant, Vickie Rozanski, Mira Kctar, Milka in Marta Modic; alt so pele: Marica Rozina, Sophie Staut, Mary Mernik, Mary Hobnik, Herta Majhenich, Ivanka Modic in Lillian Stuberg; te-110r so peli: John Rifelj, Rudi •Kotar, Wiljem Wiher, David Shapiro, Frank Mernik in John Staut; has pa so peli Jože Koz-Jek, Darko Berginc, Albert Pen-Ile, Werner Stuberg, John Rifelj ’h’-, in Victor Staut.
Pesmi, ki so jih zapeli, so bile Posrečeno izbrane. Še sedaj mi 2venijo v ušesih: Ena ptička prištela, Venite rožice, Nocoj pa °h nocoj, Vsi so prihajali, Gor Cez izaro, Izgubljeni cvet, Izpre-Plenjeno srce, Triglav moj dom. Lepo so prišli do izraza solisti Kudi Kotar, John Rifelj, Olga
enne in Darko Berginc. Bog je 2ares dal nekaterim lepe glaso-Ve in jih tudi porabljajo v čast
H
aklpe m ¥afe oči!
A-KO RABITE OČALA— j obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo
i&esE ipiigAL ca
’Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 43 Wis.
seibno veselje za moški zbor. Potem pa ti še zapojejo tako, da bi kar poslušal, pa naj traja, kakor dolgo hoče.
Ženski zbor je zapel pesmi: Ptiček, Čriček na vrtu in;Oj dekle, kaj si tak žalostno. Pravijo, da so se bolj postavile kakor moški. Naj že bo kakor hoče, lepo so zapele. Včasih je pesem sama po sebi bolj privlačna, kakor druga in si tako mislimo, da je bila boljše zapeta.
Mlajši zbor je sestavljen iz samih deklet. Soprano so pele: Joan Zortz, Carry Jean Selich, Janice Frankowski in Helen Rifelj; alt so pa pele: Joan Gorenc in Margie Gallun. Zapele so lepo in zelo korajžno. Celo same so se čudile, da so zapele tako, kakor so. Ljudje so jih nagradili z velikim ploskanjem. Na piano jih je spremljala Cynthia Gallun, ki je pokazal veliko zmožnost. Ob takih prilikah se pokažejo talenti.
Srca vseh si je pa osvojil otroški zbor. Vsega skupaj je nastopilo okoli 30 otrok. Kakšna muka je vežbati otroke, ve samo tisti, ki ima z njimi opravka. Navadno bi najrajši vrgel puško v koruzo z mislijo, saj ni nič. Potem pa te presenetijo z nastopom, ki je podoben profesijonal-cem. Otroci so vedno ljubki, pa tgdi če ga polomijo. Z otroškim zborom je ves koncert dobil še poseben poudarek. Kar nekaj bi manjkalo, če ne bi bilo tega o-troškega zbora. Pa jamramo nad mladino. Tako se mi včasih zdi, da smo jim nevoščljivi za njihovo mladost in preprostost.
Večino točk je spremljal na klavirju znani muzikalni umetnik Leo Muskatevc. Rekel je, da je vedno na razpolago, posebno pa še, če gre za slovensko zadevo in za koncert, kakor je bil ta.
Predno je mešani zbor zaključil s svojimi pesmimi, je župnik sv. Janeza povzel besedo. Ome-
nil je, da je organist letos star 50 let. Njegova zasluga je, da moremo podajati ljudem kaj takega, kakor je ta koncert, zato je prav, da mu deklica za to priliko poda šopek rdečih nagelj ev. Marjanca Shapiro mu je v narodno nošo napravljena podala šopek in ga poljubila. Bil je zares prisrčen prizor. Za pevovodjo Ernesta Majhenicha je bilo to pravo presenečenje.
Ljudje so prišli h koncertu v presenetljivo lepem številu. Dvorana je bila polna. Prišli so gostje iz Chicaga, Lemonta, Waukegana in Racina. Lepo skupino je pripeljala Mrs. Marie Prisland iz Sheboygana.
Ko so pevci zapeli zadnjo pesem, s katero so zaključili program, so ljudje kar obsedeli in čakali, da bo še kaj. Šele počasi so se začeli zavedati, da je pravzaprav konec koncerta. Radi bi še slišali več in več. Po starem pravilu, da je treba takrat iti domov, ko je veselje na višku, so naši pevci uporabili tukaj. Človek potem odhaja z najlepšimi vtisi.
Upajmo, da nam bo pevovodja oskrbel ploščo s temi pesmimi in še nekaterimi drugimi, kakor je obljubil, da bo storil. To bi bila potem pa krona, ker bi zares nekaj imeli v trajen spomin.
Po koncertu je bila prosta zabava v spodnji dvorani. Za muziko so poskrbeli Veselkovi fantje. Razvila se je tako prisrčna zabava, da ljudje kar nismo mogli domov. Vse je bilo tako po domače. Bilo je košček tistega, kar si naši ljudje želijo in kar jih drži skupaj.
Pevskim zborom smo hvaležni, da smo mogli prisostvovati temu koncertu. Obenem smo pa ponosni nanje, ker njihov uspeh je tudi uspeh našega slovenskega človeka in pa seveda fare sv. Janeza.
postno postavo', ki velja letos v naši škofiji. Zdržati se mesnih jedi na pepelnično sredo in vse petke v letu so se dolžni vsi ljudje, ki so stari 7 let ali več. Postava zdržka velja za vse življenje.
Postiti so se dolžni vsi, ki so dosegli 21. leto starosti in še niso stari 59 let. To se pravi, smejo se le enkrat na dan do sitega najesti in meso smejo uživati le pri glavnem obedu. Kdaj je glavni obed, je zasebna zadeva vsake družine. Otroci in mladina, ki še niso stari 21 let, in tisti, ki so prekoračili 59, leto starosti, se pa niso dolžni postiti. Lahko jejo, kolikor hočejo in kadar hočejo. To velja tudi za meso in mesne izdelke. Ne smejo pa pozabiti na postavo zdržka, kadar pride. Ob nedeljah ni nobenega posta in ne zdržka. Tisti, ki so pod zdravniškim nadzorstvom ali na dijeti, se niso dolžni postiti. Jesti med obedi ni dovoljeno', smemo pa piti pijače, kakor mleko, kavo, čaj, pivo, sodo in druge mehke pijače. Sladkor lahko rabimo pri pijačah, ki ga zahtevajo.
Postava ni tako huda, kar se posta tiče, da bi je ne mogli držati z malo dobre volje. Sedaj imate tudi priliko, da malo shujšate. To nam pove, kako koristen je post, če ga prav vzamemo.
tudi ni bil do sedaj ubit ali ranjen noben budistični vojaški kaplan.
Budistični kaplani so pa sedaj postali že prava nevarnost. Obstoji namreč verjetnost, da se bodo vključili v “mirovno strujo” med budisti. Ker imajo na vojake vpliv bi se lahko poka-
Moski dobijo delo
HOKEJSKO SVETOVNO PRVENSTVO
(Nadaljevanje z 2. strani)
drugo leto, t. j. 1966, se bo vršilo svetovno prvenstvo v Sloveniji. Tekme bi naj se vršile v Ljubljani, Jesenicah, Celju in morda v Zagrebu. O tem pa namenjam pokramljati po letošnjem svetovnem prvenstvu.
*
Tekmovanje na Finskem bo gotovo zanimivo in napeto v o-beh skupinah. Gotovo bo tek-kovanje trdo posebno' na vrhu obeh skupin, vsa moštva so dobro pripravljena in gotovo želje vseh zmagati. Rusom bo verjetno težko odvzeti primat, velik' drenj pa bo za ostala mesta, j Kanadsko moštvo' spet vodi Father Bauer kot lani, moštvo pa sestavljajo v jedru spet študentje, ki so zadnje dni februarja odpotovali na Finsko. Drugo moštvo Kanade pa je gostovalo že nekaj tednov po Evropi, in nekaj igralcev tega moštva bo dopolnilo prvo reprezentanco. Po lanskem neuspehu je težko izvedeti od vodstva o izbrancih in upih kaj več, vemo pa, da bodo izbranci dali iz sebe vse sile in vse znanje za čim boljši u-speh. Kako bo s potekom prvenstva samega, pa po koncu tega kaj več.	Pak
Razpis službe
Išče se oskrbnika za Slovenski delavski dom, 15335' Waterloo Rd. Informacije dobite pri A. Bozich, 19161 Monterey Ave. Euclid 19, O. Tel.: 481-7094.
(4,5,8,10,12 mar)
Žemke doblic delo
IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
STAROST NEOMEJENA
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO. 2149 W. S3 St,	961-6000
(48)
Ženska dobi delo
Za kratke ure dela v kuhinji restavracije na 928 E. 72 St. v bližini St. Clair Avenue. Kličite 361-9320.	(46)
Hranite denar za deževne dnevf —kupujte U. S. Savings bonde!
MALI OGLASI
Stanovanje v najem
Tri neopremljene sobe in kopalnica, zgoraj. Furnez. Samo odraslim. Kličite EX 1-5553.	(—45)
Hiše naprodaj
Blizu E. 185 St. bungalow za dohodek, blizu trgovin, transportacije, v zelo dobrem stanju. Spodnje stanovanje pripravljeno za selitev. ?23,~ 500.
Zidana hiša, 2 spalnici, zgoraj se lahko razširi, preproge, v dobrem stanju. $23,900.
32912 Lake Shore Blvd.— 4 spalnice, 2 kopalnici, garaža, lot 50 x 160. Cena zmerna. Za sestanek kličite
KOVAČ REALTY
980 E. 1S5 St. KE 1-5033
(46)
Naprodaj
Veliko zidano poslopje za dve trgovini na E. 200 St. Vprašajte na 756 E. 200 St. KE 1-1980.	(44)
V najem
Oddamo sobo ženski v zameno, da bi varovala 4-letnega otroka, in opi*emljeno sobo moškemu z hrano ali brez. Kličite 432-0216.	(45)
Naprodaj
Naprodaj je Philco hladilnik v dobrem stanju. Cena $20. Na 1043 E. 70 St. EX 1-2356.	—(44)
V najem — E. 58 St. —
4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138.	(48)
V najem
Oddamo 3 sobe spodaj; gorkota, kopalnica. $40. Kličite HE 2-2096 ali AN 1-1034.
(46)
V najem
Oddamo 5 sob na Arcade Ave., spodaj; nič živali. Kličite po 6. uri IV 6-0947.
(45)
Car st Memorials
Iraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd.	IV 1-2237
* Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, po-polnosaa sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLiD	KE 1-8187

JOS. ŽELE IN SINOVI
I
=
ZAVOD
POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE
C O L LIN W O O D S KI URAD 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 ^
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Ei Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	s
Tel.: ENdicott 1-0583 S
dimnimnnmmuumnmiHmimuiuniniimmutiifiUfifusmutuiiiMitiimiiHm.'
x. •■a-.vaa;.	' •■ .•••'	-■ ■ .	. ' . - •	_■
hi
v'
A
Zadnjič sem srečal Modiceve-ga Jakca. Pet let je star, pa je tako bister in korajžen, da je joj.
Marsikaterega odraslega poseka.
Vprašal sem ga bolj za šalo, kakor za res, kako se ima. Pa pravi: Bolan sem. Vprašam ga, kaj je narobe. Poslušajte, kaj je odgovoril: Sem bolan, ker sem bil predolgo v cerkvi. Glej ga navihanca, sem si mislil.
Sedaj smo v časih, ko angleščina prodira tudi v cerkveno liturgijo. Za razumevanje in boljše sodelovanje je to potrebno.
Vendar gredo včasih malo predaleč. Mislijo si, da imajo samo oni to pravico, drugim jo pa od-, rekajo. Zadnjič sem slišal opombo na ta račun. Sedaj je osem zakramentov, ne več sedem, kakor smo se v katekizmu učili.
Osmi zakrament je angleški jezik. Pa recite, če niso ljudje iznajdljivi. Povejo, kar jim leži na srcu.
*
Post je tu! Obe slovenski cerkvi se pripravljata na ta čas duhovnega prenovljenja. Pobožnosti med postom pri cerkvi sv Janeza bedo: v ponedeljek zvečer ob 7.30 sv. ura, v sredo zvečer ob 7. križev pot v angleškem jeziku, v petek zvečer ob 7. sv. maša, v nedeljo popoldne ob 2. pečali bolj s politiko kot z duš-|| križev pot v slovenskem jeziku. pastirstvom. Zato jih je ho-Pri Mariji Pomočnici Krist j a- tel general Khanh poslati nazaj nov v West ARisu bo vsak če- k njihove pagode, pa je naletel
People with electric blankets just don’t want to get out of bed. But they can’t wait to crawl into a toasty pre-warmed bed at night. Get your husband one today. But make him promise he’ll get up and go to work tomorrow. Or you’ll pull the plug.
Wisconsin glictris power company
Vietnamski budistični vojaški kaplani postajajo nadlega
SAJGON, J. Viet. — V saj-gonski armadi so lani vpeljali tudi za budiste vojaške kaplane, ket so že preje imeli katoliški vietnamski vojaki katoliške. Začeli so s 50 budističnimi duhovniki, ki so pa svoje verske dolžnosti kaj čudno pojmovali. So se
J^aznanilo in ^ah'Cala
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanja mo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nenadoma umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast in brat,
LOUIS LEKŠE
Odšel je k Gospodu na dan 3. februarja 1965. leta.
Rojen je bil 20. maja 1905 v Clevelandu.
Pogreb se je vršil 6. februarja 1965 iz pogrebnega zaveda Jos. Žele in Sinovi v cerkev sv. Križa, kjer je Father McMonagle daroval za pokoj njegove duše sv. maso zadušnico. Potem pa smo truplo pokojnika odpeljali na pokopališč e Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico.
1 SDZ in društva Baragov dvor 1317 Katoliških
Pokojnik je bil član društva Slovenec št. borštnarjev.
Hvala pogrebcem, članom društev, ki so nosili njegovo krsto.
trtek zvečer ob 7.15 križev pot v slovenskem jeziku s kratkim nagovorom. Po pobožnosti bo spovedovanje. Začetek te pobožnosti bo v četrtek, 11. marca. Angleški križev pot bodo pa imeli v torek ob 7.30. Vsekakor je prav, da se udeležite vsaj ene
postne pobožnosti.
*
Tukaj vam na kratko podam
na prevelik odpor.
Z budističnimi vojaškimi kaplani niso zadovoljni tudi sedanji odgovorni vojaški poveljniki, to-;
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father McMonagle za molitve in verske obrede v pogrebnem zavodu in za darovano sv. mašo zadušnico. čč. duhovščini fare sv. Križa pa za molitve v pogrebnem zavodu.
Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen in spoštovanje.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in za dobrodelne namene.
Iskrena hvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so se udeležili sv. maše zadušnice in ki so pokojnika spremili na pokopališče.
Posebej se zahvalimo članom društev, ki jim je pripadal, za lepo slovo od svojega umrlega sobrata, članom društva Baragov dom 1317 Katoliških borštnarjev pa še za molitve ob krsti pokojnika.
Ljubi mož, dragi oče in stari oče, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda!
Vse prehitro si nas zapustil, dragi naš! Globoko žalujemo za Teboj in Te pogrešamo vsepovsod. A Tvoj spomin je živ med nami in bo ostal do koncu naših dni. Vedno se Te bomo
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem našim dragim sosedom, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči.
Hvala osebju pogrebnega zavoda J. Žele in Sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki smo za njih imeli naslove. Ako kdo take zahvalne kartice pomotoma ni sprejel, naj nam blagohotno oprosti in naj s tem sprejme našo iskreno zahvalo.
I
da ne vedo, kako bi se jih znebili. Budisti pa na drugi strani zahtevajo, naj se število dvigne od 50 na 20,0. Budistični vojaški kaplani poznajo vojake samo v vojašnicah in pri premikih, na fronte ne gredo z njimi. Zato pa |
spominjali v naših mislih in molitvah, nebeškem kraljestvu!
Žalujoči:
HERMINE — soproga RONALD in KENNETH — sinova DIANE CLEMENT — hčerka
Ti pa prosi pri Bogu, da se enkrat vsi združimo v
RiCCl — snaha ANDY — zet 1 vnuk in 4 vnukinje
PAULINE DEBEVC in AN N POKLAR — sestri
V starem kraju zapušča več sorodnikov. Cleveland, Ohio, 4. marca 1965.
PATRICK A. SHEEHAN:
NODLAG
V
“Vidini, da ničesar ne veš in ne slutiš,” je dejal zamolklo “dasi govore o tem v vsej okolici in tudi tam, kjer bi ti ne slišal rad. Razumeš? Jaz sem sedaj tvoj svak in pripadam k vaši družini. Zato te svarim, če se dečki prepričajo,” pri tem je hripavo zašepetal, previdno se ogledujoč okrog, “da je njihov sum upravičen, tedaj bo na Glena-naaru gorel kres še pred kresnim večerom.”
“Kaj pa je vendar?” je vprašal Donal, navidez popolnoma neveden in zelo presenečen. “Kaj sumijo?” Ali komu more škodovati taka ubožica kot je Nodiag? če hočejo razgrajati, naj se obrnejo na Bond Lowea in podobne ljudi —”
“Dobe se še hujši kot Bond Lowe,” je dejal Burke pomenljivo. ‘Tzdajavec s hiši je hujši kot sovražnik zunaj.”
Odšel je prosto mahaje z rokami ter dohitel vozove svoje neveste in ostale družine.
Donal je za trenutek obstal, ker ga je pretreslo, da se je tako nenadno odkrila skrivnost njegovega očeta. Ko se je potem spomnil, kaj je vse pretrpel pred tremi tedni za Nodlago, ko jo je reševal iz snega, in njene ljubkosti in nemočne zapuščenosti, je za-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
3RD COOK-
Experienced. Full time. For early shift. Apply in person after 3 p. m., Dietary Dept.
Ask for Suzanne Orson, NORTHWEST HOSPITAL 5645 W. Addison St.
(46)
	
FEMALE HELP	
WOMEN
Vic. CICERO, ILL.
Part time evenings — Make money to help your income needs. Floor maintenance and housekeeping. Five nights a week. Steady. — Call YA 7-6908.	(45)
REAL ESTATE FOR SALE
5 ROOM BUNGALOW Central air conditioning, Stoves and refrigerators. Carpeting, 2 baths. Side dr. 2 car gar. Close to everything. Reasonable. By owner. ES 8-6807.	(45)
mrmral skozi zobe:
“Zakaj, za zlomka, ne morejo biti pri miru? Vedno se kuha ftied njimi kaka podlost in lopovstvo. Kaj njim mar, kdo je Nodiag in odkod je prišla? Toda, tako mi —
“Lepa noč, Donal Connors,” se je razlegel veseli glas kovača Redmonda Kaseya, ali kakor so ga navadno klicali, “Red” Kaseya, deloma da skrajšajo njegovo ime, deloma da označijo njegove zmršene rdeče lase, ki so se vedno zmagovito borili v smrtnem boju s črnimi kovaškimi sajami. Bil je mlad in je pred malo leti prevzel delo po smrti svojega očeta. Njegova priletna mati mu je gospodinjila in njegova kovačnica je bila, korije navada na Irskem, klub in zbirališče novic in zbornica za pol okolice. Tu ob krepki svetlobi močnega ognja, ki ga je razpihoval velikanski meh, in ob godbi zvenečih kladiv in nakovala so se razpravljale vse domače, narodne, politične in cerkvene zadeve — molčal je le kovač sam, ki je rezal in lomil, meril in pribijal, poslušal vse novice, a ničesar govoril. To svatovsko noč je stal, mirno kadeč, pri vratih svoje kovačnice. Bil je do zadnjega trenutka zaposlen, ker je na ostro koval konje, ki so jih veseli svatje prignali in zopet odgnali s svatovščine.
“Lepa noč, Red,” je rekel Donal in pristopil. “Hudo mi je, da nisi mogel biti pri nas.”
“Meni tudi, pa se ni dalo pomagati. Zgodaj ste se razšli.”
“Da. Stari niso dovolili, da bi po polnoči še plesali in se zabavali.”
“Saj se boš sam kmalu oženil in tedaj upam, da bomo imeli vso noč.”
^ “Tudi jaz se nadejam,” je odgovoril Donal in se odpravljal proti domu.
“Kaj sem še hotel reči?” je rekel Red, kakor bi se bil naenkrat nečesa domislil.
“No, kaj je, Red?”
“To so pravzaprav vaše družinske zadeve in meni bi se ne bilo treba vanje vmešavati,” je jecljal Red in ves zardel v temi. “Pravijo, da tvoja bodoča žena, Donal, ne bo hotela stanovati z Nodlago pod isto streho, in moja stara
ista porota, ki je Edmonda | strašna vest po vsej okolici,
mati je včasih tako zapuščena—”
“Ti bi jo rad sem spravil, kajne?”
“Da, če bi ne bilo zanjo več prostora na Glenanaaru.”
“Dokler bomo mi imeli še skorjo kruha in požirek vode,” je izpregovoril Donal slovesno, “bo tudi Nodiag imela svoj prostor pri mizi, pa naj pride v hišo, kdor hoče—”
“O, nisem te hotel žaliti!” je prosil Red.
“Saj me tudi nisi. Sedaj vsaj vem, da bo našla v tebi prijatelja, Red, če se ji, vse ponesreči.”
“Da, našla ga bo in enkrat ji bom to morda mogel dokazati,” je odgovoril Red. “Lah-konoč!”	_	,.JI!
XIV. poglavje.
POLNOČEN SHOD.
Polnočni shod se je vršil v starem, sivem gradu j eni izmed štirih mejnih trdnjav, ki so jih sezidali za časa kraljice Elizabete. Grad se je dvigal na majhnem griču, nekdaj najbrže moreni kakega mogočnega ledenika, ki je zdrknil navzdol iz gorskih dolin in valil pred sabo prod kamenja in prsti. Sezidan je bil iz sivega apnenca in “je kljuboval vsem vetrovom, ki so veli”.
Tu so v preteklih časih taborili bojevniki z železnimi oklepi, ki so branili vso okolico pred uporniki, in prav tu so se zbrali to jasno, mrzlo j noč, ko je vsenaokrog nemo blestel sneg, potomci onih istih I upornikov, tako vročekrvni, tako drzni in tako maščevalni kakor njihovi očetje pred tristo leti. Nekateri so sedeli na kamenitih stopnicah, ki so vodile v zgornje prostore gradu, drugi so sloneli ob težkih zidovih, nekaj pa jih je bilo skritih na vrhu, da stražijo pred tujci in sovražniki. Vsi so bili mladi kmetje in delavci. Ne-
kateri so se še sedaj šteli med “Bele može”, nekdaj so pa vsi nosili bele srajce. Med njimi sta bila dva sinova Dana Lyncha, katerega je obsodila
Connorsa oprostila. Leta niso nič izpremenila njunih src, dasi sta ju čas in skrb globoko uklonila. Ko se je raznesla
je nanovo zaplapolal ogenj tlečega sovraštva. Tadva mladeniča sta bila tudi bratranca Nane Hegarty, Donalove ne-
Nič boljšega po jedi kot čaša okusnega Stroh’s piva, varjenega z ognjem. Ko boste prihodnjič postregli s praženo koruzo, ocvrtim krompirjem, s prestami — ali s čim drugim — servirajte poleg še ledeno mrzle steklenice Stroh’s piva. Tekne tako, kot bi druga piva želela.
B
DAUNI KLIC! POSTALI SL CENEJŠI
ZDAJ.., Ceneni čas podaljšan za vse klice od poslaje do postaje
Nižje cene za klice od postaje do postaje v Ohio in križem po kontinentalnih Združenih državah (razen Alaske) so zdaj v veljavi za še več časa.
Najnižje nočne cene veljajo zdaj za celo nedeljo... od 8. ure v soboto večer do 4:30 v ponedeljek zjutraj in za vsako noč med tednom od 8. ure naprej.
Zmerne večerne cene veljajo zdaj celo soboto ... od 4:30 zjutraj do 8. ure zvečer, in
vsak drugi večer med tednom od 6. ure do 8. ure.
To da družinam več časa za telefonske obiske po znižanih cenah, ki so zdaj znižane že drugič v manj kot dveh letih. Kako je mogoče nuditi take cene? Neprestano delanje načrtov na veliko, raziskovanje in grajenje... to vse vodi do večje učinkovitosti in tehnologičnih izboljšav... kot urno neposredno klicanje na daljavo.
EDEN OD BUDISTIČNIH VODNIKOV V SAJGO-NU — Thich Tam Chau je eden od dveh najbolj znanih budističnih vodnikov v glavnem mestu Južnega Vietnama. Na sliki ga vidimo, ko deli nekake verske medaljončke budističnim duhovnikom v sestavi južnovietnamskih oboroženih sil.
<D
Ohio Beil
Part of the Nationwide Bell System
Low “Family Calling Rates” for 3-minute Station-to-Station calls (Added minutes also reduced)
er less anywhere in
Continental U.S.A.
(except Alaska) ._■
- .y.
AU rates plus 10% Federal excise tax.
ail day Saturday
(4:30 a.m. to 8 p.m.)
evening rate
or less anywhere in
Continental U.S.A.
(except Alaska)

Coat of additional minutes after initial 8 minutes is proportionately reduced. \
veste.
Velikih uvodov niso delali, vsaj z molitvijo niso začenjali zborovanja.
“Možje,” je izpregovoril mladi Lynch, “dobro veste zakaj smo tukaj. Povsod se je razširila vest, da je sedaj v naši sredi seme in zalega peklenskega lopova Dalyja, ki sta jo zapustila oče in mati. In sedaj vas vprašam, kaj naj storimo?”
“Ali smo se zato zbrali?” je vprašal mlad kmet, ki ni bil posebno velik prijatelj Lynchov.
“Da, in ali nimamo dosti vzroka?” je vzkipel Lynch. “Meniš li, da bomo stali s prekrižanimi rokami in gledali ta peklenski zarod med poštenimi ljudmi, ki se niso še z ničemer osramotili, dasi jim je mnogo skrbi trkalo na vrata?”
“Ampak vendar se mi zdi čudno,” je odgovoril prejšnji kmet, “da si nas sklical na vojsko zoper otroka, ki ni še nikomur nič hudega storil. Kaj more ona zato, kdo so. njeni starši?”
(Dalje prihodnjič)
-------o-------
liraniu- rtenar za deževne
v.-	s:	.	*>«vin«« hmmi**
sisižaiis cene m telefonske Mm
na šfalja¥o
Telefonska družba Ohio' Bell, ki je del Bellovega sistema po celi deželi, je uvedla zdaj naslednje cene za daljne 3-minutne klice od postaje do postaje (dodatne minute tudi cenejše):
1)	Celo nedeljo (od 8. ure v soboto večer do 4:30 v ponedeljek zjutraj velja nočna cena, to je 40c ali manj kjerkoli v Ohio in $1 ali manj kjerkoli v kontinentalnih Z. d. (razen Alaske).
2)	Vsako noč med tednom (od
8. ure zvečer do 4:30 zjutraj) velja nočna cena 40c ali manj za Ohio in $1 ali manj za ostale celinske Z. d. (razen Alaske).
3)	Celo soboto (od 4:30 zjutraj do 8. ure zvečer) velja večerna cena, to je 75c ali manj kjerkoli v Ohio in $1.50 ali manj kjerkoli v celinskih Z. d. (razen Alaske).
Vsem tem cenam je treba dodati 10% zveznega “excise” davka. Cena za daljše pogovore kot prve tri minute je tudi primeroma znižana.
ka Ann Sidney, 20 let stara angleška lepotica, “Miss World”, je tekom svojega o~ biska v Parizu pomerjala o-bleke tudi v znani delavnici Christiana Dior-ja. Na sliki jo vidimo, ko se ogleduje v eni izmed Diorjevih stvaritev.