Po naših občinah Sobetinci • Zelena elektrika že čez slaba dva meseca O Stran 2
Aktualno Ptuj • Je sploh še kaj ostalo za razprodaje?
O Stran 3
Po naših občinah Bresnica • Sanje o novem domu so se uresničile
Z> Stran 4
■ o
¡
:o !o
Ptuj, petek, 8. januarja 2010
letnik LXIII • št. 2 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
RADIOPTUJ
sas^s.EHcns
www.radio-ptuj.si
Nogomet • Dravo bo vodil Durovski O Stran 11
Spodnje Podravje • Bela opojnost, razigrana mladost
Dovolj snega tudi za otroško veselje
Če smo snežno odejo za praznike nekoliko pogrešali, smo jo v prvem letošnjem tednu vendarle dočakali. Udeležencem v prometu je sneg povzročil nekaj preglavic, najmlajšim pa je v prijetno zimsko veselje.
Napovedivremenoslovcev so se tudi tokrat uresničile, saj je od začetka tega tedna sneg vendarle pobelil naravo. V štabu zimske službe so bili nanj pripravljeni, saj so v Cestnem podjetju Ptuj povedali, da jim snežne padavine večjih težav niso povzročile.
V pluženju in posipavanju cest je sodelovalo kar 24 vozil, ki so bila na terenu dan in noč, celih 36 ur skupaj, in pri tem porabila okoli 300 ton soli ter okoli 150 ton peska. Sicer imajo posi-pnega materiala na zalogi še dovolj.
Ker je sneženje napovedano tudi za ta konec tedna, bodo zagotovo spet imeli dela čez glavo. Otroci pa tudi, saj je sneg za igro nadvse privlačen, in kot je videti na posnetku, tudi nadvse zabaven.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Kidričevo • Ministrstvo zavrnilo obnovo postopka J Ptuj • Prva Matic in Matija
Sn^ah Brencl zahteva odškodnino, ostran11 Občina zanika odgovornost
Sredi tedna nas je Albin Brencl, lastnik podjetja Albin Promotion, obvestil, da je Ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo predlog Občine Kidričevo za obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za sanacijo gramoznice v Lovrencu na Dravskem polju. Zaradi škode, ki naj bi mu bila povzročena, zahteva od občine Kidričevo 3 milijone evrov odškodnine.
Novo leto po moško
V ptujski porodnišnici se je novo leto začelo po moško: prvi je bil Matic, drugi pa Matija, oba pa sta se rodila staršem iz občine Markovci.
Občina Kidričevo je 24. oktobra lani vložila predlog za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja z dne 12. decembra 2007, ker je menila, da bi morala biti udeležena v
postopku kot stranka. V obrazložitvi predloga je navedla, da ji gradbeno dovoljenje ni bilo vročeno, zato ni mogla preveriti obstoja vseh predpisanih pogojev za izdajo gradbenega
dovoljenja in vložiti rednega pravnega sredstva. Na podlagi določb zakona o graditvi objektov ima namreč občina pravico udeleževati se postopka kot stranka, kot stranski udeleženec pa imajo pravico udeleževati se postopka lastniki zemljišč vplivnega območja objekta, lastniki zemljišč, na katerih so dovozna cesta in komunalni priključki, ter drugi subjekti, ki jih določa zakon. Ker je občina lastnica zemljišč, na katera se nanaša to gradbeno dovoljenje, in ker je lastnica dovoznih cest oziroma poti k objektu, bi morala že zato sodelovati kot stranka v postopku.
O Stran 5
Oba fanta sta starše tako rekoč presenetila: prvi se je rodil mesec dni, drugi pa tri tedne prej. Za starše pa je pomembno le to, da sta malčka zdrava, letošnji novoletni prazniki so bili zanje toliko lepši.
lanskem letu 2009 je bilo 934 porodov, starši pa so se razveselili tudi sedmih parov dvojčkov. In čeprav je bilo v
lanskem letu nekaj manj porodov kot v letu poprej, so v ptujski porodnišnici prepričani, da ni več daleč leto, ko bo število porodov preseglo tisoč. Manj porodov je bilo lani tudi na ravni cele države: po za zdaj še neuradnih podatkih naj bi jih bilo lani 21.484, kar je za 0,3 odstotka manj kot v letu 2008.
O Stran 24
Foto: OM
Foto: CG
Sobetinci • Bioplinska elektrarna v zaključni fazi
Zelena elektrika že čez slaba dva meseca
Kljub novozapadlemu snegu dela pri gradnji objektov bioplinske elektrarne v nekdanji farmi govejih pitancev v Sobetincih pospešeno potekajo naprej; vgrajena sta že plinski motor z generatorjem in transformator, v začetku februarja naj bi uhlevili prvih 200 govejih pitancev, prvo »zeleno« električno energijo pa naj bi pričeli proizvajati v začetku marca.
Kot je včeraj povedal Miran Vargazon, lastnik in direktor firme Bioplin Vargazon iz Ljutomera, ki je v celoti investitor omenjenega projekta, so najbolj veseli, da so montažerji v prvi polovici decembra že postavili in zmontirali „srce" bioplinske elektrarne - plinski motor znamke Deutz z generatorjem moči 1 Mw, ki bo z bioplinom, nastalim v fermentorju, proizvajal ekološko neoporečno ali kot pravijo „zeleno" električno energijo.
»Vsa gradbena in druga dela na celotnem objektu izvaja podjetje Keter investi iz Maribora s svojimi podizvajalci, ki je do sedaj zgradilo že štiri bioplinske elektrarne in že vse uspešno obratujejo. Gradbena dela so pričeli 1. julija 2009, za potrebe naše bio-plinske elektrarne pa so do sedaj zgradili dva fermentorja in dva polfermentorja. Vsak od omenjenih štirih fermentorjev ima premer po 21 m, obdajajo jih 6 m visoki betonski zidovi, plastične kupole nad njimi pa merijo v višino še vsaj enkrat toliko.
Zgrajene so že tudi tri zaključene lagune, ki so potrebne za skladiščenje fermentirane bio-
Uvodnik
mase, ter en večji silos za skladiščenje silaže. V jeseni pa smo delno obnovili tudi enega od obstoječih hlevov in ga tako usposobili za uhlevljenje okoli 200 govejih pitancev.«
Gre za obsežno investicijo. Koliko bo veljala?
»Celotna investicija bioplinske elektrarne z nakupom hlevov v Sobetincih vred nas bo veljala okoli 10 milijonov evrov. Investicijo smo v celoti plačali že na začetku, tako da si vsaj s tem ne delamo skrbi. Finančna sredstva so torej v celoti zagotovljena.«
Kdaj pa bo elektrarna pričela obratovati?
»Po načrtih naj bi bila vsa gradbena in montažerska dela opravljena do konca februarja, če bo seveda vreme dopuščalo. Verjetno bomo lahko prve živali uhlevili že v začetku februarja, zagon celotne elektrarne pa je predviden mesec dni po uhle-vljenju, predvidoma 1. marca.«
Koliko ljudi pa bo zaposlenih v vaši zeleni elektrarni?
»Natančnega števila za sedaj še ne vemo, ker pa je celoten proizvodni proces skoraj popolnoma avtomatizirana, lahko
Ne maram - in pika!
Prvi resni delovni dnevi novega leta so seveda najprej postregli z nekaj vročimi političnimi akrobacijami; v sosednji Hrvaški je kot zlomljen gumb s suknjiča odletel bivši premier Sanader, pri nas pa nekaj takega čaka Karlija.
Ampak tokrat ne bom o tem, pač pa o snegu in zimi. Ni lepšega kot pogled na snežno bele travnike, zasnežene gozdove, pa seveda sanjske gorske vršace. Sploh, če človek v najboljši možni družbi sedi v kakšni brunarici, ob dobro zakurjenem kaminu s čašo kuhanega in dišečega vina v rokah in sepoča-si segreva po dolgem romantičnem sprehodu skozi bleščečo belino pokrajine. Bleščečo, če je obsijana s sončkom, seveda, ker drugače je nadvse romantična slika že malo manj krasna. Ampak še vedno lepa.
Precej manj krasna pa je zame zima, ko je treba v službo. Ena najbolj groznih stvari je, ko je treba zjutraj najprej odtaliti avto in ga očistiti snega, če pač ni parkiran pod nadstreškom ali v garaži. Druga groza so ceste; praviloma slabo splužene;pa niti ne toliko zaradi zimske službe, ampak zato, ker kar naprej nekaj sneženega naletava in je treba voziti kot „po jajcih". Čez dan zaradi plundre, zvečer ali ponoči pa zaradi zaledenelosti vozišča. O mokrih škornjih in debelih plaščih pa bundah, kapah, rokavicah, šalih in vsej drugi navlaki, ki jo moramo spravljati nase, da ne zmrznemo, sploh ne bi govorila.
V glavnem, v zimi ne vidim nobene romantike več, me kar mine do vsega. Bi jo kar ukinila, vsaj za območja pod 1500 metri nadmorske višine. Visoko v hribih pa lahko ostane, že zaradi smučanja, ampak pravega, ne pa takega po naših malih hribčkih in še bolj po cestah in cesticah ...
In nenazadnje, si predstavljate, koliko stroškov manj bi imeli, če ne bi bilo več zime?! Nobenih zimskih gum za avtomobile, nobenih doktoratov okoli natikanja verig, nobenih višjih stroškov zaradi kurjave, nobenega denarja za debela zimska oblačila in hudimano drago obutev, pa še in še.
Prepričana sem, da bi bilo brez zime prav luštno. Za tisti zgoraj opisani košček romantike ob kaminu pa bi gotovo znali poskrbeti tudi drugače, ali ne?
Simona Meznarič
Foto: M. Ozmec
Investitor Miran Vargazon pred nedavno montiranim bioplinskim motorjem z generatorjem in transformatorjem, ki pomenijo srce nove bioplinske elektrarne v Sobetincih. Kljub novozapadlemu snegu potekajo dela pri gradnji posameznih objektov elektrarne nemoteno naprej.
pričakujemo, da bo zaposlenih najmanj 5 ljudi. Moram dodati, da bodo imeli prednost pri zaposlitvi domačini iz bližnje okolice oziroma iz občine Markovci, s katero ves čas dobro sodelujemo. Občini smo ponudili tudi toplotno energijo za ogrevanje vasi Sobetinci, vendar pod pogojem, da sami zgradijo toplovod in da zagotovijo svojega distributerja.«
Kako daleč pa so dogovori o morebitnem gojenju orhidej ob vaši elektrarni, o čemer se je toliko govorilo?
»Še vedno pričakujem poten-
cialnega investitorja, ki bi mu bila komercialno zanimiva in koristna izraba tople vode, ki je v naši elektrarni stranski produkt. Kot kaže, so dogovori o vzgoji orhidej vsaj za sedaj padli v vodo, tako da so vse opcije še vedno odprte. Sicer pa moram reči, da me zanimajo vsi okoliški kmetje, saj sem zainteresiran za odkup surovin: za proizvodnjo bioplina sem pripravljen odkupiti večje količine zelene silaže ali pa žit, ki jih bomo potrebovali za poznejšo in že predvideno proizvodnjo etanola. Vsem okoliškim kme-
tom in drugim zainteresiranim že sedaj sporočam, da bomo za vse, ki bodo želeli, brezplačno nudili za odvoz ostanek predelane gnojnice, ki ima kot gnojilno večjo hranilno vrednost od nepredelane, ne smrdi in je ekološko sprejemljiva za gnojenje kmetijskih zemljišč, saj ne vpliva na podtalnico.«
Nad obetavno investicijo v Sobetincih, kjer so bili zaradi farme govejih pitancev dolga leta ekološko obremenjeni, je navdušen tudi župan občine Markovci Franc Kekec. O ponujeni prilo-
žnosti za ogrevanje Sobetincev je povedal: „Moram reči, da prav te dni na občini potekajo konkretni dogovori o projektu daljinskega ogrevanja vasi Sobetin-ci. Ta projekt je v zaključni fazi in ga bomo verjetno predstavili krajanom po 15. januarju. Če bo ostalo tako, kot za sedaj načrtujemo, potem bo izgradnja sistema daljinskega ogrevanja v Sobetin-cih potekala sočasno z gradnjo kanalizacije v tem kraju. Glede na potrebna sredstva iz državne in evropske blagajne se to lahko zgodi še v letošnjem letu. Vsekakor za sedaj tega še ne moremo potrditi ne ovreči, saj razpisi za finančne vire iz državnih in evropskih skladov še sploh niso bili objavljeni, ta projekt pa je vezan prav nanje.«
Naj ob koncu dodamo, da se s tem bliža srečnemu koncu ta na čase dokaj napeta zgodba, ki je trajala skoraj tri leta. Po skoraj dveh letih so prizadevanja iznajdljivega prekmurskega podjetnika naletela na kup zapletov, na odpor nekaterih domačinov, ki je sprožil več sestankov, raznih protestov in celo peticij, a je ob koncu vendarle zmagal zdrav razum. Podjetje Bioplin Varga-zon je namreč pravočasno pridobilo vsa potrebna gradbena in okoljska dovoljenja, projekt pa je usklajen tudi s prostorsko-ureditvenim načrtom občine Markovci.
M. Ozmec
Prlekija • Projekt daljnovoda razhudil krajane
Civilna iniciativa proti predvideni trasi
Na javni razpravi ob razgrnitvi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za gradnjo daljnovoda na trasi med Cirkovcami in Pincami se je javnost v ljutomerski občini negativno opredelila do projekta, kar pomeni, da ne dovoljuje poteka trase po poselitvenem območju krajevnih skupnosti Stara Cesta, Cezanjevci in Ljutomer.
Stališču se je pridružil tudi občinski svet, ustanovljen pa je tudi že odbor civilne iniciative, ki ga kot predsednik vodi podžupan občine Ljutomer Franc Slokan. Ministrstvu za okolje in prostor RS bo posredovan sklep o nasprotovanju trasi daljnovoda, ki na območju občine Ljutomer po predvideni dokumentaciji znaša nekaj več kot deset kilometrov.
Ob izdelavi osnutka tega lokacijskega načrta je okoljsko ministrstvo občino Ljutomer zaprosilo za mnenja in priporočila že leta 2001, a ga je ljutomerska občina zavrnila z obrazložitvijo, da trasa poteka v neposredni bližini stanovanjskih objektov. Dve leti kasneje je ministrstvo občino Ljutomer zaprosilo za prestavitev trase daljnovoda, a so krajani omenjenih KS bili ponovno proti. Tudi na podlagi
opravljene primerjalne študije, ki je zajemala dve varianti trase, opredelitev ljutomerske občine leta 2005 ni bila pozitivna. Po dodatnih usklajevalnih se je občina Ljutomer pridružila občinam Črenšovci, Lendava, Beltinci in Velika Polana, kjer prav tako niso potrdili primerjalne študije. Zahtevek občin je bil, da pristojna ministrstva zagotovijo odškodnino za razvrednotenje pokrajine, enako kot je bilo drugim občinam zagotovljeno nadomestilo za avtocestni program. Gospodarsko ministrstvo je odgovorilo, da zahtevek občin ni sprejemljiv.
Sredi leta 2006 se je v proces vključila vlada in sprejela sklep o najustreznejšem poteku trase daljnovoda 2 x 400 kV Cirkov-ce-Pince brez mnenja občin. Na podlagi ugovora občine
Ljutomer je bil prejet dopis, da bodo pri pripravi državnega lokacijskega načrta upoštevane pripombe, posredovane v času
Foto: NS
Odbor civilne iniciative vodi podžupan občine Ljutomer Franc Slokan.
javne razgrnitve. V tem obdobju so se sestali krajani iz naselij Mekotnjak, Spodnji in Zgornji Kamenščak, Cezanjevci, Noršin-ci, Babinci, Krapje in Mota ter sprejeli sklep, da ne pristajajo na začrtano traso daljnovoda kljub obljubi države, da bodo izplačane odškodnine za tista zemljišča, na katerih bodo postavljeni daljnovodi. Po mnenju ustanovljenega odbora civilne iniciative nista sprejemljive ne odškodnina ne renta, pač pa želijo uveljaviti zahtevek, na podlagi katerega trasa daljnovoda ne bo potekala po območju občine Ljutomer. Razlog je v že sedaj preveč obremenjenem območju obstoječe komunalne infrastrukture, daljnovod pa bi še dodatno negativno vplival na kakovost bivanja v tem prostoru.
Niko Šoštarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Recesija, darila in razprodaje
Je sploh še kaj ostalo za razprodaje?
December je zagotovo tisti mesec v letu, ki je med drugim povezan z največjimi stroški, vsaj kar se daril tiče. Obdarovanje je postalo ena najpomembnejših in ne zgolj stranskih stvari, ki jih povezujemo z božično-novoletnimi prazniki. A januar zmeraj prinaša streznitev in prav lahko se zgodi, da nas bo prekomerno decembrsko zapravljanje še drago stalo. V vsakem primeru bomo zapravljali manj kot v zadnjem mesecu prejšnjega leta. Kako pa bodo na nas vplivale razprodaje?
Komercializacija božiča in novega leta je s seboj prinesla marsikatero značilnost. Čeprav je bilo obdarovanje zmeraj ena izmed prazničnih navad, se je to danes precej spremenilo. Darila povečini niso več zgolj simbolična, ampak mnogi zanje namenijo tudi po več sto evrov.
Čeprav je bilo pričakovati, da bo letos nekoliko drugače že zaradi znamenite recesije, so bile trgovine povsod polne. Kot da bi Miklavž, Božiček in dedek Mraz s seboj odnesli tudi misel na finančno krizo.
Denarnice in bančni račun so se dodobra spraznili, finančne obremenitve pa niso nastale zgolj zaradi daril, temveč tudi zaradi prekomernega nakupovanja hrane in pijače.
A že je pred nami nova preizkušnja: razprodaje. Mnogi trgovci so v ta namen prvi dan razprodaj trgovine odprli nekoliko prej, izdelke pa ponujajo po do 60 odstotkov nižjih cenah.
»Obisk kupcev v času zimskih popustov ni tako dramatičen, kot je bil včasih, saj že nekaj let ponujamo akcije in popuste na cene izbranih izdelkov ves čas med letom. Vseeno pa je prvi teden zimskih popustov obisk povečan, saj ob širokem izboru izdelkov kupci izkoristijo nizke cene za še ugodnejši nakup,« so za STA pojasnili pri enem od slovenskih trgovcev. Zato pričakujejo podoben obisk kupcev v času sezonske razprodaje kot preteklo leto.
Objava o uvedbi razprodaje mora vsebovati podatek o vrsti blaga, odstotku znižanja in času trajanja tovrstne razprodaje. Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno, je poudarila pravna svetovalka na Zvezi potrošnikov Slovenije Ana Gregorčič. Če je odstotek znižanja objavljen
v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji, so pojasnili na tržnem inšpektoratu ministrstva za gospodarstvo. Tržna inšpekcija bo v času zimskih pose-zonskih razprodaj ugotavljala spoštovanje zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, zlasti z vidika zavajajočega oglaševanja.
Na Tržnem inšpektoratu RS opozarjajo potrošnike, da je treba pri pravicah potrošnika v zvezi z vračanjem ali zamenjavo izdelkov razlikovati med zahtevki zaradi napake na izdelku in željami potrošnika po zamenjavi izdelka, ki mu ta ni več všeč oz. si je premislil in ga želi vrniti ali zamenjati. Ko izdelek nima napake, prodajalec takšnega izdelka ni dolžan zamenjati ali vrniti plačane kupnine, razen če je to obljubljal.
Razprodaje so se začele v ponedeljek, kako zadovoljni bodo z njimi trgovci in kako bodo izpolnile njihova pričakovanja, pa bomo videli v prihodnjih dneh. O tem, ali je sploh še kaj ostalo za nakupovanje na razprodajah in ali drži rek, da majhna darilca puščajo v ljudeh velike sledi, pa smo se pogovorili s potrošniki, ki smo jih srečali v naših trgovinah.
Tednikova anketa
Začele so se zimske razprodaje.
pravim veliko, saj kupujem majčkene stvari, toliko, da se spomnimo na praznike, ker povečini tako ali tako imajo že vsi najnujnejše in najpotrebnejše stvari. Da pa bi še zraven kupovala kakšno navlako, pa mi ni. Ne vem, ali sem zapravila za obdaro-vanja50 evrov. Recesija pri tem ni vplivala name nič, pa četudi sem ostala brez službe. Nikoli ne hodim na razprodaje, saj vedno kupujem tisto, kar potrebujem, ne nabavljam si stvari za dve leti vnaprej.«
bližno 200 evrov, ponavadi za obdarovanje najbližjih zapravim 30 evrov po osebi. Kupujem pa različne stvari: darilne bone, oblačila, parfume, igrače ipd. Na srečo decembrski popusti pri meni niso vplivali na obisk zimskih razprodaj.«
Lidija
darovanje
Gosak: »Za ob-najbližjih ne za-
Doris Repolusk: »Zapravila sem vsega skupaj pri-
Andrej Čuš: »Pri obdarovanju najbližjih bolj ali manj gledam na simboliko daril ter na njihovo sporočilo. Mislim, da je to sporočilo vredno veliko več kot pa kakšno drago darilo brez pomena. Morda se je letos malo poznala kriza pri obisku trgovin, a še vedno mislim, da ljdje preveč zapravljamo za stvari, ki jih sploh ne potrebujemo ali ne uporabimo. Sam se vedno držim načela racionalnosti, tako da še lahko razveselim koga v prihajajočih mesecih.«
Andreja Pinotič: »December je bil zelo pester, kljub temu pa se mi zdi, daje vse tako hitro minilo! Praznični čas ima svoj čar, zato je prav lepo osrečiti
svoje najbližje in prijatelje s kakšnim lepim darilcem ali pozornostjo. Za nakupovanje daril si rada vzamem čas in ob tem zelo uživam. Po nakupih se odpravim še pred zimskimi razprodajami in v miru nabavim, kar sem si zamislila. Darilo mora biti lepo in praktično ter dano iz srca. Za najbližje pripravim posebno presenečenje, ne glede na ceno. Letos sem kljub recesiji za darila zapravila približno 270 EUR, nekaj pa še je ostalo za sezonske razprodaje, s katerimi razveselim predvsem sebe!«
Vesna Korez: »Kar se tiče obdarovanja za božič in novo leto, je bilo enako kot zmeraj. Vedno se pogovorimo, kaj si želimo, in ker smo še majhni, pišemo Božičku, naj nam prinese to, kar si želimo, saj so naše želje majhne in skromne. Otroci dobijo nekaj za obleči, kaj sladkega in igračo, mi si pa podarimo kakšno malenkost. Sicer pa je pri nas čar božiča v okraskih in ne v darilih. Veliko bolj se veselimo, ko okrašu-jemo hišo, kot takrat, ko odpiramo darila. Kar pa se tiče razprodaj, sem včasih rada šla nanje. Zdaj pa ne več, ker sem si kupovala stvari, ki jih potem nikoli nisem nosila. Ponavadi si kupim kaj novega, ko sem slabe volje - in s tem potešim žalost.«
Leonora Matic: »Letos sem obdarila le najbližje, saj se mi zdi, da je iz leta v leto denarnica bolj prazna (smeh). Bila sem na borzi - to je krivo za prazno denarnico. Darila so zato bila skromna, ampak funkcionalna - nikakor ne brezzvezna. Recesija, kot se temu reče, pa name ne vplivala kaj dosti, saj sem bila na zavodu za zaposlovanje. Ta teden pa je zame prvi službeni v CID-u in zelo sem vesela tega letošnjega darila. Se mi pa zdi, da če bi resnično vladala recesija, trgovine ne bi bile tako polne, sploh ne decembra! In tukaj se seveda najbolj vidi tisto, kar je res, in tisto, kar 'naj bi bilo' res. Sicer pa mislim, da majhna darilca puščajo v ljudeh velike sledi.«
Zora Hvalec: »Za darila sem porabila približno 200 evrov, in sicer za garderobo, darilne bone, sladkarije ... Januarski popusti niso vplivali na nakupovanje. O recesiji pa takole: po opazovanju nakupovanja nekaterih Ptuj-čanov (opazila sem namreč pretiravanje, kot da bo konec sveta, ne pa novo leto), mislim, da recesija marsikoga ne gane - denarja imajo nekateri celo preveč.«
Melanija Zajšek: »Za
darila sem zapravila vsega skupaj približno 150 evrov. Za obdarovanje najbližjih ponavadi zapravim okrog 20 evrov, kupujem pa oblačila, kozmetiko, nakit ipd. Decembrski nakupi pa pri meni niso bistveno vplivali na obisk zimskih razprodaj.« Dženana Becirovic
Bresnica • Karitas uspešno zaključila akcijo gradnje hiše
Sanje o novem domu so se uresničile
Sredi septembra smo v Štajerskem tedniku pisali o družini Hrovat-Krušič iz Bresnice, ki je živela v zelo slabih bivalnih prostorih in jim je na pomoč priskočila župnijska Karitas Sv. Marjeta niže Ptuja. Takrat smo ugibali, ali bo dobrotnikom, ki so marca pričeli gradnjo hiše, uspelo vse postoriti do božiča in ali bo družina lahko pričakala božič v novi hiši. Zato smo se te dni odpravili na obisk in preverili, kako se je končala akcija.
Na Karitasu so najprej načrtovali obnoviti staro, okrog 200 let staro hiško v kateri je družina živela, vendar so jim gradbeniki zaradi slabega stanja, v katerem je bila, to odsvetovali. Poleg tega je bila za družino premajhna. V njej sta bila majhna kuhinjica in spalni prostor. Stropi so bili poviti v papir, ker so z njih padali delčki, ponoči pa so se skozi špranje prikradli še nepovabljeni gostje. Kopalnice in sanitarij ni bilo.
Simona Cvetko, vodja župnijske Karitas Sv. Marjeta niže Ptuja, je vodila in koordinirala dela. To je bil njen prvi takšen projekt in vanj je vložila veliko prostega časa in energije. Kot je povedala sodelavka Karitas Marjana Belšak, ki ji je pri tem pomagala, bi njen avto sedaj že sam našel pot v Bresnico 28.
Mojstri so se držali dogovorov
Pogovore o tem, kako pomagati družini Hrovat-Krušič, so v Karitas pričeli konec leta 2008, ko so na dekanijsko Karitas naslovili prošnjo za sredstva in jih tudi dobili od izkupička dobrodelnega koncerta na Ptuju. 1500 evrov jim je dalo zagon za delo in začeli so iskati možnosti, kako uresničiti sanje o novogradnji. Gradbeništvo Vinkovič iz Gorišnice je svetovalo pri obnovi in brezplačno na obstoječo klet zgradilo hišo
Foto: Viki Ivanuša
V tej kuhinji so pričakali božič leto poprej, preden so zadeve v svoje roke vzeli prostovoljci Karitas in številni dobri ljudje.
do strehe, kar je zares velik prispevek.
„Delati so pričeli v marcu 2009 in v tednu pred veliko nočjo se je hiša že pokrivala. Pri pokrivanju so veliko pomagali sorodniki in sosedje, vključevati se je začelo širše okolje," je bila nad odzivom navdušena Simona Cvetko.
Gradbeni material so v največji meri prispevali donatorji, nekaj pa je prispevala tudi družina sama. „Še sedaj ne morem verjeti, da je vse potekalo tako gladko. Vsi mojstri so prišli takrat, ko smo se dogovorili, nobeden nas ni pustil na cedilu," se izjemnemu odnosu mojstrov ne more načuditi Cvet-kova. V akciji izgradnje hiše so sodelovali domači gorišniški mojstri in podjetja ter iz občin Ormož in Markovci.
Ker je bila Milica Krušič od januarja v bolnišnici, so na pomoč priskočile članice Karitas, da so kuhale malice in pripravljale hrano za delavce. Vsak mojster si je najprej ogledal, kje in kaj bo delal. Ko so se srečali s stisko družine in videli, kaj so že pred njimi naredili dobri ljudje, so tudi sami začutili, da želijo pomagati. In so res. Po opravljenih okrog 2300 urah prostovoljnega dela in za okrog 18.068 evrov podarjenega materiala se je družina, zahvaljujoč 41 donatorjem in Karitas, v novembru preselila v novi dom. Hiša je zgrajena v dveh etažah. V pritličju so bivalni prostori in kuhinja, v mansardi pa spalnice in kopalnica.
Vzporedno z gradnjo pa so že tekli tudi pogovori za
V prazničnem pričakovanju v novi kuhinji, kjer je miza že pokrita z božičnim prtom Milica Krušič, Simona Cvetko in Marjana Belšak.
Foto: Viki Ivanuša
Ivan Hrovat,
zagotovitev opreme za novo hišo. Kot je povedala Marjana Belšak, je bilo vse pohištvo in notranja oprema darovana. Pohištvo je tako lepo ohranjeno in je tudi stilno in barvno tako usklajeno, da bi na prvi pogled le stežka rekli, da je rabljeno. V tednu Karitasa, 28. novembra, je domači župnik Ivan Holo-bar opravili tudi blagoslov nove hiše.
Še vedno ne morejo verjeti ...
Milica Krušič je bila dva dni pred božičem, ko smo jo obiskali, še vedno zelo vesela in
navdušena nad tem, kako se ji je v zadnjem letu v tako kratkem času življenje obrnilo na bolje. Kar ne more si predstavljati, da se ji je zares to zgodilo. Najbolj se je razveselila kopalnice. „Veste, jaz sem zadovoljna z malim, niti predstavljati si nisem mogla, da bo tako lepo. Najbolj pa sem srečna zaradi hčerke Ines, ki ima sedaj svojo sobico in lahko v njej piše domačo nalogo. Vsem se za vso pomoč od srca zahvaljujem," je povedala prevzeta Milica Kru-šič, ki zelo skrbno vzdržuje novi dom. Vesel pa je bil tudi njen partner Ivan Hrovat, ki ga je še pred nekaj meseci skrbe-
lo, kako bodo preživeli še eno zimo v hiši ob kurjavi, ki je predstavljala stalno nevarnost. Kamen se mu je odvalil od srca in pošteno je priznal, da nekaj dni v novi hiši ni mogel spati. Kaj se je Milici in Ivanu prvo noč sanjalo v lepo opremljeni beli spalnici, nam ni uspelo izvedeti. Kot sta povedala, želja za novo leto nimata, saj so se jima vse že uresničile. Milica je jeseni tudi mesec dni obirala grozdje in upa, da bo nekoč našla delo, ki ga bo kljub bolezni lahko opravljala, tako da bo malo več denarja pri hiši in bo življenje lažje.
Viki Ivanuša
Hvaletinci • Na Gunglovo domačijo je prišla elektrika
Na božični večer zasvetila luc
Če bi vse dobre želje, ki so jih ljudje izrekli v prazničnih dneh, polno živele tudi druge dni v letu, bi na svetu zagotovo bilo čisto drugače, ker bi več naredili drug za drugega. Še dobro, da zna praznični december odpreti marsikatero dobro srce za tiste, ki potrebujejo pomoč.
Za sestrični Jožefo in Antonijo Gungl iz Hvaletincev 1 v občini Sveti Andraž je bil lanski božični večer nekaj prav posebnega. Tega dne je namreč v njuni hiši, ki nosi letnico 1839, prvič zasvetila luč. »Kot da bi Jezus prišel naokoli in nama zasvetil,« sta dejali. Z elektriko je prišel tudi štedilnik.
Jožefa živi na kmetiji staršev, bila je edini otrok, že od rojstva, pred skoraj 50 leti, pa se ji je pridružila sestrična Antonija. Že kot zelo mlada je izgubila najprej mamo, zatem pa še očeta. Preživljata se s kmečko penzijo, ki je zelo nizka - 186 evrov mesečno prejema vsaka. Kmetijo, na kateri imata sami še precej dela, kajti v hlevu je nekaj glav živine, sta pred 20 leti dali v najem. Najemnik do-
bro skrbi zanju, za vse poskrbi, zadovoljni sta, sta povedali.
Lani so do hiše pripeljali vodo v okviru občinskega projekta, ki je bil po besedah župana Francija Krepše zelo
zahteven, so pa v njegovem okviru na razdalji enega kilometra z vodo oskrbeli nekaj gospodinjstev, ki so vsa plačala dogovorjeni prispevek, vključno z Gunglovima.
Leta na kmetiji so ob trdem delu hitro tekla, še zdaj nista izpregli, kljub temu da se bližata osemdesetim. Ohranili sta kmetijo, ki jo je Jožefa prevzela po pokojnih starših. To sta ime-
li vseskozi v mislih ob neusmiljenem življenjskem tempu, ki ga je narekovala velika kmetija. Počitka skorajda ne poznata.
Šele sedaj, ko je prišla elektrika v hišo, spoznavata, da so bili njuni večeri zelo dolgi. »Zdaj je veliko boljše, ko sveti luč. Zdaj sva kot prerojeni, življenje je naenkrat postalo veliko lepše,« sta povedali na silvestrovo, ki pa je bil zanju kot vsaki drugi dan v letu, zaradi trdega dela nič prazničen. A brez dvoma zelo drugačen kot v prejšnjih letih, ko še v hiši ni bilo elektrike. Jožefa in Antonija Gungl pa še vedno upata, da bosta kma-
Domačija Gunglovih v Hvaletincih 1
Antonija in Jožefa sta se na božični večer razveselili elektrike.
lu zaživeli v novi hiški, majhni brunarici, kar je njuna dolgoletna tiha želja, za katero si želita, da bi se v letu 2010 izpolnila. V njunem gozdu je zanjo dovolj kvalitetnega lesa.
Pri napeljavi elektrike je veliko pomagala dekanijska Karitas Ptuj - Zavrč z bratom Milanom Kvasom, župnikom Marijanom Feslom, s ptujskega Elektra sta se pri tem zelo trudila vodja Franc Šmigoc in vodja nadzorništva Marjan Brenholc. Seveda pa tudi pri tej akciji ni šlo brez pomoči Slavka Mara, ki na terenu popisuje industrijske števce in vidi marsikaj. Občutljiv, kot je, probleme prenaša naprej in jih skuša skupaj z drugimi, ki želijo pomagati, tudi uspešno rešiti, saj je organizacijski problem pogosto večji kot materialni. Občina Sveti Andraž je pomagala pri pridobivanju potrebnih dokumentov, da se je lahko elektrika napeljala. Na organizacijsko pomoč občine pa Gunglovi lahko računata tudi pri postavitvi majhne hiške. Gunglovi ne potrebujeta miloščine, le nekoga, ki bo pognal aktivnosti in jih tudi usklajeval.
MG
Foto: MG
Foto: MG
Kidričevo • Ministrstvo zavrnilo predlog za obnovo postopka
Brencl zahteva 3 milijone odškodnine
Sredi tedna nas je Albin Brencl, lastnik podjetja Albin Promotion, obvestil, da je Ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo predlog Občine Kidričevo za obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za sanacijo gramoznice v Lovrencu na Dravskem polju. Zaradi škode, ki naj bi mu bila povzročena, zahteva od občine Kidričevo 3 milijone evrov odškodnine.
Občina Kidričevo je 24. oktobra lani vložila predlog za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja z dne 12. decembra 2007, ker je menila, da bi morala biti udeležena v postopku kot stranka oziroma kot stranski udeleženec. V obrazložitvi predloga je navedla, da ji gradbeno dovoljenje ni bilo vročeno, zato ni mogla preveriti obstoja vseh predpisanih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja in vložiti rednega pravnega sredstva. Na podlagi določb zakona o graditvi objektov ima namreč občina pravico udeleževati se postopka kot stranka, kot stranski udeleženec pa imajo pravico udeleževati se postopka lastniki zemljišč vplivnega območja objekta, lastniki zemljišč, na katerih so dovozna cesta in komunalni priključki, ter drugi subjekti, ki jih določa zakon. Ker je občina lastnica zemljišč, na katera se nanaša to gradbeno dovoljenje, in ker je lastnica dovoznih cest oziroma poti k objektu, bi morala že zato sodelovati kot stranka v postopku. Torej bi ji moralo biti občini vročeno sporno gradbeno dovoljenje, saj bi to omogočilo uveljavljanje pravnih sredstev.
Občini gradbenega dovoljenja niso vročili
9. decembra 2008 je Občina Kidričevo na poziv upravnega organa pri Ministrstvu za kolje in prostor predlog za obnovo postopka dopolnila ter v dopolnitvi navedla, da je bila o izdaji gradbenega dovoljenja obveščena približno dva tedna pred vložitvijo predloga za obnovo postopka. Njen uslužbenec je namreč v neformalnem pogovoru s predstavnikom podjetja Albin Promotion izvedel, da investitor poleg okoljevarstvenega dovoljenja razpolaga tudi z gradbenim dovoljenjem. Gradbeno dovoljenje občini ni bilo vročeno, o izdaji ni bila obveščena in niti ni vedela, da je bilo to izdano na Ministrstvu za okolje in prostor, ne pa na Upravni enoti v Ptuju.
Upravni organ je nato 30. januarja 2009 s sklepom uvedel obnovo postopka. Na tožbo podjetja Albin Promotion je upravno sodišče - oddelek v Mariboru 14. oktobra 2009 navedeni sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo v ponovno odločanje na Ministrstvo za okolje in prostor. Omenjeno sodišče v sodbi med drugim navaja, da je v sklepu navede-
no, da naj bi Občina Kidričevo za izdajo gradbenega dovoljenja izvedela približno 14 dni pred dnem vložitve predloga, tožnik- torej podjetje AP - pa v tožbi tej ugotovitvi nasprotuje in navaja, da je bila občina z izdajo gradbenega dovoljenja seznanjena že ob njegovi izdaji, oziroma naj bi zanj vedela že vsaj deset mesecev pred vložitvijo predloga za obnovo postopka. V dokaz teh trditev je tožnik priložil tožbi zapisnik izredne seje sveta Občine Kidričevo z dne 23. julija 2008, na kateri je bil tudi župan Občine Kidričevo. Ta zapisnik, ki predstavlja nov dokaz, je imel tožnik možnost predložiti šele v upravnem sporu, saj mu v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni bila dana možnost sodelovanja. V omenjenem zapisniku je, kot opozarja tožnik, večkrat omenjena tudi gradbeno dovoljenje, ki naj bi bilo izdano tožniku - podjetju AP. Po presoji sodišča je iz vsebina zapisnika mogoče sklepati, da gre za gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano 12. decembra 2007. V prid tej ugotovitvi naj bi govorilo tudi dejstvo, da je bila omenjena seja občinskega sveta sklicana zaradi požara, ki je le nekaj dni pred tem izbruhnil na deponiji odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju. Na tej deponiji je bila podjetju AP z gradbenim dovoljenjem, izdanim 12. decembra 2007, dovoljena sanacija opuščene gramozne jame. O omenjenem požaru, ki je izbruhnil 17. julija 2008 so slovenski mediji na veliko poročali in pri tem večkrat omenjali gradbeno dovoljenje za sanacijo gramozne jame, ki naj bi bilo izdano podjetju AP, zato po mnenju Ministrstva dej-
Foto: M. Ozmec
Albin Brencl: „Ker je bilo naše podjetje oškodovano, zahtevamo od občine Kidričevo 3 milijone evrov odškodnine!"
stva kažejo na to, da so predstavniki Občine Kidričevo za izdajo gradbenega dovoljena vedeli že vsaj julija 2008. Menijo, da je pri presoji, kdaj je pravna oseba izvedela za neko dejstvo, odločilen trenutek, ko so za to dejstvo izvedeli njeni organi oziroma osebe, ki so jo upravičene zastopati. Glede na to je sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovno odločanje. Poleg tega pa je sodišče naložilo organu ministrstva, da v ponovnem postopku dovoli udeležbo tudi tožniku ter da na podlagi dokazil, ki jih je priložil tožnik (podjetje AP), ponovno presodi pravočasnost predloga za obnovo postopka.
Kaj je pokazala obravnava na ministrstvu
Skladbo z navedeno sodbo sodišča in na podlagi zakona
o splošnem upravnem postopku je upravni organ v ponovnem postopku ugotavljal, ali je zahteva za obnovo postopka vložena v enomesečnem subjektivnem roku. Zaradi razjasnitve tega dejstva je upravni organ 3. decembra 2009 razpisal ustno obravnavo, na katero je povabil investitorja, podjetje Albin Promotion, in Občino Kidričevo kot vlagateljico predloga za obnovo postopka. Omenjene obravnave se je udeležil zastopnik investitorja ter navedel že omenjene trditve, da je predlagatelj za obnovo postopka vedel že vsaj 10 mesecev pred vložitvijo predloga za obnovo postopka. To naj bi dokazoval zapisnik omenjene izredne seje ter zapisi v raznih medijih, ki so bili skupaj s kopijo nekega članka priloženi kot dokaz. Predstavnik Občine Kidričevo pa je po obravnavi pri organu podal izjavo, da Občina Kidričevo vztraja pri
Foto: M. Ozmec
Župan občine Kidričevo Jože Murko: „Občina Kidričevo zavrača kakršenkoli odškodninski zahtevek, saj je neutemeljen."
svojem stališču, da je bila o izdaji spornega gradbenega dovoljenja obveščena z uradno vročitvijo s strani Ministrstva za okolje in prostor. Glede pravnega vprašanja, kdaj se šteje, da je bila občina obveščena o izdaji nekega pravnega akta, pa je Občina Kidričevo mnenja, da je to lahko samo z uradno vročitvijo in nikakor ne z javnimi razpravami v medijih.
Glede na vsa omenjena dejstva je Ministrstvo sprejelo sklep, da se predlog Občine Kidričevo za ovnovo postopka zavrže kot nepravočasen. V pojasnilu svoje odločitve so med drugim zapisali, da predlog za obnovo postopka ni bil vložen v roku enega meseca, ko je predlagateljica izvedela za izdajo gradbenega dovoljenja, zato upravni organ ugotavlja, da predlog ni bil pravočasen ter da niso izpolnjeni pogoji za uvedbo obnove postopka.
Po prejemu tega sklepa je Albin Brencl za Štajerski tednik pojasnil, da je bilo zaradi izpada proizvodnje njegovo podjetje neupravičeno oškodovano, zato je na Občino Kidričevo že naslovil zahtevek za izplačilo odškodnine v višini 3 milijone evrov.
Občina odškodninski zahtevek v celoti zavrača
V Občini Kidričevo seveda s tem niso zadovoljni, saj so prepričani, da je zahtevek za odškodnino neutemeljen. Višji pravni svetovalec Egon Repnik nam je posredoval uradno stališče Občine Kidričevo, ki ga je podpisal župan Jože Murko, v njem pa je zapisano:
»Občina je 30. decembra
lani sprejela sklep Ministrstva za okolje in prostor, s katerim je zavrglo predlog Občine Kidričevo za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja podjetju Albin Promotion. Glede na vsebino sodbe Upravnega sodišča RS je vsebina sklepa bila pričakovana. Ponovno poudarjamo, da je bil predlog za obnovo postopka zavržen zgolj iz formalnega razloga, da je bil prepozno vložen, kar še ne pomeni, da ni bil utemeljen. Ponovno poudarjamo, da je obnovo postopka dovolilo Ministrstvo za okolje in prostor, ki je pri prvi odločitvi očitno smatralo, da je naša zahteva pravočasno vložena in utemeljena, vendar je v ponovnem postopku na podlagi napotila Upravnega sodišča RS moralo odločiti drugače. Stališče Upravnega sodišča RS, da je občina kot upravni organ o izdaji nekega pravnega akta obveščena že z govoricami občanov, splošnimi izjavami nekaterih funkcionarjev ali zapisi v nekaterih 'rumenih' medijih, brez vsakršne uradne vročitve tega akta, po mnenju Občine Kidričevo ni ravno v prid pravni državi in ga bo očitno moral še kdo presoditi.
Da je sporno gradbeno dovoljenja izdal MOP v Ljubljani in ne Upravna enota na Ptuju, je za objekt, kot je gramoznica v Lovrencu na Dr. polju, svojevrsten precedens in v tej zvezi je potrebno iskati razloge, zakaj Občina Kidričevo o izdaji spornega gradbenega dovoljenja ni bila obveščena. Očitno na podlagi drugega sklepa MOP je Občina Kidričevo dne 29.decembra 2009, torej že celo dan pred njegovo vročitvijo s strani MOP, prejela odškodninski zahtevek podjetja Albin Promotion zaradi utrpele škode. Občina Kidričevo zavrača že temelj odškodninskega zahtevka, saj se le-ta ne nanaša na neposredno ravnanje Občine Kidričevo, ki bi začasno ustavilo dejavnost podjetje Albin Promotion Občina bi to lahko storila zgolj z odvzemom služnostne pravice, tega pa ni nikoli storila. Služnostno pogodbo je nesporno vseskozi izvajala, medtem ko podjetje Albin Promotion dogovorjene odškodnine ni redno in v celoti plačalo. Seveda pa bo moralo podjetje Albin Promotion, kot to veleva zakonodaja, najprej izkazati prav vse predpostavke odškodninske odgovornosti Občine Kidričevo. Občina Kidričevo je prepričana, da te seveda ne obstajajo.«
M. Ozmec
Ormož • Častni občan občine Ormož dr. Jože Bešvir
Samo sodelovanje in sloga bosta prinesla napredek
Dr. Jožetu Bešvirju so konec decembra na slavnostni seji podelili naziv častnega občana občine Ormož. Visoko priznanje ga je ganilo in nanj je ponosen, vendar meni, da je to priznanje vsem, ki so v času sprememb političnega in državnega sistema delovali za demokratizacijo takratne družbe. Te ljudi je pri njihovem nesebičnem delovanju v izjemnih razmerah krasila tudi izjemna kvaliteta - sloga.
Foto: Viki Ivanuša
Dr. Jože Bešvir je bil župan občine Ormož v času osamosvojitvene vojne, ko je pred gradom, kjer je imel svojo pisarno, stal tank z orožjem, uperjenim proti grajskim vratom.
Kako ste izbrali svojo poklicno pot, kaj je vplivalo na vašo odločitev?
Dr. Bešvir: Rojen sem bil 21. 8. 1931 v Trgovišču pri Ormožu. Oče je bil kovač in morda je prav to začrtalo mojo poklicno pot veterinarja. Kot otrok sem hodil z očetom, ko je podkoval konje, in tako se je oblikovala ljubezen do živali in poklicna želja. Doma na izbiro poklica niso vplivali, čeprav je mama po tihem pričakovala, da bom duhovnik, kot je bila navada na deželi. Vendar sta bila starša tolerantna in sta mi pustila prosto izbiro. Šolanje sem začel v Veliki Nedelji, nadaljeval v Ormožu in maturiral na Ptuju.
Je bil študij veterine v tistih časih dosegljiva poklicna želja?
Dr. Bešvir: Veterino sem študiral v Zagrebu, saj te možnosti v Ljubljani še ni bilo. Študij v Zagrebu je imel svoj čar, saj je takrat tam študiralo precej študentov iz naših krajev, ki smo se zbirali v slovenskem domu in slovenskem KPD. Tam sem nadaljeval že v gimnaziji začeto petje v pevskem zboru. Tisti čas pa je bil poln kvalitetnega druženja in debat med študenti. Po materialni plati so bila študentska leta zelo skromna, sam sem dobil štipendijo, ki je zadoščala za hrano, za stanovanje pa je že zmanjkalo. Vendar takrat smo bili vsi bolj ali manj v materialni stiski, a čeprav ni bilo materialnih dobrin, je bil naš študentski čas veliko bolj izpolnjen, kot je to danes, ko so merila povsem drugačna.
Študij ste končali 1957 leta. Kam vas je vodila poklicna pot?
Dr. Bešvir: Po študiju je bila najprej obvezna vojska. Opravil sem šolo za rezervne oficirje, sicer pa v vojski dela nisem imel veliko, saj je bilo le malo konj, ki bi jih moral obravnavati, drugih živali pa ni bilo. Po odsluženem vojaškem roku je bilo zame pomembno, da se osamosvojim, zato sem po stažu v Celju in Ljubljani nastopil prvo službo v Ormožu. Ta je ostala tudi skoraj edina, čeprav se je organizacija samega zavoda ves čas spreminjala. Na začetku je veterinarska postaja delovala v sklopu Kmetijske zadruge Ormož, nekaj let pred upokojitvijo pa sem postal direktor
Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo, kjer je kot enota delovala veterinarska postaja Ormož.
Veterinarska služba je bila takrat precej naporna, saj ni bilo cest, niti makadamskih ne. Peš in s kolesom sem prihajal do posameznih hiš po kolovozih ali poteh. Pogosto se mi je kolo zamašilo z blatom, v blatu je kdaj ostal tudi kakšen škorenj. Danes si to težko predstavljate, a takrat smo za obisk marsikatere hiše potrebovali po več ur.
Se je odnos do živine in tudi samo delo v veterini z leti zelo spremenilo?
Dr. Bešvir: Živina je nekoč pomenila zelo veliko, saj je bila merilo blagostanja. Pri vsaki hiši so bili prašiči in kakšna krava, ki so zagotavljali hrano ljudem. Res pa je, da se je takrat jedlo zelo skromno. Povsem drugače kot danes: žganci, krompir in mlečni izdelki so bili osnova. In takšno življenje je bilo precej bolj zdravo.
Način dela v veterini se je s pojavom velikih farm povsem spremenil, pa tudi sama obolevnost živali. Farmski način vzreje vpliva na pojav bolezni. Prej nismo poznali tolikšne količine živali na enem mestu in tudi prenosa bolezni med njimi ne. Ukvarjali smo se predvsem z boleznimi, ki se prenašajo tudi na človeka. V preteklosti so bili predpisi strožji, kot so danes. Malo me moti, da so nekatere predpise pri zatiranju teh bolezni tako liberalizirali.
Vendar vas le delo terenskega veterinarja ni povsem zadovoljilo. Kako to, da ste nadaljevali izobraževanje in da niste kot doktor znanosti odšli kam
drugam?
Dr. Bešvir: Res je, najprej sem naredil magisterij in nato še znanstveni doktorat. Naloge sem pripravljal v Zagrebu, zagovarjal pa v Ljubljani. Ukvarjal sem se predvsem z zajedava. Res so se mi na začetku ponujale možnosti zaposlitve tako v Zagrebu kot v Ljubljani, a sem se nekako čutil zavezan prijatelja Irglu, saj sem mu obljubil, da pridem delat v Ormož.
Tako ste postali pomemben člen ormoške skupnosti. Kako pa ste se vključili v politično dogajanje?
Dr. Bešvir: Vedno sem imel rad resno debato, razpravo o najrazličnejših rečeh. Politično delovanje pa je bilo mogoče šele, ko se je pričelo gibanje za spremembo političnega sistema. Pridružil
sem se prvim strankarskim shodom in se včlanil med Narodne demokrate, ki so se kasneje pridružili Demosu. Na prvih volitvah smo nastopili kot stranka in zmagali. Program stranke sem naredil na temelju sestanka s člani in očitno je bil dober, saj se je dan po našem prvem predvolilnem zboru pojavil identičen program pri neki drugi stranki. Na volitvah smo zmagali z minimalno prednostjo, kar pa je bilo v tako kriznih časih silno neprimerno.
Kakšni so vaši spomini na spremembo sistema in na tisti čas nasploh? V mandatu pred osamosvojitvijo ste bili občinski svetnik, v osamosvojitvenem mandatu pa predsednik občinske skupščine, kar bi bilo enakovredno današnji funkciji župana ...
Dr. Bešvir: Na začetku ni bilo svobode in brezskrb-nosti, saj smo vedeli, da se lahko zgodi marsikaj nepredvidljivega. Vemo, v kakšnem času smo živeli. Mi smo prišli dobro skozi, drugi ne tako dobro. Funkcijo predsednika skupščine sem opravljal honorarno. Bilo je zelo naporno. Razlika od današnje situacije je ta, da smo takrat res razmišljali, kaj bomo naredili za ljudi, ki so nas izvolili. Za kakšne materialne dobrine se nismo potegovali.
Zavedali ste se, da delate zgodovino. Vas je to zado-
voljevalo?
Dr. Bešvir: Hoteli smo, da pride do spremembe, da se Slovenci pravilno odločimo. Pri tem sem skušal ohraniti mirno glavo in miriti strasti, ki bi se lahko hitro razplamtele. Med vojno so krožili spiski z imeni ljudi, ki bi utegnili vplivati na potek dogajanja. Dobili smo navodilo, da se moramo držati nazaj, se izogibati izpostavljanju, da nas ne bi takoj pobrali. Nisem imel sovražnikov in poskušal sem sodelovati, da bi bile težave čim manjše. Naša naloga je bila preprečiti prehod tankom čez ormoški most. Ker niso mogli čez most, so prišli po drugi poti. V tem času so v Radgoni pripravili obrambo. Ta naš prispevek je bil pomemben. S Hrvaško smo imeli dogovor, da si kot republike pomagamo. Ko so nas pustili na cedilu, sem napovedal, kako se bo zadeva odvila naprej. Ni pa bilo lahko delovati v ormoškem gradu ,pred katerim je bil tank JLA, ki je imel orožje uperjeno v grajska vrata. Od blizu sem videl, kakšno razdejanje lahko povzroči takšno orožje, zato sem vedel, da moramo biti previdni.
Kakšni so bili začetki nove ormoške politike?
Dr. Bešvir: V začetku smo bili brez prave zakonodaje in potrebno je bilo veliko stvari postaviti na novo. Ljudem je bilo treba razložiti, kaj se sploh dogaja. Navajeni so bili
na povsem drugačno življenje. Potem pa se je zelo hitro pojavil kapitalizem in začelo se je izkoriščanje. Tega ni bilo v takratnem programu države, a tisti, ki so ga ustvarjali, so bili močnejši in začeli so grobo izkoriščati ljudi in razmere. Zato tudi imamo danes situacijo, kakršno imamo. Bilo pa je tudi veliko lepih trenutkov. Ni mi žal. V tistem času je bilo največ vredno to, da smo bili vsi enotni in smo si prizadevali za skupni cilj, ni bilo ozkih osebnih interesov. Potem pa so se začele medstrankarske in znotrajstran-karske zdrahe in nastalo je to, kar imamo danes.
Kje vidite prihodnost za Ormož, kako naprej?
Dr. Bešvir: Žal mi je, da so stvari prišle tako daleč. Verjamem, da se da kaj doseči le s sodelovanjem. Če nekdo napravi kaj dobro, ga je pri tem treba podpreti. Nihče ne dela le dobro in nihče ne dela le slabo. Pri prepirih se izgubi veliko energije, ki bi jo lahko uporabili bolj konstruktivno za pozitivna dejanja. Vse se da preseči, verjetno bodo potrebni novi ljudje. Vendar se le s skupnim delom lahko kaj napravi. V slogi je moč in to je izvirna napaka, ki je bila narejena po začetnem osamosvojitvenem navdušenju.
Če Ormož primerjate s sosednimi mesti, se vam zdi, da smo uspešni?
Dr. Bešvir: Ormož je zamudil veliko stvari. Malo nas je zavrlo tudi to, da nismo imeli dobre prometne povezave. Verjamem, da so morda njen razvoj tudi kje malo zavirali, saj so vedeli, da če dobimo dobro prometno povezavo, bomo imeli več možnosti za razvoj. Po drugi strani pa na meddržavne oziroma globalne gospodarske tokove nimamo velikega vpliva. Imeli smo tudi to nesrečo, da smo si v ormoškem gospodarstvu izbrali partnerje, ki jim je šlo nekaj časa dobro, potem pa so počasi odpadali.
Kaj vas veseli, kaj počnete v svoje zadovoljstvo?
Dr. Bešvir: Še vedno rad sledim dogajanjem v lokalni skupnosti, v Sloveniji in po svetu, zato precej časa posvetim prebiranju časopisov in televiziji. Odkar imam precej težav z zdravjem, se žal manj udeležujem družabnega življenja, kot bi si želel.
Viki Ivanuša
Gorišnica • Uspešno tretje leto otroške rekreacije
malčkov, saj gre za popolnoma brezplačno dejavnost; v času, ko njihovi malčki uživajo na blazinah in z raznimi rekviziti, pa lahko tudi v miru poklepetajo. Posebne omejitve pri starosti ni, na predšolsko rekreacijo lahko pridejo vsi otroci. »Najbolje je sicer, če ima otrok vsaj dve leti. Posebnega programa za starostne skupine ni, za vse je enak, seveda pa vsak otrok dela tisto, kar lahko in kakor pač lahko. Ni prav nobene prisile, še manj kakšne kritike, če česa ne zmore. Bistvo vsega je v razgibanem druženju v igrah, skozi katere pa se otroci vseeno naučijo nekaterih prvin atletike in gimnastike, še pomembnejše pa je to, da razvijajo svoje gibalne kapacitete. Uro rekreacije pa vedno končamo z umirjanjem, ohlajanjem telesa in obvezno z bombončkom za vse male telovadce.«
Konec druženja v letu 2009 so najmlajši obiskovalci ur rekreacije skupaj s starši in vaditeljema proslavili še posebej slovesno; mamice so namreč napekle pecivo, mali telovadci pa so nadvse uživali v posebej za njih pripravljenem nastopu državne prvakinje v gimnastiki, 12-letne Althee iz Maribora, ki jim je pokazala kar nekaj svojih mojstrovin: premetov, skokov, salt in piruet. Potem je sledilo še obvezno sladkanje s pecivom in bombončki.
Sicer pa so se malčki lani že drugič aktivno vključili v prireditev Gorišnica hodi in teče, ki poteka v okviru občinskega praznika: »Za naše najmlajše rekreativce smo že v letu 2008, pa tudi v letu 2009 pripravili poseben mini maraton s pravim starterjem s pištolo in ciljno areno. Vsi so po teku dobili tudi medalje,« sta še povedala Sašo in Tanja, ki nameravata svojo dejavnost nadaljevati tudi vnaprej.
SM
Nastaja ligaško igrišče z 800 sedeži
Delavci gradbenega podjetja Granit iz Slovenske Bistrice so dan pred lanskim božičem pričeli zemeljska dela za gradnjo nove športne dvorane v Kidričevem, ki bo z opremo vred veljala okoli 5 milijonov evrov, v njej pa bo poleg ligaškega igrišča prostor za okoli 800 gledalcev.
Kot je pojasnil komunalni nadzornik občine Kidričevo Igor Premužič, ki je skrbnik projekta za gradnjo nove športne dvorane, sta pogodbo o izgradnji 7. decembra podpisala župan Jože Murko in direktor gradbenega podjetja Granit iz Slovenske Bistrice Peter Kosi. Na javni razpis za njeno gradnjo je prispelo kar 18 različnih ponudb, med katerimi je bila kot najugodnejša izbrana prav Granitova ponudba. Pogodbena vrednost objekta je 3.452.826 evrov, k temu pa bo treba primakniti še okoli milijon evrov za nakup športne opreme. To naj bi pričeli vgrajevati takoj, ko bodo končana vsa gradbena dela, predvidoma v jesenskih mesecih.
Kot je dodal Premužič, gre za objekt, ki so ga že pričeli graditi ob sedanji osnovni šoli, kjer so v ta namen že lani porušili staro telovadnico. V teh dneh gradbeni delavci intenzivno kopljejo gradbeno jamo. Zunanje mere objekta nove dvorane bodo 68 m x 43 m, zgrajena bo v treh
Za užitke najmlajših
V Gorišnici se je konec leta zaključilo že tretje leto brezplačne vadbe oz. rekreacije za kratkohlačnike do šestega leta starosti. Idejo sta uresničila mlada starša Tanja Pajek in Sašo Majerič s pomočjo Občine in tamkajšnje Športne zveze, ki jima je priskočila na pomoč z brezplačno možnostjo uporabe vadbenih prostorov v večnamenski dvorani.
»Ta ideja se nama je porodila povsem spontano, ob majhni hčeri, ki takrat še ni obiskovala vrtca. Razmišljala sva, kako bi se otroci lahko družili in zabavali tudi na drugačen način. Tako se je oblikovala ideja o otroški rekreaciji in sva jo nato tudi uresničila,« sta o začetku dejavnosti povedala Tanja in Sašo.
Z uspešnim dogovorom z Občino in ŠZ Gorišnica sta dobila na voljo najprej vadbene prostore za judo klub, v zadnjem letu pa so se kratko-
hlačniki preselili kar na parket velike večnamenske dvorane: »Vadba je enourna enkrat na teden, ob ponedeljkih, in moram reči, da je odziv staršev zelo lep; vsa tri leta prihaja na te urice rekreacije okoli 15 malčkov. Program dela s Tanjo oblikujeva sproti, veliko idej dobiva tudi iz TV-oddaj, vse pa temelji na sproščenosti, skozi igro in seveda z veliko motivacije. Vedno pa se ura druženja začenja s pozdravom, nato z ogrevanjem, potem pa sledijo različne igre; veliko je teka,
pa igre z žogo in obroči, pa poskoki, prevali, vlečemo vrv, uporabljamo tudi nizko gred, posnema se gibanje raznih živali, poskušamo se v teku z nizkim in visokim startom itd. Gre za to, da otroke skozi igro vzpodbujamo k veliko gibanja in s tem k boljšemu psihomotoričnemu razvoju. Na tak način se izgublja tudi odpor do telovadbe, ki ga je opaziti pri marsikaterem osnovnošolcu,« pojasnjujeta Tanja in Sašo.
Uric rekreativnega druženja so seveda veseli tudi starši
Otroci navdušeno telovadijo.
Kidričevo • Pričeli gradnjo športne dvorane
Foto: SM
etažah, njena skupna višina bo 11,70 m, pri čemer bo 4,20 m kletnega dela pod zemljo, nad zemljo pa bo 7,51 m objekta.
Dvoransko igrišče bo veliko 44 m x 26 m, imelo bo torej 1290 kvadratnih metrov igralnih površin, kar bo zadoščalo za vsa ligaška tekmovanja v malem nogometu, rokometu, košarki
in odbojki. Za ogled športnih prireditev, ko bo na igrišču potekala igra, bo na fiksnih tribunah prostor za 203 gledalce, na izvlečnih tribunah pa še za 518, predvideno pa je še okoli 100 stojišč, tako da si bo posamezno športno tekmo lahko ogledalo okoli 800 gledalcev. Če bo v dvorani kakšna druga kulturna
Foto: M. Ozmec
Kljub snegu in hladnemu vremenu je te dni za kidričevsko šolo in vrtcem živahno, saj gradbinci kopljejo gradbeno jamo za novo športno dvorano.
ali zabavna prireditev, pri kateri bodo parterni del dvorane, kjer je športno igrišče, napolnili s sedeži, pa bo prostora za skoraj enkrat več gledalcev.
V sklopu projekta nove športne dvorane v Kidričevem je predvidena tudi ureditev avtomatskega športnega strelišča za streljanje z zračnim orožjem, v katerem bo 10 strelnih mest, ki bodo popolnoma avtomatizirana in opremljena z vsemi potrebnimi elektronskimi napravami. Ob športni dvorani, ki naj bi bila gradbeno zaključena do 30. oktobra, pa naj bi še letošnjo jesen uredili tudi zunanja igrišča za mali nogomet in košarko, zgradili manjšo atletsko stezo, projekt pa ob novi dvorani predvideva tudi 51 novih parkirnih mest ter celostno zunanjo ureditev in ozelenitev. Potek izgradnje bodo poleg gradbenega nadzornika budno spremljal tudi člani občinskega odbora za izgradnjo športne dvorane, ki ga vodi dr. Anton Habjanič.
M. Ozmec
Od tod in tam
Kidričevo • Koncert tamburaškega orkestra
Foto. M. Ozmec
V soboto, 26. decembra, so pripravili praznični božični koncert mladi glasbeniki tamburaškega orkestra KUD Svoboda Majšperk pod vodstvom Draga Kleina, z njimi pa so nastopili številni glasbenimi gosti. Čudovit božični praznični koncert je v cerkvi Svete družine v Kidričevem pripravilo katoliško kulturno društvo Zvezdni dol. V osrednjem delu je nastopil tamburaški orkester KUD Majšperk pod vodstvom prof. Draga Kleina, z njimi pa so božične pesmi in svetovne uspešnice izvajali baritonist Uroš Sagadin, pevka Doroteja Avguštin ter flavtistki Nastja Klein in Doris Soršak Kot gostja prazničnega koncertnega večera je nekaj božičnih skladb predstavila profesorica citer Doroteja Dolšak s Ptujske Gore, zapeli pa so še člani pevskega zbora Sv. Elizabete iz Slovenj Gradca pod vodstvom Janeza Podstejnška.
-OM
Lovrenc • Koncert cirkovških tamburašev
Foto: M. Ozmec
V kulturni dvorani v Lovrencu je bil v nedeljo, 27. decembra, praznični koncert tamburaškega orkestra Cirkovce, ki letos praznuje že 35 let delovanja. Od vsega začetka ga uspešno vodi Drago Klein. Polni dvorani navdušenega občinstva v Lovrencu, med katerim je bil tudi župan občine Kidričevo Jože Murko s soprogo, so pričarali prijeten praznični glasbeni večer z igranjem znanih božičnih pesmi ter priredb svetovnih glasbenih uspešnic. Kot gostje so z orkestrom zaigrali flavtistka Nastja Klein, trobentar Denis Ke-lenc ter saksofonist David Hameršak Nekaj najlepših božičnih pesmi in znanih uspešnic sta navdušenemu občinstvu ob spremljavi orkestra zapela Lara Brglez in Marjan Premzl, za konec pa je kot pika na i Sveto noč zapel še sam dirigent Drago Klein.
-OM
Ptuj • Mojci se je izpolnila želja
Foto: arhiv
Mojci Šalamun je življenje hudo zagodlo, bolezen jo je že kot zelo mlado priklenila na posteljo, takoj po rojstvu hčerke. Stara je 37 let in že več kot 17 let biva v domu upokojencev na Ptuju. Njena velika želja je bila, da bi ji Božiček prinesel DVD predvajalnik, da bi lahko gledala filme in risanke, je povedala predsednica ptujske podružnice multiple skleroze Jolanda Šoštarič. Želja se ji je izpolnila po zaslugi Vlaste Furman iz Toyota servisa Furman iz Ptuja, ki je darovala 300 evrov; za njeno dobroto soji v podružnici skupaj z Mojco izredno hvaležni. Kupili so ji predvajalnik in kasete, preostanek denarja pa izročili, da bo imela nekaj svojega denarja, saj ji nastanitev v domu plačuje mO Ptuj, ker je brez dohodkov.
MG
Prejeli smo
»
Enotnost Liste za razvoj občine se je skrhala«
(Odmev na članek, objavljen v Štajerskem tedniku v rubriki Prejeli smo dne 15. 12. 2009, avtorja Ivana Vihra, podžupana Občine Središče ob Dravi.)
Občani si zaslužijo slišati tudi drugo plat medalje izstopa gospoda podžupana Ivana Vihra iz svetniške skupine Liste za razvoj Občine Središče ob Dravi (v nadaljevanju svetniške skupine).
Menim, da na izstop na seji občinskega sveta nisem odgovoril z ostro filipiko (sovražnim govorom), ampak sem - nasprotno - bil mnenja, da so se z izstopom odnosi v svetniški skupini normalizirali in razjasnili. Sem pa precej naravnost odgovoril na žaljive obtožbe, ki so se nanašale na večino članov naše svetniške skupine, s katerimi je gospod Viher obrazložil svoj izstop. Zavrnitev osnutka proračuna za leto 2010 nam je očital kot žalitev župana in občinske uprave, enoumje, zlorabo glasovalne moči ter nepripravljenost na sodelovanje in dialog.
Pomembno je povedati, da se gospod Viher že skoraj eno leto brez opravičila in pojasnila ni udeleževal sej svetniške skupine. Zato smo se, milo rečeno, naveličali takšnega pod-cenjujočega in ignorantskega odnosa do ostalih članov svetniške skupine in mu na zadnjo sejo pred obravnavo popravljenega osnutka proračuna za leto 2010 nismo več poslali vabila, kar nam je pozneje tudi navedel kot enega izmed razlogov za izstop. Bralci naj presodijo sami, ali ni kaplja čez rob padla že mnogo prej in se je samo iskal izgovor in priložnost za teatralni izstop. Toliko glede pripravljenosti gospoda podžupana na argumentiran dialog in razpravo.
Temeljna opredelitev načina delovanja svetniške skupine Liste za razvoj Občine Središče ob Dravi ob ustanovitvi je bila, da bomo o vsem razpravljali odkrito, izmenjali stališča in mnenja, nato pa prepustili vsakemu članu, da glasuje po svoji presoji in vesti. Torej nismo želeli in tudi nismo delovali kot politična stranka. Na ta način smo želeli čim bolj odkrito izmenjavo mnenj, ki nikogar ne zavezujejo, kako naj glasuje. Dokler smo glasovali tako, kot je podžupan menil, da je prav, ga »enoumje« ni motilo, kakor hitro pa je bil kakšen izid glasovanja drugačen, pa so nastale težave.
Najina razhajanja glede zadolževanja občine so bila skoraj stalnica razprav ob sprejemanju proračunov. Gospod Viher je zagovarjal večje zadolževanje, sam pa sem bil v svojih razpravah za večjo previdnost, saj so se gospodarske razmere slabšale, potrebe občine pa niso nujno terjale večjega zadolževanja. Popolnoma normalno in uspešno smo namreč do letos shajali tudi brez večjih zadolževanj, čeravno smo jih v proračunih predvideli. Kdo je potem imel prav? Tisti, ki je zagovarjal zadolževanje, ali tisti, ki ga ni?
Ob obravnavi proračuna za leto 2010 se nam je skupno
zadolževanje čez 1,2 mio EUR zdelo preveliko in nepotrebno, ne glede na ugodnost kreditov. To bi otežilo razvoj občine v naslednjih letih z ozirom na dejstvo, da so pred nami še veliki projekti, kot je izvedba kanalizacije in čistilne naprave, obnova ali izgradnja vrtca, obnova asfaltnih prevlek itd. Tudi država vse več nalog prenaša na pleča občin, zato le-tem (predvsem manjšim) ostaja vedno manj sredstev za razvojne investicije. Prav tako pa ni korektno prekomerno zadolževanje občine ob izteku mandatov
-	v volilnem letu. Tisti, ki bodo prevzeli vodenje občine za nami, bi bili v izredno neugodnem položaju zaradi velikih bremen odplačila kreditov in zakonskih omejitev nadaljnjega zadolževanja za nujne projekte. Bili smo mnenja, da je z zmanjševanjem odhodkov možno prihraniti toliko, da bo v proračun za 2010. leto vključeno delno financiranje izgradnje pločnika v Obrežu in povečana sredstva za kmetijstvo, zadolževanje pa bo še vedno ostalo na sprejemljivem nivoju.
Ne letos, ne prej nismo strašili pred bankrotom naše občine, to je podtikanje. Govora je bilo le o prezadolžitvah nekaterih drugih občin. Je pa zanimivo, da je v omenjenem članku podžupan prvič uporabil izraz »razumno« zadolževanje, kar nas tudi večina svetnikov zagovarja. Menim, da se razvojnega zaostanka ne da nadoknaditi v štirih letih, pa naj se še tako zadolžimo. To bo veliko daljši proces.
Kot drugo področje razhajanj navaja podžupan razvojne programe. Vse načrte razvojnih programov do sedaj smo v naši svetniški skupini soustvarjali in soglasno podprli. Zaradi korektne obveščenosti naših občanov je treba povedati, da je občinski svet sprejel več kot 95 % vseh predlaganih sklepov župana. Sprejeli smo tudi nekaj odločitev na osnovi »obljub in predvidevanj«, ki so se kasneje izkazale netočne. In tudi te spadajo v prej omenjeni visok odstotek sprejetih sklepov. Da torej ne bi koga žalili ali zavirali razvoja, bi morali - po možnosti brez vprašanj in pripomb
-	sprejeti še preostalih 5 %-ov predlaganih sklepov? Kako šele bi lahko poimenovali takšno odločanje?
Ni res, da smo problemati-zirali obnovo trga v Središču. Nasprotno - uvrstitev v načrt razvojnih programov v letu 2008 smo enotno pozdravili in to tudi izglasovali. Edino, o čemer smo kasneje spraševali, je bilo, zakaj tečejo stvari tako počasi in kje so razlogi za povečevanje vrednosti projekta na več kot 325.000 EUR. V razpravi o proračunu za leto 2009 smo bili mnenja, da se mora ureditev trga poleg obnove osnovne šole realizirati kot prednostni projekt v celoti še v istem letu. Pa se ni. Po zadnjih ocenah se
bodo dela 2. faze končala v letošnji jeseni. Vsa naša vprašanja in predlogi se želijo prikazati kot nasprotovanje in problema-tiziranje projekta. Upam, da se motijo tisti občani, ki menijo, da se z izvedbo ni hitelo zaradi tega, da bi bila otvoritev tik pred lokalnimi volitvami jeseni 2010!?
Ob sprejemanju proračuna za leto 2007 sem vložil amandma, ki ga je večina v občinskem svetu podprla in s katerim smo sredstva za asfaltiranje javne poti v Godenincih v isti višini namenili za izgradnjo kanalizacije in obcestne razsvetljave, kar je tudi sicer Vaški odbor iz Godenincev postavil na drugo mesto izmed pričakovanih investicij v letu 2007. Torej niso Godeninci nič izgubili, ampak so v duhu dogovora pred pripravo proračuna, v isti višini sredstev izvedli drug projekt.
Podobno je z vodovodom Lipje. Enotno smo izglasovali načrt razvojnih programov, v katerem je za leto 2009 bila uvrščena izgradnja vodovoda z obrazložitvijo, da ga bomo potrebovali v bodoči poslovni coni. Med letom nam je Sklad kmetijskih zemljišč Republike Slovenije zavrnil zamenjavo zemljišč, s katero bi pridobili potrebne površine za poslovno cono. Predlagal sem, da izgradnjo vodovoda prestavimo v leto 2010, saj ni sigurno, da bomo zemljišče za poslovno cono sploh pridobili. Takrat nam je prvič bilo pojasnjeno, da ne gre samo za potrebe poslovne cone, ampak tudi za potrebe razvoja podjetništva na področju farme. Tudi s tem smo se strinjali. Vendar je ob pojasnilu bilo povedano, da bodo zaradi tega tudi »drugi nekaj zraven dali«. Sam sem bil mnenja in takšnega sem še danes, da bi morala občina pred podpisom pogodbe o izgradnji vodovoda dogovoriti delež (čeprav minimalen) sofinanciranja lastnika zemljišča, na katerega bo vodovod speljan -poudarjam: sofinanciranja, saj smo se strinjali, da investicijo v pretežni meri financira občina. Kaj lahko se namreč zgodi, da zemljišč za poslovno cono v Lipju ne bomo pridobili in bi zato sofinanciranje, pa čeprav v simboličnem znesku, bilo normalno, ne glede na komunalne prispevke in druge dajatve, ki jih bodo plačali investitorji ob priključitvi na obstoječo infrastrukturo. Vsakemu je namreč jasno, da je zemljišče, na katerega je pripeljan vodovod, v primeru prodaje dražje, kot če ga ne bi bilo. Opazil sem, da je ta moj predlog naletel na precejšnji nemir in negodovanje predvsem pri podžupanu, čeravno se je pri drugih projektih zavzemal, da naj občani še dodatno sofinancirajo projekte, ki se izvajajo na njihovem območju. Vsi, ki pa so kakorkoli »interesno« vezani na ta projekt, kar je legitimno, pa bi se morali zaradi korektnosti iz po-
stopka odločanja sami izločiti. To moje stališče pa nikakor ni naravnano proti podjetništvu in podjetnikom, ki so v naši občini zelo dobrodošli, saj smo za to, da bi jih privabili, pričeli projekt ureditve poslovne cone in izgradnjo vodovoda v največji meri z glasovi naše svetniške skupine. Zato je omenjanje »življenja v preteklosti« in jutranji pozdrav, gospod podžupan, nepotreben!
V članku je svetniški skupini očitano, da smo večkrat poskušali neupravičeno krniti ugled županu in občinski upravi, zmanjšati njihove pristojnosti in celo, da smo jih žalili. Ne poznam primera, da bi kdo izmed članov občinskega sveta bil žaljiv do župana ali občinske uprave. To bi zagotovo opazili tudi novinarji, ki so prisotni na naših sejah, in bi o tem zagotovo poročali. Naše delovanje (celotnega občinskega sveta) so celo označili pohvalno kot »civilizirano delovanje brez prepirov«.
Položaj in pristojnosti župana, občinske uprave in občinskega sveta so opredeljene z Zakonom o lokalni samoupravi in Statutom občine Središče ob Dravi. Nikakor ni mogoče nikomur omejevati ali odvzemati pristojnosti, ki so tako jasno določene. Svetniki smo večkrat spraševali o zadevah, o katerih bi kot najvišji organ odločanja v občini morali biti bolje obveščeni. Dajali smo tudi veliko predlogov glede delovanja občine, predvsem z namenom uspešnejšega delovanja in razvoja. Moje stališče glede tega je, da je to naša dolžnost in obveznost do občanov. Kot občinski svetnik želim aktivno razpravljati in soodločati o vseh zadevah, za katere je pristojen in odgovoren občinski svet. Nič več in nič manj. Želim biti tudi pravočasno in korektno obveščen o poteku in težavah pri realizaciji projektov in delovanju občine, pa naj se kdorkoli želi z užaljenostjo zaščititi pred neugodnimi vprašanji. Spoštoval pa bom vsako večinsko sprejeto odločitev občinskega sveta, ne glede nato, ali se z njo strinjam ali ne. Kdor tega principa ne želi sprejeti, bo vedno v težavah in gospod podžupan očitno s tem ima težave. Očitek, da nekateri želijo, »da se ne bi naredilo preveč«, je absurd. Takšno razmišljanje me spominja na čas ustanavljanja samostojne občine, ko so za nekatere, bolj kot vsebinska vprašanja, bile važne delitve na »naše« in »njihove«, na tiste, ki so bili za občino, in tiste, ki so bili proti; na čas, ko so lokalni politični veljaki v gostilnah za šankom »delili« službe in pomembne vloge v bodoči občini glede na zasluge za njen nastanek in so nam »zavedni Srjanci« (tako so se vsaj podpisovali) domov pošiljali anonimna pisma z navodili, koga naj volimo.
Nadaljevanje na strani 17.
Od tod in tam
Stoperce • Božični koncert
20. decembra, po pozni maši, so pripravile ljudske pevke KPD Stoperce v tamkajšnji cerkvi sv. Antona tradicionalni božični koncert. Vse navzoče je pozdravila Nada Golob, kije pripravila uvod v koncert, na katerem so nato nastopili: ljudske pevke KPD Stoperce, ljudske pevke Ptujska Gora, Prešmentani faloti KPD Stoperce, citrarka Doroteja Dolšak in cerkveni pevski zbor sv. Antona Stoperce, na ogle pa je zaigral p. Alojz Klemenčič. Celotni program so popestrili tudi člani skupine za ohranjanje šeg in navad TD Podlehnik. Ob koncu pa je vse navzoče obiskal Božiček, jih nagovoril in jim zaželel lepo in doživeto praznovanje božiča ter zdravja polno novo leto 2010. Dan so zaključili s skupno pesmijo, nato pa so se podali v župnišče, kjer so se ob zakuski spominjali kakšna so bila praznovanja nekoč, navezovali stike med skupinami in tudi zapeli.
Zdenka Golub
Podlehnik • Božič pri Sv. Trojici
Foto: ZG
Foto: ZG
Priprave na praznovanje božiča so pri Sv. Trojici v Halozah pričeli že pred prvo adventno nedeljo. Franči-škovi otroci so izdelovali adventne venčke, mladinski zbor-ček in mladi glasbeniki pa so se zavzeto pripravljali na pol-nočnicopod vodstvom Katje Drevenšek. Veliko župljanov je pomagalo pri nabiranju mahu in smrečic ter izdelovanju figur za jaslice. V sodelovanju z domačimi duhovniki so okrasili štiri cerkve in v njih postavili jaslice. Franc Merc je letos zopet izrezljal čudovite lesene figure za nove jaslice, ki krasijo samostanske prostore. Dramska skupina Davidov stolp je pripravila božično igrico, ki so jo zaigrali birmanci ob otroški polnočnici, ob 20. uri, kar je novost letošnjega božiča pri Trojici. Ob 21. uri je bila polnočnica na podružnični cerkvi sv. Duha na Rodnem Vrhu. Sledila je ta prava polnoč-nica v župnijski cerkvi pri Sv. Trojici. Vse prisotne je na njej pozdravil in jim izrekel voščilo župan Marko Mučič.
Zdenka Golub
Podlehnik • Veliko dela za lovsko družino
Foto: ZG
Lovsko družino v Podlehniku, ki šteje 47 aktivnih članov, vodi starešina Viktor Svenšek. Ob začetku novega leta so veseli, da so dela v okolici, na zgradbi, gospodarskem poslopju in v notranjosti, ki so trajala celo leto 2009, zaključena. Dejavnost LD ni omejena samo na lov, pač pa tudi na skrb za divjad in urejanje lovišča. Njihovo poslanstvo je skrb za okolje, saj so varuhi narave z vsem njenim življem. Vse leto skrbijo za preprečevanje škod divjih prašičev in srnja-di. Poskrbeli so in ogradili njive, da prašiči niso povzročali prevelike škode. Vsako leto v jesenskem času priredijo lov na divje prašiče s svojimi prijatelji iz cele Slovenije. Tradicionalno izvedejo vsako leto lov na malo divjad s pobrateno lovsko družino Banja Loka iz Kočevja. Svečano izmenjavo listin med lovskima družina so podpisali že daljnega leta 1975. Celo leto skrbijo tudi za njive, saj jih nekaj obdelujejo za divje prašiče, da ne povzročajo prevelike škode pri kmetih. Za dom in okolico že dolga leta predano skrbi gospodar Jože Trafela.
Zdenka Golub
Prvi uporabniki so se svojega novega doma zelo razveselili, čeprav so nekateri priznali, da se bojijo, kako bo potekalo vključevanje v okolje.
Ptuj • Odprli bivalno enoto društva Sožitje
Dočakali vselitev v nov dom
Dolgo pričakovana otvoritev prve bivalne enote društva Sožitje Ptuj se je končno zgodila. Prvih pet stanovalcev je prve noči že preživelo v svojem novem domu, že v nekaj dneh pa se jim bosta pridružila še dva sostanovalca.
Pred natanko dvema letoma je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaključilo postopek izbrancev za odprtje novih bivalnih enot. Takrat sta si dovoljenje za skupno bivalno enoto zagotovila tudi društvo Sožitje Ptuj in Zavod dr. Marijana Borštnerja Dornava. Kasneje se je postopek nekoliko upočasnil in spremenil, zaradi česar je Sožitje zaprosilo za samostojno koncesijo za odprtje prve lastne bivalne enote na Ptuju. Zaradi več mesecev trajajočega postopka je bila zamuda precejšnja, a v prvih dneh leta 2010 je vse skupaj končno tako daleč, da so se prvi stanovalci lahko vselili.
Bivalna enota, ki je locirana nad varstveno-delovnim centrom Sožitje Ptuj, je izjemno lepo in sodobno opremljena. Čeprav je bilo prvotno v igri več lokacij, se je ta izkazala za najboljšo možnost.
Lastniki omenjene stavbe v Rajšpovi ulici 20 so Branko Joha, Janez Koderman in Marjan Rola. V spodnjih prostorih že več let deluje VDC Sožitje, mansardni prostori pa so odslej namenjeni prebivanju uporabnikov. Zaenkrat jih bo v bivalni enoti sedem, prostora pa imajo še za dodatnih pet stanovalcev.
Mansarda, v kateri živijo, meri 341 kvadratnih metrov notranjih površin, na razpolago pa bodo imeli tudi približno tisoč kvadratnih metrov zunanjih površin, ki naj bi bile v kratkem urejene in primerne za preživljanje prostega časa stanovalcev. »Zelo se veselimo ureditve zunanjih prostorov, saj bomo takrat predvidoma dobili tudi vrt, ki bo za stanovalce predstavljal prijetno prostočasno aktivnost,« je pojasnila Simona Meznarič, vodja bivalne enote.
S prvim januarjem so se že zaprla tudi vrata gostilne, ki je bila v stavbi v Rajšpovi 20; kaj se bo zgodilo s temi prostori, zaenkrat še ni znano. Neuradno smo izvedeli, da obstaja možnost, da bi tudi te prostore prevzelo društvo, za kakšne namene pa jih bodo uporabljali, pa se še ne ve.
Prva noč minila v velikem pričakovanju
Z odprtjem bivalne enoto društva Sožitje Ptuj je novo domovanje dobilo sedem stanovalcev. Prvih pet je prvo noč v svojem novem domu preživelo že v ponedeljek. To so bili Marko Bratušek, Jože Kostanjevec, Sanja Šuman, Vlasta Lorber in Jože Medved. Že v nekaj dneh se jim bosta pridružila še Dragica Vojsk in Mitja Letonja. Vsi so se vselitve zelo veselili, ne-
kateri zaradi nestrpnost več noči prej niso spali. Kako si predstavljajo življenje v novem domu, pa so nam z veseljem pojasnili.
Marko Bratušek: »Zelo sem se veselil vselitve in komaj sem čakal, da vidim svojo sobo in se vselim. Ata, mamo in brata bom rad obiskoval, bo pa lepo živeti bolj samostojno. Mislim, da bo v redu, samo navaditi se bo treba. Bom pa pomagal tudi v kuhinji in pri pospravljanju.«
Vlasta Lorber: »Meni je tu všeč, ampak jaz bi rada kaj delala. Upam, da nam bodo našli kako delo, drugače mi bo dolgčas. Soba je zelo lepa, samo potrebujem čas, da se navadim. Doslej sem živela sama, zato se tu posebej veselim družbe, pa tudi obiskov. Upam, da me
bo brat obiskoval, ker prej me ni smel. Cele noči nisem spala, ker čakam, kako bo v novem domu.«
Joža Kostanj'evec: »Zelo mi je lepo tu, ampak sem malo žalosten. Nimam več mame, da bi me obiskovala, upam pa, da bom tu imel dobro družbo.«
Sanja Šuman: »Soba je lepa, vesela sem, da sem tu. Mama, ata, Bojana in Matjaž pa bodo prišli k nam na obisk in jim bom skuhala kavo.«
Joža Medved: »Lepo je, ampak sem že utrujen. Čakam že, da grem spat v svojo novo sobo.«
Sicer pa so vsi stanovalci tudi uporabniki VDC Sožitje Ptuj, kar pomeni da bodo čez teden dopoldneve še naprej preživeli ob zaposlitvah, ki so
jih imeli doslej, po 14. uri pa se bodo preselili v svoje zgornje, kjer odslej stanujejo. Trije stanovalci so precej samostojni, medtem ko bodo preostali štirje potrebovali nekoliko več pomoči zaposlenih. Ti so sedaj štirje, najmanj eden ali dva pa bodo zmeraj delali družbo novo vseljenim stanovalcem.
»To bo njihov dom in življenje tu si predstavljam kot navaden vsakdanjik. Po zaključenem delu bodo prišli gor, si odpočili, po svojih močeh bodo tudi pomagali pri vsakodnevnih aktivnostih, za ostalo pa bomo tu poskrbeli zaposleni. Spodbujali bomo njihovo samostojnost, medsebojno pomoč in druženje, vse aktivnosti pa bodo vezane na čas in letno obdobje. Veseli bomo tudi obiskov, praznovanja rojstnih dni in podobno. Ker imajo že dopoldan zagotovljeno toplo malico, bomo popoldan pojedli kakšno hladno malico, zvečer pa bomo skupaj pripravili večerjo. Razporedili se bomo pri pomoči v kuhinji kot tudi pri pospravljanju in čiščenju,« je pojasnila vodja centra Me-
Pa brez zamere
Razsvetlitev
130 raket in buča
"Poročali srno že o 18-letniku, ki se je na silvestrovo hudo poškodoval s petardami, podobno nesrečo pa je doživel tudi 34-letni Sežančan. Nekaj po polnoči je prižgal ognjemet s 130 izstrelki, nato pa se umaknil. Ker se ni aktiviral, je želel preveriti vzrok, zato je spet stopil bližje. Takrat pa je ognjemet začel delovati in najmanj en izstrelek ga je zadel v glavo. Prvo pomoč so mu nudili v zdravstvenem domu v Postojni, nato pa so ga odpeljali v ljubljanski klinični center. Zaradi poškodbe očesa je ostal na zdravljenju, so sporočili postojnski policisti."
Novica je dobesedni prepis zapisa na spletni strani komercialne televizije 24ur.com; kot verjetno lahko razberete, se je tragikomičen dogodek zgodil v noči prehoda iz starega v novo leto. Kaj naj človek poreče ob taki stvari? Da je vse skupaj zgolj nesrečen slučaj? Da gre za osamljen primerek, ki je svojo neumnost postavil na ogled vsej vesoljni Sloveniji, pa še malo dlje? Niti najmanj. Ta veleumni osebek je s svojim početjem precizna diagnoza današnjega časa. Bojim se namreč, da nesojeni mojster pirotehnike ni zgolj osamljen primer, izjema, ki bi potrjevala pravilo (pa kakršnokoli naj bi to že bilo), ampak prej to pravilo samo. Kar hočem reči, je torej to, da je mojster pirotehnike šolski primer storilne in miselne nesposobnosti, ki se vse boljpolašča nekoč tako obetajoče vrste živih bitij, ki sama sebe imenujejo za ljudi.
Oprostite, ampak kakšen tepec moraš biti, da greš svojo bučo nastavljati 130 raketam?!?! Počakajte, ni vam treba odgovoriti, bom kar sam, če dovolite - biti moraš velik, ogromen tepec. In naj se še tako trudim, vseeno ne morem ugotoviti, kaj se je takrat (ali pravzaprav kadarkoli) pletlo v glavi tega nesrečnega osebka. Najbrž zato, ker se tam notri ni pletlo prav nič. Drugače je njegovo dejanje namreč nemogoče pojasniti. No, morda v primeru, da se je zavestno odločil in nastavljal glavo pirotehničnim izstrelkom, o čemer pa močno dvomim; mislim (ali, bolje rečeno - upam), da se takšen tepec še ni rodil (a pri današnjem trendu ne izključujem možnosti, da se kaj kmalu bo).
Človeška vrsta, ki se tako rada vidi kot višek, vrhunec stvarjenja, ob takih dogodkih, kot je ta, pokaže svoj neumen obraz, ki ga žal nosi vse več ljudi. Kako drugače dojemati na primer zmeraj bolj neumna navodila na likalnikih, kjer nas obveščajo, da naj ne polagamo rok na likalno površino, ko je ta vroča (je za to res potrebno brati navodila?!?)? Ali pa "obvezno" opozorilo na nekaterih nožih, da se z njimi lahko celo porežemo (kdo bi si mislil, mar ne)? In tako dalje - naštevali bi lahko skoraj v neskončnost.
Že res, da smo v marsičem zablesteli v polnem sijaju, a zdi se mi, da smo po drugi strani tudi v istem obsegu "zasijali" v svoji neumnosti. Naj bo zato 2010 vsaj malce bolj umno od preteklega leta. V dobro vsakega posameznika, pa tudi človeške vrste kot celote. Razsvetljujmo si buče z znanjem in pametjo, ne pa z raketami.
Gregor Alič
znaričeva.
Kako bo potekala vključitev stanovalcev v novo okolje, bo jasno že v prihodnjih dneh, bivalne enote pa so ocenjene kot izjemno dobra oblika bivanja oseb z motnjami v duševnem
razvoju. To je odlična možnost za samostojnejše življenje, vsem uporabnikom pa se bo s selitvijo v bivalno enoto gotovo začelo novo poglavje življenja.
Dženana Bečirovič
V bivalni enoti je osem sob - štiri dvo- in štiri enoposteljne, vse pa so zelo lepo urejene.
Vodja bivalne enote Simona Meznarič
Nova, izjemno lepo in sodobno opremljena bivalna enota je nad VDC Sožitje Ptuj.
Ptuj • Miha Remec v Knjižnici Ivana Potrča
Vrnitev z Otožnimi rožami
Pisatelj, pesnik in dramatik Miha Remec se s pesniško zbirko Otožne rože po mnogih letih vrača v svoje rodno mesto. V Knjižnici Ivana Potrča bo v leposlovni dvorani gost 21. januarja ob 19. uri. V starodavnem mestu se je rodil 10. avgusta 1928, dopolnil v Ljubljani osemdeset let in še čil zakorakal v naslednje desetletje. Že ob svoji šestdesetletnici je bil gost knjižnice, ki na ta način obuja spomin na prispevek družine Remec mestu Ptuju.
Alojzij Remec je mestu postavil svojevrsten spomenik z romanom Opustošena brajda in drugimi deli, s svojim predvojnim županovanjem in pokončno držo, z odvetniškim delom, kjer je pomagal siromakom v stiski in rešil marsikatero pravdo, tudi zastonj, in prenekate-ro kmetijo, da ni prišla na boben. Sin, slikar Marjan Remec, je opremil očetove ptujske pesmi z akvareli in jim dodal likovno govorico. Mihi so že desetletnemu (1938) objavili v podlistku Mladega Slovenca pravljico o srečnem kovaču. Ponosen je na nekatere svoje profesorje na ptujski gimnaziji: pisatelja Antona Ingoliča, slikarja Franceta Miheliča in pisatelja Stanka Cajnkarja.
Vojna vihra je odnesla vso družino v izgnanstvo z zadnjim transportom v Vrnjačko Banjo. Ta čas tegob, pomanjkanja, upanj na vrnitev opisuje Miha Remec v svojem monumen-talnem delu Veliki voz, ki je nekako nadaljevanje očetove Opustošene brajde.
Ob koncu vojne se je kot sedemnajstleten mladenič vključil v mladinsko gibanje in v mladinske delovne brigade. Nastale so njegove »graditelj-ske pesmi«, ki so bile namenjene stenčasom, recitiranju ob tabornem ognju, petju po na-pevih partizanskih koračnic. Po resoluciji Informbiroja, ko je bil že na služenju vojaškega roka v gardni enoti, se je začela gonja proti kramparski poeziji. Kritiki so mu očitali »majako-vščino, progarsko latovščino, pomanjkanje čustev in šepav jezik«. Za spor med srcem in krampom je šlo tudi v polemiki med Remcem in Krakar-jem. Polemika je pripomogla k temu, da so se začeli razčišče-
Miha Remec
vati pojmi človek in Človek. Nad kritiko je bil Miha Remec, ki se je po grozljivem doživetju porušenja sveta in mladostnem pregnanstvu v Srbijo, ko se je po koncu vojne z vsem srcem zapisal graditvi, močno razočaran. Umolknil je kot pesnik in se umaknil v brezimnost, pisati je pričel pod ženskim psevdonimom Irena Remrom in njegove črtice so sprejete kot novost v slovenskem povojnem leposlovju.
Po odsluženju triletnega vojaškega roka se je vrnil na Ptuj, nastal je njegov roman Veliki voz, ki pa je izšel šele več kot tri desetletja kasneje. Zaposlil se je kot novinar, se poročil in preselil v Ljubljano, vendar potegnil ločnico med novinarskim delom in pisateljevanjem. V šestdesetih letih se je ukvarjal predvsem z dramatiko, v Mariboru so mu uprizorili Mrtvega kurenta (1960), v celjskem gledališču Srečne zmaje
(1963). Z Delavnico oblakov (1966/1967) je ostro obsodil povojne oblasti in slovenski odri so se zaprli za njegovo dramatiko.
Novo prelomnico v njegovem življenju pomeni tudi roman Sončni obrat (1969), ločitev od žene in nov zakon, v katerem se rodijo sinovi Matija, Andrej in Jernej. Prične se najplodovitejše Remčevo obdobje z antiutopičnimi romani Votlina, Prepoznavanje, Iksion. Med bralci je najodmevnejši roman Mana (1990), ki ga znova vrne v realni čas, sicer pa se je že utrdil kot vodilni pisec znanstvene fantastike na Slovenskem, ki ga kritiki uvrščajo ob bok Orwellu. Tematika teh del je vsečasna in brezčasna, posebni temi sta onesnaževanje okolja in posameznik, ki si krčevito prizadeva ohraniti svojo enkratnost. Njegovi iskreni erotiki je tuja vsakršna hipo-krizija, v jezikovnem pogledu
so zanimivi arhaizmi in neo-logizmi. Po slikanici za otroke Kodeljica v vesolju (1989) se je lotil preroškega romana Zelena zaveza, ki opisuje odcepitev Slovenije od Balkanije v daljni prihodnosti. Njegov pisateljski opus je velik, kot edini Slovenec je dvakrat prejel nagrado SFERA.
Pesniška zbirka Otožne rože je izšla v letu 2009, vsebuje pa ljubezenske pesmi, ki so nastale na Ptuju med letoma 1952 in 1957. V orumenelih listih lahko zaznamo pridih minulega časa, pesnikovo mladost, saj ljubezenska lirika ne zastara. Intimne zgodbe potujejo skozi zaljubljenost, hrepenenje, upanja, strasti, bojazni. V času, ko je oče Alojzij pesnil svoje zadnje pesmi Pozne rože, so nastajale sinove Otožne rože. Zbirka prinaša dva cikla pesmi. Cikel Labodji spev je številčno skromnejši, nastal je na Ptuju med letoma 1954 do 1957.
Prvi in obširnejši cikel so pesnitve za Ledo (1952-1954), ki je enkratna kot biser brez dvojnika. Pesmi nihajo od zaljubljenosti in vračanja čustev ljubljene do resigniranega slovesa, ki ga določi usoda, ko postane neznanka, tatica. Motivika zaobjame osamljenost, sanje, upanje, ki je kot jesensko listje. Njuno ljubezen loči večno, brezčutno morje. Ples snežink (25. december 1953) zaključijo verzi:
Solze smo, sestre ... Mogoče vidi nas
draga njegova. Če pri oknu stoji,
se gotovo spominja na čas,
ko je rekla: Pridi, kadar sneži.
Vladimir Kajzovar, bibliotekarski specialist
Ptuj • Zaključena sedma akcija Mladi mlajšim
Ponovno zbrali veliko igrač
TUdi sedma akcija Mladi mlajšim, v kateri Mladi liberalni demokrati mestnega odbora Ptuj zbirajo igrače za otroke iz socialno ogroženih družin, je bila zelo uspešna. Ponovno seje pokazalo, da imajo mladi velik posluh za dobrodelnost.
Tednikova knjigarnica
Nebesa so tukaj in zdaj!
Pravijo, da sta veselje in optimizem glavni gonilni sili dobrega na tem svetu. No, morda je tako tudi v drugih svetovih. Kdo ve. Vsekakor je prav, da zdaj, ko je leto še mlado in sveže, zremo naokoli z veseljem v očeh in z nasmehom na ustnicah. K temu, nasmehu in optimizmu, vas nagovarjam, cenjeni bralci Knjigarnice, z imenitno drobno knjigico, ki jo enako priporočam malim in velikim ljubiteljem dobre knjige.
Pravzaprav je slikanica z naslovom Kot v nebesih idealna darilna praznična knjiga, saj sodi med tiste redke bravurozne, po malem filozofske pravljično-stripo-vsko obarvane izmišljije, ki so jih sposobni le vrhunski ustvarjalci. Kajti najtežje je s preprosto besedo in sliko povedati velike, globoke misli!
Tak avtorski mojster je Patrick McDonnell, ki ga slovenski bralci poznamo po slikanici, uspešnici Najlepše darilo z glavnim in edinim literarnim junakom, ki mu je ime Mačko. Tudi v novi slikanici Kot v nebesih se Mačko znajde v prav posebni situaciji. Nekega dne je namreč sedel pod svojim najljubšim drevesom in je po svoji pogosti, običajni navadi krepko zadremal. Medtem se je okoli drevesa in še čez zgostila prav mleč-nata megla. Belina je prekrila prav vse! Ko se je mačko predramil, je pogled desno, pa tam ni bilo ničesar. In je pogledal levo in ni videl čisto nič. Nato je obrnil glavo gor, pa dol, pa še enkrat naokoli, pa vsepovsod sam nič. Čisto nič! Ojej, le kje sem, je pomislil. In veste, kaj mu je prešinilo drobno glavo. Pomislil je:
»Zagotovo sem v nebesih!«
In ni mu bilo čisto jasno, kaj naj stori. Kar nazaj je sedel, toda prevzela ga je radovednost - koga pa ne bi - in se je odpravil raziskovat. Ko je hodil, je čutil hladno roso pod seboj in kmalu je zaduhal sladke dišave in zaslišal prelestno muziko. Vau, je pomislil, kakšen čudovit kraj! Šel je in med belino zaslutil, nato pa tudi videl igrišče z gugalnicami, od koder se je razlegal otroški smeh. Ko je mačko tako hodil, je mimošel mesto, kjer so se pogovarjali sami prijazni ljudje. In ustavil se je pri svoji hiši, kjer so živeli ljudje, ki jih je imel zelo rad. To so torej nebesa, je pomislil sredi megličastega dne. Nato pa je naletel na velikega psa, ki je bil priklenjen z dolgo verigo na nekem dvorišču. Veliki pes je grozovito zarenčal in ...
Hm, le kaj se lahko zgodi med Mačkom in velikim psom v nebesih?!
Ej, vsega pa vam ne povem, saj je to slikanica, ki jo je nujno brati in dobro opazovati ilustracije. Namreč v avtorskih slikanicah, kakršna je Kot v nebesih, tvorijo besedilo in ilustracije nedeljivo celoto. Šele beseda s sliko daje celostni bralni užitek.
Slikanico Kot v nebesih je izdala Družba Piano iz Ljubljane (izvirni naslov: Just like a Heaven. Prevod Irena Androjna. Lektoriral Miran Žlof) in je natisnjena na ekološkem papirju.
Veliko prijetnega druženja s knjigami v letu 2010 želi
Liljana Klemenčič s sodelavci
V Mladi liberalni demokraciji - mestnem odboru Ptuj so akcijo Mladi mlajšim začeli pred sedmimi leti. Vsako leto so zbrali veliko novih in starih uporabnih igrač in tako je bilo tudi letos. Ekipa, ki dela na projektu, je ostala nespremenjena, darovalcev pa je iz leta v leto več. Samo v tednu dni so v Qlandiji na Ptuju in na osnovnih šolah zbrali okrog dva tisoč kosov različnih igrač. V darilnih škatlah, ki so jih konec decembra nastavili na omenjenih mestih, se je znašlo veliko starih, nekaj pa
tudi povsem novih igrač, ki so praznike polepšale otrokom iz socialno ogroženih družin. Kdo jih je ali bo prejel, bo ponovno prepuščeno v presojo Centru za socialno delo (CSD) Ptuj, ki najbolje pozna socialno problematiko posameznih družin.
Igrače so mladi, ki so izpeljali akcijo, predali mag. Miranu Kerinu, direktorju CSD Ptuj. Ta je skupaj s svojimi zaposlenimi tudi tokrat imel precej zanimivo delo, saj je bilo treba prejete igrače razporediti in podeliti malčkom. Sicer pa so se tudi
tokrat v škatlah znašle različne stvari, od plišastih igračk in punčk do avtomobilov na daljinsko upravljanje in lego kock.
Najboljši odziv so ponovno zabeležili na osnovnih šolah, šolarji so dokazali, da zmorejo in želijo pomagati kolegom, ki nimajo toliko igrač kot nekateri. Prav zato si osnovnošolci zaslužijo veliko pohvalo, enako pa tudi vsi drugi, ki so sodelovali pri omenjeni akciji. Nenazadnje so s svojim dejanjem nekomu polepšali praznike.
Dženana Bečirovič
Mladi so ponovno pomagali mlajšim. Igrače so predali direktorju CSD Ptuj mag. Miranu Kerinu.
Foto: arhiv
Atletika
Najuspešnejša sezona doslej za AK CP Ptuj
Stran 12
Bowling
Popolna igra Sebastijana Kotnika
Stran 12
Kinologija
Ptujski kinologi - mestni hit
Stran 13 Planinski kotiček
Fotozapis s tečaja varne hoje
Stran 13
Tilen Vidovič
Za prizor zimske idile se splača veslati
Stran 15
Fotozapisa
Mina pri mladih lionsih, Nina na modni stezi
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
Dravo bo znova vodil Durovski
V sredo je tudi uradno postalo jasno to, o čemer smo v Štajerskem tedniku poročali že pred tednom: Zoran Pavlovič je podpisal pogodbo z Labodom Dravo in postal igralec ptujskega prvoligaša, sočasno pa bo opravljal tudi naloge športnega direktorja. Pri tem delu bo imel popolnoma proste roke, saj se Robert Furjan umika iz operativnih funkcij v klubu. Prva poteza, ki jo je novi športni direktor že storil, je ustoličenje novega trenerja: to je postal stari ptujski znanec Milko Durovski!
Nekdanji zvezdnik jugoslovanskega nogometa je v začetku oktobra 2005 prav na Ptuju začel svojo trenersko kariero (po 11. odigranem krogu je na klopi zamenjal Srečka Luši-ča, ki je dotlej zbral 11 točk). Dres Drave so takrat nosili Dabanovič, Šterbal, Trenevski, Lunder, Gorinšek ... Zaupanje ptujskega vodstva je Milko izkoristil v polni meri in dosegel lep rezultat, saj je do konca prvenstva v 25 krogih zbral 43 točk in na koncu s svojo ekipo zasedel visoko 5. mesto v 1. SNL (isto število točk je zbral tudi četrtouvrščeni Maribor, prvak je postala ekipa Gorice). Pred sezono 2006/07 je v dokaj nejasnih okoliščinah zapustil Ptuj in kariero nadaljeval v Nafti. Pozneje je v Sloveniji vodil še Maribor, nazadnje pa je deloval v Makedoniji (Vardar, Belasica). Navijači Drave se obdobja z Durovskim na klopi Drave spominjajo z veseljem,
»Motiv za nadaljnje delo«
»Po številnih pogovorih z Austrio in njenim trenerjem Jo-žetom Prelogarjem nismo prišli do sklenitve dogovora, resne pogovore pa sem imel tudi s Koprom, zato se športnemu direktorju Miranu Pavlinu zahvaljujem za korektne pogovore, prav tako kot tudi Prelogarju. Za Dravo sem se odločil tudi zato, ker pri njej vidim motiv za nadaljnje delo tako v vlogi igralca kot športnega direktorja,« je bil prvi komentar Zorana Pavloviča.
Foto: Črtomir Goznik
Milko Durovski bo znova vodil nogometaše Laboda Drave, kar je že počel v sezoni 2005/06.
saj so na Ptuju takrat gledali odprt in atraktiven nogomet; prav takšnega, po katerem je bil v svoji igralski karieri znan Durovski.
»Mislim, da je Milko v tem trenutku prava izbira tako karakterno kot strokovno, ob tem pa je tudi veliko nogometno ime. Z igralskim kadrom se že ukvarjam in skušam pripeljati nove igralce. Veliko sem se pogovarjal z vodilnimi možmi kluba in imam zagotovljena finančna sredstva. Kolikor vem, bo klub uredil prisilno poravnavo. Tega projekta se brez teh zagotovil ne bi lotil,« je povedal novi športni direktor, ki ima jasne cilje: »To je vsekakor obstanek v ligi. Prvič se bomo zbrali pred All Star turnirjem v Velenju, v ponedeljek, 11. januarja, pa začnemo priprave na spomladanski del prvenstva.«
Po zadnjih informacijah naj bi na Ptuju ostal tudi izkušeni Tonči Žilic, s katerim je načeloma vse dogovorjeno za podaljšanje pogodbe.
Po zagotovilih iz vodstva kluba bo letošnja ekipa precej cenejša od predhodnih, a vendarle konkurenčna vsem drugim prvoligašem. Stečaj nikakor ne pride v poštev, saj naj bi prisilna poravnava potekala
po pričakovanjih. »Navijače in predvsem ptujske gospodarstvenike prosimo za pomoč pri projektu ohranitve prvoliga-
škega statusa in postopne stabilizacije kluba,« so še zapisali v izjavi za javnost.
Jože Mohorič
TUrnir All Stars v Velenju
Razpored tekmovanja, predtekmovanje: Skupina A: Rudar Velenje, Maribor, CM Celje, Nafta, Labod Drava. Razpored tekem Laboda Drave: petek, 8. 1., ob 15.00: Labod Drava - Maribor; 16.40: Labod Drava - CM Celje; 18.45: Labod Drava - Nafta; sobota, 9. 1., ob 14.35: Labod Drava - Rudar Velenje. Skupina B: Luka Koper, Olimpija, Interblock, Domžale, HIT Gorica. Izločilni boji, četrtfinale, sobota: 16.00: A1 - B4 (C1) 16.30: A2 - B3 (C2) 17.00: A3 - B2 (C3) 17.30: A4 - B1 (C4) Polfinale: 18.00: C1 - C2 18.30: C3 - C4
Tekma za 3. mesto: ob 20.00. Finale: ob 20.45.
Foto: Črtomir Goznik
Turnir All Star v Velenju bo nekakšen začetek priprav za večino prvoligašev; naslov prvakov branijo igralci Domžal.
Kidričani pričnejo v ponedeljek
Priprave na drugi del prvenstva bodo v ponedeljek ob 15.30 pričeli tudi nogometaši drugoligaša Aluminija iz Kidričevega. Na trening jih bo popeljal trener Bojan Flis, ki je na trenersko klop sedel v nekaj zadnjih krogih jesenskega dela prvenstva.
Danilo Klajnšek
Boks • Dejan Zavec
Trenutno na berglah, kmalu na treningu
Za Dejanom je leto presežkov, krona pa je bilo zagotovo dogajanje po osvojitvi naslova svetovnega prvaka veltrske kategorije po verziji IBF. Temu so sledili številni sprejemi, intervjuji, nastopi, čestitke ...
Dejan je tik pred božičem izklopil telefone in se popolnoma posvetil uživanju v krogu družine, takoj po novem letu pa ga je že čakala operacija meniskusa. »Težave s kolenom me spremljajo že dobro leto, vendar jim nisem posvečal pozornosti, ampak sem raje stisnil zobe. Po vrnitvi iz Johannesburga so mi v klubu vendarle zabičali, da moram opraviti vse potrebne preglede, in tako so zdravniki hitro našli vzrok mojih bolečin v načetem meniskusu leve noge. V ptujski bolnišnici so takoj po novem letu opravili operacijo in mi oskrbeli koleno, že naslednji dan pa sem zapustil bolnišnico. Ob tem bi se želel posebej zahvaliti direktorju Bolnišnice Ptuj dr. Robertu Čehu za takojšen sprejem in dr. Darku Jazbecu za opravljen poseg. Zares so vse speljali na najboljši možni način,« je zadovoljen povedal Dejan, ki si bo nekaj dni pri hoji pomagal
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »V ptujski bolnišnici so takoj po novem letu opravili operacijo in mi oskrbeli koleno, že naslednji dan pa sem zapustil bolnišnico.«
z berglami. Tri tedne bo moral trenirati po prilagojenem programu, nato pa bo lahko postopoma začel obremenjevati tudi levo nogo, zagotovo pa bo naslednji dvoboj znova pričakal v
polni formi.
Dejan je v teh dneh prejel še eno priznanje: poslušalci Radia Ptuj so ga namreč s prepričljivo večino izbrali za osebnost leta. »Prijetno sem počaščen,
obenem pa hvaležen vsem, ki so glasovali zame. Vsako tako priznanje mi veliko pomeni, saj verjamem, da so ljudje glasovali spontano in iskreno.«
Jože Mohorič
Atletika • Pregled minule sezone v AK CP Ptuj
Najuspešnejša sezona doslej
Pogled na statistiko medalj, ki so jih zbrali člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, pokaže, da so zbrali največ kolajn na državnih prvenstvih v svoji zgodovini. V zimski sezoni, ki se odvija v dvoranah, so Ptuj-čani devetnajstkrat stopili na zmagovalni oder, v poletni sezoni pa kar devetintridesetkrat. Krona uspehov ptujske atletike in eden vrhuncev ptujskega športa nasploh v minulem letu je bil nastop Nine Kolarič na avgustovskem svetovnem prvenstvu v atletiki v Berlinu.
Začnimo z zimsko sezono. Tudi takrat je blestela najboljša ptujska športnica. Na evropskem dvoranskem prvenstvu v Torinu se je Kolaričeva prebila tik pod vrh evropskega skoka v daljino. Z novim državnim rekordom v dvoranah (667 centimetrov) je pristala tik pod zmagovalnim odrom na četrtem mestu. Ob tem se je na žalost tudi poškodovala - zahrbtna poškodba gležnja jo ovira še danes, tako da v nadaljevanju poletne sezone ni bila več sposobna, da meša štrene najboljšim.
V zimski sezoni so se izkazali tudi drugi ptujski atleti. Najmlajša med njimi, Maja Bedrač, je osvojila tri državne naslove v kategoriji U12: v teku na 60 metrov, v skoku v daljino, kjer je z rezultatom 467 centimetrov postavila tudi državni rekord za omenjeno kategorijo, najboljša pa je bila tudi v mnogoboju. V suvanju krogle si je naslov priborila starejša mladinka Živa Sabo. Posebno poglavje letošnje zimske in poletne sezone so veterani - pozimi so Miki Prstec, Dušan Koren in Dejan Dokl zbrali kar pet naslovov državnih prvakov. Na reprezentančnem nastopu v krosu Beogradu je Maja Ve-selič zasedla četrto mesto.
Vrhunec poletne sezone je bil že omenjeni nastop Kolari-čeve na svetovnem prvenstvu,
Foto: Črtomir Goznik
V doslej najuspešnejši sezoni za ptujske atlete je ponovno največ pokazala olimpijka Nina Kolarič.
kjer je ob poškodbi v deževnih razmerah zmogla skok, dolg 600 centimetrov, kar je bilo seveda premalo za uvrstitev v finale, ki ga je po tihem napovedovala. Je pa Kolaričeva kljub vsem težavam, ki so jo spremljale v lanski sezoni, osvojila naslov svetovne vojaške prvakinje. V Sofiji je skočila 655 centimetrov, kar je njen najboljši lanski izid sezone na prostem. Na zmagovalni oder pa ji je s skokom 6 metrov in pol uspelo stopiti na Sredozemskih igrah v italijanski Pescari.
Poleg Kolaričeve sta državni prvakinji postali tudi Živa Sabo v sedmeroboju za mladinke in Nastja Klanjšek v troskoku za pionirke (Ul6). V kategoriji U12 je z dvema naslovoma, na 200 metrov in v skoku v daljino, svoj talent znova potrdila Maja Bedrač. V isti starostni kategoriji je bil najboljši tudi Boštjan Nahberger na 600 metrov. Z odličnimi teki na 100 metrov se je letos izkazal mladinec Mitja Horvat, ki je po-
stal tudi najhitrejši Ptujčan. V prestižni atletski disciplini so mu merilne naprave izmerile čas 10,92 sekunde. Svoj lanski napredek je kronal z naslovom državnega prvaka za mlajše člane.
Še posebej pa so se tako doma kot na tujem lani izkazali ptujski veterani. Na državnih prvenstvih na prostem so skupaj nabrali šest zlatih kolajn. Najodmevnejši je bil njihov nastop na svetovnih veteranskih igrah lani oktobra v Sydneyju. Najuspešnejši med njimi je bil Dejan Dokl, ki je v kategoriji M35 (od 35 do 40 let) osvojil tri srebrne kolajne: v suvanju krogle ter metu diska in kladiva. Največ je pokazal v suvanju krogle, kjer je 7,26-kilogramsko orodje sunil 16,13 metra daleč. Branimir Komel (M45) si je pritekel srebrno kolajno na 3000 metrov z ovirami. Enaka uvrstitev mu je uspela še v teku na 5000 metrov. Za dve kolajni bogatejši pa se je vrnil tudi Mirko Vindiš: dve tretji mesti
si je pritekel v malem maratonu in krosu.
Za uspehe ptujskih atletov so najzaslužnejši trenerji in vaditelji, v prvi vrsti profesionalna trenerja v klubu Gorazd Rajher in Aleš Bezjak, s svojimi bogatimi trenerskimi izkušnjami pa sta veliko pripomogla tudi Franci Ivančič in Milan Cimerman. Za atletski podmladek, ki je temelj prihodnjih uspehov, pa skrbijo številni vaditelji: Simona Oblonšek, Mojca Gramc, Barbara Gač-nik, Hedvika Korošak, Niko Kokot in Urška Horvat.
Predsednik AK Cestno podjetje Ptuj Dejan Dokl nam je povedal, da je zadovoljen z lanskimi uspehi, ki so jih dosegli v vseh starostnih kategorijah - od predšolskih otrok pa vse tja do veteranov. Želi pa si, da bi mladinci dlje časa vztrajali v atletiki. Ob prehodu v člansko konkurenco je potreben čas za razvoj, saj uspehi ne pridejo čez noč.
Uroš Esih
Bowling
Popolna igra Sebastijana Kotnika
Član Bowling kluba Ptuj Se-bastjan Kotnik je prvi igralec v Sloveniji, ki je v letu 2010 odigral popolno igro (perfect game) - zapored je vrgel 12 strikov in zabeležil rezultat 300. To se je zgodilo 5. januarja na treningu v mariborskem centru Strike.
Od zgodnjih sedemdesetih let, kamor segajo začetki bow-linga v Sloveniji, je Kotnik šele 19. igralec, ki mu je to uspelo. Prvi je bil leta 1983 Miklavž Sever, lansko leto pa je bilo glede teh dosežkov rekordno, saj je bilo zabeleženih 8 popolnih iger (kar trikrat je to uspelo Bojanu Klariču, enkrat pa Jani-ju Kramarju - Ptujčani so tako lani končali na vrhu lestvice dosežkov te vrste).
Start slovenske bowling lige
V soboto, 9. januarja, se bo s prvim krogom pričelo novo državno prvenstvo v bowlingu. To ima letos nekaj posebnosti
in bo »polovično«, saj se bo jeseni že pričelo prvenstvo 2010/11. Temu je prilagojen tudi letošnjih sistem tekmovanja. 21 prijavljenih ekip je razdeljenih v dve skupini. BK Ptuj, ki sicer domače nastope opravi v ptujskem bowling centru na Rogozniški cesti, je tudi letos prijavil dve ekipi, v katerih pa je prišlo do nekaterih sprememb glede na lansko sestavo.
BK Ptuj 1: Bojan Klarič, Dušan Kostanjevec, Sebastijan Kotnik, Jani Kramar, Andrej Vaš in Aleš Korošec.
BK Ptuj 2: Silvo Strauss, Milan Berghaus, Marko Drobnič, Ivan Švarc in Samo Stanek.
Skupina 1: Piramida 1, Xtre-me 1, Epic 1, Olimpija 1, Epic
3,	Ptuj 1, Ptuj 2, BK300 1, Nova generacija, BK300 2.
Skupina 2: Triglav 1, Xtreme 2, Triglav 2, Dodo, Epic 2, Epic
4,	Piramida 2, Gladiatorji, Kegel City, Mulda, Olimpija 2.
V 1. krogu bodo Ptujčani nastopili v Areni Gladiator v Ljubljani.
Jože Mohorič

Foto: Črtomir Goznik
Sebastjan Kotnik je prvi igralec v Sloveniji, ki mu je v letošnjem letu uspelo odigrati popolno igro.
Strelstvo • 3. turnir 2. državne lige - pištola-puška
Ptujčani sami na vrhu, prve stopničke za Kidričevo
Na tretjem turnirju 2. državne lige v streljanju s standardno zračno puško in pištolo, ki je potekal v organizaciji SD Impol v Slovenski Bistrici, je s pištolo še drugo zaporedno zmago dosegla ekipa SK Ptuj II, s puško pa so prav tako svojo drugo zmago v letošnji sezoni slavili strelci Elektra iz Maribora. V ekipnem seštevku pištole so Ptujčani s 1085 krogi premagali drugo ekipo SD Jur-šinci, ki je prijetno presenetila in se po dveh tretjih mestih s 1076 krogi uvrstila pred drugo miklavško ekipo SD Jožeta Kerenčiča. Med posamezniki s pištolo je prvič letos s 367 krogi slavil Miran Miholič, SD Jože Kerenčič, s čimer se je v skupnem seštevku posameznikov povzpel s petega na tretje mesto z majhnim zaostankom 8 točk za vodilnima strelcema lige Trstenjakom in Goncem. Slednji je še tretjič zapored osvojil 2. mesto (364 krogov) in se izenačil z vodilnim Alojzom Trstenjakom, ki je s 355 krogi po dveh suverenih zma-
gah osvojil skromno 8. mesto. Pri Ptujčanih je dobra uvrstitev uspela tudi Robertu Šimen-ku, ki je s 362 krogi osvojil 3. mesto, in Urošu Pešakovicu, ki je osvojil 7. mesto. Za juršin-
sko ekipo je najvišji rezultat s 361 krogi na 5. mestu dosegel Dušan Krajnc, Rok Pučko in Ivan Druzovič pa sta osvojila 6. in 9. mesto.
S standardno puško je ekipa
Foto: Simeon Gonc
Druga ekipa SD Juršinci je pod vodstvom Darka Pavlina (desno) v Slovenski Bistrici pripravila prijetno presenečenje in osvojila 2. mesto. Za ekipo so streljali (z leve) Ivan Druzovič, Rok Pučko in Dušan Krajnc (na fotografiji manjka).
Elektra prevzela vodstvo tudi v skupnem seštevku, kjer sedaj vodi s prednostjo 4 točk pred Rušani, ki so zaradi lastnega administrativnega zapleta nastopili samo z dvema strelcema in posledično turnir zaključili na zadnjem, 5. mestu. Z vedno boljšimi rezultati pa se še naprej dvigajo kidričevski strelci, ki so se s 1119 krogi prvič letos uvrstili med najboljše tri. Med posamezniki še naprej svojo nepremagljivost dokazuje Klavdija Pufič, SD Impol, ki je s 389 krogi popravila svoj najvišji rezultat druge lige v letošnji sezoni, na drugem in tretjem mestu pa sta ji sledila ruška strelca Jernej Mavro-vič in Tina Weingerl s 384 oziroma 382 krogi. Odlična uvrstitev med posamezniki je uspela tudi Kidričanu Urošu Mohorku, ki je s 381 krogi osvojil 4. mesto, Gregor Kme-tec in Aleš Pernat pa sta s 370 in 358 krogi osvojila 10. in 13. mesto.
Simeon Gonc
2. DL - pištola SV:			
Ekipni rezultati 3. turnirja:			
1. SK PTUJ II	1085	28	točk
2. SD JURŠINCI II	1076	20	
3. SD JOŽE KERENČIČ II	1067	24	
4. SD JEZERO DOBROVNIK	1041	15	
Rezultati posameznikov:			
1. Miran Miholič, SD JK Miklavž II, 36770 točk			
2. Simeon Gonc, SK Ptuj II,	364	78	
3. Robert Šimenko, SK Ptuj II,	362	46	
4. Avgust Horvat, SD J. Dobrovnik,	362	65	
5. Dušan Krajnc, SD Juršinci II,	361	37	
6. Rok Pučko, SD Juršinci II,	360	60	
7. Uroš Pešakovič, SK Ptuj II,	359	35	
8. Alojz Trstenjak, SD JK Miklavž II,	355	78	
9. Ivan Druzovič, SD Juršinci II,	355	52	
10. Grega Novak, SD JK Miklavž II,	345	52	
2. DL puška S:			
Ekipni rezultati 3. turnirja:			
1. SD ELEKTRO MARIBOR	1134	26	
2. SD FLV HOTINJA VAS	1119	21	
3. SD KIDRIČEVO	1109	14	
4. SD IMPOL	1108	16	
5. SD I. POH. BATALJON II	766	22	
Rezultati posameznikov:			
1. Klavdija Pufič, SD Impol,	389	90	
2. Jernej Mavrovič, SD I.PB Ruše,	384	52	
3. Tina Weingerl, SD I.PB Ruše,	382	65	
4. Mohorko Uroš, SD Kidričevo,	381	62	
10. Gregor Kmetec, SD Kidričevo,	370	28	
13. Aleš Pernat, SD Kidričevo,	358	40	
Kinologija • Kinološko društvo Ptuj
Ptujski kinologi - mestni hit
Kinološko društvo Ptuj
je zelo dobro organizirano in iz leta v leto pridobiva nove člane, njihovo delovanje pa je vse bolj opazno tudi v širšem mestnem okolju. S svojimi tekmovalnimi uspehi, še bolj pa z uspešno organiziranimi in odmevnimi prireditvami (med njimi izstopa tradicionalni septembrski Čihalov memorial) postajajo ptujski kinologi vse pomembnejši dejavnik v mestu ob Dravi. Največja nagrada za njihovo uspešno delo pa je porast članstva in registriranih tekmovalcev.
V letošnji tekmovalni sezoni se je tako kar 18 članov Kinolo-
škega društva Ptuj s svojimi psi redno udeleževalo regijskih in državnih tekmovanj v sledenju, klasiki in agilityju. Najuspešnejši so bili v sledenju, kjer so dosegli izjemen uspeh z osvojitvijo ekipno prvega mesta na državnem prvenstvu. Uspeh je toliko večji, saj je letos tekmovalo rekordno število ekip, s preko 60 tekmovalnimi pari. Ekipe so namreč obvezane nastopiti v treh tekmovalnih programih: IPO-I, IPO-III in IPO-FH.
Tudi v konkurenci tekmovalnih parov so Ptujčani dosegli vidne uvrstitve. Po programu IPO-I je Marjan Se-
Šolski šport • Nogomet
OŠ Destrnik-Trnovska vas prvak
Nogometna ekipa starejših dečkov z OŠ Destrnik-Trnovska vas je osvojila naslov medobčinskih prvakov v malem nogometu. Veliko število prijavljenih ekip priča o velikem zanimanju za to popularno športno zvrst, kar je obetalo zanimive, napete in kvalitetne tekme. Po dveh krogih predtekmovanj se je izoblikovala skupina ekip, ki so se uvrstile na finalni turnir in ki bi katerakoli lahko osvojila prestižen naslov.
V finalu, ki je potekal v športni dvorani v Juršincih in ga je organizirala OŠ Destrnik-Trnovska vas, so se pomerile štiri najboljše ekipe iz predtekmovanj: OŠ Ljudski vrt, OŠ Videm, OŠ Dornava ter OŠ Destrnik-Trnov-ska vas. Slednja je s tremi zmagami gladko osvojila prvo mesto in tako potrdila odlične rezultate, s katerimi
že več let posega v slovenski nogometni prostor (v lanskem šolskem letu je ekipa OŠ Destrnik-Trnovska vas v državnem šolskem tekmovanju osvojila 5. mesto).
Vrstni red: 1. OŠ Destrnik-Trnov-ska vas, 2. OŠ Videm pri Ptuju, 3. OŠ Dornava, 4. OŠ Ljudski vrt.
Prve tri ekipe so se uvrstile v nadaljnje tekmovanje, ki bo letos potekalo na OŠ Velika Nedelja. Medobčinski prvaki, učenci OŠ Destr-nik-Trnovska vas, obljubljajo pošten boj do zadnjih atomov moči tudi v nadaljnjem tekmovanju. Hočejo in želijo dokazati, da odlični rezultati niso naključje, temveč sad dobrega dela, odločnosti, discipline in nogometnega znanja.
UR
Stojijo: Matjaž Pukšič, Alex Vrečar, Zan Krajnc, Matej Gorjup in Drago Prelog; čepijo: Tomas Pihler, Jernej Polanec, Rok Čeh in Davor Fleten.
Košarka • Liga PARKL
KK Ptuj na vrhu
V	košarkarski ligi PARKL so odigrali že pet krogov v obeh ligah. V prvi ligi je na vrhu ekipa Ptuja, ki je še edino neporaženo moštvo (v tem krogu so premagali ekipo Good Guys). Majšperčani so v derbiju petega kroga izgubili proti Kidričanom; slednji so slavili po podaljških.
V	drugi ligi je bil v Staršah odigran derbi med vodečo ekipo Elektro Lineal Maribor in drugo ekipo Starš; uspešnejši so bili slednji. Če Starše v zaostalem srečanju premagajo Ptujsko Goro, se bodo povzpeli na vrh 2. lige.
1. LIGA
REZULTATI 5. KROGA: Good Guys - KK Ptuj 85:91 (19:24, 22:22, 20 :22, 24:23), ŠD Kidričevo - Špajza ŠD Majšperk 72:67 (12:20, 12:16, 16:13, 17:8, 15:10; po podaljšku), KK Sta rše 1 - KK Rače 73:60 (18:18, 20:12, 7:20, 28:10), TED ŠD Cir-kovce - KK Pragersko 92:74 (22:24, 20:9, 23:24, 27:17).
1.	KK PTUJ	4	4	0 8
2.	ŠPAJZA ŠD MAJŠPERK 4	3	17
3.	ŠD KIDRIČEVO	4	2	2 6
4.	PRAGERSKO	3	2	15
5.	GOOD GUYS	3	2	15
6.	TED ŠD CIRKOVCE	4	13 5
7.	KK STARŠE 1	4	1	3 5
8.	KK RAČE	4	0	4 4
2. LIGA
REZULTATI 5. KROGA: Elektro Lineal Maribor - KK Starše 2 81:90 (24 :17, 17:21, 26:25, 14:27), Pragersko veterani - ŠD Ptujska Gora 58:53 (13:14, 8:8, 24:15, 13:16) ŠD Nova vas Maribor - KMO Dornava 89:72 (15:17, 29:23, 25:16, 20:16).
1.	ELEKTRO LINEAL MARIBOR4 3 1 7
2.	PRAGERSKO VETERANI 4 3 17
3.	KK STARŠE 2 3 3 0 6
4.	ŠD NOVA VAS MARIBOR 4 1 3 5
5.	KMO DORNAVA 4 1 3 5
6.	ŠD PTUJSKA GORA 3 0 3 0
Danilo Klajnšek
linšek s psom Šapom dosegel skupno prvo mesto in tudi on postal državni prvak. Tudi drugo mesto je s Primožem Lepejem in psičko Dino odšlo na Ptuj.
Po programu IPO-III je Milan Bogdanovič s psičko Dino dosegel 4. mesto, uspešno pa so tekmovali tudi Marjan Zupanič s psom Cirom in Marijan Rubin s psičko Hero ter Jože Kuzma s psom Luksom. Po najzahtevnejšem programu IPO-FH je s psičko Duro tekmoval Zlatko Voglar in dosegel 5. mesto.
Sledarska ekipa KD Ptuj se udeležuje tudi mednarodnih tekmovanj, kjer prav tako dosega odlične rezultate. Ekipo že več let uspešno vodi Srečko Šeruga, ki skrbi za organizacijo in strokovno vodenje treningov. Uspehi so vse odmevnejši, zato v klubu razmišljajo celo o udeležbi na sledarskem svetovnem prvenstvu. Prava priložnost za nastop bo gotovo prihodnje leto, ko bo svetovno prvenstvo v Sloveniji (od 14. do 18. aprila na Bloški planoti).
V klasiki - poslušnosti je tekmovalo šest tekmovalcev. Najuspešnejši so bili po programu IPS-A, kjer je državni prvak postal Jure Vilčnik s psičko Ajšo, 3. mesto pa je dosegla Eva Pacher s psičko Žižo. Uspešno je tekmovala tudi Salzbrunn Gertrud s psičko Sindy.
Ptujčani pa so tekmovali tudi v številnih drugih disciplinah poslušnosti, kjer so prav
Foto: Milica Mohr
Ekipni državni zmagovalci v sledenju
tako dosegli kopico izvrstnih uvrstitev. Po programu IPS-B-BH Milica Mohr s psičkom Arijem, Bojan Debeljak s psičkom Binom, Bojan Potočnik s psičkom Plutonom in Primož Lepej s psičko Dino, po programu IPO-I je tekmoval Marjan Selinšek s psičkom Šapom, po IPO-II Milan Bogdanovič s psičko Dino in po programu IPO-III Marjan Zupanič s psičkom Cirom.
V	agilityju je tekmovalo sedem tekmovalcev, ki so se med letom udeležili kar dvanajstih tekmovanj za državno prvenstvo in še petih tekmovanj za pokal Slovenije.
V	skupni uvrstitvi državnega prvenstva je 2. mesto dosegla Vesna Hude s psičko Žižo (po programu A2/J2 Medium), 3. mesto Boštjan Šterbal s psičkom Nilom (po programu A2/J2 Large), 4. mesto pa Oto Mesarič s psičko Piko (po programu A2/J2 Small). Uspešni
so bili tudi Vanda Rižnar s psič-ko Sisy (po programu A1/J1 Small), Elvis Denič s psičko Abo in Mateja Geč s psičkom Donom (po programu A1/J1 Large).
Za pokal Slovenije za leto 2009 pa je Vesna Hude s psič-ko Žižo zmagala, Oto Mesarič s psičko Piko pa je bil v svojem programu drugi. Tekmovala sta tudi Vanda Rižnar s psičko Sisy in Jasmin Mohorko s psičkom Klajem ter Mateja Geč s psičkom Donom.
Novembra so ptujski kinologi izvedli tudi društveno tekmo, ki se je je udeležilo 40 članov društva. V prvem delu tekmovanja so se psi preizkusili v hitrosti, najhitreje pa je društveni poligon pretekla psička Jasmina Mohorka. V drugem delu tekmovanja so se pomerili v poslušnosti, po najosnovnejšem programu ISP-A, kjer so si prvo mesto razdelili Marjan Zupanič, Bojan Debe-
Planinski kotiček - fotozapis
Tečaj varne hoje v gore - 1.
Vreme. Po novem letu je bilo megleno in sneženo. Na našo srečo je bilo za nedeljo napovedano na nebu sonce. In smo šli! V soboto zvečer na Pokljuko, v zimsko idilo ...
Po večerji so se pričele priprave na turo: razdeljevanje cepinov, nastavljanje derez, pripravljanje nahrbtnikov. V dveh kratkih predavanjih sva s Petrom Šilakom udeležencem podala osnovne napotke za jutrišnjo turo.
Vstali smo v trdi temi. Mesečina nam je razsvetljevala pot in predstavljate si lahko, kako romantično je bilo hoditi po svežem snegu med velikimi smrekami, opazovati luno ter zasnežene gore .
Sončni vzhod smo dočakali na planini Konjščici, tu je bilo skromnih deset centimetrov snega. Na Jezercih, 1700 m vi-
soko, je snežna odeja naenkrat postala debelejša. Naše napredovanje je postalo počasnejše - gazili smo globok pršič! Za prvega je to naporno, zadaj pa se ti zdi, da bi lahko šli vsaj malo hitreje! Kmalu prideš na vrsto tudi sam in dejansko doživiš napor utiranja gazi v globokem snegu. Z vsakim prehojenim metrom poti so razgledi postajali obširnejši. Gledali smo Ablanco, Viševnik, Mali Draški vrh, Kamniško-Savinjske Alpe, gozdnato Pokljuko, Jelovico ter na jugozahodu notranjski Snežnik. Pred nami je bilo le še vršno pobočje, sneg je bil mestoma spihan do trde podlage. Palice je zamenjal cepin, na čevlje smo pritrdili dereze in nadaljevali pot. Med vzpenjanjem smo na svoji levi opazovali oranžno svetlobo . Le kaj bi to bilo? Je to morda morje? Ja,
bilo je Adrijansko morje. Morja ne vidiš vsakokrat, niti ga ne vidiš vsako leto. Morda ga vidiš le enkrat na nekaj let.
Vrh. Konec! Počitek. In razgled na Triglav . Mojca je bila krščena, saj je dosegla svoj višinski rekord, 2.243 m. Stisk roke je bil zato še posebej močan!
Čakal nas je sestop . Manj
ljak in Primož Lepej.
Vsi udeleženci društvenega srečanja so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Izmenjali so si veliko kinoloških izkušenj svojih hišnih ljubljenčkov in s tem še dodatno krepili medsebojne društvene odnose.
Vse od septembra do konca novembra pa so v društvu izvajali tudi jesenske tečaje šolanja psov, ki se jih je udeležilo celo več kot 80 lastnikov psov. Od 86 tečajnikov jih je tudi po programu A in B-BH 17 uspešno opravilo izpit, dva člana pa celo višji izpit po programu IPO-III.
Predsednik komisije za šolanje Boštjan Šterbal je z delom inštruktorjev šolanja zelo zadovoljen, še posebej pa je treba poudariti, da svoje delo vsi opravljajo ljubiteljsko ter zelo uspešno, s čimer ostajajo steber ptujskega kinološkega društva.
Milica Mohr
naporen od vzpona, mestoma smo se lahko dričali po zadnji plati. Nekaj naših članov »odprave« se je z vrha spustilo na smučeh oziroma s snežno desko. Vsi, prav vsi smo bili navdušeni nad opojno mehkobo pršiča!
Še enkrat bi se rad zahvalil vsem udeležencem in vodnikom; čestital vsem za vzpon na Veliki Draški vrh in sestop.
Tečaj varne hoje nadaljujemo v nedeljo z izletom na bližnjo Donačko goro . Pojdimo skupaj varno v gore!
P. T.
Foto: Primož Trop
Sončni vzhod na planini Konjščici
Foto: Matej Kladnik
Triglav
Foto: Primož Trop
Rokomet • 11. Božični mednarodni turnir Poreč 2009
Ormožani solidni, Velikonedeljčani šesti
■ v ■ v
Mladi rokometaši iz Velike Nedelje so se pred koncem lanskega leta udeležili močnega turnirja v Poreču, kjer so v konkurenci devetnajstih ekip na koncu osvojili zelo dobro šesto mesto. To je vsekakor izkušnja več za mlade rokometaše, ki se lahko postavijo ob bok močni mednarodni konkurenci. V šestih tekmah, ki so jih odigrali v Poreču, so štirikrat zmagali in dvakrat izgubili. Med drugim so premagali sovrstnike močnega Zagreba in sosede iz Ormoža.
Bojan Munda, trener Velike Nedelje: »Velikonedeljski rokometaši smo na turnirju v Poreču osvojili solidno 6. mesto. V celoti gledano smo s potekom turnirja lahko zadovoljni, lahko bi bilo tudi boljše, če ne bi v četrtfinalu odigrali najslabše tekme. Fantom ne morem nič očitati, pristop na tekmah je bil dober, ampak smo v ključnih trenutkih naredili preveč nepotrebnih napak. Na turnirju smo odkrili tudi nekaj pomanjkljivosti v naši igri, ki pa jih bomo morali do začetka drugega dela prvenstva odpravili.«
REZULTATI: Velika Nedelja
-	Zagreb CO 18:9, Velika Nedelja - Trsat 5:0, Velika Nedelja
-	Dugo Selo Polet 18:10, Velika Nedelja - Kozala Rijeka 12:14, Velika Nedelja - Jeruzalem Ormož 19:14, Velika Nedelja
-	Varteks Varaždin 11:12.
Postava in strelci RK Velika Nedelja: Uroš Kukovec 7 obramb, Žan Črnivec 2, Filip Bombek 4, Žiga Kumer 12, Kevin Slavinec 1, Rok Cvetko 16, Denis Jaušovec 1, Kristjan Šo-štarič 17, Matic Bokša 6, Kevin Preac 6 obramb, Gregor Hoj-žar 6, Tomaž Cvetko 9 obramb, Matic Marin 13. Trener Bojan Munda.
Danilo Klajnšek
Ormožani solidni na turnirju v Poreču
Od 18. do 20. decembra je v Poreču potekal 11. Božični mednarodni turnir. Ormožani so na njem sodelovalo drugič s štirimi selekcijami in s 44 mladimi rokometaši. Bivali so
Mladi rokometaši Velike Nedelje so v Poreču osvojili 6. mesto.
v vzgojno-izobraževalnem rekreativnem centru, ki je v lasti Zveze prijateljev mladine Maribor. Za razliko od leta poprej so Ormožani tokrat imeli precej smole, največ uspeha so s 3. mestom poželi letniki 1999.
Letniki 1996 - zadovoljivo 7. mesto
V konkurenci 19 ekip so Ormožani dosegli solidno 7. mesto. Odigrali so sedem težkih tekem, zmagali 4 krat (Zamet II, Moslavina, Umag, Zagreb II) in izgubili 3 krat (Karlovac, Zamet I, Velika Nedelja). V četrtfinalu so se solidno upirali kasnejšim zmagovalcem Zametu z Reke, 22:18. Ker Ormožani nimajo ekipe letnikov 1996, so na turnirju nastopili letniki 1997 s pomočjo štirih fantov iz Gorišnice, ki so letniki 1996. Prvič se je v dresu Jeruzalema predstavil Matic Topolovec, letnik 1997, v nadaljevanju sezone pomembna okrepitev pri letnikih 1997, ki branijo naslov državnih prvakov. Za Ormožane so nastopali: Vid Lukman, Uroš Belec, Matic Štumberger, Jan Kolenko, Miha Kolmančič, Matic Topolovec, Jaka Zorec, Marko Kralj, Aljaž Sok, Marko Škerjanec, Nejc Zamuda, Dejan Kociper in Tomaž Žganec; trener Aleš Jurčec.
Letniki 1998 - osmoljenci turnirja
Letniki 1998 so na turnirju
v konkurenci kar 21 ekip odigrali sedem kvalitetnih tekem in dosegli šest zmag (Matulji, Polet, Maksimir, Umag, Mos-lavac, Varteks) ter en remi (Karlovac), a vseeno turnir končali na 5. mestu. Vzrok za le 5. mesto je remi v četrtfinalu proti hrvaškim državnim prvakom Karlovcu (13:13); ti so bili uspešnejši pri izvajanju sedem-metrovk. Tekma med Jeruzalemom in Karlovcem je bila proglašena za najkvalitetnejšo tekmo turnirja. Ormožani so po ocenah ostalih trenerjev igrali najatraktivnejši rokomet in si že prislužili vabila na najmočnejše turnirje letnikov 1998 na Hrvaškem. 31. januarja odhajajo na turnir na Reko, 14. februarja pa na turnir v Ludbreg. Za Ormožane so nastopili: Dominik Ozmec, Timon Grabovac, Tilen Kosi, Rene Plavec, David Lukner, Tomi Sok, Gašper Horvat, Nino Ulaga, Filip Luci, Miha Kavčič, Kevin Caf in Jur-ček Korpič Lesjak; trener Uroš Krstič.
Letniki 1999 - zaradi slabše gol razlike ob 2. mesto
V konkurenci letnikov 1999 je v mini rokometu nastopilo devet ekip, zato se je organizator odločil za ligaški sistem, kjer so ekipe igrale vsaka z vsako. Tako so Ormožani na turnirju odigrali kar osem tekem in jih šest dobili (Nova Gradiška, Zagreb, Trogir, Novi-
Rokomet • ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Ptujčanke prve v Linzu
Dolgoletno delo pri vzgoji mladih rokometašic v ptujskem Mercator
Tenzorju že daje sadove. Za člansko ekipo že nastopa veliko mladih igralk, vzgojenih v domačem klubu, kar je velik kapital za naprej. Za kakovosten ženski rokomet v najstarejšem slovenskem mestu se tako ni bati.
Zelo dobro so se v avstrijskem Linzu odrezale mlade ptujske roko-metašice, letnice 1997/98, ki so nastopile na močnem turnirju štirih držav. V svoji skupini so nanizale tri zmage in se uvrstile v polfinale,
Ptujske rokometašice so zmagale na turnirju v avstrijskem Linzu.
grad, Slatina, Karlovac II), eno remizirali (Zamet), eno izgubili (Karlovac). Karlovac, ki je jeruzalemčke ugnal z 9:7, je bil kasneje zmagovalec turnirja. O 2. mestu je v korist Zameta odločila boljša razlika v golih. Za Ormožane so nastopili: Renato Kozel, Rene Rizman, Martin Hebar, Nejc Zidarič, Jurček Korpič Lesjak, Lan Voršič, Matej Niedorfer, Luka Voljč, Kristjan Petek in Anže Horvat; trener Matej Hebar.
Letniki 2000 - prijetno presenetili
Na turnirju je nastopilo 13 zelo močnih ekip, zato je končno 4. mesto mladih Ormo-žanov veliko presenečenje. Napredek pri letnikih 2000 je očiten in razveseljiv. V skupini so ugnali Višnjan, Vinodol, Poreč, Senj, Moslavac. Tokrat jim je malo manjkalo do uvrstitve v finale, saj so v polfinalu klonili proti Karlovcu z 9:8. Pri izidu 8:8 so Ormožani zamudili dve lepi priložnosti za gol in za uvrstitev v finale. V malem finalu proti Senju so dolgo časa vodili, a so jim na koncu pošle moči in so turnir končali na 4. mestu. Za Ormožane so nastopili: Ivo Belec, Eli Hergula, Minea Kolenko, Gašper Hebar, Niko Sovič, Anže Noterberg, Urška Rodi, Teo Šulek, Matej Vranko-večki in Aljoša Munda; trener Niko Klemenčič.
KU
kjer so proti avstrijski ekipi slavile minimalno zmago. Do nje so prišle z doseženim zadetkom nekaj sekund pred koncem srečanja. Zato pa so v finalu proti češki ekipi bile prepričljivejše. Praktično je bilo vse odločeno že v prvem polčasu, ko so povedle z osmimi zadetki prednosti (13:5). Naziv najboljše strelke turnirja je pripadel Ptujčanki Gordani Žiher, najboljša vratarka pa je postala Špela Petrovič.
POLFINALE: Mercator Tenzor Ptuj
-	VSS Sudtirol 18:17 (12:7)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Špela Petrovič (13 obramb), Katja Vincek, Vanesa Mesarec, Ines Selin-šek 3, Anja Hrnjadovič 2, Ana Brkič 2, Lucija Ivančič 7, Gordana Žiher 2, Vendi Balas, Petra Cep 1, Nikita Po-točnjak 1.
FINALE: Mercator Tenzor Ptuj
-	Sudbohmen 28:19 (13:5)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Špela Petrovič (18 obramb), Katja Vincek 2, Vanesa Mesarec 2, Ines Selinšek 6, Anja Hrnjadovič 2, Ana Brkič 2, Lucija Ivančič 7, Gordana Žiher 2, Vendi Balas, Petra Cep 1, Nikita Potočnjak 1.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Rokomet
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA: Zagorje GEN I - Mercator Tenzor Ptuj, Brežice
-	Celjske mesnine, Celeia Žalec - Piran vrtovi Istre, Izola - Burja, Evro Casino Kočevje - Krka.
Mali nogomet
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 8. KROGA - NEDELJA 13.00 Bar Hobit Apače - Mogg, 13.40 Bar Saš - Bar Ring, 14.20 Vitomarci - Rim, 15.00 Poetovio Linde plin - Ma-jolka, 15.40 FC Ptuj - Juršinci, 16.20 Mitmau - MSM International.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 8. KROGA - NEDELJA 17.00 AC Unikat parketi - Klub ptujskih študentov, 17.40 Poetovio O sole mio - Draženci, 18.20 Apolon 11
-	Inox Majcen, 19.00 Polenšak - Ptujska Gora, 19.40 Bar Gloria - Club 13, 20.20 As Evroavto - Kenguru.
9. TURNIR TOYOTE
Športno društvo Center Ptuj (Ciril-Metodov drevored 14, Ptuj) organizira 9. turnir Toyote v malem nogometu. Ta bo v soboto, 9. januarja, ob 8. uri v športni dvorani Center na Ptuju.
Prijavnina znaša 75 € in jo je potrebno nakazati TR 04 202-0000780884 (s pripisom: za nogometni turnir) ali plačati na dan žrebanja v gotovini. Žreb bo v četrtek, 7. januarja, ob 18. uri v gostišču Maraton Mirka Vindiša, Cankarjeva 11, Ptuj. Organizator pripravlja finančne nagrade in pokale. Ekipa lahko prijavi največ 10 igralcev, ki igrajo na svojo odgovornost.
Način igranja: po pravilih FIFE (4+1) z akumuliranimi prekrški. Dodatne informacije: 041 791 042 ali 041 400 309.
Tenis
1. zimska liga
Pari 5. kroga (9. 1.): ob 8.30: Trgovine Jager - Hiša Kager, Hortikultura
-	Kovinarstvo Špurej; ob 11.45: TK Šumari - TC Goja.
Danilo Klajnšek, JM
Planinski kotiček
Vincekov pohod po Medžimurju
Nedelja, 24. januar
Vincekovo je čas, ko se prične uradna vegetacijska doba vinske trte in je poseben praznik tako v Medžimurju kot Sloveniji. Pot nas bo tudi letos vodila v Medžimurske gorice, med prijazne ljudi in zanimive kraje. Planinsko društvo iz Murskega Središča tudi letos organizira tradicionalni pohod, ki vsako leto znova privabi vedno več planincev. Med griče, posejane z vinogradi in številnimi zidanicami, se bomo podali tudi mi. Pridružite se nam.
Udeleženci pohoda se zberemo v nedeljo, 24. januarja, ob 6.30 uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom popeljali v Medžimurje. Odhod avtobusa z avtobusne postaje Ormož bo ob 7. uri. Pot nas bo vodila med griči do Murskega Središča, kjer bo zaključek pohoda s planinskim plesom. V Ptuj se bomo vrnili do 19. ure.
Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na številnih stojnicah ob poti. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter znaša 7,90 EUR.
Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni v Prešernovi 27, tel. 777 15 11, vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro do torka, 19. januarja, oziroma do zasedbe 30 prostih mest v avtobusu.
Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Razpis PD Ptuj
Planinsko društvo Ptuj objavlja razpis za kandidiranje kandidatov za organe društva v mandatnem obdobju 2010 - 2012.
Zbirajo kandidature za upravni odbor (predsednika, podpredsednika, tajnika, načelnika mladinskega odseka, načelnika markacijskega odseka, načelnika odseka za orientacijo, načelnika za varstvo gorske narave, načelnika odseka za alpinizem in športno plezanje, načelnika vodniškega odseka, načelnika odbora za informiranje in propagando ter gospodarja), nadzorni odbor (predsednika in namestnika predsednika ter dveh članov in njunih namestnikov) in častno razsodišče (predsednika in namestnika predsednika ter dveh članov in njunih namestnikov).
Kandidate za posamezne funkcije lahko predlagajo člani PD Ptuj, planinske skupine PD Ptuj, člani UO, NO in ČRS PD Ptuj. Kandidati morajo biti aktivni člani PD Ptuj, poznati morajo planinstvo in planinsko dejavnost in morajo pristati na kandidaturo. Rok za vlaganje kandidatur je 26. 2. 2010 do 19. ure na sedežu društva, Prešernova ul. 27, 2250 Ptuj.
Predlagatelj poda kandidaturo na obrazcu, ki ga dvigne na sedežu društva vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro. Na enem obrazcu je lahko podana kandidatura le za enega kandidata. Komisija bo nato obdelala predloge in sestavila kandidatno listo za občni zbor društva, ki bo 6. 3. 2010.
Predsednik kandidacijske komisije:
Tone Purg
Tilen Vidovič • Kajakaš na mirnih vodah
Za prizor zimske idile na Ptujskem jezeru se splača veslati
V	decembru je Ptujsko jezero prekrila plast ledu, zato se je moral mladi kajakaš Tilen Vidovič sprijazniti, da nekaj časa ne bo mogel sesti v kajak in veslati. To pa ne pomeni, da v teh dneh počiva. Njegov športni urnik je zelo natrpan, saj se zraven kajakaštva ukvarja še z judom, plavanjem, tekom in fitnesom in tako tudi čez zimo pridno nabira kondicijo.
V	prazničnih dneh smo ga povabili na vroč čaj in klepet, da bi izvedeli, v čem je čar kaja-kaštva in kakšni so njegovi cilji za prihodnost. Tilen je mlad fant, ki se mu je brez trenerja, z voljo in trmo uspelo prebiti v kajakaško mladinsko reprezentanco, kjer za Ptuj sega po kolajnah. Tako kot vsi uspešni športniki tudi on sanja o uvrstitvi na olimpijske igre leta 2012. Zima je pravi čas, da se prepustimo njegovi zgodbi o lepoti reke Drave, ki jo v kajaku doživiš na povsem drugačen način kot na obrežju.
Kakšna je razlika med veslanjem v kajaku ali kanuju na mirnih vodah v primerjavi z divjimi vodami?
Sicer še nisem poskusil veslati na divjih vodah, a lahko izhajam iz izkušenj drugih, ki so poskusili oboje. Kajaki za divje vode so krajši in širši, zato imaš v njih več ravnotežja. Nekateri celo trdijo, da je težje veslati na mirnih vodah, saj potrebuješ veliko vaje, da se ti kajak ne prevrne. Problem je torej v ravnotežju. Razlika je tudi v sami tehniki veslanja, saj kajakaš na mirnih vodah roke drži višje in je bolj vzravnan. Divje vode so nevarnejše, a so mirne za veslača zahtevnejše in kondicijsko napornejše.
Kje in kdaj si se prvič srečal s tem nenavadnim špor-
Fotozapis
Tilen Vidovič: »Na Ptujskem jezeru je najlepše pozimi, ko je narava zasnežena.«
tom?
Vse se je pričelo pred nekaj leti. Na nekem sprehodu po nasipu jezera sem na Ranci zagledal kajake in vzbudili so mojo radovednost. V meni se je rodila želja in je zelo dolgo zorela. Spominjam se, da sem željo zaupal mami, in bila je navdušena nad idejo. Obljubila mi je, da bom lahko poskusil ta nenavadni šport. Pri dvanajstih letih sem prvič poskusil, kako je sedeti v kajaku - in tako se je pričela ta nenavadna ljubezen.
Kaj te je na tem športu tako zelo očaralo?
Voda ima svoj čar. Ko sediš v kajaku, vidiš okolico iz povsem novega zornega kota in med veslanjem lahko občuduješ naravo. To me zelo sprosti. Res je prelepo. Na Ptujskem jezeru je najlepše pozimi, ko je narava zasnežena.
Kako potekajo tvoji treningi?
S kajakaštvom na mirnih vodah se ukvarjam že peto leto. Treniram štirikrat na teden. Ukvarjam se tudi z judom, fit-nesom, tekom in plavanjem. Vsega skupaj opravim od 12 do 14 treningov na teden. S tem vzdržujem dobro telesno kondicijo. Na Dravo se odpravim trikrat na teden in opravim enourni trening veslanja. V zimskem času je težje, saj treningi veslanja niso vedno možni. Ker na Ptuju nimam svojega trenerja, sem v stiku s koprskim trenerjem Gregorjem Ponoma-renkom, ki mi sestavi urnik, po katerem potem treniram. V poletnih mesecih pa mi veliko pomaga Haris Hrenko, ki me spremlja s svojim čolnom. Trenutno sem edini Ptujčan, ki se ukvarja s tem športom, in vča-
Mina Markovic gostja mladih lionsov
V torek, 5. januarja, se je Leo klubu Ptuj (podmladek Lions kluba Ptuj) na njihovem prvem srečanju v letu 2010 predstavila vrhunska športna plezalka, Ptujčanka Mina Markovič. Za sodelovanje so se dogovarjali
že nekaj časa, tokrat pa so vendarle našli primeren termin.
»Mina nam je predstavila svoj plezalni svet; opisala je razlike med prostim in športnim plezanjem, še posebej pa je predstavila vse tri discipline
športnega plezanja: težavnostno, balvansko in hitrostno plezanje. Povedala je mnogo zanimivega,« je povedal Andrej Horvat, predsednik Leo kluba Ptuj.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je članom Leo kluba Ptuj predstavila svoj plezalni svet.
Kaj ti pomeni beseda ljubezen in prijateljstvo? Punce nimam, ker mi za ljubezen zmanjka časa (smeh). V ljubezni zame največ šteje podpora partnerja. Pri prijateljih pa najbolj cenim pozitiven odnos do življenja.
Tvoj naj film? Hmmm ...Všeč so mi komedije, a že zelo dolgo nisem bil v kinu. Redko sem pred televizijo. Občasno si pogledam kakšen film, a nič posebnega.
Glasba? Všeč mi je rock.
Kaj najraje ješ? Moja najljubša hrana so testenine z različnimi omakami in puranje meso.
Sanjska počitniška destinacija? Hmmm .Najraje bi jo mahnil v Afriko. To ne bi bile počitnice. V toplih krajih bi si privoščil res kvaliteten trening.
Kako si preživel vstop v novo leto? Doma z družino. To je čas za
počitek in druženje.
Foto: Aleksandra Jelušič
sih bi si želel, da bi imel kakšnega sotrpina, s katerim bi lahko treniral. Tudi to, da na Ptuju za ta šport nimamo trenerja, je zame precej velika težava in ovira. Tako sem prepuščen sam sebi in svoji lastni zagrizenosti in trmi, ki me žene naprej. Na Ranci mi veliko pomagata Emil Mesarič in Marjan Habjanič, ki sta ves čas moje športne poti verjela vame, mi pomagala in me vzpodbujala.
Kako pa je v poletnih mesecih? Nekaj podmladka pa na Ptuju v tem športu vendarle vzgajamo ...
Ja, res je. Letošnje poletje sta se v kajakaštvu prvič preizkusila Eva Robič in Miha Hajduk, ki sta čez poletje pridno trenirala in si pridobila prve izkušnje. Potem je tukaj še Maja Vršič, ki se s tem športom ukvarja že nekaj let. Vsi so se letos udeleževali tekem slovenskega pokala. Trenirajo pod vodstvom trenerja Harisa Hrenka. Haris ima precej izkušenj, saj je bil tudi sam kajakaš, njegovo športno kariero pa je prekinila bolezen. Študira v Ljubljani, zato lahko mlade, nadebudne kajakaše trenira samo v poletnih mesecih, dokler se študijske počitnice ne končajo.
Fotozapis
Nina Kolarič kot manekenka
Vulcano Models, agencija za promocijo in dogodke, je svojo veliko modno revijo z modeli za jesen in zimo 2009/10 izvedla na svojstven način: k sodelovanju je povabila znane Slovenke in Slovence.
V manekenski vlogi se je odlično odrezala tudi uspešna ptujska športnica, skakalka v daljino, tudi slovenska olimpijska mis Nina Kolarič.
MG
Kako pa je z opremo za kajakaštvo?
Glede opreme je na Ranci zelo dobro poskrbljeno, saj sta mi kajak in veslo vedno na voljo. Glede druge opreme ni težav, saj dejansko ne potrebuješ nič posebnega. Težava je le, ko je malce hladneje ali v zimskem času, saj takrat potrebujem ne-oprensko obleko, ki pa je precej draga. Glede na to, da sem v kajakaški reprezentanci, stroške, povezane s tekmami, krije Kajakaška zveza Slovenije.
Kako ti uspe uskladiti šolske obveznosti in športe aktivnosti?
Obiskujem drugi letnik Gimnazije Ptuj, splošni oddelek. Nekako mi je v teh dveh letih uspelo uskladiti šport in šolo. Skrivnost je v dobri organizaciji. Dejansko imam zaradi športnih obveznosti zelo malo časa za učenje, a takrat, ko se učim, sem popolnoma pri stvari. Sicer nisem odličnjak, a poskušam ostati v zlati sredini. Mama je sama vzgajala tri sinove, zato nam včasih ni bilo lahko. Njena prizadevanja zelo cenim. Veliko pa mi pomeni tudi podpora dedka in babice. Zavedam se, da se od športa ne da živeti. Morda se bo slišalo preveč daljnosežno, a zelo si želim študirati na Medicinski fakulteti v Ljubljani, rad bi postal zobozdravnik. Upam, da bom dobil štipendijo. V Ljubljani bo morda tudi več možnosti za kajakaštvo.
Kdo je tvoj vzornik?
Moj vzornik je odličen hrvaški kajakaš Stjepan Janic, ki mi veliko pomaga in mi svetuje. Občudujem ga kot človeka in kot športnika. Je zelo dostopen in preprost, poln nasvetov in modrosti. Sam sem bil v tem obdobju v veliki krizi, saj sem na testiranju izvedel, da moji gibi med desnim in levim zamahom vesla niso usklajeni. In Stjepan mi je ponudil podporo, mi svetoval, kako naj izboljšam svojo tehniko. Veliko
mi svetuje tudi slovenska ka-jakašica Špela Ponomarenko, ki ima odmevne rezultate v svetovni kajakaški eliti, pa tudi Jernej Župančič Regent. Vsi si med seboj pomagamo in smo v dobrih odnosih.
Kako prijatelji gledajo na to nenavadno izbiro športa?
Prijatelji in sošolci so seznanjeni z mojim športom in včasih jim ni všeč, ker se moram zaradi športa odreči kakšni zabavi ali posedanju v baru. Preprosto imam malo prostega časa in izkoristim vsak trenutek. Po drugi strani pa ... tak tempo zahteva šport in ne morem si privoščiti nočnih žurov.
6. junija 2009 je bilo tekmovanje za 10. slovenski pokal v kajaku in kanuju na mirnih vodah. Osvojil si prvo mesto. V čem je skrivnost tvojega uspeha?
Skrivnost je v trdem delu in dobri pripravljenosti. Dan pred tekmo si privoščim kvaliteten spanec, tako da sem na tekmi spočit. Pred samo tekmo nimam velike treme. Najprej se ogrejem z vajami, nato pa se v kajaku osredotočim na veslanje in razmišljam pozitivno. Kadar verjamem vase in v svojo pripravljenost, rezultat ponavadi ne izostane.
Kakšni so tvoji športni cilji? Boš vztrajal v tem športu?
Kaj pa vem. Težko je delati načrte za prihodnost, saj ne vem, kam me bo peljala pot v času študija. Vsekakor se ne vidim v vlogi kakšnega profesorja športne vzgoje, zato tudi za prihodnost ne bom izbral tega študija. Želim si uspeti še na drugih področjih, a verjamem, da bo šport vedno del mojega življenja. Trenutno so moj najotipljivejši cilj olimpijske igre leta 2012. Olimpijada je sen vsakega športnika. Dal bom vse od sebe za čim boljši rezultat.
Aleksandra Jelušič
Foto: Borut Midlil
Nina Kolarič se dobro znajde tudi na modnih stezah.
Kuharski nasveti
Ajdova kaša
Ajdo so prvič omenili v 10. stoletju Kitajci, v Rusiji pa so še danes največje z ajdo posejane površine na svetu. Ajda botanično sploh ni žito, vendar jo v kuhinji uporabljamo kot žito ali kot nadomestek žit, sploh riža. Dišeči cvetovi ajde dajejo okusen in zelo cenjen med, ki ga uporabljamo tudi v alternativnih oblikah prehrane. Trikotna ajdova semena imajo trdo ovojnico, ki jo moramo pred uporabo odstraniti.
V	kuhinji najpogosteje uporabljamo ajdovo kašo, ki se ponaša z izrazitim tipičnim okusom, ki spominja na orehe in se ujema z zelenjavo, kot je paradižnik, paprika, šalotka, por, z vloženimi gobami in svinjino.
Hranilna vrednost ajdove kaše
V	100 g ajdove kaše je 12 g beljakovin, 2 g maščob, 73 g ogljikovih hidratov, vlaknine, vitamini B in mineralne snovi (2 mg natrija). Posebej cenjene so beljakovine ajde, ki so sestavljene iz visoko kakovostnih aminokislin. 100 g ajdove kaše človeškemu organizmu prispeva 335 kcal energije in glede energijske vrednosti spada med povprečna živila, vendar je cenjena zaradi visoke nasi-tne vrednosti.
Uporaba
Ajdovo kaša nam ponuja veliko možnosti uporabe. Neku-hano lahko pred uporabo na suho prepražimo v večji kozici, da se nekoliko odišavi in dobi izrazitejši okus po orehih.
Najpogosteje ajdovo kašo kuhamo. Pred kuhanjem jo preberemo, dobro splaknemo z mrzlo vodo in damo kuhat v hladno vodo, da škrob enakomerno nabreka. Kuhamo jo le slabih 10 minut, da je še čvrsta na ugriz. Tako kuhano lahko uporabimo kot jušni vložek pri čistih juhah, posebej pri čisti juhi iz svinjine in goveji juhi. Lahko jo skuhamo le do polovice in jo uporabimo za priloge h glavnim jedem ali za nadeve mesnim in zelenjavnim jedem. Danes jo cenimo kot sestavino številnih uvodnih jedi, ko jo pripravimo v kombinaciji z drugimi živili, predvsem svežo zelenjavo in mesninami ter ponudimo kot uvodno predjed.
Ajdovo kašo pri nas uporabljamo kot zakuho pri čistih mesnih juhah, skupaj z gobami in čebulo dobimo odlične priloge ali samostojne jedi, kuhana je v kombinaciji z orehi primeren dodatek za sladke jedi. Od živil se ajda ujema tudi s skuto. Tako poznamo številne jedi s to kombinacijo.
Ajdova kaša pa je sestavina številnih kašnatih klobas in po dobrih kašnatih klobasah iz ajdove kaše slovimo prav v tem delu Slovenije.
Ko nam zmanjka idej, kaj pripraviti iz ajdove kaše, nam prav pride ajdova moka. Ajdovi žganci so najbrž najpogostejša in najbolj znana jed iz ajdove moke. Številne ajdove pogače, omlete, cmoki s skuto pa so zagotovo odsev cenjenosti teh jedi v slovenski kulinariki.
Za ajdovo kašo v listih glavnatega ohrovta potrebujemo: 10 manjših listov ohrov-ta, slan krop, 10 dag ajdove
Tačke in repki
Lastniki pogosto navajajo težave z zobovjem in zanima jih, kako bi se stvari uredile. Precej je vprašanj o prehrani, katero zelenjavo lahko dajemo kuncem, po kateri hrani lahko pride do napenjanja, ali se priporoča dodajanje vitaminov v hrano in podobno. Bralka in Ormoža piše, da ima njen kunec zelo rad sladkarije in ali je hudo narobe, če mu jih daje, npr. napolitanke.
Kuncu rastejo zobki neprestano. Če imajo zobki, spodnja in zgornja čeljust pravilen anatomski položaj, si kunec med žvečenjem hrane, predvsem sena, zobke enakomerno brusi. Koristne za zobke so tudi razne vejice dreves, npr. leske, jablane. Če podrobno opazujemo majhnega dolgouščka, lahko vidimo, kako bliskovito grizejo zgornji in spodnji zobki vejice in seno in se ob tem premikanju naprej in nazaj tudi enakomerno brusijo.
Težave lahko nastanejo, če hranimo živalco samo z že pripravljenimi briketi, ki so sicer super in odlična hrana in jo imajo zelo radi, vendar
kaše, 30 dag jurčkov, 1 žlico masla, 1 manjšo čebulo, sol, popre, peteršilj, 2 jajci in legir (2 rumenjaka, 2dl kisle smetane). Liste ohrovta očistimo in jih na hitro blanširamo oz. kuhamo 1 do 2 minuti v slanem kropu in ohladimo. Posebej na maslu prepražimo fino sesekljano čebulo, dodamo na lističe narezane jurčke ali druge gobe, rahlo pražimo ter začinimo s soljo, poprom in peteršiljem. Tik pred koncem dodamo raz-žvrkljani jajci in pražimo tako dolgo, da zakrkneta. Nadev ohladimo. Ohrovtovim listom po potrebi izrežemo glavno žilo, večje prerežemo na polovico. Na sredino lista damo pripravljen nadev in zavijemo v obliki sarme. Zavitke položimo v pekač, prelijemo z legir-jem in v pečici pečemo 10 do 15 minut pri temperaturi 180 do 200 °C.
Solato iz ajdove kaše pripravimo tako, da ajdovo kašo preberemo, operemo in skuhamo v slani vodi. Kuhano odcedimo in temeljito spla-knemo s hladno vodo. Posebej narežemo na majhne kocke paradižnik in zeleno ter rumeno svežo papriko. Zelenjavo dodamo k ohlajeni kaši, prilije-mo navaden jogurt, po potrebi kisamo in solimo ter ponudimo kot hladno uvodno jed ali kot samostojno malico. K tej
osnovi lahko dodamo še v kisu vložene gobice, vložene kalčke in sladko koruzo.
Ajdovo kašo pa si lahko pripravimo tudi s kislim zeljem. Pripravimo jo tako, da pol kilograma zelja damo kuhat in dodamo manjši kos sveže svinjine. Ko je meso do polovice zmehčano, dodamo 15 do 20 dekagramov ajdove kaše, ki jo lahko prej vsaj 10 minut namočimo. Posebej na maščobi svetlo prepražimo sesekljano čebulo, dodamo moko, in ko rahlo porumeni, dodamo sesekljan česen in prilijemo k zelju. Zelje po potrebi solimo, dodamo še mleto kumino in sesekljan peteršilj.
Oblečena sesekljana pečenka z ajdovo kašo
Mleto meso zdušimo na majhni količini maščobe, začinimo s soljo, poprom in vegeto. Ohlajeni masi dodamo pest kuhane ajdove kaše, razžvr-kljano jajce, za lep videz lahko na kocke narezano korenje in malo graha. Polovico listnatega testa (iz zavitka) razvalja-mo, nanj položimo iz prejšnjih sestavin oblikovano štruco, zavijemo v testo in damo v primeren pekač na peki papir. Po želji po vrhu testa naredimo okraske iz koncev listnatega testa. Pečemo pri 180 do 200 stopinjah.
Vlado Pignar
Hišni kunec in težave
Nabralo se je kar nekaj različnih vprašanj glede zdravstvene problematike pri domačih kuncih.
jih hitro nasiti in potem več nimajo volje jesti sena. Če sprednji zobki, ki jih imenujemo sekalci, preveč zrastejo, kunec ne more več jemati hrane in pogosto tudi ne zapreti ust. Že v 14 dnevih lahko sekalci tako zrastejo, da kuncu onemogočijo jemanje hrane. Takrat ga je potrebno peljati k veterinarju na brušenje sekalcev. Napisal sem brušenje, ker jih lahko s posebnimi kleščami tudi poščipamo, čeprav pri ščipanju vedno preti nevarnost, da zobek vzdolžno poči do korenine. Z brušenjem s posebnim brusilcem z
Foto: Emil Senear
diamantnim rezilom pa lahko zobke brez nevarnosti pobru-simo na želeno velikost.
Pogosto so vzrok težavam v jemanju hrane tudi anatomske prirojene nepravilnosti na zgornji ali spodnji čeljusti ali težave s kočniki. Takrat je potrebno RTG slikanje zobovja in kasneje verjetno operativna korektura čeljusti oziroma puljenje problematičnih zob, če je seveda to izvedljivo. Največ izkušenj z omenjeno problematiko ima dr. Joško Rač-nik na Veterinarski fakulteti v Ljubljani.
Jedilnik kunca lahko popestrimo z različno zelenjavo: korenjem, zeleno, bučkami, brokolijem, listi solate in drugim. Bolj moramo biti previdni, če dodajamo zelje ali ohrovt, saj lahko povzročita napenjanje živali. To se lahko zgodi, če naenkrat ponudimo odrasli živali zelje ali ohrovt; boljše je, da na to vrsto hrane kunca navadimo že v zgodnji mladosti. Pogosto pozabljamo, da mora imeti kunec stalno na voljo svežo pitno vodo. Ljudje zmotno mislijo, da ku-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
nec ne pije vode, ker je dobi dovolj v zelenjavi.
Zrnje pšenice, koruze, ovsa, rži ni najprimernejša hrana, saj je nasitna in redilna, tako da lahko pride do težav z zobmi, ker kunec neha jesti seno in še zredi se. Kar se tiče dodajanja vitaminov v prehrano, načeloma pri pestri zelenjavni prehrani ni potrebno. So pa na tržišču kvalitetni vitaminski pripravki, ki pa jih uporabimo po veterinarjevem nasvetu.
Kar se tiče sladkarij, niso primerne za hranjenje kuncev, čeprav imajo le ti radi nekaj sladkega. Najprimernejše je, da je osnovna hrana trava, seno in zelenjava. To je hrana, ki je še najbolj podobna hrani zajcev, kunčevih divjih sorodnikov. Briketirana hrana nam sicer zelo olajša prehranjevanje kunca, vendar jo moramo dozirati previdno, da bo kunec zaradi prej omenjenih vzrokov še vedno jedel seno. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: OM
Od tod in tam
Ptuj • Zlata poroka Cafutovih
Foto: arhiv
Marija in Anton Cafuta iz Ptuja sta 26. decembra
2009 praznovala zlato poroko. Prvič sta se poročila 26. decembra 1959■ Marija oziroma Marica, kot jo kličejo domači, se je rodila 26. maja 1936 v Gradiščah pri Cirkulanah, Anton oziroma Tonček pa se je rodil 9- januarja 1936 v Mariboru. Marija je bila delavka Agisa Ptuj, Anton pa dispečer v Zdravstvenem domu Ptuj. Oba sta že nekaj časa v pokoju. V zakon u sta se jima rodili hčerki, v jeseni življenja pa ju razveseljujeta vnukinji in vnuk.
KM
Podlehnik • Zlatoporočenca Krajnc
V lanskem letu, 6. februarja. sta praznovala 50 let skupnega življenja Tilika (rojena Krajnc) in Franc Podgoršek iz Stanošine. Poročne zaobljube pa sta obnovila šele po zahvalni nedelji ob praznovanju zakoncev jubilantov, ki jih je opravil domači župnik p. Janko Gašparič. Njuno življenje teče tiho in skromno na manjši kmetiji. Oba zelo rada delata na vrtu, polju in okrog hiše. Po končani OŠ v Podleh-niku je Tilika ostala doma in pomagala staršem, Franc pa se je zaposlil v gradbeništvu na Ptuju, kjer je delal do upokojitve. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Verica, Marija, Zlatko in Branko. Imata sedem vnukov ter dva pravnuka Leona in Luka.
Zdenka Golub
Slovenija • Igrače za bolne otroke
Foto:DB
Uredništvo revije Ringarajine iskrice in spletnega portala Ringaraja.net je v septembru skupaj s Pezom povabilo otroke iz vrtcev in šol k sodelovanju v dobrodelni akciji Pezovo obdaRajanje. Za
cilj akcije so si zastavili obdariti otroke, ki so praznične dni preživljali v bolnišnicah. Skupaj so zbrali kar 4939 ročno izdelani igrač, ki so jih poimenovali »mehki objemčki«, z njimi pa so polepšali novoletne praznike otrokom v bolnišnicah. Šolarji in otroci iz vrtcev so s pomočjo mentorjev ustvarjali igrače po svoji domišljiji in zamislih. Šlo je za "prijatelje", ki so med prazniki delali družbo otrokom v bolnišnicah in v objemu katerih so se ti počutili varneje. Izdelke so predali slovenskim bolnišnicam v zadnjih dneh decembra.
Dženana Bečirovič
Pregled leta 2009 in pogled v leto 2010
Leto 2009 si bomo zapomnili predvsem po izredno jasnem prikrivanju stanja in manipulaciji borznih tečajev. Preobrat na borzah v marcu se je namreč zgodil v tistem tednu, ko so ameriške banke dobile državno pomoč. Danes je jasno, da je bil sklenjen tihi dogovor o kupovanju delnic z namenom, da se trgi ne bi popolnoma sesuli. Zakaj je pametno počakati na korekcijo, preden spet agresivneje vstopimo v delniške pozicije, nam pove naslednje: likvidnost oz. volumen namreč od začetka porasta borz ves čas upada in kaže na vedno večjo šibkost »bikov«. Vprašanje časa torej je, kdaj bo za nekaj časa spet v ospredju »medved«.
Da težav v bančnem sektorju še zdaleč ni konec, so pokazali zadnji dogodki. Najprej je počilo v Dubaju, kmalu zatem pa še v Avstriji. V ZDA so zaprli 140. banko v zadnjem letu. Da obstajajo razpoke v avstrijskem bančnem sektorju, že dalj časa ni nobena skrivnost, propad Hypo banke (šesta največja v Avstriji) pa je sprožil precej strahu. Evropska banka je zaradi strahu pred paniko Avstriji naročila, da banko nacionalizira, saj bi drugače lahko prišlo do domino efekta celotnega evropskega bančnega sektorja. Avstrijski proračun je na svoja ramena prevzel 40 milijard obveznosti, kar v številkah niti ni tako veliko. Potrebno pa je nesol-ventnost te banke pogledati še z enega zornega kota. Ker je Avstrija banko nacionalizirala, torej je s tem obveznosti prevzela na svoja ramena, bomo za primerjavo vzeli BDP Avstrije in ZDA. Primerjava pokaže, da bi bila velikost take banke glede na velikost BDP v ZDA okrog 2.5 trilijona USD. Zakaj je torej ECB "ukazala" Avstriji nacionalizacijo banke, je jasno, saj po tej primerjavi v ZDA tako velika banka sploh ne obstaja. Stečaj banke Lehman Brothers je prinesel okrog 0,6 trilijona USD izgub oz. je bil za ZDA s tega vidika štirikrat manjši, kot je za proračun Avstrije. Poleg tega ZDA niso nacionalizirale banke Lehman Brothers, avstrijski proračun pa je to obveznost prevzel na svoja ramena. Trenutne ocene za avstrijski bančni sektor so zelo zaskrbljujoče. Ocenjuje se, da so avstrijske banke na trgih vzhodne Evrope izpostavljene z okrog 290 milijardami USD, BDP države pa znaša samo 370 milijard USD. Če se bodo razmere v vzhodni Evropi poslabšale, se lahko zgodi, da Mednarodni denarni sklad ne bo mogel zadovoljivo finančno pomagati in posledično lahko pride do domino efekta v avstrijskem bančnem sektorju. Predvidevam, da bomo v letu 2010 o tem perečem problemu še veliko brali.
Vrednost evra kaže, da je bančni problem izredno velik, saj je njegov tečaj v primerjavi z dolarjem v decembru močno padel, z 1,51 na 1,42, in kot kaže, trend upadanja še ni končan. Močan pritisk na EU predstavlja tudi Grčija, ki je dobesedno na robu stečaja, poleg tega pa je tukaj še problem z bankami na Irskem in izpostavljenost bank v Dubaju.
Zlato je letošnja vroča žemljica ali past, saj se svet tukaj ne more "odločiti". Zagovorniki govorijo v prid dvigu cene do 2.000 USD oz. tudi do 5.000 USD za unčo. Taka cena ima določeno fundamentalno podlago in je možna, kljub temu pa pri nakupovanju zlata ne smete izgubiti glave. Več kot 10 do 15 % investiranih sredstev naj zlato ne presega.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Bremena
Vprašanje: Vsako leto si zadam določene spremembe za novo leto in jih nikoli ne uresničim. Ali bo letos kaj' drugače?
Odgovor: Spoštovana bralka, spremembe so sestavni del življenja in so zaradi tega nujne. Če boste na življenje znali pogledati s svetle plati, boste med vrsticami razbrali tudi napredek in neko izboljšanje. Posebej to opazijo ljudje, ki vas ne vidijo vsakdan, in vas pohvalijo. Problem se skriva v vašem primeru v tem, da si ne zaupate dovolj in da ste v osnovi prepričani, da so drugi ljudje boljši in sposobnejši. Odgovorno se morate soočiti s tistim, kar vam je dano. Poudarek tega leta bo v tem, da najdete globoko v svoji duši določeno prednost. Vsak človek jih ima in tudi vi niste izjema. S svojo sočutnostjo bi lahko pomagali drugim. Toda pod enim pogojem: da vas ljudje za omenjeno zaprosijo in da sami ne naredite prvega koraka. S predno-voletnimi zaobljubami je tako, da jih imate možnost izpolniti, toda ne vseh naenkrat, ampak počasi, korak za korakom. Vsekakor morate pri tem imeti močno voljo in zaupanje in stvari se bodo uredile. Morda ste si zadali preveč naenkrat, kajti ste oseba, ki vas potegnejo medijske stvari in privlačijo idoli. Ko je človek mlad, je to dobro, ko je starejši, je mnogo bolj modro, da razmišlja s svojo glavo in da tako najde v sebi pot do osebne sreče. Ravno to iščete vsepovsod in skriva se globoko v vaši duši. Notranjega miru in zaupanja se učite in danes je čas, da se bolj sprostite. Najti morate ravnovesje med materialnim in duhovnim
življenjem. Bolj se morate poglobiti v lastno nežnost in se odpreti sporočilom, ki so vam dani. Glede hujšanja je tako, da se morate v prvi vrsti sprejeti. Potem naredite načrt in postopoma začnite izgubljati kilograme. Pretirano hujšanje se ne bo obrestovalo, zelo dobro je, da jeste večkrat in po malo. Na drugi strani je ključnega pomena gibanje in zdrav način življenja. Ko ste žalostni, se pogovarjajte in verjemite, da vam bo lažje. Zanimivo je, da lahko najdete vse odgovore v sebi in da si morate bolj prisluhniti. Pred vami je tudi leto, ko boste na pravilen način znali reči bobu bob. Odločite se in naredite kaj dobrega za svoje zdravje. Najpomembnejše je, da ozavestite dejstvo, da je tudi grdi raček zrasel v laboda. Morda ne verjamete v pravljice - ampak v nekem prenesenem pomenu obstajajo in na začetku neke pravljice ste tudi v tem letu. Želim vam veliko izpolnjenih želja in notranjega miru.
Šifra: Moja trma
Vprašanje: Čeprav bi jo lahko pričakovala, me je vseeno službena novica presenetila. Stvari po težkih letih dobivajo nekakšen epilog, kar čutim kot veliko olajšanje, svobodo, pa tudi neizmerno žalost, ogromno »izigranost«. Vem,
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
da moram dalje, le kam naj obrnem korak, mi ni povsem jasno. Naj ostanem v istem poklicu ali obstaja možnost samozaposlitve (na katerem področju)?
Odgovor: Prazniki so pri večini ljudi na tem svetu povezani z veseljem, radostjo in upanjem. V vašem primeru je bili mnogo drugače in občutiti je blokado, a sočasno olajšanje. Trma vam je bila vedno v ponos in oporo - toda sedaj je čas, da se spremenite in da ne greste z glavo skozi zid. Epilog je v vašem primeru nekaj zelo pozitivnega in priložnost, da boste pričeli znova, dobili boste nove možnosti za učenje in razvoj. To leto ni namenjeno temu, da bi odšli po razpotju samozaposlitve, ampak je varneje, da ostanete v svojem poklicu. Že do marca vas čaka neka prijetna novica in možnost za novosti. Tedaj se bodo zadeve pravzaprav pokazale v drugi luči in našli boste v sebi notranjo moč in oporo. Bodite odprti za notranje smerokaze in vedite, da ste poklicani za poklic, ki ga opravljate. Preteklost pustite za seboj in se oprimite bilk prihodnosti -skozi to boste postopoma našli lastni srečo.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
SVETOVANJE ZA VAS, ZA VSE NAS.
Prazniki, praznovanje, novi začetki
Za nami so prazniki, preživeli smo jih vsak na svoj način. Novo leto je prelomnica, prihajajo nova pričakovanja. Kaj nam bo prineslo leto 2010?
Dobro je, da ob koncu leta naredimo inventuro tega, kar je minilo. Kaj smo počeli v tem letu, kaj pričakovali in kaj se nam je uresničilo? Premislimo o sebi, svojem življenju, delovanju ... Kaj nam ustreza in kaj bi lahko izboljšali v tem novem letu, ki se je pravkar začelo.
Vedno izhajam iz svojih izkušenj, opazujem, kaj sem naredila pravilno, kje mi je spodletelo, zakaj nisem dosegla svojih pričakovanj, kje lahko izboljšam sebe, svoje navade ...
Mnogo svojih dejanj počnemo podzavestno. Po vzorcih, ki smo jih nekoč spoznali in so v nas pustili pozitivne učinke, smo jih povezali z nečim dobrim, ki se je posledično dogajalo. Ali pa so naši vzori imeli negativno izkušnjo in nam je tudi ta del blizu.
Verjetno vsi vemo, da naši možgani delujejo samo z nekaj procenti, ostala večina pa počiva, čaka, da jo prebudimo, da jim damo kakšen impulz, ki bo drugačen od teh, ki jih poznajo. Tako se bodo lahko prebudili, tako se bodo lahko naše neuporabljene živčne celice med sabo povezale in začele
tvoriti nove misli, prihajati do novih spoznanj ...
Vse, kar se nam je dogajalo v zadnjem letu, smo s svojimi mislimi sami ustvarili, nekatere stvari so se prenesle iz naših otroških let, nekaj smo jih stkali med puberteto, nekaj pa v minulem letu.
Spomnimo se različnih dogodkov in doživetij - je bilo mnogo stvari, ki so nas prizadele? Kaj smo povezali s tem, ko nas je kakšen dogodek prizadel? Kje bi lahko iskali izhodišče za to? Je res bilo v tistem trenutku to, kar nas je prizadelo, ali pa tiči naša prizadetost kje globlje? Kolikokrat so nas podobne situacije že prizadele? In kolikokrat nas kaj takšnega ne prizadene, ko se zgodi nekomu drugemu? Kje so naša čustva? Ali si dovolimo, da nad nami vladajo čustva, smo prizadeti za stvari, ki se nekomu drugemu ne zdijo nič tragičnega? Koliko našemu življenju vladajo naša čustva in koliko smo jih sposobni uravnavati? Kdo je sploh glavni v našem življenju? Igrajo glavno vlogo čustva, razum ali je morda še kaj več? Lahko sami upravlja-
Nadaljevanje s starni 8
Poleg zgoraj omenjenih razmišljanj o zaviranju napredka, pa obstajajo tudi druga, ki nakazujejo, da so se nekateri aktivno vključili v delo občine zaradi določenih interesov. Sam jim ne verjamem, dokler se o tem ne bom prepričal.
Od občinske uprave je normalno pričakovati dobro delo. To so profesionalci, ki naj opravljajo svoje delo neodvisno od političnih opredelitev ali neopredelitev sedanjega in bodočih županov, podžupanov in občinskih svetov. To ni enostavno, je pa za normalno delovanje občine nujno potrebno. In prepričan sem, da naša občinska uprava to tudi tako razume, in verjamem, da tako tudi dela. Zato me čudi, da se poskuša z neargumentiranimi trditvami o kritizerstvu in žaljivosti umetno ustvarjati spor med županom in občinsko upravo na eni strani in občinskim svetom na drugi. Takšno iskanje zaveznikov ni iskreno. Enako je s pretiranim hvaljenjem, saj tudi to ob prepogostem ponavljanju pri ljudeh ustvarja vtis nerealnosti. Vsako leto smo ob sprejemanju zaključnega računa in poročila nadzornega odbora pohvalili delo župana in občinske uprave. Letna poročila nadzornega odbora, ki so mu nekateri celo odrekali strokovnost, čeprav je sestavljen iz dveh izkušenih univerzitetnih diplomiranih ekonomistov in magistre financ, so bila vedno pozitivna, z nekaj predlogi o odpravi manjših nepravilnostih ali bolje rečeno manjših napak. Pa so tudi nekatera ta argumentirana, korektna in dobronamerna opozorila pri posameznikih naletela na posmeh. Toliko o pripravljenosti na strokoven in argumentiran dialog.
Dejstvo, da naj bi bila zavrnitev osnutka proračuna žalitev župana in občinske uprave, pa ne vzdrži resne presoje. Po reakcijah sodeč, je bila to bolj žalitev za podžupana. Občani so nas izvolili in nam s tem zaupali, da bomo razumno, skrbno, racionalno in odgovorno razpolagali z občinskim (beri: njihovim) denarjem in uspešno usmerjali razvoj naše občine. To je velika odgovornost. Pred volitvami smo jim s svojimi programi sporočili, za kaj se bomo zavzemali in kako nameravamo delovati. Argumentirana kritična presoja vsakega od nas, naših postopkov, odločitev in dela je zato povsem normalna. Predvsem med nami samimi. In ne podcenjuj-mo naših občanov. V vsakem trenutku imajo pravico vprašati nas svetnike in župana, ali še zastopamo stališča in usmeritve, ki so bile ob volitvah v naših programih zapisane in na osnovi katerih so nam zaupali svoj glas. In to ne samo tisti, ki so člani političnih strank, kot nekateri mislijo, temveč tudi ostali, ki so v veliki večini. Tako se bodo lažje odločali na prihodnjih volitvah.
Menim, da je ključen razlog za izstop gospoda Vihra iz svetniške skupine njegova precejšnja sprememba stališč in mnenj, vezanih na razvoj in delovanje občine, glede na tista, ki smo jih zapisali v naš volilni program, katerega soavtor je bil. Ta sprememba stališč je bila zelo opazna in presenetljiva, in, ker nekateri takšnih hitrih zasukov nismo mogli razumeti, so nastala razhajanja.
Tudi sam obžalujem, da sem bil v ta odgovor prisiljen. Normalno bi bilo to izmenjavo mnenj opraviti na seji svetniške skupine in se raziti brez prevelikih napetosti, ki si jih to dogajanje niti ne zasluži. Moj namen niso bile »osebne vrednostne diskreditacije in podtikanja«, in sem prepričan, da tega tudi nisem storil. Želel sem le pojasniti svoje videnje razlogov za mnenjska razhajanja znotraj svetniške skupine, ki so pripeljala do izstopa gospoda Vihra. Bralci si bodo svoje mnenje ustvarili sami. Prav tako je tudi zame ta polemika v časopisu s tem pismom zaključena, z eno razliko - brez groženj z »uporabo drugih sredstv«.
Jurij Dogša, svetnik Občine Središče ob Dravi
Grabe, 23.12.2009
mo s seboj - s svojimi čustvi, s svojim razumom - ali se prepustimo situaciji? Ali prepuščamo drugim ljudem, da namesto nas upravljajo naše življenje? Koliko smo vezani na ljudi okrog sebe? Kako hitro opustimo svoje ideje, svoje misli, ko nam kdo predlaga kaj drugega? Je to dobro za nas ali bi lahko morda sami našli boljšo rešitev? Bi lahko morda mi začeli upravljati svoje življenje? Ali bomo pustili spati večino svojih mo-žgančkov ali jih bomo pričeli prebujati? Se bomo ravnali po vzorcih, ki smo jih v toku svojega življenja sprejeli kot svoje mišljenje, ali lahko mi naredimo kaj drugače?
Kdo pa smo MI? Smo sami upravljavci svojega mišljenja ali je že nekje vse določeno? Imamo sploh svobodno voljo, da lahko razmišljamo tako, kot se nam zdi?
Naredili smo zakone - da se jih lahko držimo ali pa jih kršimo. Smo bili prisotni tedaj, ko so se ustvarjali zakoni, smo mi dovolili, da se sprejmejo ti zakoni? S koliko možganov smo tedaj razmišljali ali pa smo dopustili drugim, naj odločijo na-
mesto nas?
Ali sodelujemo v procesu odločanja ali ne, je naša odločitev. Če želimo zase ustvariti nov svet, začeti delati drugače, si morami v svojih mislih ustvariti drugačen svet. Če bomo čakali na to, kar nam bodo povedali drugi, če bomo čakali na to, kar se bo zgodilo, se bo kljub temu dogajalo - vendar je vprašanje, ali bomo Mi zadovoljni s tem.
Slovenija in vsaka država ima takšno vlado, kot jo potrebuje za svoj razvoj. Vlado smo izbrali sami - nekateri prostovoljno, drugi s tem, da niso podali svojega mnenja.
Če bi imeli toliko pameti in moči, kot govorijo nekateri, češ kaj vse bi lahko spremenili - pa naj gredo sami za nekaj dni vladat in bodo videli, kako lahka naloga je to. Dokler stvari opazujemo samo od daleč, se nam zdijo morda lahke in hitro znamo skritizirati tisto, kar ni dobro. Če bi se sami postavili v takšen položaj, pa bi nam bilo morda malo drugače.
Naše življenje je lepa priložnost, da v njem vladamo - da krmarimo svojo ladjo skozi vsa neurja in jo pripeljemo do sonca - do tja, kjer je vse tako, kot je prav.
V vsakem letu si postavljamo cilje ... Pa se naša dejanja ujemajo s cilji, ki smo jih zastavili? Ali morda med letom pozabimo na to, ko pa pride čas, da
pregledamo svoja uresničena dejanja, nam je žal, da se vse ni uresničilo tako, kot smo želeli? Kje smo delali narobe in kje prav? Kakšne situacije smo priklicali s svojimi podzavestnimi mislimi, ki izvirajo od kdove kje? Koliko smo bili tedaj ozaveščeni, da smo preverili, ali so to res naše misli in ali je pravilno, da jim sledimo, ali pa smo se ravnali po vzorcu, ki smo ga nekje videli, slišali, pa se tedaj tega nismo zavedali?
Kaj lahko sedaj naredimo, kaj lahko danes spremenimo, da nam bodo jutri dosegljivi cilji, ki smo si jih zadali? Kaj lahko dobrega storimo zase, za ljudi okrog sebe, za svojo državo?
Znamo povedati, kaj drugi delajo narobe in slabega -kaj pa mi lahko naredimo? Kako lahko mi prispevamo, da se bo položaj v naši državi uredil? Zakaj vsi samo pričakujemo, kaj bomo dobili od države, nihče pa ne pomisli, kaj ji mora dati, da bo lahko dobro gospodarila?
Kaj lahko mi danes naredimo, da bo naša Zemlja čistejša? Kje so naše misli danes? Mislimo dobre misli za vse nas, za ves svet ... Naj bo novo leto za vse res dobro. Naj naše misli postanejo dejanja ... Živimo zavestno!
Milena De Viktory www.drustvo-feniks.si, 051 413 354
Glasbeni kotiček
Slo POP novice
Po prvem singlu 'Drugače ne znam'je ob izidu albuma 'Saku-ra'Jadranka Juras predstavila pesem 'Podej naprej', zdaj pa na poslušanje pošilja nov single 'Lalalalala'. Gre za zadnjo skladbo na albumu, odločitev za to pesem pa je bila vse prej kot lahka, pravi Jadranka, saj soji prav vse pesmi z albuma prirasle k srcu v enaki meri. Jadranka se namreč tudi na tej plošči predstavlja kot vokalistka in obenem avtorica dela glasbe in besedil.
Album je nastajal dlje časa, saj je Jadranka v vmesnem času sodelovala z zasedbo Laibach, s katerimi je obredla lepo število koncertnih prizorišč na evropskih turnejah, letos pa je ponovno napočil čas za njeno samostojno glasbeno pot, ki jo je z izidom albuma Sakura uspešno začrtala in pomeni nadaljevanje prvenca Anima. Zanimiv, speven in izviren skupek novih glasbenih kompozicij, ki so nastajale v sodelovanju s skrbno izbrano avtorsko ekipo, je že prinesel prve uspehe in album uvrstil na lestvico najbolje prodajanih.
V prihodnjih mesecih se bo Jadranka predstavila na številnih koncertnih odrih z novo spremljevalno ekipo, trenutno pa poteka postavitev albuma v koncertno različico.
;k-k-k
Po letu dni, ki so bili za Sašo Lendero gotovo najlepši in najbolj nepozabni v njenem življenju, se zdaj vrača na glasbene odre. Najprej s skladbo 'Zate's še vedno aktualnega albuma Ob tebi lepši je svet.
Čudoviti dogodki in predvsem izkušnja starševstva so priljubljeno Saško za nekaj mesecev umaknili od odrskih žarometov in mnogi sojo v tem času pogrešali. Sama pravi, daje bila srečna in vesela ogromnega števila pisem svojih občudovalcev, zaradi katerih se zdaj še s toliko večjim veseljem vrača v posel. Skladba 'Zate' govori o ljubezni brez meja in brez zadržkov, ki smo jo vsi, kljub nevarnosti, gotovo doživeli vsaj enkrat v življenju, o tem, da se zaradi ljubezni do nekoga odrečeš vsemu, navsezadnje pa celo svoji osebnosti. Danes mlada mamica pravi, da je taka brezpogojna ljubezen mogoča le v odnosu do otroka.
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ALYA - BRAZIL 9. JADRANKA JURAS - PODEJ NAPREJ 8. COTOM NEISHA - ČRTA
7. ■ TABU - 42
6. ZORAN PREDIN, GLOBOKA GRLA - S TOTEGA KONCA 5. VLADO KRESLIN - V PARKU ZA GRADOM
4. ANIKA HORVAT - SAMO TI 3. JAN PLESTENJAK - PUSTIL TI BOM SANJE 2. TINKARA KOVAČ - LJUBEZEN JE PADLA Z NEBA 1. NINA PUŠLAR - SLEČENO SRCE
Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Assassins
CR.E EDll
Skupina Rock Shock vrača spomine
Po pesmi Glej me v oči, pri kateri so Rock Shock šokirali tudi s provokativnim videospotom, so rokerji jeseni lani izdali album, ki nosi preprost in efektiven naslov Rock Shock.
Nekateri ploščo zaradi različnih ljubezenskih tem v besedilih opisujejo kot »testo-steronsko«, spet drugi ji pripisujejo pridih glasbe osemdesetih let. In vse to prvenec Rock Shock tudi predstavlja - sodoben in melodičen rock z močnim vplivom časa, ko glasbi še niso vladali digitalizacija in »sempli«. Bogato in uspešno leto so Rock Shock nadgradili z novim singlom »Vračam spomine«, s katerim bodo ponovno dokazali, da je melodičen in kvaliteten rock s prijetnimi kitarskimi »rifi« še kako živ. Avtor glasbe in besedila, pevec Matej Zalar, priznava, da je aranžma delo celotnega banda. Pesem sprva ni bila namenjena za Rock Shock, vendar so jo ostali člani po predstavitvi takoj vzeli za svojo, saj so si bili soglasni, da mora pesem pristati na njihovem prvencu.
»Komad govori o tem, kako se včasih ozremo nazaj in se spominjamo različnih stvari
in kako je treba včasih sanjati tudi podnevi. Čas zabriše vse slabe stvari, lepe stvari pa nam morajo vedno ostati v spominu. Lepih spominov in sanj nam nihče ne more vzeti,« pravi pevec Matej Zalar.
Po uradni promociji prvenca Rock Shock v Orto klubu, ki je bil napolnjen do zadnjega kotička, so se Rock Shock
odpravili na promocijsko turnejo v živo. Vsa stvar je takoj dobila večje razsežnosti, ko so se šokantni rokerji združili za skupno turnejo še z rock ban-dom MIT. Skupini sta na turneji ROCK STIK skupaj preigrali že pol Slovenije, največja koncerta turneje Rock Stik pa sta se zgodila 25. decembra na 16. Božičnem rock koncertu v Po-
Foto: Denis Komen
Rock Shock
stojni, kjer so šokantni roker-ji nastopili v družbi Big foot mame, Pera Lovšina in The Drinkersov, 26. decembra pa so nastopili še v dvorani Križe pri Tržiču na prednovoletnem koncertu.
Rock Shock na kompilaciji RTV Slovenije
RTV Slovenija in spletni portal MMC sta organizirala natečaj za kompilacijo, za katero so izbrali štirinajst skladb, od tega jih je dvanajst izbrala strokovna žirija, dve pa sta bili izbrani s pomočjo spletnega glasovanja uporabnikov portala. Med dvanajst najboljših po mnenju strokovne žirije se je uvrstila tudi pesem skupine Rock Shock »Ne poznam te«. Kompilacija je bila izdana pri Založbi ZKP RTV SLO in je te dni ugledala luč sveta.
MZ
Filmski kotiček
Meje razuma
Vsebina: V filmu spremljamo pot Neznanca, ki hodi po Španiji in v vsakem lokalu naroči dve kavi v ločenih skodelicah. To je znak, da mu pristopijo drugi neznanci, s katerimi izmenja škatlo vžigalic. V svoji odda diamante, prejme pa škatlo s šifriranimi navodili, kam iti naprej. Tako spozna lepoto Španije, vmes pa pobira filozofske nasvete neznancev. Na koncu se izkaže, kaj je njegova glavna naloga ...
Film Meje razuma je - milo rečeno - čuden film. Režiser in scenarist Jim Jarmusch je zanimiv filmar, ki rad deluje na robu Hollywooda in v svojih majhnih avtorskih filmih postreže z velikimi imeni in
Limits of Control
Igrajo: Isaach De Bankolé, Alex Descas, Tilda Swinton, John Hurt, Bill Murray Režija: Jim Jarmusch Scenarij: Jim Jarmusch Žanr: čudni triler Dolžina: 116 minut Leto: 2009 Država: ZDA
še zanimivejšimi zgodbami. Tokrat pa se zdi, da je šel celo preko lastnih meja in hotel oponašati Davida Lyncha, ne da bi pri tem izgubil svoj značilni avtorski pečat.
Meje razuma so tako film z zgodbo, ki stoji na mestu skoraj dve uri. Nič se ne zgodi, glavni junak je ves čas tiho, govorijo le nenavadni neznanci, ki se pojavijo za minuto ali dve. In to je to. Pri tem se ne moremo znebiti občutka, da gre za nekakšno skrito vsebino, ki se podaja s slikami, a je ne najdemo niti po pozornem iskanju. Čeprav se sliši, da je film zato sila dolgočasen, pa je vse prej kot to. Gledalca uspešno zaziba v neprekinjeno stanje zamaknjenosti, da mu je že vseeno, zakaj se v filmu nič ne dogaja. Popolna kompozicija slike, podkrepljena s primerno glasbo, iz nas naredi alge v morju, da se pred platnom počasi zibamo sem in tja. Transcendentalno meditativno potovanje je tako dobro, da se mu nima smisla upirati, toliko bolj, ker je to edino, kar boste od filma odnesli.
Vsi drugi kriteriji, po kateri
sicer dojemamo filme, tu odpadejo. Gre za galerijo slik, ki je morda le kanček predolga, zlasti zato, ker konec ne postreže s kakršnokoli razlago. Občasno se zdi, da se je avtor hotel le poigrati z insajder-skimi filmskimi štosi, saj tu in tam postreže s kakšnim prizorom, ki je »ukraden« iz drugih slavnih filmov (predvsem Hitchcockovih), a ti ne delujejo v funkciji kakšne zgodbe. Vmes omeni še nekakšen finski film, ki ga je posnel njegov kolega Aki. Kljub titanskim naporom pri analiziranju filma rezultatov enostavno ne bo. No, morda jih bo našel kakšen diplomiran psiholog, ki bo razumel krip-tične znake in podtone filma.
Če sploh obstajajo, seveda.
Film je tako zanimiv vizualni eksperiment, ki testira meje potrpežljivosti, in kot takšen sicer ni spodletel, a zastavljata se vprašanji, ali je stanje zamaknjenosti dovolj, da filma ne bi raztrgali, in ali žanr tovrstnih filmov sploh potrebujemo. Kritiki so film z veseljem raztrgali, prav tako tudi gledalci. Če na katerem filmu, potem se na tem najbolj vidi, kako zelo je dojemanje umetnosti subjektivno. Tokratnim nasvetom namreč ne gre zaupati. Nekomu bo film všeč, drugi ga bo z užitkom sovražil, zato je najbolje, da si mnenje ustvarite sami.
Matej Frece


cunad HßRo 5
nosne —
Po temnih ulicah srednjeveškega Bližnjega Vzhoda, ki še nikoli niso izgledale bolje, se plazi skrivnostna silhueta. Nihče je prav ne zazna, ko že švigne prek streh proti svojemu cilju. Assassin's Creed II tako ni le mobilna igra, temveč nekaj več. Veliko več.
published By Gamel°ft Pošlji: TD CREED na 3030
Pred tabo je ena najboljših iger za mobilne telefone vseh časov, Guitar Hero 5 Mobile. Igra, ki je osvojila svet v svojem pohodu na konzolah, te bo sedaj spremljala povsod. Uporabi svoje prste in se dokaži!	Published By: GLU
pošlji: TD HERO na 3030
■ * ■ * Q

Katastrofe! Komu Do uspelo preživeti? Published By: GLU
Pošlji:
TD KONEC na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačnišKe telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14^95, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
Ugankarski slovačrek: ALDINA = polkrepka pisava, antikva; INKER = hrvaški nogometni klub iz Zaprešica; LIG = vas v Posočju; NADER = grlina, ožrelje; PRAKOL = pütarjeva palica; SAL = levi pritok
Dona; ŠKARABOT = slovenski nogometaš (Matija, 1988-); THO = vietnamski jezik.	.......
■}ue a»|0| ede ijb}s se>| efmeipeu
'je>ju| 'eqAe}s 'isouowpieu 'jemiey '>jesueqejg 'meneg 'dr 'uojv 'Jegp^ '¡su 'eoue '|ep 'e^isejud 'jjuay euy 'opa seiv 'e|odoj>jeu 'loqeje^s 'seled 'uozo '3|woi 'e°!>ls :ouAejopoA :aj|uezuj| 8} Aaijsaa
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 09. januar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike (Mojca Zelenik). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
NEDELJA, 10. januar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio
Slovenske Gorice). PONEDELJEK, 11. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzo-var), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 12. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Ela Huzjan). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav jesenice).
SREDA, 13. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Ke-kec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Ura novic iz Slovenskih goric. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi). ČETRTEK, 14. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi). PETEK, 15. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
Horoskop
OVEN
V	prvih dneh januarja boste nekoliko bolj nemirni in prav bo, da se boste umirili. Na delovnem
mestu bo vladala odločnost, vendar povečana previdnost ne bo odveč. Izrazili se boste skozi umetnost in naredili korak naprej. Pestro in intenzivno bo tudi v ljubezni.
Sn BIK
Narava se bo obarvala v belino in tudi sami boste morali najti notranji mir. Odločili se boste in raziskali nekaj, kar je vezano na preteklost. V vaše življenje bodo prihajali ljudje in vas opogumili. Na delovnem mestu boste načeloma imeli v rokah škarje in platno. Ne spreglejte smerokazov.
DVOJČKA
Postali boste dinamični, raziskovali boste tisto, kar bo odstopalo. Bodite nekoliko taktični in se ne odzovite na prvo žogo. Odločnost vam bo koristila v ljubezni. Partnerjevi namigi bodo zelo poučni. Začetek leta prinaša pomembno sporočilo za samske - kaj, boste odkrivali sami.
RAK
V	ljubezni boste cveteli in čas bo namenjen tako harmoniji, kot romantiki. Naklonjena vam bo
oseba nasprotnega spola. Govorili boste bolj malo in s svojim dejanji pokazali lastno avtoriteto. Na delovnem mestu boste morali biti bolj prožni in ne pozabite prisluhniti intuiciji.
LEV
■Tj Svoje mnenje boste povedali jasno in glasno. Večji poudarek boste morali dati notranji analizi in postati odločnejši. V komunikaciji boste doživeli napredek in srečali prijatelja iz mladosti. Odpravili se boste tudi po nakupih in prijetno boste presenečeni. Iz majhnega raste veliko.
DEVICA
Povečana delavnost in odgovornost bosta v ospredju. Po drugI strani se boste morali bolj sprostiti in si zaupati. Na službene obveznosti bo potrebno pogledati kot izziv, odprla se vam bo paleta priložnosti. Odzovite se klicu narave in verjeti boste morali v lastno srečo.
TEHTNICA
Resno dojemanje življenje prinaša prožnost. Poglobili se boste v raziskovanje in odkrivali korak za korakom zakonitosti življenja. Najsrečnejši in izpolnjeni boste v krogu svoje družine, kjer boste našli navdih. V ljubezni se vam bo izpolnila srčna želja.
ŠKORPIJON
Globoko v sebi boste odkrili skrit zaklad. S svojim znanjem boste lahko pomagali drugim. Darež-ljivost, ki bo v tem obdobju izrazito povečana, se vam bo izplačala. Več časa boste preživeli v samoti, odzvali se boste klicu narave. Vaše močno področje bo komunikacija.
STRELEC
Finančno se bodo stvari obrnile v vašo korist. Pri tem bo pozitivno, da si boste postavili meje in pravila igre. Odločnost vam bo v samopomoč pri premagovanju nekaterih ovir. Zaupanje v pomoč drugih bo deloma pravilno. V ljubezni boste morali bolj poglobljeno uporabiti srce.
KOZOROG
Odločili se boste in stopili v ospredje; to bo za vas pomemben korak Premiki In pozitivne spremembe bodo na delovnem mestu in pri tem se bodo izzivi stopnjevali. Razbrati je ugodne vetrove sreče v ljubezni. Vsekakor boste morali v tem obdobju najti notranji mir in harmonijo.
VODNAR
Privlačile vas bodo dejavnosti, ki bodo vezane na svet duhovnosti in ezoterlke. Prav gotovo boste pogumno stopali naprej, vendar bo pozitivno, da se varujete pretirane naivnosti. Dobro bo zadeve razumeti med vrsticami in po potrebi prebrati drobni tisk.
RIBI
Preteklost je nekaj, kar je minilo. Svoje notranje občutke boste zlili na list papirja In tako vam bo lažje. Prožno boste stopali po svoji poti in doživeli nek razcvet. Odgovorni bodite v ljubezni, kjer ne bo vse po vaše. Osamitev in prijateljstvo bosta dve skrajnosti, kjer boste zadovoljni.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Povejte svoje mnenje, od ponedeljka do petka ob 14.4O!
Ptuj • Z županom dr. Štefanom Čelanom o kulturni prestolnici
V kulturnem ministrstvu (še) niso prepoznali ptujskih projektov
Ptujski župan dr. Štefan Čelan ocenjuje, da so se v občinah, ki so partnerke projekta Evropska prestolnica kulture 2012, dela lotili resno in odgovorno. Tega pa ne more trditi za vlado. Ptujska občina je tako bila neuspešna pri pridobivanju sredstev na javnem razpisu za razvojne investicije v kulturno infrastrukturo, na katerem je sodelovala s tremi projekti. Ker naj bi neupravičeno izpadla, se je pritožila.
Več v pogovoru s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom.
Kako daleč smo v tem trenutku s projektom Evropske prestolnice kulture? Je program že oblikovan? Če ni, zakaj zamujamo?
„Po moji oceni smo se projekta v sodelujočih občinah lotili zelo resno in odgovorno, tega pa ne morem trditi za vlado. Težko se je namreč znebiti občutka, da se odgovorni v naši vladi ne zavedajo, da je projekt EPK državni in ne zgolj občinski. Občine smo imele nalogo pripraviti program in smo ga tudi izdelale ter dobile pozitivno mnenje odgovornih v Evropski komisiji. Programi in investicije so usklajeni in potrjeni pri Evropski komisiji in občinskih svetih. Žal pa do danes nismo dogovorjeni o kadrovskem in finančnem načrtu podpori temu projektu pri državi. Glede na javno izrečeno podporo projektu predsednika vlade Boruta Pahorja verjamem, da bomo v prihodnjih dveh ali treh mesecih uskladili tudi te
Vseh kopalcev je bilo čez 300 tisoč, nočitev pa čez 115 tisoč. Za slovo od leta 2009 so pripravili tri silvestrovanja: v veliki restavraciji hotela Primus, v klubu Gemina XIII. in v termalnem parku v rimskem stilu (s hrano in pijačo ob bazenih), na katerih se je skupaj zabavalo več kot 700 gostov. V prazničnih dneh je bilo zelo živahno tudi v avtokampu, kjer so italijanski gosti silvestrovali v več kot 40 avtodomih.
V novo leto 2010 so Termah Ptuj vstopili optimistično. V letošnjem letu računajo na več smučarskih gostov v povezavi z mariborskim Pohorjem glede na ugodno sklenjene aranžmaje, saj si prizadevajo biti na trgu konkurenčni. Z ukinitvijo viz ciljajo tudi na srbske goste. V letošnjem letu nekih posebnih investicij ne načrtujejo, pripravili pa bodo vse potrebno za pokritje zunanjega dela termalnega kopališča, da bi lahko tudi v tem delu svoje ponudbe še podaljšali sezono.
Prvi letošnji velik projekt, ki bo vabil goste, bodo pustne prireditve, ki jih pripravljajo v sklopu konzorcija Kurent in ptujskega kurento-vanja. Trajale bodo kar petnajst dni - od svečnice, 2. februarja, pa do pustnega torka, 16. februarja. V tem času bodo organizirali tudi dva velika pustna plesa, 6. in 13. februarja. Slednji bo imel tudi humanitarno
pomanjkljivosti."
Koliko bi MO Ptuj stal ta projekt in na katere vire pri tem računate?
„V programu, ki smo ga oddali na Evropsko komisijo, smo za MO Ptuj
noto, povezali so se z letošnjim princem karnevala, princem Bernardom, Lions klubom in Rotary clubom Ptuj. Novost v letošnji pustni ponudbo bo Noč princev, ki jo bodo organizirali 5. februarja z vsemi dosedanjimi princi karnevala. Hotel Primus in klub Gemina XIII. postajata vse bolj stalnica ptujske pustne ponudbe v času kurentova-nja, ki bo v letošnjem letu že zaradi 50-letnice imelo še poseben pečat.
Te dni bodo objavili razpis za
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj: »Prvi večji projekt letošnjega leta so pustne prireditve, ki bodo v hotelu Primus in klubu Gemina XIII. potekale od 2. do 16. februarja.«
predvideli dobrih 30 milijonov evrov za izvedbo vsebinskega in investicijskega dela projekta. Predvideni deleži sofinanciranja so razdeljeni med evropska, državna, občinska in zasebna sredstva. Delež občinskih
tretjo rimsko poroko, ki bo predvidoma trajal do 10. februarja. Tekmovalce oziroma pare za letošnjo poroko, ki bo 24. aprila, bodo predstavili na valentinovo, postopek izbire pa dokončali do konca marca, ko bodo javnosti predstavili zmagovalni par. Sočasno s tretjo rimsko poroko bodo oznanili tudi začetek poletne kopalne sezone 2010.
Del letošnje ponudbe Term Ptuj pa bo tudi v znamenju nogometa oziroma slovenske nogometne pravljice. V teh dneh si gostje grand hotela Primus že lahko ogledajo stalno razstavo klubskih dresov, v katerih igrajo slovenski nogometni reprezentantje; ti bodo del priprav na letošnje svetovno nogometno prvenstvo opravili tudi na Ptuju in Kidričevem. Razstavo so postavili v njihovo čast. Že konec maja bo za obiskovalce nared tudi južnoafriška vas z bogatim dogajanjem vse od konca maja pa do 11. julija, ko se bo v JAR končalo letošnje svetovno prvenstvo. V tem času bo mogoče pobliže 'spoznati' tudi vse nasprotnike slovenske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu. Že kmalu po zaprtju južnoafriške vasi pa se bodo pričele tretje rimske igre, ki bodo potekale od 19. do 23. avgusta. Bogato prireditveno dogajanje pa v Termah Ptuj načrtujejo tudi v jesenskem času.
MG
sredstev je predviden v višini slabih trideset odstotkov. Vsebino celotnega programa želimo izvesti v treh letih, zato smo se že letos prijavili na razpis Ministrstva za kulturo. Žal je večina občin, ki sodeluje v projektu EPK 2012, v teh dneh prejela obvestilo, da so naše vloge zavrgli. Dva naša prijavljena projekta po oceni komisije na ministrstvu nista zbrala dovolj točk, da bi ju uvrstili med sofinanciranje, pri tretjem projektu pa so nas z ministrstva pozvali, da vloge dopolnimo. To smo tudi storili. Nato so nas obvestili, da vlogi ni bila predložena tako imenovana CBA analiza, čeprav po navodilih razpisa za projekte, ki so manjši od milijona evrov, ni potrebna. Ker smo neupravičeno izpadli iz programa sofinanciranja, smo vložili uradno pritožbo."
Samo vsakomesečni sestanki ne bodo dovolj
Kako je organizirano delo v okviru projekta EPK 2012 in kako poteka koordinacija med občinami partnerkami?
„Vse sodelujoče občine smo imenovale vodje projektov, ki se redno mesečno sestajajo skupaj z direktorji občinskih uprav. Poročila s teh srečanj nato obravnavamo na kolegiju županov. Žal nam do danes ni uspelo ustanoviti skupne pravne osebe - javnega zavoda, ki naj bi opravljal naloge, ki so skupne vsem sodelujočim občinam. Zapleta se pri sousta-noviteljskih pravicah in obveznostih občin in države, pri sestavi sveta zavoda, programskega sveta zavoda itd. Tudi na tem področju ocenjujem, da bomo v prvih treh mesecih letos uspeli uskladiti vsa odprta vprašanja in vzpostaviti takšno formalno-prav-no obliko, ki bo zadovoljila interese
vseh sodelujočih."
Kaj načrtujete v okviru promocije projekta EPK?
„Vsem je znano, da je naše mesto skoraj 1800 let predstavljalo enega izmed najpomembnejših političnih, upravnih, gospodarskih, kulturnih itd. središč, slovelo je daleč po prostoru sedanje Evropske skupnosti. Pri iskanju odgovora, kje in kdaj smo izgubili vodilno vlogo, se največkrat omenjajo nenaravno pretrgane vezi med različnimi kulturami in narodi, ki so soustvarjali bogato zgodovino našega mesta. Pokrajinski muzej Ptuj je na lep in nazoren način pokazal, kako nespametno se v širšem slovenskem in ptujskem prostoru vedemo do rodbine gospodov Ptujskih, plemiške družine Leslie, rodbine Herberstein, družine Fürst, družine Ornik in številnih drugih pomembnih ljudi, ki po narodnosti niso Slovenci, so pa zagotovo veliko storili za razvoj Ptuja. S sloganom o prenovi duha, ki ga na vseh delovnih srečanjih predstavlja vodja projekta EPK 2012 Franci Mlakar, želimo sporočiti, da se nam ponovno ponuja priložnost za vzpostavljanje nekoč pretrganih vezi med temi rodbinami. Iskanje zavezništev in privabljanje tujih investitorjev preko tovrstnih vezi je zagotovo lažje in uspešnejše kot pa iskanje popolnoma novih povezav. Glede promocije projekta pa moram priznati, da nisem zadovoljen z doseženim. Res je, da smo vse javne zavode, podjetja, društva itd. pozvali k skupni promociji. Žal se jih je do danes odzvalo zelo malo. Verjamem pa, da bomo v tem in prihodnjih letih bolj uspešni pri skupni promociji tega projekta. Nov javni zavod, ki je v ustanavljanju, bo imel promocijo kot eno izmed glavnih skupnih aktivnosti pri projekt EPK 2012."
MG
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Evergreeni sedemdesetih in osemdesetih -DJ Smitch
Petek, 8.1.2009, ob 21.00 - vstopnine ni!
Plesni večer z živo glasbo - Duo Gloria
Sobota, 9.1.2009, ob 21.00 - vstopnine ni!
Primusove vinske zgodbe
Vino nekoliko drugače iz Ptujske kleti Petek, 29.1.2009, ob 20.00 - Pohitite z rezervacijami! Cena vstopnice: 12 € odrasli, 10 € študentje in upokojenci
Celodnevna odrasla vstopnica za kopanje in savne z malico,
od ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku: 13 € (Malica v restavraciji Žila od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00.)
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
GEMINA
K- L-U-B
GEMINA
K-L■U-B
GEMINA
K- L-U-B
¿tfr
s i \
Termalni Caric
1
Ptuj • Terme v letu 2010
Letos tudi z južnoafriško vasjo
Samo največjim naporom gre zasluga, da so se v letu 2009 s fizičnimi kazalci približali sezoni 2008, je te dni povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, čeprav so bili gostje glede na recesijo pri porabi previdnejši kot v prejšnjih letih.
petek • 8. januarja 2010
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
v •/
muume
d
čeme:
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti s tehnologijo Elos. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www. milumed.si
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 41 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1d, Gorišnica. Tel.: 031 812 580 po 14. uri.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE - IZOLACIJSKE iz sti-ropora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja sli-kopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropovi, na-pušči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černe-sl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@ siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
KMETIJSTVO
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine listavcev (topol, breza, bukev, hrast, ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ZAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
PRODAM traktor Univerzal 640 DC, cena po dogovoru. Telefon 040 843 201, po 18. uri.
PRODAM svinjo, težko 160 kg, domače reje. Telefon 031 258 135.
PRODAM dvobrazdni hidravlični obračalni plug Regent, dolge deske, 14 col. Telefon 040 123 549.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale, 769 26 91.
PRODAM prašiča 140 kg, domače reje. Telefon 031 597 919.
NEPREMIČNINE
V NAJEM ODDAM več parkirnih mest v garažni hiši in dva po-slovno-pisarniška prostora v izmeri po 21,5 m2 (skupaj 43 m2), vse v Vodnikovi ulici 2 v Ptuju, ter poslovni prostor v izmeri 23 m2 v Miklošičevi ulici v Ptuju. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva ulica 3, Ptuj. Oddam tudi več parkirišč pri rdečem bloku - pri Sparu na Ptuju. Telefon 041 325 925.
DOM-STANOVANJE
ODDAM dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 622 341.
V NAJEM ODDAM enosobno opremljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 730 818.
ODDAM enosobno opremljeno stanovanje v pritličju bloka na Ptuju. Telefon 02 751 02 51.
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in drugi gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel.
041	331 831.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM zelo kvalitetne bukove brikete iz uvoza, karton. Možna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM suha bukova drva, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM malo rabljen motokul-tivator in frezo 80 cm, Labin Progres 14 km, dizel, cena 1.050 €. Tel. 041 552 915.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM prašiče domače reje, težke od 130 do 150 kg. Tel. 790 16 51 ali 041 822-008.
PRODAM dve breji telici, pašni, v račun vzamem mastno pitano govedo. Tel. 041 544 270.
PRODAM brejo telico simentalko v devetem mesecu ali po izbiri. Tel. 041 387 979.
UGODNO PRODAM kalana bukova drva. Tel. 041 245 054.
PRODAM traktor Steyer 18 KM, letnik 58, s koso, obnovljen. Telefon 031 553 597.
PRODAM individualno kvoto, 7.896 kg. Telefon 753 31 01.
PRODAM dve telici, breji, v devetem mesecu. Telefon 769 39 41.
PRODAM tribrazdni obračalni plug Regent vario. Telefon 041 358 960.
PRODAM žitno sejalnico Ama-done D 7 special, grabljalnik Kun 4511, tribrazdni obračalni plug s predplužniki znamke Niemeyer, podrahljač Gruber, delovna širina 3 m. Telefon 031 251 967.
PRODAM odojka. Telefon 051
42	32 60.
PRODAM piščance domače reje. Telefon 794 61 51, 041 986 390.
ZAPOSLIMO pridno ter komunikativno dekle za strežbo v gostinskem lokalu, lahko študentka. Gostilna Kureš, Mateja Kureš, s. p., Šikole 26, tel.041 687 869 ali 02 792 02 81.
RAZNO
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, s.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-508
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
Prireditvenik
Petek, 8. januar
18.00 do 19.00 Kog, vadba pilatesa
19.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, Viktorinov večer, 15 let Radia Ognjišče
Sobota, 9. januar
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po o. 0038549 372-605
10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Medeni mesec, za abonma
Kresnička in izven 10.00 Slovenska Bistrica, knjižnica Kebelj, pravljica »Zračna vila Tara«
10.30 Negova, dvorišče šole dr. Antona Trstenjaka, 6. Trstenja-kov pohod, vabljeni planinci, pohodniki, rekreativci in ljudje dobre volje 11.00 Osankarica na Pohorju, spominska slovesnost v počastitev obletnice poslednjega boja Pohorskega bataljona 11.00 Pragersko, dom kulture, pravljica »Muca copatarica« 11.30 Ptuj, Mestno gledališče, Medeni mesec, za abonma Zvezdica in izven
19.30 Maribor, SNG, Koncert ob 250. obletnici smrti G. F. Han-dla, KazDvo, za izven
Nedelja, 10. januar
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
s prilogo
V reviji za sadjarstvo ¡n vinogradništvo, reviji SAD, lahko v januarski številki med ostalim preberete zanašanju fitofarmacevtskih sredstev izven območja nanosa, o novi sorti jabolk mairac, nadalje o rezi vinske trte in negi mladega vina; v prilogi Vrtnine pa o pridelavi česna in gojenju paradižnika.
Revija Sad - 21 lat z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, predavanje na temo Božanska komedija
11.00 Laporje, cerkev sv. Filipa in Jakoba, koncert Slovenskega
citrarskega kvarteta 18.00 Hajdina, gasilski dom, 10. srečanje ljudskih pevcev in godcev s Ptujskega »S pesmijo v novo leto«
Ponedeljek, 11. januar
17.00 Poljčane, knjižnica, pravljica »Zaljubljeni miški« 19.15 Slovenska Bistrica, Trg Alfonza Šarha 6, Slomškova dvorana, dobrodelni Božični koncert Karitas »Več luči, več upanja«
Kino Ptuj
3., 9. in 10. januar, ob 16.00 Jelenček Niko (sinhronizirano v slovenščino) - animirana pustolovščina. Ob 17.40 Božična pesem - animirana pustolovščina. Ob 19.20 Noč čarovnic 2 - grozljivka. Ob 21.10 Art program: 9:06 - drama.
IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi? Postanite dobro plačan honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh: Delo, d. d., Strossmayerjeva 26, 2000 Maribor ( naročnine).
ODMAŠČEVANJE KANALIZACIJE, hišnih odtokov in druga drobna hišna popravila. Tilčka Kaučevič, s. p., Pobrežje 66 a, telefon 041 833 799.
MOTORNA VOZILA
PRODAM TAM 80, kiper, v račun vzamem tudi živino ali kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 544 270.
BELA TEHNIKA
PRODAM 120 l hladilno skrinjo, dobro ohranjeno, za 120 €. Tel. 772 34 41.
PRODAM pralno-sušilni stroj In-desit v delovnem stanju. Telefon
051 224 386.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Svečan sprejem za krvodajalca, ki sta stotič darovala kri. Digitalne vsebine na portalu Kamra. Fotografska razstava, posvečena Dejanu Zavcu. Obiskali so nas trije kralji. Utrinki z mednarodnega filmskega festivala v Mariboru. Novosti iz sveta elektronike. Jasli našega srca. Božični praznični koncert. 2. del silvestrske oddaje »Veselo v novo leto«.

UdililiMJiHiWIIf
C 02/22 80110
SoliS d.
Razlagova 24, Maribor

RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
PETROL
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM stare razglednice ter pez figurice, dobro plačilo. Tel. 041 453 093.
Španinger Ivan s.p.
Vodenje poslovnih knjig Ivan: 041 953 943 Refleksna in klasična masaža Telovadba za nosečnice Priprava na naravni porod Tibetanske vaje Ana: 041 974 927 Računalniške storitve Osnove igranja kitare Jernej: 041 711 791
spaninger.ivan@siol.net www.r-r.si
Iščemo najemnika gostinskega lokala
Družba Petrol d.d., Ljubljana oddaja v najem delno opremljen gostinski lokal v sklopu bencinskega servisa Ptuj, Zagrebška cesta 49 B, 2250 Ptuj.
Lokal sestavlja 32,0 m2 barske površine, 6,5 m2 skladiščnega prostora in 50,4 m2 vrta. Prostori in sanitarije osebja so v souporabi z bencinskim servisom. Obiskovalcem lokala je omogočena souporaba javnih sanitarij in parkirnih mest.
Od bodočega najemnika se pričakuje investiranje v premično opremo lokala, kritje obratovalnih stroškov lokala in ponudba, ki mora vključevati predlog neto mesečne najemnine (brez DDV) z eno mesečnim predplačilom.
Obravnavane bodo ponudbe, ki bodo na naslov Petrol, d.d., Dunajska 50, 1527 Ljubljana, Sektor podpora maloprodaji, s pripisom »PONUDBA - NE ODPIRAJ!« prispele v osmih dneh od objave tega obvestila.
Za več informacij lahko pokličete na telefonsko številko 01 47 14 257 v času od 10. do 12. ure.
Pridržujemo si pravico, da po opravljenem zbiranju ponudb ne izberemo najugodnejšega ponudnika ali kateregakoli ponudnika.
PETKOV VEČER
Bodite nocoj 0 družbi oddaje Z q(asbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
fw.radio-tednik.si
k
f
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 8.1.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 Imamo se lajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SOBOTA 9.1.
8.00 Praznični koncert OŠ Markovci
9.10 ŠKL- mladinska oddaja 10.00 Praznični koncert Markovci 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 SUPER HITI 13.00 SIP lestvica 17.00 Iz domače skrinje - Markovci 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Oddaja občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
NEDELJA 10.1.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Gmajnarlce - 10 let 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Oddaja občine Videm 13.00 Orfejčkova parada 2009 - 1. del 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Orfejčkova parada 2009 - 2. del
PONEDELJEK 11.1.
8.00 Sprejem Dejana Zavca v Leskovcu 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU 18.00 Oddaja občine Videm 20.00 Oddaja občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
KREDIT
GARANCIJA JE
VASE VOZILO!
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cena>	Oprema	Barva
PEUGEOT 307 2,0 HDI XT	2002	4.300,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT CLIO 1,5 DCI EXTREME	2005	4.760,00	PRVI LAST.	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9TDI IV	1998	4.150,00	KLIMA	KOV. ZELENA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2001	4.550,00	AT. KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI EXCI.	2004	7.150,00	PRVA REG. 2005	KOV. BORDO
AUDI A4 1,8 LIMUZ.	1999	2.960,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN BERLINGO 1,6 HDI MULTISPACE	2007	8.990,00	PRVA REG. 2008	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA BREAK 1,9 DCI PRIVILEGE	2003	5.150,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT CLIO 1,5 DCI	2004	4.960,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 206 2,0 HDI SW	2003	4.960,00	SERV. KNJIGA	KOV. B. RDEČA
CITROEN XSARA 1,4 I BREAK	2000	3.300,00	PRVA REG. 2001	KOV. MODRA
VW PASSAT 1,9TDI TREND. VARIANT	2003	6.850,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,9TDI GLX	1998	3.690,00	KLIMA	KOV. BORDO
HONDA HR-V 1,6 4X4 AVT.	1999	5.500,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 206 1,6 I	2000	2.900,00	SERVOVOLAN	KOV. SREBRNA
ŠKODA ROOMSTER 1,4 16V STYLE	2007	8.490,00	PRVI LAST.	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDITRENDLINE LIM	2005	10.400,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGENTOURAN 1,9TDI CONCEPT.	2007	12.650,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA 1,6 I BREAK PLAISIR	2000	2.850,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
SEAT CORDOBAVARIO 1,6	2000	2.950,00	SERVOVOLAN	KOV.VIJOLA
AUDI A3 1,6 AMBITION	2001	5.430,00	SERV. KNJIGA	KOV.VIJOLA
BMW 318TI COMPACT	1997	2.750,00	KLIMA	KOV. ZELENA
SEAT CORDOBA 1,4 16V FRIO	2005	5.650,00	PRVI LAST.	KOV. SIVOMODRA
PEUGEOT 206 1,4 I SW POP ART	2004	5.500,00	PRVI LAST.	MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
www.radio-tednik.si
PERUTNINA PTUJ, d. d. Potrčeva cesta 10, Ptuj,
na podlagi sklepa uprave objavlja
razpis
zbiranja ponudb za prodajo.
Predmet prodaje so nepremičnine:
1.	parc. št. 138/20 - pot v izmeri 1.192,00 m2, vpisana pri vl. št. 335, k. o. Podlehnik, kjer je vpisana zakonita predkupna pravica občine Podlehnik;
2.	parc. št. 138/13, vpisana pri vl. št. 456, ki predstavlja stavbo s številko 457-216 z naslovom Podlehnik 23, ki je povezana s parcelo 457-138/13, in pripadajoče funkcionalno zemljišče, parc. št. 1 38/11 - dvorišče, v izmeri 1.860 m2; garažo 483 m2; parc. št. 138/19 - dvorišče v izmeri 1.360 m2; parc. št. 138/23 - pot v izmeri 208,00 m2 in parc. št. 138/28 - dvorišče v izmeri 243 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 52 m2 - vse pripisane pri vl. št. 335, k. o. Podlehnik;
-	v stavbi s številko 457-216, ki je povezana s parcelo 457-138/13, sta po stanovanjskem zakonu prodani 2 stanovanji, zato se prodajajo preostali prostori kot etažna lastnina;
-	v garaži na parc. št. 138/11 sta sklenjeni dve pogodbi o najemu z odpovednim rokom 2 mesecev;
-	parc. št. 138/13 se nahaja v območju varstva kulturne dediščine. Pri razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki bodo predložile:
-	potrdilo o državljanstvu ali izpisek iz registra,
-	potrdilo o plačani varščini,
-	ponudbo o plačilu oz. plačilnih pogojih
-	in plačale varščino:
1.	v višini 600,00 EUR za nepremičnino parc. št. 138/20 in
2.	v višini 4.500,00 EUR za nepremičnine parc. št. 138/13, 138/1 1, 138/19, 138/23 in 138/28
na transakcijski račun prodajalca, št. 05100-8000045097, pri ABANKI VIPA, d. d., Ljubljana.
Varščina bo uspelemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa brezobrestno vrnjena v 15 dneh po končanem razpisu. Uspeli ponudnik je dolžan skleniti pogodbo v 15 dneh po opravljeni izbiri. Če izbrani ponudnik ne podpiše pogodbe in ne plača kupnine, prodajalec varščino zadrži.
Nepremičnine se prodajajo po načinu »videno - kupljeno«. Stroški prenosa lastništva nepremičnine, vključno s plačilom davka na promet nepremičnin, v celoti bremenijo kupca.
Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno in / ali
ugodnejše plačilne pogoje.
Rok za zbiranje ponudb je 7 dni po objavi.
Ponudbe pošljite na naslov:
PERUTNINA PTUJ, d. d.
Potrčeva cesta 10, 2250 Ptuj,
z oznako: Nepremičnine.
Ta objava ne zavezuje prodajalca, da z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom sklene prodajno pogodbo.
Vse informacije o razpisu so na razpolago na sedežu družbe ali na telefonski številki: 02/ 74 90 232.
OBČINA KIDRIČEVO ŽUPAN
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1B) in 31. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04 in 58/05) Občina Kidričevo objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi
dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P16-S4 Njiverce I (sever)
1.
Javno se razgrne dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P16-S4 Njiverce I (sever) (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je pod številko 9060/04 izdelala družba Komunaprojekt, d. d., Maribor.
2.
Območje podrobnega načrta obsega površine, ki jih tvorijo parcele ali deli parcel s številkami: 722/1, 722/4, 723/1, 723/2, 723/3, 723/4, 723/5, 724/2, 724/3, 724/4, 724/5, 725/14, 725/17, 725/18, 725/19, 725/20, 725/26 (del), vse k. o. Gerečja vas. Površine skupaj merijo približno 3,90 ha.
Na območju podrobnega načrta predvidevajo investitorji oziroma lastniki zemljiških parcel izgradnjo posameznih stanovanjskih objektov (16 enostanovanjskih in 17 dvostanovanjskih stavb), dveh stano-vanjsko-poslovnih objektov in enega poslovno-storitvenega objekta. Pozidava je usklajena z investitorji oziroma lastniki.
3.
Javna razgrnitev podrobnega načrta bo v času od ponedeljka, 18. 1. 2010, do vključno srede, 17. 2. 2010, v prostorih Občine Kidričevo (sejna soba).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava podrobnega načrta izvedena v sredo, 3. 2. 2010, ob 16. uri na sedežu Občine Kidričevo.
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu podrobnemu načrtu na naslov: Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na raz-grnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Občine Kidričevo (www.kidricevo.si). Številka: 3500-4/2009 Datum: 05. jan. 2010
Zupan Občine Kidričevo Jožef MURKO
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega nasmeha, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Ostala je le praznina, ki hudo, hudo boli.
ZAHVALA
ob izgubi drage, ljubeče sestre
Julijane Kovič
rojene Janžekovič
NOVA VAS 68
10. 6. 1922 - 22. 12. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoče: sestre Ivana, Stanislava, Terezija, Gelca, svakinja Justina Janžekovič
Odšel si in ugasnile so v meni vse luči. Praznina, ki si jo pustil, iz dneva v dan bolj boli.
SPOMIN
Minilo je nekaj žalostnih mesecev, odkar te ni več med nami, dragi
Beno
IZ KIDRIČEVEGA
Hvala za prižgano svečko in lepo misel nanj, ko postojite ob njegovem grobu.
Tvoji: mamica, sestra z družino ter vsi, ki se te spominjajo
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
ob izgubi dragega očeta, dedija, brata in prijatelja
Franca Begana
IZ PTUJA
31. 05. 1942 - 31. 12. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga v lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za ustne in pisne izraze sožalja, za topel stisk roke, za darovane sveče, cvetje in sv. maše.
Zahvaljujemo se govornikoma za čustven govor, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu zavodu MIR. Vsem in vsakomur posebej iskrena HVALA.
Tvoji najdražji
s&p*^ Avle
SO OMckLavž C. o.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA te POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA e	OPR.	BARVA
AUDI A6 AVANT 2.7 TDI	2005	15.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
BMW 320 D LIMUZINA	2006	16.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CITROEN BERLINGO 1.6 I 16 V	2007	7.850,00	KLIMA	SREBRN
FIAT STILO 1.6 16 V DYNAMIC	2003	4.550,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
MAZDA 6 SPORT COMBI	2003	7.380,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
MERCEDES A 140 D CLASSIC	2002	5.750,00	KLIMA	KOV. SIVA
OPEL OMEGA 2.2 DTI DESIGN EDITION	2001	4.550,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
PEUGEOT 407 1.6 HDI LIMUZINA	2006	9.770,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI LIMUZINA	2008	12.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI KARAVAN	2007	7.950,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
VW GOLF IV 1.9 TDI CHAMP	2002	6.280,00	KLIMA	RDEČ
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN CONFORT	2001	5.680,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
VW SHARAN 1.9 TDI SPORTLINE	2002	7.750,00	AVT. KLIMA	KOV. T. MODRA
VW SHARAN 1.9 TDI	2004	10.980,00	AVT. KLIMA	KOV. T. SIV-MOD.
DOSTAVNA VOZILA				
FORD TRANZIT 100 T 330	2005	6.980,00	KLIMA	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
SPOMIN
8. januarja minevata dve leti, odkar te ni več med nami,
Andrej Topolovec
IZ VELIKEGA OKIČA 63
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k meni pristopite in večni mir mi zaželite.
SPOMIN
V soboto, 9. januarja, minevata 2 leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi

Franc Petrovič
IZ TRNOVSKE VASI 9
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Žalujoči: tvoji najdražji
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te.
ZAHVALA
ob izgubi žene, mame, tašče in babice
Dragice Zadravec
IZ DOLAN 32 A

Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti.
Žalujoči: mož Štefan, sinova Milan in Peter z družinama
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
SPOMIN
4. januarja je minilo devet let od smrti naše drage in spoštovane
Frančiške Slodnjak
IZ DORNAVE 82
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, obiskujete njen grob, darujete za maše, ji prinašate cvetje in ji prižigate sveče.
Tvoji najdražji
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in ieasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solze lijejo nam iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
V SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 7. januar 2008, ko nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat, vnuk, nečak, bratranec in prijatelj
Jernej Svenšek
IZ KVEDROVE UL. 2 5. 5. 1988 +7. 1. 2008
Le tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, tvoj nasmeh nam v srcih še živi, nihče ne ve, kako boli, ko te med nami več ni. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, se ga spominjate z lepimi mislimi, prižgete sveče in mu prinašate cvetje.
Z žalostjo v srcu: ata, mama, sestra in vsi, ki so te imeli radi
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. Eno leto že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
SPOMIN
7. januarja mineva eno leto žalosti, ko si nas za vedno zapustil,
Franc Belšak
IZ MALEGA OKIČA 60
Hvala vsem, ki prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu.
Njegovi najdražji
Kje si, ljuba mama, kje je mili tvoj obraz, kje je tvoja dobra roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice in sestre
Elizabete Butolen
IZ UL. ŠERCERJEVE BRIGADE 4, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter za izraženo sožalje. Hvala sodelavcem Perutnine Ptuj, DU Turnišče, govorniku g. Šegulu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: otroci Marija, Stanko in Vlado z družinami
ter ostali sorodniki
Ko tvoje si želimo bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da tebe več med nami ni.
SPOMIN
6. januarja je minilo leto dni, odkar se je od nas poslovil dragi sin, brat in stric
Mitja Capuder
20. 7. 1981 - 6. 1. 2009
IZ REŠEVE 9
Ko trije kralji so peli, ti tiho si odšel od nas brez slovesa, dragi Mitja. Ni besed, le grenka solza je v naših očeh. Ostal je le spomin, ki ne bo nikoli zamrl v naših srcih.
Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer njegov mnogo prerani dom rože krasijo in svečke mu v spomin gorijo.
Tvoji najdražji: mama, oče, sestri Albina in Polona z družinama
V SPOMIN
10. 1. mineva deset let, odkar nas je zapustil dobri mož in oče
Ivan Bevk
u. 2000 - roj. 1923
Žena Marica, sin Ivan in hčerka Danica ter sestra Silva
Morali smo preboleti, a pozabili te ne bomo nikoli.
SPOMIN
Mineva deset let, ko si nepričakovano in mnogo prezgodaj odšel od nas, dragi brat, stric in svak
Jože Krivec
IZ KOČIC 30
Hvala vsem za podarjeno svečko in lepo misel.
Tvoji bratje in sestre z družinami
Ugasnil dan je,
sonce je zašlo,
sveče zdaj gorijo ti v slovo.
V SPOMIN
5. januarja mineva 15 let, odkar si nas za vedno zapustil,
Zvonko Dolamič
IZ GABRNIKA
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče, cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: tvoji najdražji
Vsi bližnji, ki smo jih imeli radi, nas s smrtjo niso zapustili, v ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili.
V SPOMIN
9. januarja mineva leto žalosti, ko nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi atek, dedek in pradedek
Lovrenc Fideršek
9. 1. 2009 - 9. 1. 2010
IZ KOČIC 50
Čas hiti, vendar ne izbriše bolečine in spominov. Hvala vsem, ki v tihem spoštovanju in z lepo mislijo pristopite k njegovemu grobu, mu prižgete svečko ali poklonite cvet.
Za vselej ostajaš v naših srcih: sin Joži, hčerki Lizika
in Rozika z družinami
Trsi in prazne poti, med njimi matere naše več ni. Nesrečni človek te je spravil s poti, zaman rosijo se naše oči.
SPOMIN
Tiha bolečina nas spremlja že 5 let, ko si nas mnogo prezgodaj zapustila, draga žena, mama, babica, sestra, teta
Matilda Majcen
IZ PODGORCEV 105 A
Hvala vsem, ki se ustavite pri njenem grobu in se je spomnite z lepo mislijo.
Vsi tvoji
[UJ^oMSi ^i® §[UM
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Ptuj • Prva sta se rodila Matic in Matija
Novo leto začeli po moško
V ptujski porodnišnici se je novo leto začelo po moško: prvi je bil Matic, drugi pa Matija, oba pa sta se rodila staršem iz občine Markovci.
Oba fanta sta starše tako rekoč presenetila: prvi se je rodil mesec dni, drugi pa tri tedne prej. Za starše pa je pomembno le to, da sta malčka zdrava, letošnji novoletni prazniki so bili zanje toliko lepši.
V letu 2008 so imeli v ptujski porodnišnici 942 porodov, rodilo se je tudi devet parov dvojčkov. To je bilo leto, ko se je rodilo največ otrok v samostojni državi Sloveniji. V lanskem letu, 2009., pa je bilo 934 porodov, starši pa so se razveselili tudi sedmih parov dvojčkov. In če za primerjavo pogledamo še v leto 2007: takrat je bilo vseh porodov manj kot 900 (natančneje: 879), rodilo pa se je 887 otrok.
Čeprav je bilo v lanskem letu nekaj manj porodov kot v letu poprej, so v ptujski porodnišnici prepričani, da ni več daleč leto, ko bo število porodov preseglo tisoč. Manj porodov je bilo lani tudi na ravni cele države: po za zdaj še neuradnih podatkih
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Mateji Rožman je ob rojstvu Matica, ki je kot prvi v letu 2010 privekal na svet v ptujski porodnišnici, čestital župan dr. Štefan Celan.
Srečna mamica Mateja Sok s sinkom Matijem
naj bi jih bilo lani 21.484, kar je za 0,3 odstotka manj kot v letu 2008.
Potem ko je Vesna Košutar iz Ormoža kot zadnja v lanskem letu rodila deklico, so na prvi porod v ptujski porodnišnici morali čakati vse do sobote, 2. januarja, ko je Mateja Rožman iz Markovcev s carskim rezom ob
21. uri in 15 minut rodila fantka Matica. Tretjega januarja so zabeležili pet porodov - rodili so se trije dečki in dve deklici. Med njimi je bil tudi drugorojenec v letu 2010 Matija Sok mamice Mateje Sok iz Borovcev.
Do torka, 5. januarja, ko so prvorojene v letu 2010 že po tradiciji obiskali obdarovalci, so
v ptujski porodnišnici zabeležili devet porodov. Letošnja darila so malčkoma in njihovim staršem prinesli direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh, v imenu MO Ptuj župan dr. Štefan Čelan, iz NKB Maribor - podružnice Ptuj Cvetka Gobec, iz Nove Ljubljanske banke - poslovalnica Prešernova na Ptuju Vlasta Kovač, iz podjetja Tenzor Bojan Petek in iz Pikapolonice Helena
Ivančič.
Mladi mamici (obema je to drugi porod, prvič sta obe rodili punčki) sta bili pozornosti zelo veseli, v imenu malih junakov in v svojem imenu sta se za darila, ki so lepa popotnica njunima otrokoma, toplo zahvalili. Njuna največja želja je, da bi bila fanta zdrava in da bi se lepo razvijala ter bila srečna v življenju.
MG
Spodnje Podravje • V lekarnah poslej zbirajo odpadna zdravila
Odpadna zdravila nevarna za ljudi in okolje
Odpadna zdravila ne sodijo med komunalne odpadke oziroma običajne gospodinjske odpadke. Že majhne količine nepravilno odvrženih in uničenih zdravil lahko povzročijo veliko škodo v naravi. Od 1. januarja letos v slovenskih lekarnah ponovno zbirajo neuporabna zdravila. Še vedno pa jih bodo zbirali tudi izvajalci javne službe v zbirnih centrih, v okviru posebnih akcij zbiranja nevarnih odpadkov in prav tako v specializiranih prodajalnah.
Črna kronika
Ilegalec skrit na podvozju priklopnika
3. januarja ob 23.50 se je na mejni prehod Gruškovje s tovornim vozilom turškega registrskega območja pripeljal 37-letni državljan Turčije. Pri mejni kontroli vozila in priklopnega vozila so policisti na podvozju med kolesi priklopnega vozila našli 49-letnega državljana Turčije, ki se je tako želel izmakniti mejni kontroli, saj ni imel dokumentov, na podlagi katerih bi lahko vstopil na območje Slovenije oz. EU. Policisti so tujcema izrekli globo in ju predali hrvaškim varnostnim organom.
Petarde na črno
29. decembra ob 10.30 so policisti PP Ptuj na Novem trgu na Ptuju 29-le-tnemu moškemu iz Maribora zasegli 960 petard. Zoper moškega je sledil hiter postopek z odločbo.
31. decembra ob 8.50 so policisti Policijske postaje Ptuj na Novem trgu na Ptuju zasegli 33-letnemu moškemu iz Maribora 4700 petard. Zoper storilca sledi hiter postopek z odločbo.
Vlomi, tatvine
29. decembra popoldne je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Lenartu. Iz notranjosti je odtujil gotovino in nakit. Premoženjska škoda znaša približno 4000 evrov.
V noči z 31. decembra na 1. januar je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Videžu. Iz notranjosti je odtujil nakit. Premoženjska škoda znaša okoli 1000 evrov.
Med 3. in 4. januarjem je neznan storilec vlomil v ograjen prostor podjetja v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil osebni avtomobil Renault megane sedan 1.6, srebrne barve, reg. št. MBD7-72R. Premoženjska škoda znaša okoli 7000 evrov.
Na meji zasegli vozilo
5. januarja ob 13.10 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gru-škovje na vstopu v Slovenijo kontrolirali 47-letnega voznika osebnega avtomobila, državljana Bolgarije. Ob kontroli osebnega avtomobila Volkswagen passat 1.9 TDI nemškega registrskega območja so ugotovili, da je bilo vozilo leta 2002 odtujeno na Madžarskem. Policisti so vozilo zasegli. Zoper moškega bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Po ocenah farmacevtov se letno v slovenskih gospodinjstvih nabere tudi do tri tone odpadnih zdravil. Po podatkih raziskave Fakultete za farmacijo je 14 odstotkov vprašanih odgovorilo, da odslužena zdravila vržejo v smeti ali straniščno školjko. Veliko več pa je tistih, ki se ne zavedajo, da so zdravila, ki jim je potekel rok uporabe, lahko tudi nevarna. To so zaskrbljujoči podatki.
Kot so te dni povedali na Ministrstvu za okolje, upajo, da bo odpadnih zdravil čim manj, ker veliko stanejo, vsako neporabljeno oziroma zavrženo zdravilo pa je v bistvu v stran metanje denarja in bi ga sicer v zdravstvu zaradi drugih velikih potreb lahko koristneje uporabili. Uredba o zdravilih je obvezala vse vele-trgovce k sprejemanju in odstranjevanju neporabljenih zdravil - letos tistih v trdnem stanju in
originalno zaprtih v tekočem ali prašnatem stanju, v začetku leta 2011 pa bodo vsi veletrgovci dolžni zagotoviti sprejemanje vseh zdravil.
O zbiranju odpadnih zdravil smo se pogovarjali z direktorico JZ Lekarne Ptuj Darjo Potočnik Benčič.
Lahko na začetku najprej pojasnite, kaj so odpadna zdravila?
»Odpadna zdravila so tista, ki jih pacienti v sklopu zdravljenja iz kakršnega koli vzroka niso porabili do konca, ter zdravila, ki jim je pretekel rok uporabe. Čeprav so izvajalci javne službe zbirali ta zdravila, jih marsikdo ni oddajal tem službam, ampak kar med komunalne odpadke.
Zdravila imajo zdravilni učinek samo v ustreznih odmerkih za posamezno osebo. V prevelikih odmerkih so škodljiva tako za uporabnika kot za okolje.
Foto: Črtomir Goznik
Od 1. januarja letos je odpadna zdravila mogoče oddati tudi v lekarnah, kjer jih zbirajo v posebnih zbiralnikih, je povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič.
Prav zato ne sodijo med komunalne odpadke, niti jih ne smemo splakovati v kanalizacijo. Pred škodljivimi posledicami odpadnih zdravil se najučinkoviteje zavarujemo tako, da čim-
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo oblačno, padavine se bodo spet okrepile. Na Primorskem bo deževalo, drugod pa snežilo. Predvsem po nižinah južne in vzhodne Slovenije pa bo sneg jutri čez dan lahko prešel v dež. Lahko se bo pojavljala poledica. Na Primorskem bo zapihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do -1, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne okoli 0, na Primorskem okoli 9 stopinj C. V soboto bo oblačno s padavinami, po nižinah bo povečini deževalo. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Tam bodo padavine popoldne prehodno ponehale. V nedeljo bo pretežno oblačno, ponekod bodo še rahle padavine.
bolj zmanjšamo njihovo količino. Ob tem predstavljajo tudi velik strošek za zdravstveno blagajno, saj bi bilo denar, ki je namenjen za nakup in odstranjevanje neuporabnih zdravil in njihovih ostankov, mogoče koristneje porabiti za nakup drugih zdravil, za potrebna zdravljenja in preiskave.
V lekarnah bomo v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili poskrbeli za varno oddajanje teh zdravil in jih bomo nato predali pooblaščenemu izvajalcu za zbiranje. Ta poskrbi za njihovo uničenje. Vsa neporabljena zdravila je potrebno uničiti. Ko namreč zdravilo zapusti lekarno, lekarna več ne more jamčiti za njegovo kakovost, saj ne more spremljati njegove poti, zato postane vprašljiva njegova varnost in učinkovitost.«
Ali boste v lekarnah spre-
jemali vsa zdravila?
»V lekarni sprejemamo zdravila v trdnem stanju (kapsule, tablete, svečke), ki so zaprta v originalni primarni embalaži (folija, blister), ni pa nujno, da so še originalno zaprta. Zdravila v obliki prahov in sirupov pa morajo biti zaprta v nepoškodovani embalaži, ki še ni bila odprta - na primer originalno zaprt sirup. Predhodno pa je potrebno odstraniti papirnato embalažo (škatlice) in navodila, da po nepotrebnem ne povečujemo volumna odpadkov. Ostala odpadna zdravila, ki jih je potrebno zbirati ločeno, bo možno oddati v lekarni od leta 2011 dalje.«
Odpadna zdravila so nevarna tako za ljudi kot za okolje. Kako pa boste poskrbeli za varnost pri njihovem zbiranju?
»Zbiranje odpadnih zdravil naj poteka na način, da bo v lekarni zagotovljena varnost obiskovalcev in tudi zaposlenih. Zato mednje ne sodijo kemikalije, igle in drugi ostri predmeti, medicinsko-tehnični pripomočki, zdravila v poškodovani pri-
URNIK ZBIRANJA ODPADNIH ZDRAVIL
Lekarno Ptuj vsak torek med 13. in 15. ter 18. in 19. uro, v Budini (Qlandija) vsak četrtek med 13. in 14. uro ter 17. in 18. uro, na Bregu ob ponedeljkih od 17. do 18. ure, v Gorišnici ob sredah od 18. do 19. ure, v Majšperku ob četrtkih med 8. in 9. uro, v Kidričevem ob sredah med 12. in 13. uro, v Vidmu pa ob sredah med 13. in 14. uro.
marni embalaži, odprti sirupi, poškodovana folija z zdravili in podobno. V lekarnah skladno z uredbo tudi ni dovoljeno odlagati odpadnih radiofarmacevt-skih izdelkov in odpadnih zdravil iz krvi in plazme. V lekarnah želimo čimmanj možnosti stika med kvalitetnimi zdravili, ki jih izdajamo na recept ali brez recepta in odpadnimi zdravili. Za odpadna zdravila so pripravljeni posebni zbiralniki, ki se nepre-dušno zaprejo. Zbiranje bomo v vseh enotah JZ Lekarne Ptuj (Ptuj, Breg, Qlandija, Gorišnica, Kidričevo, Majšperk in Videm) organizirali v posebnih prostorih in ob določenih dnevih in urah. Podrobne informacije o tem so na voljo v vsaki lekarni.«
Kot smo še izvedeli, bodo v lekarni Toplek odpadna zdravila sprejemali vedno, ko je lekarna odprta, razen v času dežurstva.
MG
LEKARNE PTU¡