PROSVET glasilo slovenske narodne podporne jednote Jk - 1 Uredniški ta sarsmlški prestoli! M67 S. UwBÖata Ave. mmm^mm Offlos of Publication: _ »NT South UwadaU Am Tolophono, Roekwsl) 4804 tur Juaary U. UM. a* U« Iks Art «f Couttm o« »Ur«b ». im. CHICAGO, I CL., PONDELJEK, 23. NOVEMBRA (NOV. 13), 1936 SuUcription |6.00 Yssrly STE V.—NUMBER 231 Aoeptaaco for mailing at special rato oí postafo Proridsd for i» Motion litt. Act of Oct 8, lilt, authorised on Jobo 14, 1918. submarinke tor-irajo španske ladje! .Jija španskim fašistom: "Roke proč od naših ladij!" V Parizu pravijo, da je blokada nemogoča, ker Franco nima bojnih ladij, razen ¿e dobi italijansko brodovje. Fašisti priznali, ilt je bila njihova ofenziva za Madrid ustavljena zaradi slabega vremena. Amerika ignorirala napoved blokade MADRID, 22. nor. — Nocoj* uradna vest se glasi, da j« podmornikov neke tujo dr-i (Mussolini Je pred nekaj obljubil Francu 15 podukov za izvajanje faéistié-Uokade) danes priplulo v lu-Cartageno, ki je baza ftpan-vladne bojne mornarice in križarka Miguel de Csr-je bila torpedirana ter kfldovana^—Vetrovno bi de-vreme ¿e vedno brani fs-, da bi nadaljevali zračne I na Madrid, medtem pa fciavska milica obnovila pro-vo na južni stráni mesta, li delavske milice na se-viozapadni strani Madrida so K fašistične kolone in sa-t paist več maroških oddel- Iishington, D. C;, 21. nov.— Kriška vlada je bila indirekt-obvešiena po španskem gene-Francu gled« blokade pri- Barcelone. Uradniki dr-i departmenta pravijo, da _ to obvestilo ignorirano. Es York, 21. nov. — Tu po-o, da je znameniti ameriški t Bert Acosta z dvema to-ema vred dospel v Valenci-i Acosta je najnovejši pr5-tovoijec v vojaški letalski službi ■Mke vlade. Njegova tovariša * Eddy Sdhneidar fez Jersey Hyja in major Fred A. Lord iz *»tona, Tex. , tondon, 21. nov. — Angleika tok je včeraj po svojem posladku v Španiji informirala faši-Jjfoega poglavarja Francisca hnca. naj drži roke proč od an-takih ladij v španskih vodah, Anglija ne bo trpela nobeni motenja svoje pflovbe. Zublji minister Eden pa je izja-Tjl v parlamentu, da Anglija še ■ priznala zavojevalnih pravic jjni stranki- v Španiji in dojk ni tega priznanja, ne bo Priznanja nobene blokade, zdaj čaka na podrobno *<*ilo svojega poslanika in JPmvlja načrt akcije za alu-S k kodo fftiisti res posku- sil uvajati kakšno pa je, če gen. Franco računa na italijanske bojne ladje, da mu bodo pomagale. Francoski zunanji urad je bil informiran, Ka je Mussolini obljubil Francu 15 italijanskih podmornikov za efektivno blokado, dovolj orožja in streliva ter nadaljnjih 50 bojnih letal. Madrid, 21. nov. — Mrzli vetrovi in močni deževni nalivi so včeraj ustavili faši8tične napade na Madrid. Ta odmor je bil velika pomoč za brambovce, ki so utrdili svoje linije na vseh koncih mesta in preselili ogromno število družin z zapadne na vzhodno stran. Brambovci so tudi izvršili izpad pri univerzi in uničili oddelek maroške ka-valerije. Fašistični zračni napadi v četrtek so povzročili ogromno škodo v središču mesta. Eksplozija bombe je razklala neko staro palačo na dvoje in glavne ulice Madrida so že polne jam, toda človeških žrtev ni bilo toliko kot prejšnje dni. Fašisti so pa spet dobro plačali svoje zločinsko delo; izgubili so šest letal, brambovci pa dve letali, fino fašistično letalo je padlo v Manzanares. _ . ^'Fašisti lahko izpremene Madrid v kup razvalin, ampak mi bomo branili tudi razvaline do zadnjega dihljaja", pravijo delavski brambovci. Fašistična radiopostaja v A-vili je sinoči priznala, da je njihova ofenziva za Madrid morala včeraj počivati zaradi slabega vremena. Fašisti tudi poročajo, da je bil pri zračnih napadih na Madrid v četrtek ubit španski princ Alfonzo, bratranec bivšega kralja. Z letalom vred je padel na tla. Ekonom podpira socialne reforme Volitve so pokazale, kaj delavci hočejo Cambridge, Mass., 21. nov.— William Z. Ripley, profesor politične ekonomije na univerzi Harvard, je v razgovoru s časopisnimi poročevalci dejal, da bi morali nasprotniki Rooseveltove administracije spoznati, da čas Domače vesti Oblaki Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete sta te dni obiskala Louis ia Mary Erčul is Puebla, Colo. Prišla sta v Chicago h pogrebu John« Erčula, katerega je smrtno povozil avtomobil in ki je bil Louisov brat. MilwauNl* vesti Milwaukee. — Zadnje dni je v okrajni bolnišnici v Wauwato-ai umrl rojak Jakob Spec, star 66 let in rojen na Bregu pri Zidanem mostu. V Ameriki je bil S3 let in tu zapušča ženo in sf-na. — Anton in Jožefa Hren ata slavila 25-letnico svojega zakonskega življenja. — Poročili so se: Leopold Hoofer in Mary Tamšs ter Anton K. Hingsamer in Frances Gašperič, k Cleveland« Cleveland. — Prod nekaj dne- zahteva socialne reforme in' vi je umrl v Conneautu, O., Ma-spremembe sedanjega družabne-1 tija Drašler, star 70 let in rojen Tisoč Japoncev utonilo v poplavi I. 11 brtelone. blokado Fašistično nepre-■»"o bombardiranje Madrida' « pobijanje civilistov je nare-Jako slab vtis tudi na kon-f»tivne poslance v angleški Delavski poslanec At-včeraj zahteval pojasni- * (*mu vlada Ae igra nevtral-m, ko j«. ,,a jasno, da pri ne-PJterftu evropskih držav ni I1L kalnosti z ozirom * Španijo. p^Pixnan, Francija, 21. nov. vlak s 1300 franco- 71 • belgijskimi, ,r' 'vcamkimi *> «idil Ji«, j♦ ^n l Si • U še." |M 4rr- 21. nov. — Francoski f» 'ksperti pravijo, da > « blokada Barcelone španski fašisti a "r*jo blokirati ničessr, ' !<* dve stari kHisrki, *n»ka legalna vlada po-" «Jrednatko, dv« mo-^rki, 10 rušilcev in rn'kov. V tem razmer-fašiRti^ns blokada »i» k«t«re druge špan-«etnofoeA. Druga stvar Tokio, 21. nov.—A vtkite W »o naznanile, da je tisoč Japoncev utonilo, ko se je podrl j<& v bližini bakrenih rudnikov v provinci Akiti, v severnem delu Japonske, včeraj zjutraj . Tristo trupel so potegnili iz reke Yone-šire nekaj ur po zrušitvi jeza. Mnenje prevladuje, da bo število žrtev naraslo, ko bodo znane vse podrobnosti. Več sto oseb U pogrešajo in so najbrž utonile v poplavi, ki je zajela pet rudarskih naselbin in razdejala hiše. Uničene nssel-blne—Nakanozava, Harukaziva, U ribata, Sinbori in Nišiobizugu-či—so ležale tik pod jezom, katerega je pritisk vode podrl. Rešilno moštvo je bilo v naglici mobilizirano, ker se je pojavila nevarnost nalezljivih bolezni. Med žrtvami so tudi žene In otroci rudarjev, katere je popis-va zajela v stanovanjih. Japonska dot»vlja nesrečo za nesrečo. Pred nekaj Udni Je tajfun divjal na Jspnoskem In v Koreji. Razdejal Je veliko število hiš In ladij v pristaniščih In okrog 260 ljudi Je izgubilo tiv-IJenje. Veliki viharji in potreb so nekaj običajnega na Japonskem. V zadnjih petih letih so potresne katastrofe in viharji zahtevali okrog 20,000 Človeških žrtev. . « . ga reda. Odnehati bi morali v svoji opoziciji, ker so take reforme neizbežne. "Predsednik Roosevelt je bil dobro informiran o željah in zahtevah velike večine ameriškega ljudstva." je rekel Ripley# "Vedel je, da delavci ne bodo dopustili, da bi bankirji in industrije! imeli popolno kontrolo nad ekonomskim življenjem Amerike. Ta kontrola je bila predolgo v njihovih rokah in izkoristili so jo v svoj prilog. Mnogi, ki so vodili opozicijo proti Rooseveltu v zadnji volilni kampanji, se sploh niso zavedali, kako šibkega nasprotnika je imel Roosevelt v predsedniškem kandidatu republikanake stranke. Governer Landon, njegovi podporniki in tisti demokratje, ki so ae izneverili Rooseveltu in agMrfH tU "Tendon*/"Ityfoh niso znali presojati situacije in želje ameriških volilcev ao jim bile tuje. To je vzrok, da so se v svojih računih zmotili in doživeli strahovit poraz. Insulli, Mor-gani, velebankirji in velepodjet-niki so se trdno oklepali starih idej in odklanjali socialno odgovornost. Ti so mislili, da bodo z drobtinami zadovoljili delavce. Jeklarske korporacije so sedaj pričele zvišavati mezde, ker upajo, da bodo s tem preprečile organiziranje delavcev. V tem ae motijo. Delavci hočejo nekaj več — kolektivno pogajanje in besedo pri določevanju mezdnega standarda." Profesor Ripley je dalje rekel, da ima John L. Lewie, predsednik rudarske unije in načelnik Odbora za industrijsko or ganizacijo, popolnoma prav, ko svetuje delavcem, naj odklanja jo zvišanje mezde in vztrajajo pri svojih zahtevah kolektivne ga pogajanja po svojih repre-zentantih z delodajalci. v Borovnici, v takozvani Križma-novi hiši. V Ameriki je bil 43 let in tu zapušča aina In štiri hčere. —Fr. Rover je bil obveščen, da je v Velikem Ubeljakem pri Postojni umrla njegova mati Tere-sija Rover v starosti 86 let. Novi grobovi v Illinolsu Joliet. — V sosednjem Rock-'ordu je umrl pionir John Stan-fel, star 70 Ist. V Jolietu je pa umrla Mary NemaniČ, roj. Filak, dom« iz Zemlja v Beli Krajini. Ameriki je bila 40 let. Dve materi uauii v starem kraju South Bend, Ind.-J. Mubi j« prejel žalostno vsst, da je v Šenčurju pri Kranju na Gorenjskem umrla njegove mati v starosti 83 et V Ameriki zapušča dva sinova in drugi se nahaja v So. Chioagu. Hroughton, Par*1— John Globin, član št. 52 SNPJ je dobil žalostno vest, da je v Zagorju umrla njegova mati Terezija Potočnik v starosti 80 let. V Ameriki zapušča aina in dva brata. Praini vihar zatmm- nil šolnee v Dakoti Bismarck, N. Dsk., 21. nov Oblaki prahu, ki jih je prinesel vihar nad Severno Dakoto in se vernozspadni del Minnesot* so bili tako gosti, da so morale vče-rtj v mnogih mestih goreti električne luči podnevu Ta t*dmn #* začne tov-jmtaki kongret v Moskvi Moskva, 21. nov.—Zgodovinski vseunijski kongres sovjetov se začne prhodnjo sredo, dne 2fi. novembra, v Moskvi. Ta kongres ima nalogo, da ratificira novo sovjstsko "demokratično" ustsvo, ki jo predloži Josef Stalin. Amerika ima novega poslanika v Rusiji VVashington, D. C., 21. nov.— Joseph E. Daviea, bogati odvetnik in liberalen demokrat, Je bil imenovan za |>oslanika Združenih držsv v Moskvi. Davies nadomesti W C. Bullitta, ki je bil premeščen v Pariš za poslanika. Avtu stavkar ji v Indiani so vztrajni Pogajanja o končanju konflikta ae izja* Mla South Bend, Ind., 21. nov.— Včerajšnja pogajanja med représentant! Bendix Products korporacije in uradniki unije avtnih delavcev so bila neuapeš-ns. Kakor sedaj kaže, še ne bo prišlo kmalu do dogovora gleda poravnave konflikta, ki je rsiul-tiral v okupaciji tovarne po li-bruhu stavke. ^pasi ni nobtna' stranka, zapletena v tem sporu, itodala izjave po konferenci, se je vseeno isvedelo, ds unija zdruftenlh avtnih delavcev ne bo umaknila zahteve, da mora korporacija razpustiti kompanijsko unijo In priznati krajevno unijo avtnih delavcév kot predstavnico dslav-cev pri kolektivnih pogajanjih. South Bend, Ind., 21. nov.— Več sto delavcev se noče umakniti is tovarne Bendix Products korporacije, katero so zasedli po izbruhu stavke zadnjo srsdo. Izjavili ao, da bodo vztrajali v avojem boju, dokler korporaçija ne prizna unije In pristane na druge zahteve, katere ao ji predložili. Doaedanje konference msd voditelji atsvke in representan-tl korporacije niso prinesla nobenega rezultata. Vincent Ban-dix, predsednik korporacija, js izjavil, da na bo priznal unija, kar je glavna zahteva stavkar-jev, pod nobenim pogojem. V konflikt je zdaj posegla fadaral-na vlada in poslala svoja posredovalca v South Rend, da itslfl-ta poravnavo. To sta Robert C. Fox in EdWard C. McDonald. Sedaj Je dospel( v mesto tudi L. W. Beman, pokrajinski direktor federalnega delavskega ratsodl-šča. Njegova organizacija bo skušala ovreči injunkcljo, ki jo je korporacija izposlovals proti razsodišču, ko je to odredilo volitve, pri katerih naj bi se delavci Izrekli, kdo naj jih reprs-zentira pri kolektivnih pogajanjih — kompanijska ali prava unija. Zaslišanje o preklicu in-junkcije se bo pričelo 10. decembra pred federalnim okrožnim sodiščem v Chicagu. Homer Martin, prsdssdnlk mednarodne unije avtnih delavcev, Thomss J. Jefsrs, predsednik krajevne unije, Adolf Germer in J*o Krzyckl so zastopali stavkarje na konferenci s predstavniki korjMjracije. Germer in Krzycki sta organizatorja L«wi-sovega odbora za Industrijsko Delavstvo zahteva amendiranje ustave! Član federalnega delavskega razsodišča je na konvenciji Ameriike delavske federacije povedal, da bo delavstvo izkoristilo volilno zmago novega deala. Predsednik Green je odgovoril na Lewisove obdoliitve, da je bil vedno dober ¿lan rudarske unije. Zaritsky priporoča harmonijo Papež in Mussolini sta si spst v laseh Rim, 21. nov —Papež PIJ Je včeraj kritiziral nameravano iz-premembo v italijanskem civilnem zakoniku glede legalizirala nezakonskih otrok. Pij je rekel, kakor poroča njegov or- Prelom med Moskvo in Tokijem je blizu? Berlin zanika sklenitev vojaikega pakta s Japonsko Moskva, 21. nov.—Sovjetska vlada Je včersj opozorila Japonsko, da vojaški pakt, katerega Je Japonska sklenili a Nemčijo, lahko povzroči prelom odnošajev med Rusijo in Japonsko. Sovjetska unija js nedsvno uradno izjavila, da sta Japonska in Nemčija skovali militaristično zvezo proti Rusiji. Japonsko pojasnilo o zvezi s Nemčijo Je nezadovoljivo, pravi sovjetska vlada v svoji uradni izjavi. Ta izjava je bila objavljena po ralftovoru, ki ga je imel dr. Konstantin Yoursnsv, sovjetski poalsnik v Toklju, s japonskim zunanjim ministrom. Yourenev pravi v izjavi, "da sovjetska vlada na more verjeti, da bi Nemčija potrebovala pomoči Japonska policije v svoji borbi proti komunizmu, niti Japonska nemške pomoči v sličnl i mrl m Za tako borbo Je potreben mednarodni dogovor, naperjen proti Mptji državi, Japonski zunanji minister Arlts nI hotel dati direktnega odgovora sovjetskemu poslaniku, ko ga Je ta vprašal, ali sta Japonska in Nemčija sklenili vojaški pakt." Berlin, 21. nov.—Svarilo moskovske vlade, da bo Japonsko-nemški pakt vzajemne vojaške pomoči poslabšal odnošaje med Sovjetsko unijo in Japonsko, je izzvalo izjavo nemškega zuna-njena urada, "da se nI spremenilo od časa, ko smo zanl kali obstoj takega pakta." Tampa. Fla., 21. nov. — Edwin S. Smlth, član federalnega delavskega razsodišča, je v svojem govoru na konvenciji Ameriške delavske federacije priporočal, naj organizirano delavstvo zahteva od kongresa, ko se bo sestal v prihodnjem sasedanju, amendiranje federalne ustava. Le na ta način se bo povečala oblast federalne vlade, da bo lahko izvajala socialne In ekonomske reforme, kakršne telijo delavci In Rooseveltova administracija. Federalnemu vrhovnemu sodišču je treba zavezati roka, da ne bo razveljsvljalo v kongresu sprejete delavske zakonodaje. Smfth Je dejal, da Ja bilo dosedanje delo federalnega delavskega sodišča, ki Je bilo uatanov-Ijeno v smislu Wagner-Connery-Jevega zakona, ki med drugim garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja, bolj vzgojnega značaja, ker je bil ta zakon predmet stalnih napadov s strani federalnih sodišč. Potetkoče, na katere ja naletelo razsodišče pri Izvrševanju svojih dolftnostl, so deloma potelkoče smerlškega ljudstva," je rakel Smlth. "Sedaj po veliki volilni zmagi, 41 Je bila dokaz, da IJudatvo zahteva progresivno zakonodajo, so prišle ponovno v ospredje. Zmaga Je bila signal delavstvu, nsj korsks naprej In mi ne smemo tega dejstvs Ignorirati. Ds bo delavstvo dobilo podporo v kongresu, ja gotova stvar. Nad In proti zahtevam de-mokracije stoji vrhovno sodišče s svojo oblastjo vetiranja v kongresu sprejetih zskonov, sa nJim pa stoji mogočen In zagoneten dokument — smerlška ustava." Ns konvenciji Je VteraJ govoril tudi George Gibson, bratski delepst In représentant Hrltske-ničesar gÄ «trokovnlh unij. On Je dejal, da bo britsko delavstvo zavrglo svoj tradicionalni pacifism, ako bo to zahtsvsla potreba In šlo v boj proti fašizmu In diktatorjem. Njegov govor Je _ f izzval navdušeno odobravanje in V opnpra Incita Viel William Green, predsednik ADF, gencrauu waviu Gjh#olmi (U „ »>« ¡tudi ameriško delavstvo odločno Mehiški delavci 7atÍ»i FoT^lTal? ProU,itn* P«*» in udeležila tudi In McDonald > f*Mzmt| ^ntí (,r¿ániL-|je .e lahko u- Sojazen prevladuje, da Im,, < --. ^ kloi.ljo pritisku," Je dejsl Green. stavka, če bo šs dolgo trajals, < «Mezlro City, 21. nov^-Mehi- »Ampak sila. ki Jo predstavljajo paralizirala avtno Industrijo v 4kl? ^viike organizacije, ki or|fttl,lziranl delsvel, sko Je prs-Detroitu, ki Je odvlsns od svtnlh |mMj0 jfto.OOO članov, so oklka-'vj,l)n mobilizirana, lahko prepre-pritiklin, katere izdeluje Bendix generalno stavko kot protest ¿j diktaturo v vsaki državi. MI] korporacija. _ proti fašizmu na dan šestliidvaJ-,gmo ponosni, ker so brltskl de- aete obletnice prlčetka revoluci*¡|mvel zavzeli (ako stsliš^e ns-Jjr, ki je strmoglavila diktaturo prMrT1 vojni. Skupno se bomo bo-predsednika Diaza {rili proti vojni, za ohranitev de- Stavko so okliesle Zveza me- mokradje iñ vseh pravic, ki so hiških delavrev, Kmetska zveza¡zapopadene v demokratični kon-in pridružene organizacije. Vse troli." j delo v tovarnah, trgovinah in Tampa. Kla., 21. nov. — Spor elektrarnah bo ustavljeno dva- fm,<| Ameriške delavsko federa-najst ur. Pozneje Je bilo na |C|j0 in Odborom za industrijsko gan Osservatore Romano, da ta izprememba pomeni veliko nevarnost za krščanstvo In on bo molil, da se nikdar ne izvrši . . znanjeno, da se bodo »tavkl pridružili tudi delsvel na železnicah. cestnih železnicah in avtobusih, % Coughlin je zdaj v konfliktu s katoličani organizacijo se Je povečal, ko Je VVIIIIarn Gre*n, predsednik federacije, |H>slsl telegram Johnu L. I*wlsu, V katerem zavrača obdolžile, da Je nelojalen rudarski uniji, kater»« flan Je te U let Slednja je zadrtjivaredo posvarila Greens, na) takoj prenehs s aktivnostmi, ki so kvarne rudarski uniji. V obrstnem slučaju lx> moral nosili odgovornost ta posledice. To je bila prikrits izključen Polidj-ka ladja petrsljérs «bal v Miži* Baraki* deisvcev. F rase Ura, C si., kjer je Izbruhnile »Uvfca m« Detrolt, Mlch, 21. nov.— "Father" f,oughlin piše v najnovejši številki svojega tednika Suclal Justlre, da »o ameriški katoličani, duhovni In lajiki, grožnje, ds bo Green najva/ krivi, da sa je on umak- rodsrske unije, nil iz Javnosti. Oiughlln napa-1 "Zahtevo rudarske unije *ma-da "l.lgo' katoliških lajlkov" v'tram sa lirst v»te lelje. pravi New Vorku In msgr Johna A Greet, v ,-fgovoru |*wlsu Ne Ryana v Weehlngtonu, ki sta ga verjami-m, da sshtev"> predstav-najbolj diskrrditirala med sad njo volilno kampanjo. | Ija stališče ostalih članov eki {Um* mm f. lUlsL) PROSVETA THE ENLIGHTENMENT O L ASILO IM LASTNIMA SLOVEMMU MAMO UM« rODTUKMK JCDNOTK OrvM W mmé —Htm** br Um IU**w« HmtUmmi (mWH Nw«(i-ni u UntiM • Hokoplmi liUrsn» wMm <«rti*. »» »«ti «tmm, »Mi tU.) m »rn.;o vMMMUUa to v >toteMk 4. to uriUéU poèimi— Ké*rrU*tng rMM un «rMimi MmwffU «f Klimi uMullcit«4 »rOcU. «ill m« to rtu mM. Ottor »•«iMripto, «web m »U)r», ptoy*. pouna. M*., «tli to iMiifto to MfMtor «nI» wto« •memtmpmmimâ by —il iéfcwii< N«da> m» «M. tor i«M »tik PROHVETA MITAI to. towatoto A»»., CM——, M KM MM H Or TMK riVUATVU PMI Datum v oil lapa ju, aa primär (Oct. 91. UM), patoc val It—oo aa a—toru pammrnk. 4m »mm im m Um ton— poUkto roi nimm. TrnrnmfU «a pravo«— m»., iâ m na IM h a*avl. Klavci ipanskih otrok Čikaški dnevnik Daily Newa je zadnjo «redo poročal, da JtfVeJel od svojega poročevalca v Madri/Ju fotogräfije, katerih pa ne bo objavil, ker se boji. da bi ae gabile njegovim čitateljem. Fotografije kažejo kopice otrok, ki leže mrtvi in razmesarjeni na ulicah Madrida ~ žrtve fašističnih bomb iz letal. Žrtve ao dečki in deklice do 12 let ataroati. Trtnutek poprej, predno jih jt zadela amrt i* zraka, ao ae ti otroci smejali m igrali na ulicah. Nikomur niao atorili nič žalega, tudi fašistom ne, In malo ao imeli pojma, kaj pomeni civilna vojna v ipanaki republiki. Sli ao iz Šole in njihova edina akrb je vaekakor bila, da ae nauče šolske naloge in da dobe pri materi čim prej kaj prigrizka. Dom, Jola in igra na proatem — to je bila vsa akrb teh madridakih otrok. * Prišli pa ao italijanski in nemški letalci v službi generala Francisco Franca ln njegove fašistične Kriatuaove vojake nad Madrid in vrgli bombe. V hipu ao ležali otroci — mrtvi in raztrgani, dobeaedno razmeaarjeni po tleh; njih drobni udki ao bili razmetani daleč naokoli po uličnem tlaku. Sedemdeset otrok ao fašisti ubili pri tem napadu. Bil je eden prvih napadov iz zraka na Madrid in omenjeni otroci ao bili prve Žrtve. Od tiatega dne ae zračni napadi neprestano ponavljajo in število vaeh žrtev do danes najbrže preaega tiaoč, največ pa je med njimi otrok in ¿enak—otrok in žena madridskih delavcev. Kaj ae brigajo Italijani in Nemci, ki ao v službi Španskih fašističnih generalov, kam padejo njihove bombe in koga ubijejo! Ljudje na tleh ao Jim muhe, katere Je treba štreti, razmesa-riti! Apologetiki, prijatelji fašistov, bodo rekli: to je vojna! Vojna ne pozna obzirov; bombe in granate ne izbirajo. Poleg vojaka ubijejo tudi civilista, poleg moža tudi žensko in otroka. All right — toda kdo Je začel to vojno? Ali je bila potrebna? Kdo jo je začel — kdo jo je hotel Imeti? Znani histerični pater Hugo Bren, ki piše "učene" ^anke in na svoj kazuistični način zvrača vsa hudodelstva fašistov in svoje cerkve na pleča ''rdečih mesarjev", bo kajpada za-pinal. da s« za klanje otrok v Madridu odgovorni Apanski — socialisti, komuniati in "anarhisti" (tako nazivajo španske sindikaliste), ki se trdovratno upirajo fašistom! Pater Bren in vsi njegovi bratci teme so mnenja, da je napade tm Ma«in«i i» |M»14jauje otrok ter ostalih civilistov izzvala španaka delavska milica, ki se noče i Kidati "od Boga poslanim" upornim generalom ! Po Brenovi paaji logiki se bi morala vlada šnantke ljudske fronte, katero je izvolilo ljudstvo z ogromno večino, te davno |H>dati — in ko bi krvoločni fašisti |>oklali vse levičarje (kar bi pater Bren z veseljem molči* odobril, čeprav pri njem, kakor ne late, namen ne posvečuje sredstev!), bi bilo konec civilne vojne! Kajti po Brenovi pasji logiki ni razbojnik oni, ki udre v tvojo hišo in ti nastavi sekiro na vrat, tem-več ti ni rasbojnik in zločinec, če ae braniš! . . . 1'aler Bren je že davno dal odvezo španskim fašistom za vite njihove zločin«1 (kakor jo je dal klerofašlstom v Avstriji, ki so na tolovajaki način v krvi utopili od ljudstva pošteno izvoljeno socialistično upravo na Dunaju!), veliki zločinci in "rdeči mesarji" no mu pa španski delavci in kmetje, ki no se prrdrznili izvoliti lastno vlado. Te revne delavce in kmete so smeli špannki monarhistični in katoliški generali po njegovem mnenju z vso pravico napasti z orožjem. Veliki človeški trotje a la p. Hugo, ki nič drugega nr delajo, kakor samo tuhtajo noč in dan, leto za letom — v«e avoje jalovo življenje! — kako bi zaslepili revne in praziniverne delavce in /«Iii» prt njih vsako m obodno misel, bodo kaj|*ada z lahkoto "pojasnili" in "opravičili" nie-Mrjenje otrok v Madridu, kakor vse oMtale f a Amt it nt zločine v Španiji, Saj ao jih lisičji jtzuitje (katerim seveda namen ne posvečuje eoU-nih krvavih *r«4atevt) dobro podkovali • svojo bpjno tehniko. kMko je treba poNtaviti resnico na glavo, kako jt- treba zaviti dejstva, kako je t ret* narediti iz komarja aloita. ia slona pa dribtto, nedolžno muštco. Po tej tehniki je bil vsak katoliški raaliojnik, ki je ubijal In ras-deval v %'očjo «lavo cerkve — nedolžni angel j, d««im ao vsi njegovi zl«mni padli ua njegove trt,v« l »» Olmovi iz naselbin Zanimive beležke Jobilejai lumcert aoc. Zarje I Trunku priporočam, da svoje (leveland, O.—Letošnja sezo- kolono porabi za kaj bolj korist na veselic, koncertov In podob- nega, nego za brskanje po dopi-nih prireditev je dokaj Živahna, «ih I» Pro»vete in petam o njih in ker je med nami precej piflo modrovati po avoji višji pamc šterilo "kulturno" navdahnjenih T. ljudi j« težko vse prireditve po- Ptoliko dostojen, da Miki. Kailar pa imamo v naael- bovsak dopis ki ga zbada v oči, bini tako pomembno prireditev MCit/raJ' ML»« kakor bo koncert aoc Zarje na *»*> » ,e "ekaJ', kak,or zahvalni dan, dne 26. novembra, ^ltvec, k' " bi rad v avditoriju SND na « ave., tedaj je naša kulturna,'*' , .. ter damo temu finemu zboru £ J tistega kalibra, moralno injinančno podporo, mu JM Zflulo Trunk. Ljubim mir in prija-lepe glasove in veliko navduše- teljstvo, posebno v sedanjih 4a-nja ¿a našo pesem. Ne razoča- Hih, ko se bije boj med fašlz<-rajmo teh mladih idealnih ljudi, m0m in napredkom. In g. Trunk temveč jih navdušimo z našo bo toliko dostojen, da bo pri-navzočnostjo! Posebno se odli- znal, da je rimska cerkev naj-kuje med njimi Josephine Turk, večja zaščitnica fašizma. G. ki Je predsednica zbora. Trunk gotovo ni tako nizkotne- Zahvalni dan naj bo praznik ga značaja, da bi tajil, da je sam vsega naprednega delavstva v »veti oče papež v Rimu blago- Trunk. «Narodi si bodo po4ali roke, sad produkcije pa bodo uživali tisti, kateri producirajo. Trotje bodo torej izginili in delavci si bodo naredili nebesa tukaj na zemlji, da jim ne bo treba čakati na nebesa po smrti. To si raj g. Trunk dobro zapomni ! Frank Boltezar (21). naselbini. Zato vai v Slov. nar. dom k Zarjinemu koncertu! I>ubllclj«iki odbor. Odgovor g. Trunku 1'ueblo. Celo. — K<> sem oni dan obiskal prijatelja, je rekel, da sem baš pravočasno prišel, ker je bil namenjen k meni. Radovedno sem ga vprašal, kaj je takega, ali se je kaj pripetilo. Brž je poklical svojo ženo, naj mu prinese A. S. Ali še ne vem, da rao je Trunk opisal v "pisanem polju?" Malo čudno se mi je slovil morilno orožje, da bi po španskem ljudstvu izvoljeno vlado strmoglavili s križem in z najgrozoviteljšim morilnim orožjem, kar jih pozna zgodovina! Ali ni tako, g. Trunk? Ali morete to tajiti ? Toliko naj še povem g. Trunku, da vse rimske zaprek» in zvijače ne bodo preprečile univerzalnega razvoja znanosti in napredka. Pred leti mi je Trunkov kolega sam priznal, da jabolko, ko dozori, samo pade z drevesa. To primero je dal, ko sva slučajno prišla v polemiko. Kakor vse izgleda, se narodi z veliko brzi- zdelo, da se Trunk apotiče ob me ne. ki ga niti ne poznam četudi jno bližajo času, da se otresejo je "ii^soseičine", kakor je samjmodeme sutnosti Takrat » uprti mesnico Alojziju Kom-tu na gretskem klancu v t m tri dni. Iz istega vzro-i j« bila opominjana tvrdka ov Deangeli. n Hebec Angel iz Sv. Ma-Magdalene Zgornje pri Tr-i j« po nesreči zadel z motor-i kolesom ob zid v 1. F. Seve-■ Zdravniki ho dognali, da je L1 pretres možganov ter da i-i počeno lobanjo. kulturno in gospodarsko obnovo države pa obilo blagoslovov." Aretacija kmeta Nagode Franca Godovič, oktobra. — Kot znano, so bila v pretekli letni sezoni v največjem razmahu gradbena utrjevalna dela v obmejnem pasu nad Idrijo, ki je precej obljuden. Tako so gradili ka-verne tudi v Zapotoku, maj nem obmejnem naselju tik nad jugoslovansko mejo, na posestvu kmeta Nagode Franca. V ta namen so deloma izsekali drevje, toda samo toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebn in je gradbena dela oviralo. Sicer pa so se sekanja drevja zelo izogibali z namenom, da ostane utrdba proti jugoslovanski strani dobro naravno, maskirana. V strahu, da rtiu bodo Italijani ves gozd izsekali in posekan les uporabili, je eam posekal namenoma puščena debla in jih hotel speljati domov. Zaradi tega'je bil takoj aretiran in obdolžen, da je to namenoma storil zato, da omogoči opazovanje utrjevalnih del iz bližnje in daljne okolice, zlasti pa z onkraj meje. Nagode je bil prepeljan v idrijske zapore. O njegovi nadaljni usodi nam ni nič znanega. Govor papeškega delegata v Addis Abebi 26. oktobra t. 1. je ekscelenca mons. Castellani, ki je bil od papeža poslan v Abesinijo kot apostolski vižitator, slavnostno pričel svojo funkcijo z govorom, ki ga je imel v rekonstruirani katoliški katedrali v Addis Abebi v prisotnosti vseh vojaških in civilnih oblasti. Govoril jim je tako-le: "Moj pozdrav je pozdrav brata, kajti tudi jaz sem iz iste domovine, je pozdrav očeta, kajti mene je poslal najvišji oče krščanstva. Pozdravljam vse junaške vojake, ki spadajo vojski, ki je presenetila svet, ne pa nebes, ki so bila njen zaveznik. Vi doživljate slavnostne ure, ki ne bodo trajale samo eno leto, temveč pomenijo nevenljivo slavo skozi vek. Rekel bi, da je bilo zapisano poglavje velike knjige previdnosti. Italija je dežela, ki pod Kristusovim znamenjem in I njihovo petje bo slavilo Italijo ¡kot nQiilko miru in dobrote. O-|tvarjam svoje misijonsko delo s tem, da Vas blagoslavljam vs^. Vas, bratje mojega plemena, in tudi one druge barve, ki jih smatram za sinove. Ko sem zapustil Italijo ob koncu vojne in ob začetku življenja, sem prosil Sv. Očeta za njegov blagoslov, da ga ponesem sem-le dol Vam. otrokom Italije. Kakor sem ga prejel, tako Vam ga prenašam, otroci moji v Božjem imenu." Vesti iz Jugoslavije ZAKAJ TAKO MAJHNA UDE-LEŽBA PHI OBČINSKIH VOLITVAH? Upadanje zanimanja za javno življenje ----------------jo je Bog določil, da ponese v Unak Anton iz Gorice je 8Vet čim višjo civilizacijo in slavni 80 letnico. Imenovani ¡vo Cerkve. Rimski imperij bo lnan kot (M>er arhitekt, ki »e | ponesel v svet Kristusov križ, po »noKo udejstvoval tudi v,vzvišenem delovanju Duceja, ki '¡*u. kjer si je pridobil časten 'združuje s pogumom junakov ov beja. se je pobil 30 letni Tol-Valentin iz Skednja, ko se jal * kolesom po Škedenj-klancu ter zadel v avtomobil i je spodnjo čeljust. Mni govor nadškofa Mar- gottlja ft priliki petnajste obletnice "a Rim je goriški nad-* » Margotti poslal federal- tajniku v (iorici sledeče za- pismo: koncu štirinajstega leta «u m. ere. ki je prinesla to-P«Wj*nske toplote in toliko R"* v našo veliko domovi- Jj ..... '■"■«•i Vašemu blago- • m posredovan-¡*n> hrabrjm soškim črnim Y,rr n,. ia voščila. »* * lovi Bo* Italijo in . na kralja in cesar- »»« blagoslovi v veliki ^ -J Mpira in tolaži v tr- združuje s pogumom junakov mirno in trezno ravnodušje. On bo v družbi narodov vedno nosil idejo pravičnega in vzvišenega miru. Radi tega bomo vedno molili Boga, da naj mu stoji ob strani in da ga ščiti. Pozdravljam kraljevsko in imperatorsko sabaudsko hišo, ki je dala toliko svetnikov Cerkvi in toliko junakov domovini. Pozdravljam Duceja in pozdravljam maršala Ba-doglia in vicekralja Gratianlja. Pozdravljam vojsko, ki je prišla «trn. da izvrši kulturno misijo. V to svetlo «Hko poživljam, da vstopijo ljudske falange imperija, ki je vztrajen in buden v svojem velikem in dobrotnem delu. Italija noče biti država, ki se je bojijo, temveč hoče biti močna, visoka, zaželjena dobrota. Vi niste prinesli sem smrti, temveč *i vi jen je, ne vojne, temveč miru. Vi boste ustvarili tem ljudstvom najmifnejše dobrobitjo Pri občinskih volitvah, ki so se vršile v zadnjem času po banovinah, opažamo ne le, da vo-lilcem ne ugajajo javne volitve, ampak tudi, da je v mnogih občinah udeležba minimalna. To smo videli na Hrvaškem in v Srbiji, zadnjo nedeljo pa tudi v dramski banovini. Motivi za pasivnost so jako različni. Znak je neglede na vse motive, da med prebivalstvom pada interes za javno življenje in je ta pojav najbolj značilen in najbolj usotten za normalni razvoj. Kako naj živi državni organizem kot družba, če postanejo državljani mrtva masa, ki jo deloma vsakdo izrablja kakor hoče, kako naj narod kot celota ustvarja kaj dobrega in zdravega, če interes spi ali umira, če državljan ne sme povedati avo-jega mnenja v listih in na shodih, če ne sme govoriti in predlagati inicijativ v interesu celote, se pritoževati o krivicah in zahtevati pravico. Narava človeška zahteva napredek, zahteva, da svoje zdravo mnenje uveljavlja. Ta naravni nagon, kakor kažejo sedaj tudi občinske volitve, umira. Drugače ai ne moremo razlagati izida občinskih volitev, katerih se je ud«V&-žilo v dravski banovini 68.27 odst. volilnih upravičencev, do-čim je ostalo doma 56,476 volil-cev. Za vso opozicijo je glaao-valo 19,307 volilcev. V nekaterih občinah se je sklenil tudi kompromis s JRZ. Ti kompro misi so dali 7149 glasov in bi tudi od teh kompromisnih glasov lahko prišteli mnogo več kot polovico opoziciji; Lahko torej trdimo, da nad polovico občin skih volilnih upravičencev ne ao-glasa z razmerami. Ta položaj se pa fte poslabša, ker je mnogo volilcev volilo v odvisnosti. Mno-KO je namreč takih volilcev, ki se domišljujejo, da je njih eksistenca ogrožena, če bi volili po svojem prepričanju. Potrebne so tajne volitve, potrebna je svoboda, da se narod zopet dvigne iz grozečega mrtvi-la, ki se lahko izpremeni v avtomatično sabotažo, največje zlo za javno življenje. Socialisti zahtevamo vse svoboščine za de-lovne sloje, svobodo, da lahko zakonito sodelujemo v vseh vpraAanjih javnega življenja. Brez aktivnega sodelovanja vseh državljanov država namreč nima nikakršnih garancij za zdrav razvoj. A tem stališču stoje vsi realni državoznanstveniki.— I). P. » Hvaležno«! MotičA, če bi me kdo u-irrabil. ali M razpisal nagrado? | — Seveda bi jo, saj se vsakemu rad izkaJem hvaležnega, če 'infutori uslugo. ADF pustila časnikarje na cedilu Njeno poarodovanje te je ¡Ejalovilci Tampa. Kla.—tFP)—William Green je naznanil, da si je Ameriška delavska federacija umila roke od stavke novinarjev in tiskarjev pri Hearstovem listu Post-Intelligencerju v Seattlu, Wash., ker s svojim kompromisom ni zadovoljila nobene atran-ke. Hoarst in stavkarji se bodo i morali pobotati sami. Rksekutiva si je umila roke potem, ko je dalj ¿asa poslušala zastopnike stavkarjev, centralne delavske unije in Hearstovega reprezentanta H. J. Kelly ja. Pozneje sta se sestala na konferenci Kelly in glavni tajnik Časnikarske unije Jonathan Eddy, toda prišla nlata do nobenega sporazuma. Centralna unija v Seattlu je z upravo lista pro-šli teden že prišla do sporazuma za končanje stavke, toda Hear-stovo višje vodstvo ga je zavrglo. Kakor je razvidno iz Eddyjeve izjave, bo Hearst skušal izigrati stavkarje z uvedenjem "liberalne delavske politike" v uredniškem departmentu, toda časnikarska unija bo ia te politike izključena. Hearst bi rad razcepil tiskarje in časnikarje. To se mu mogoče posreči, ako konvencija ADF sprejme Frey-jevo resolucijo, po kateri bi bilo vsem centralnim unijam prepovedano postaviti kakšno firmo, ki ima pogodbo h kako narodno ali mednarodno unijo, na "unfair" listo. Na lanski konvenciji je bila slična resolucija poražena. Naperjena je direktno proti delavski solidarnosti in sankcionira indirektno skebanje. Tajnik Časnikarske unije pravi, akoprav se tiskarji v Seattlu vrnejo na delo, to še ne pomeni konec stavke. Pravi, da ae bodo novinarji borili na lastno pest, kakor so se v vseh drugih slučajih, brez pomoči tiskarjev. Skupina angleAkih br«spo«elnih delavcev počiva v londonakrm predmest ju. HrtapoMelnl delavci m> organizirali velik pohod v glavno m«Mto. kjer mi protestirali proti redukciji podpore. pri6el umikati odpor. Nekateri delodajalci so prišli do zaključka, da je anarhiji v tesktilni Industriji mogoče priti v okom le z zvezno regulacijo te industrije. McMahon je rekel, da ni načrt National Textile Instituta, podjetniške iveae, vreden piškavoga oreha. Podjetniki ha jugu ga splošno ignorirajo. Po tem načrtu naj bi ae podjetniki drftali v pravilniku predpisanih standardov, toda v sto slučajih so vse skupaj vrgli skozi okno, podaljšali delovnik, znižali plače in uvedli novo natezanje pri delu. Hearst pred vladnim Tekstilna uniia kliče delavce v boj Zahtevajo naj viije pla če fin izboljšanje položaja Delavstvo zahteva amendiranje ustave! I (N»d»llov»nje ■ 1, itranl.) kutive rudarske unije in odločno zanikam vati obdottitve o nelojalnosti. Moje delo v rudarski uniji nI prenehalo pred dvanajstimi let* kot vi trdila,'k Green nato našteva svoje aktivnosti v prilog rudarski uniji, odkar je predsednik ADF. Pravi, da je on zbral $7ft0,000 v pomoč rudarjem, ko so bili zavojevani v stavki, obenem pa je nudil vso mogočo oporo I/ewl*u, ko je vodil kampanjo proti upornim elementom v svoji organizaciji, "Namesto da bi prispevali svoj dele*, da se spor, ki je raacepll i vrste organiziranega delavstva v delavskim odborom i;—Ä Izgubil je tudi tožbo proti kongresnemu odseku tMlir^» prt* kratkim «aU^Ufet ******* 1 NeW New York.—(UNSMEkseku tiva tekstilne unije je na vse tekstilne delavce naslovila poslanico, v kateri jih bodri na boj za izboljšanje plač in delovnih razmer ter skrajšanje delovni-ka. Poslanica se opira na akci jo Odbora za industrijsko orga nizacijo, ki je zaključil zanest organizatorično kampanjo v vse masne industrije. "Za delavstvo je prišel čas, da tudi na ekonomskem polju pokate tako moč kakor jo je po kazalo pri zadnjih volitvah," je rekel predsednik unije Thomas McMahon. "Od zdaj naprej se delavstvo ne bo zadovoljevalo z drobtinami, ki padajo z deloda jalčeve miz«. Ako bodo sladnj ostali gluhi na zahtev« za neko liko vač ekonomski* zabite, te daj bomo vzeli stvar v svoje roke." Unija zahteva '¿0% zvišanje plač, skrajšanj«* Oelovuika in kontroliranje produkcije, to j<« število strojev na delavca Pred prihodnji kongres bo zopet šla « spojim osnutkom za tekstilno NBA, ki sličl |»remogovfierou za konu, katerega j« razveljavilo vrhovno sodišče. V tekstilni industriji so vsi znaki, da se pripravlja vaêjl stavkovni val. Btavk« za pravico do organizacije, ¿višanje mezd in drugih zahtev so te it-1 bruhnile v raznih krajih. Poleg stavke ÎMKM) rajonskih delavcev pri re la nese korjiorarlji blizu rumberlanda. Ud., ki zahtevajo 15'; zvišanje pla/*, »o Izbruhnile tesktilfie Slavke tudi v Eanto ! nu, Pa.. BuffaJu. S. Y., fcutley-iiii, S. J., Kandelnfanu, S C. in nekaterih drugih krajih. Htill-; water Worsted k"fnpanija ae je l*>dala brez stavke. <;itde zveznega tekstilnega zakon« t» reguliranj« delovnik« in minimalnih plač poročaj« iz podjetniških krofov, da ae je1 Washington. — uš£«n is zapora, v katerega ga je vrgla rov ekonom David Ha|>oa* in diktatura polkovnika Batiste Paul F. Rrissenden, profesor de lavske ekonomije na Columbij-ski univerzi. Broun Je članom odbora dal informacije o American Newspa-per Cfuildu in utemeljeval potrebo organizlrajija novinarjev. To Je najslabše plačan (»oklic v tiskarski industriji. Vzrok je, ker načelnika kubanske vlade. On J« dejal, da je ta mllitarlstična dik tifttura bolj sovrašna delavstvu kakor je bila diktatura predani nika Machada. Hatistovl terori stl In utajno zatirajo delavska or ganizacije, mečejo voditelj« v J če in mnogo so jih tudi umorili Konvencija je vzela prltošbe novinarji niso organizirani ka- i zatiranju delavskega giba kor so na primer drug« stroke, »ja na Kubi na znanje, toda d« Primerjal Jih Je s "mailerji" ali lega tja so imeli gluha ušesa za razpošiljevalci, ki ao organizira- «1*1 *)'«nske ljudske fronte, k' ni 100% in prejemajo mimnlno $42.Ml na t«d«n. "Kadar pa mi vprašamo za $45 tedenske plače za poročevalce, ki im«J-| nudili, da so s« pripravljeni vrni ti na del«) pod |K)gojem, da v«e sporne zadeve rešuje rataodtšče IIe«rut t« ponudbe do tega poročila ni sprejel. Po povrnitvi (z Ktrope ae je v New Yorku tse-eno s«stal na konferenci s Hav-woodotft Hrounom. tod« glede aaattiske stavke mu nI ničesar Obljubil. go katolikov, ki verjamejo po ročilom v časopisju, da A|>anskf Hitlerjev podmornih utonil f o9*m mrtvih Berlin, 21. nov.- Neihška nova bojne mornarica J« včeraj utr|M*la prvo večjo nesrečo. Pod-mornlk U-l« Je utonil v Milini I/Uebeika In osem mo* |*>»«dke je izgubilo Življenje. levičarji nune. morijo duhovnike In ? * No«a prodaJalna Ameiiake ¿adruine z««s« v VlrgUljl, X KRIŠTOF DIMAC ■péoal JACK LONDON. — Is yreeeM FRANCI MAGAJNA ~ rfOBt*** Dima« se je njenemu molčečemu pozivu takoj pokoril. Sicer pa ni bilo tedaj v viem Dewso-nu moža, ki bi se ne bil čutil počaščenega, če bi "padel v oči" Lucili Arral, subretki majhne gledališke družbe, ki je vsak večer igrala v mestni operi. "Vse je nekam mrtvo," mu je potožila z ljubko nejevoljo, ko st* si podala roke. "2e vea teden ni bilo nobene stampede. Tisti maška-radni ples, ki nam ga je nameraval prirediti Skiff Mitchell, je odgoden. Ljudem je začel pohajati zlati prah. Gledališče je vsak večer napol prazno. * In že cela dva tedna ni bilo po* kte od onstran gora. Skratka, mesto ae je skobacalo v svoj brlog in zadremalo. Treba ga je oživiti, in nama to ne bo težko. Ni ga na svetu, ki bi bil bolj sposoben nego midva, tem jaapen-cem malo nakaditi. Veste, Wild Waterja sem pustila na cedilu."# Dimač je skoro*v istem hipu v duhu zazrl dve videnji. Prvo mu je slikalo Joy Gastellovo, drugo pa njega samega, ležečega v svitu mrzle severne teme sredi neskončna snežene planjave, kamor ga Je uložila neizprešljiva krogla prej obienjenaga Wfl* Watetfl. Zato Dimaču prav nič ni bilo po godu, da bi k pomoCjo Ludle Arral delal šunder po Dawsonu. Pe^ka je to precej zapazila. "Saj ne mislim tistega, kar misliite vi, hvala lepa," se je zasmejala in nabrala usta v užaljeno ftobico. "Kadar se vam bom hotela uriniti, boste morali imeti več oči In boljših, če me boste hoteli videti." "Koliko jih je že umrlo za srčno kapjo od nenadne sreče," je zamrmral, ne da bi poskušal prikriti veselje, ki ga je obhajalo ob spoznanju, da ne bo treba dvoriti lepi pevki. "Lej ga no, kako se laže", ga je ljubko zavrnila. "de nikoli niste užili toliko strahu ko zdaj. Zapoipnite si, Mr. Dimač Bellew, da mi nI do ljubezničanja. Ako bi se pa vam kaj takega zahotelo, se bo prikazal Wild Water, ki bo z vami obračunal. Saj ga poznate? Sploh ga pa nisem še docela pustila na cedilu." "Kar stresajte jih, svoje uganke," ae Je norčeval Dimač. "Čez nekaj časa bom začel ugibati, kam pravzaprav merite." "Ne, ugibati pa ne bo sile, Dimač! Povedala vam bom brez ovinkov. Wild Water misli, da sem ga pustila na cedilu. Razumete?" "Torej, kako Je: ali ste ga ali ga niste?" "Ga nisem, pravim. Ampak to je skrivnost, povedana med štirimi očmi. On samo misli, da sem ga. Take sem mu prerekla, kakor bi bilo med nama za vselej konec besedi. Sicer je pa tisto pridigo tudi pošteno zaslužil." • "Kam boste pa mene vpregli?" "Nikamor. VI si boste le nastregli cel koš denarja. Tako bova Wild Waterju zakurila, da se bo ves Dawson smejal. Imenitna šala bo, pa ga bo ukrotila. Krotivca je pa tudi potreben. Nekam preveč nasilen Je. Ce je močan ko medved in ima toliko zlatih zemljišč, da jih kmalu ne bi mogel prešteti, še ni treba . . ." "In ker Je zaročen z najzaljšo deklico v Ala-ski," ji je Dimač segel v besedo. "Ds, in zaradi tega tudi, hvala vam, ni treba, da bi postal razgrajač. Sinoči je zopet podivjal. V dvorani M. A M. je vsa tla posul z zlatim prshom. Najmanj za tisoč dolarjev ga je raztrešči. Odprl je vrečico in ga začel sipatl ple-navcem pod noge. Pa saj ste gotovo že slišali." "Kajpak, dsvi sem slišal. Skoda, da nisem pometač v tinti dvorani. Ampak še vedno se mi v glavi ne svita. Kam me boste Vendar vpregli?" "Poslušajte! Ril je preveč razposajen. Razdrla wm zaroko in zdaj ti hodi okrog ves žalo- sten, kakor bi mu srce pokalo. Tu se pričenja najina zadeva. Meni strašno teknejo jajca." "Adijo, zdaj smo pa Um!" je vzklikal Dimač obupno. "Toda, kje, oh, kje?" "Le počakajte!" "Ampak prosim vas, kaj naj imajo jajca in vaš tek opraviti s to stvarjo?" "Presneto dosti. Samo lepo poslušajte!" "Poslušati, poslušati," je že kar nestrpno vlekel Dimač. "Za božjo voljo, poslušajte me! Jajca mi teknejo, v Dawsonu jih pa ni baš preveč!" "Seveda. To tudi jaz vem. Slavovičeva (v izvirniku: "Slavotich restaurant") gostilna jih ima skoro vsa. Sunka in eno jajce stane tri dolarje, šunka in dve jajci pa pet dolarjev. To se pravi, da se dobi na drobno eno jajce za dva dolarja. In samo bogataši, kakšna Arral in kakšen Wild Water, si jih morejo privoščiti." "Res je. Tudi nJemu ugajajo jajca," je nadaljevala Lucila. "Pa to me zdaj presneto malo briga. Glavno je to, da teknejo meni. Vsako jutro ob enajstih zajtrkujep pri glavoviču. 0-bičajno pojem dve jajci." Poraolčala je, kakor da bi hotela povečati njegovo zanimanje. "Pomir s) i te, samo pomislit* kaj bi biio, če bi nekdo pokupil vaa jajca." čakala je Dimačeve besede, on pa jo je le o-pazoval i občudujočlm očesom in v srcu bla-groval Wild Waterja, da je tako dobro izbiral. t "Menda me še ne poslušate ne," ,re rekla. "Ngdaljujte", ji Je odvrnil. "Kaj bom ugibal, ko p* ne zadenem. Kar vi odgovorite." "Bedak! Wild Waterja poznate. Ko bo videl, da medlim od neutešnega hrepenenja po jajcih — In jaz čitam v njegovem srcu kakor v knjigi ter vem, kako je treba medleti, — kaj mišlite, kaj bo storiir "Kar aami odgovorite "No, zdirjal bo naravnost k človeku z jajci. Kupil bo vso zalogo, pa naj.stane, kolikor hoče. Prvi prizor: Pridem ob enajstih y Slavičevo gostilno. Pri sosednji mizi bo sedel Wild Water, to je jasno kakor beli dan. Dve stepeni jajci, prosim/ bom ukazala natakarju. 'Obžalujem, miss Arral,' bo ta odvrnil, 'nimamo Jih več/ Tedaj se bo pa oglasil Wild Water s tistim svojim medvedjim gla#om: 'Natakar, šest jajc, mehko kuhanih/ In natakar poreče: 'takoj, gospod', in mu prinese naročeno. Drugi prizor: Wild Water se po strani ozira name, jaz pa mr-slo kot lednik in neskončno užaljeno gledam predse ter pokličem natakarja. 'Obžalujem, miss Arral, ampak ona jajca so last gospoda Wild Waterja. Ima jih pri nas shranjena/ Tretji prizor: Wild Water, poln zmagoslavja, se sili, da bi se vedel povsem naravno in brezbrižno, in mirno použiva svojega pol ducata jajec. — Zdaj pa drugačen prizor. Slavovič sam prinese k moji mizi dve stepeni jajci in poreče: 'Poklon od gospoda Wild Waterja, gospica/ Kaj naj storim? Hočeš noče! se bom morala ozreti proti Wild Waterju In se mu nasmehniti. S tem pa bo kajpada sprava podpisana. Njemu se bo zdelo, da jo je dosegel poceni, čeprav bo plačal po deset dolarjev sa vsako jajce v zalogi." "Nadaljujte!" je ailil Dimač. "Na kateri postaji bom pa jas zlezel na vašo Mukama ti jo' in na kateri bom zletel dol?" "Bedak! Nikjer ne boste zleteli dol. Peljali se boste z jajčnim vlakom naravnost do glavne postaje. Pokupili boste vsa jajca v Dawsonu. Začnite takoj, še danes. Plačujte jih po tri dolarje, potem pa oderite Wild Waterja, kar se da. Ko pa bo tea stvar končana, bova razglasila njeno skrito zgodovino. Vse se bo kro-hotalo na rovaš Wild Waterja. Tista njegova razgrajava žilica mu bo zateta malo bolj počasi utripati. (DsUs prihodnjič.) da bi bilo treba le enega Lincol-na in še precej svojevrstnih Yankeejev, preden bi nam jug mogel pokazati zares nov obraz., —Ni prav dolgo tega, ko mi je bilo dodeljeno mlado dekle iz Georgije. Vprašala sem jo, kar tako, kakšnega izvora je. 'Kaj pa misliš?" je dejala zadirno, "jaz sem Američanka |. v Georgiji smo samo dvojne vrste ljudje: Nigri, Italjani in Poljaki, pa mi Američani." "To so štiri vrste," sem de-ala jaz. 'Ne," je odvrnila, "prv* tri tejemo skupaj!" Z obudo tega "bistrega" koščka informacij o juga» sem zapustila izložbo "Z vetrom je šlo." Pod steklom tu in Um so ležali dragoceni originalni rokopisi popularnih ameriških pisate-jev, tipkani, pisani z roko, lični in taki, ki bi dobil v zunanji obliki petko, kakor smo rekli v naših šolskih dneh. Ljudje so si ogledovali ta čudeaa z veliko zanimivostjo in marsikdo je izrazil presenečenje, ko je videl, tako se "štor i je" ustvarjajo s črtanjem, spremembo misli, -idej n besed. ' Anns P. Kraana: Književni semenj V Kockefellerjevem Centru ko nsjeli zaloftniki ameriške liters rne liesode velike prostore za razntavo <»ne ntrani naše slavne civilizacije, ki maha preko zt«-meljnke oble z "uma svitlim me-iem." Tudi mene Je firbec gnal tako daleč. ds nem jim nesls tinti kvoder, ki ga zahtevajo za vstopnino. Takile, ki se zmirom kaj |K>merimo z bHles-lettren, imamo pač vedno nagnenje, da zapademo kakim kulturnim otflanom in opisom ... ko jm pridemo na lic« meata in »poznamo. da je takorvkoč vse nku* I »m j samo turnim»**, zavihamo radikalno-proktarnki no* in «i le zavoljo tistega zapravljenega k\ odra vseeno oiflcdamo vso raz-k-ričano zadevo. Prvo, kar mi je padlo v oči, je bila pUana izloiha te dni |»opu-larneira dela f ikri Je "Gone With the Wind " I'od ateklom ob razstavljenih knjigah, oglasnih formatih novele in opisih avtoricr Margarete Mitchell, Je letat ve* )>očrten, mnogo korigiran originalni rokopis novele. Na vidnem mentu je stalo zapUano v nih in že skoro do kraja razprodanih izvodov: 750,000! , .■ ' Praktični Inteligent poleg mene Je v hipu približno aračunal, kako bogata je zdaj Mitchello-va, koliko so pobasali v svoje tepe založniki, koliko dobička imajo še zmirom oglaševalci in mnogi drugi elementi, ki se sli-nijo okrog knjižnega trga, kadar se kaj posebnega izvali v fikcijskem gnezdecu. Številke mi niso ostale v glavi, vsaj natančno ne, toda v smeh me je spravil računski zaključek bistrega možakarja—Še bolj mi je bilo po volji, ko *em opazila, da vae to pripoveduje mlademu dečku, ki je bil brez dvoma njegov sin. Fant je imel z* »tvar resno zanimanje in Je hotel vedeti razne |M>drobnoeti in stari mu Je odgovarjal kakor enciklopedija. Obširno novelo je v nekaj minutah obrazložil in porazdelil v nmialu zgodovinnke, idejne, literarne in pripovedne vrednote. 1'ojaanil Je tudi določno popularnost novele: "Ameriška Je, nič novega ne profiagira, nič atarega ne obsoja v »ocialnem amialu ... romanco ima romantično vpleteno, a obenem tako. da s« zdi, da je način Jako moderen—to ugaja velikih, nezmotljivih številkah dejstvo, da >e novela te douiaji n*4t sofUUČni buršvazijl. ki je dosegla neverjetno število Ueka-lpo knjig» planila kakor neum. iavci "ug*" kažejo'd "o" j' ja*n" na—vse naše ženske, ki hočejo veljati za kujtume. moderne in sofistične, pestujejo danes v vozilih, čakalnicah in na sestankih "Cone With the Wind. Jaz sem *e" namah domislila mnogega takega srečanja s to knjigo, mnogih laskavih ocen mnogih priporočil, ki pa so se najbrž mnogokje, kot je pri tem možu — in pri meni —• razblini le v nič prav kmalu po poglobljen) u v dolgourno delo čitanja tega umotvora. Skupina učiteljic je privedla precej šolarjev pred MacMilla-novo izložbo In ostali smo se morali umakniti, vendar sem od daleč prisluhnila ražlaganju ki so ga nudile učiteljice osem rasrednikom. Bila sem izredno dobre volje, zakaj spoznala sem sopet vnovič, da originaln uamerjeni razum še zmirom o( tehta papižjo izobrazbo. Sodeč po besedah prijasne mlade stvarce, ki je govorila namoč učeno, je prečitanje tega dela veliks zgodovinska študija, ki Je ni prekositi. Pa vemo tudi taki, ki samo to in ono prebrskamo ob proetih dneh, da je ameriški jug bil in je še precej debel za ušesi, kolikor se socialnega podviga tiče —linčanja, k u I i J s k e razmere med plantažnimi in drugimi de- EONDELJEK. 28. NAVri,nr, Človek se ustavi dobrih pet minut, pokramlja s tiskarjem, ras-lagateljem ali delavcem ob papirnem stroju in ie ima v roki knjigo, ki so jo natiskali, zvezali in položili na kraj za prodajo obiskovalcem; iz stroja zraven je med tem časom iz papirne kaše izšlo gladkolepo čudo belih pol—cel kup v kratkem času. Ali povprečen razum ceni in pojmi ta velikanaki napredek naše dobe, našega tehničnega razuma? Vselej, kadarkoli stojim pred stroji nafte moderne industrije in tehnike, se vprašam to. In vselej pridem do zaključka, da tega razumevanja in pojmovanja ni. Ce A>i bil, tedaj bi človek, kot zemljan in kot civilizirano bitje, vse bolj cenil pridobitve svojega razuma . . . sledil bi jim tudi s drugo, miselno stranjo, a v resnici je s to ostal stoletja odzad, to menda razloži še vedno oboroževanje, še mnoge neverjetno zabubane socialne zagonetke našega časa Tik pred vhodom v tiskarno sem opazila na promvnentnem mestu delo našega rojaka Adamiča — prej sem moral« to pra- i' Ob slednji posamezni razstavi ao bili na razpolago raznovrstni cirkularji in buletini knjižnega sveta. Otroci, katerih je bilo mnogo, ker je bil ravno praznik premirja, io nosili pod pazduhami prave butare pépirja. Jaz sama sem tu in tam^egla po ceniku, buletinu in podobnem ter sem kmalu pričela to in ono od agati za kaj zanimivejšega. V dobri uri sem obšla vse za-ožnike in njih izložbe. Ogleda-a sem si knjigo katfkatnr socialista Arthurja Younga, to in ono novo socialno delo, religiozno izložbo, knjige o vojni, poezijo, mladinsko literaturo in še mnogo drügega. V avditoriju e bil razstavljen stopnjevalni razvoj piaane besede. Rokopisi na ovčji koli; papirusu, palmovih listih itd. Gutenbergovo sv, pismo, najstarejši Časopis, londonska Gazeta iz leta 1666, ve-ikanska korna knjiga pesmi in not, ob kafcfri sta istočasno z menoj kramljali dve mladi nuni-pevki . . . tía sta bili to, sem dognala iz hjunefca poizkušanja slediti stoletia stari himni, ki je bila na ogh>m*ih listih vellu-ma iz ovčje kože. , Kontrast téj knjižni ogromnosti je bila dróbcana, morda pol-centimetrska knjižica, ki je kri-a, če je verjeti listku ob njej, (ar celo po^ést oziroma roman. Shakespearjeva dela ao tudi vsa tičala v majceni omarici—čemu je bilo potrebno tratiti čaa in cvariti oči s temi absurdno drobnimi proizvodi knjižne umetnosti, je pač uganka tistih časov. Takrat so menda imeli čas za marsikaj, danes se nam mudi, da joj! Etiopski kotiček je pokazal, da so imeli Črni barbari svojo kulturo davno prej,- nego je svetu zasvetila mussolinska repati-ca.—V drugih omarah so ležali razni obrednlki, molltveniki, sv. pisma, zvitki pergamenta, ki so obdržali pisano besedo davnih ljudstev do današnjega dne. Nekatere knjige so bile priklenjene na verigo—samostanske knjige bret dvoma, vzlic temu mi je stvar vrinila sarkastično-pored-no misel, da knjige v resnici še zmirom vlačijo debele verige za seboj : . . tako kot človeški napredek sploh: trudoma in počasi se dviga k resnično kulturnemu in civiliziranemu cilju, temelj katerega je sicer pod vsem, ali visoko se zgradba človeškega duhovnega podviga v resnici še G< zreti;'; 8 tare j ft*! kanaka, članka- najbolj briga pri tujih narodih, potem pa udaril na znano struno boljših medsebojnih odnoša-jev, ki naj bi bili: Američan naj bi se potrudil spoznati po-bližje narodne manjšine, katerih priseljence gleda malo drugače kot anglosaške in podobne, in priseljenci naj bi se enako, živo vživeli v ameriški način življenja in mišljenja. To bi neizrečeno koristilo obojim, zakaj Amerika je končno to, v kar se presnuje iz tistih, ki so tu pustili svojo moč, mladost in končno zdravo ameriško generacijo mladih ljudi, ki tvorijo velik odstop prebivalstva Amerike. Pisatelj je navedel nekaj prilik, ki so pokazale ponos balkanskega Slovana, ki v resnici noče živeti drugače kakor ob delu svojih rok — tak narod je torej kreativen in ni breme, pač pa ponos in. blagostanjenoeec vsaki deželi. — Poslušalci so ost kratkega govora zelo čutili in mnogo je bilo mrmranja, precej različnih opazk. Vsekakor pa je bilo med udeleženci obilo njegovih čitateljev in ti so odo-braMlLnjftgovo, stališče.. Moje rita, kakor > tarna omenila, >e katero sein U V tiskarni ifene-njala rtekaj mnenj, se je ustavila s menoj ob izfetbl in mi začela tolmaftiti ter mi toplo priporočala njegov« dela. "Veste," je rekla; "ta človek prihaja ''Iz naroda, o katerem človek skoro ne ve, da obstaja in tako je Čitanje nekaterih njegovih knjig tak užitek, kakor če čitate Marco Pola — mislim, čudite se, da je še nekje nekaj, kar nam je skoro docela ne-znano." Razume se, 4a mi jto šlo na smeh in ugibala sem ali naj povem, da sama prihajal iz tiste "neznane" deželice, ali bi pustila ženski njen užitek razlage neskaljen. Odločila sem ae za slednje, saj šli sva tako in tako vsa ka svojo pot od tam. Mene je mikalo, da bi jo na kak način vprašala po imenu, pa znabiti ženska tega ne bi odobravala, tako sva odnesli vsaka prijeten v^is na trenutno srečanje in izmen j an je interesantnih misli s tujim človekom. ^ Dela starih mojstrov sem si ogledala na poti k govorniškemu programu, enako razstavo vseh podrobnosti, ki jih nudi čitate-Ijem newyorška centralna knjižnica potom številnih podružnic, lastne ogromne zaloge knjig in drugih posebnosti ter takoime-novanih potujočih knjižnic, ki dostvaljajo knjige v mestne predele, kjer ni običajnih podružnic v bližini. • Govorniški program ni bil zame vreden časa, zato sem kmalu odšla. Stara mnogo premleta mnenja o mladinski literaturi najdem kjerkoli drugje, torej sem sklenila posetiti raje večerni govorniški program naslednjega dne. Eden govornikov na tem programu je Louis Adamič in dru|ra precej znana osebnost je bila Ruth Bryan Owen,'poslanka Združenih držav na Danskem. Predmet govornikov je bil "Far Placee" (daljni kraji) ali približno tako po naše. Vsak govornik je povedal nekaj o svojih izkušnjah, vtisih in pojmovanju ljudstev ia dežel, po katerih ]e hodil. Carleton Baals je povedal precej o Mehiki in zaeno švrknil po tisti, zdaj že deloma pozabljeni epizodi Diego Riverove odklonjene oziroma iztrgane umetnosti v Rockefeller-jevem Centru . .. malo čudno je govoriti o Mehiki baš v eni od teh stavb . . . Govornik je de- bla ta redka prilika knjižnega sejmá bafi 'primeren čas 'podati slušajcem pestro in bogato sli- ko književnega napredka venskega naroda ~ kulturni «peh majhnega in iapo«uv nega narodiča, bi pokadi je kot vse drugo, da žil malih in preziranih narou sti tvori enako vaien fakto družbi velikih narodov kazal bi tudi, da imamo za boj še kako drugo kot samo žaško ozadje, po ameriškem zumevanju polprimitivnih kancev. — Jaz »em že nešt krat prišla do spoznanja, da meričanu se dokaže nekaj le tom golih faktov . . . p0Jm0 nje njegovo o zunanjem SVi je preveč megleno za jasn način razumevanja življenja ven Amerike, ki je bistveno zmirom dežela posebnik priliki rokracije. Američan je v m smislu "God's pet", kor je zapisal enkrat neki rist, in "božji carkljanček more poj miti določno zakaj maje vsi ljudje božje mane p vrati — in ameriške besede jeziku. Rastoče zanimanje šolah za evropske raznotere rodne manjšine bo, upamo, v dfičnosti pomagalo k boljše ^ & razumevanju v tej smeri. _ torjrspfeov o "daljnih kraj| igraj» v tem potrebnem kora naprej ,važno vlogo. SPITE TRDNO, VZ1VAJTE VASO TMNER'S ELffn» OF BITTER WINE Mnogokrat odpravi neprebavnoMt in zaprtmco — NABOČITS SI F KOSTI VZOKSC — ¡ Trtner'a BltUr Wine Co. I I 544 8. Walls St. Chicago, 111. I I Poiljit« mi brespUčni vzorec. 1 I Ime ....................... ¡ . I Naslov ...................■ NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETOI Po sklepa 10. rodno konvencijo so lahko naroči aa Uat Preareta k priiteje eden, dva, tri, štiri ali pot članov is sas družine k eni aarei. nlnl. List ProaveU stane sa vso enako, sa Osne sli nečlan« $6.00 n eno letno naročnino. Kor pa ilani io pl*«aJo pri asesaentn $1.21 u tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej aešaj ni vzroka, reči. 4a Jo list predrsg aa člane 8.N.PJ. List ProaveU Je vsša laatnina ia gotovo Jo v vaa ki draiinl nekdo, ki M rsd «tal list raak dan. Cm list« Prosvets Jo: Zs Zdrui. države in Kanade. $4¿0 1 tednik in..............4.80 t tednika ln............. MA t tednike ia.............Ml 4 tednike in............. 1J0 5 tednikov in............ nič Zs Evropo Jo..............00.00 Is polnite spodnji knpon, priložite potrebno vsoto densrja ali Moam Ordor v pisma in si naročite Proeveto, Ust. ki Je vsšs lastnina. Pojasnilo:—Vselej kskor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, sli če as preaeli proč od družine in bo sshheval aam avoj list tednik, bode moral tisti član is dotične djniine, ki Je tako ikupno naročena na dnevnik Proeveto, to takoj nasnaniti opravniitvu liita, in obenem doplačati dotično vsoto liatu Proeveto. Ako tega ne atora, tedsj mora npravnižtvo snižstl datum ik to vaoto naročnika. PROSVETA, SNPJ, 2057 So. Lonmdale A ve, Chlcago, IIL Priloženo pošiljam naročnino ss list Proeveto vnet« I...... 1) Ime....................................ČL dražtva it... Za Cicero in Chlcago Je....|7J0j 1 tednik in..............Ml S tednika in.............1.11 t tednike ln.............IM 4 tednike in.............171 5 tednikov in............1JI Naslov .............ČL dražtra It.. if.5* . • Uetsvlte tednik In «s pripišite k moji naročnini od eledečih člaaer moje družine: *)............ j .......... I) • • ..........v ......... j.....v.. .ČL droitva It.. tC-lii. /.h...............\V.......\/....ČL dražtva it.. • ' "t' v. V m-nn '' 'ir'm V " Vr*'' ......Državs . l-r..U.mbtar naročnik. .....n • Nov naročnik:i... V f» L«.'l m U» 0 01 *t j U j j ju'j I j j jjjrj r roe»e w ..........— TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA ni povipela . . . dokler so med I jal, da tista umetnost ni bila sa-nami misli na mednarodna kla- vrtena, v Mehiki so ji dali pro- minenten umetniški prostor, kjer je na ogled narodu ustva-ritelja proslulega reljefa. Od ostalih pol ducata govornikov hočem omeniti samo še nja, dotlej tl£i tudi v vsej naši kulturi barbarska pšica strupa, e e e Brez dvoma najzanimivejši del razstave je tiskanje knjig in isdelavp papirja. Potom aktual- Adamiča, dasi so tudi drugi po-nega dela ter s pomočjo velikih vedali dovolj interesantnih stva-ilustracij na stenah dobi vsak ri, a predmet njegoveffa govora obiskovalec popolno sliko proce- se je tikal priseljencev in njih sa produciranja knjige. Papir domovine, torej je za nas zani-i»delujoči stroj, menda edini mivejšl. Škandal programa je svoje vrste in za ratstavo poso- bil, da so prvi govorniki potra-jen po Franklin Institutu iz Phi- tili preveč časa, za ostale pa ga ladelphije, resnično izdeluje po- potem ni bilo dovolj, da bi mole papirja, katere lahko obisko- gli pravilno izvesti svoje na-vaki vzamejo s sebqj za »pomin mišljene govore. To vpliva na Ne vem. če napravi vse skupaj vsakega govornika poratno in na mnoge tak vtis, toda v moji vplivalo je na Adamiča, ki je glavi so mrgolele številne in brez dvoma računal na daljši čas raznolike misli medtem, ko sem izvajanja. Vseeno, prijel Je ne-postajala tam okrog ter gledala, mudoma za svoj priljubljeni kako si je človeški razum visoko predmet, povedal ob kratkem, dvignil svojo strojno tehniko — kaj se povprečen Američan t tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, ¿z«niW knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hn-su*«» slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dni«H VODSTVO TISKARNE APELIRA S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROTA V SVOJI TISKARNI Vaa (ojaanila daje rod«tro tiskarn« Cone ame rne, unijako delo pr*• Pišite po informacije ss asslo*: S.N.P.J. PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVEM E Telefon Rockwell 4904 CHICAGO. IM- Tem ee dobe sa želje tudi ***** i