DINAMIKA sELITEV IN DELOVNE MOBILNOsTI V URBANA SREDIŠČA SLOVENIJE, 2000-2011 DYNAMICS OF MIGRATION AND COMMUTING TO THE URBAN CENTRES OF SLOVENIA, 2000-2011 Samo Drobne, Tina Rajar, Anka Lisec UDK: 316.44:331.55:71(497.4) IZVLEČEK V prispevku predstavimo dinamiko selitev in delovne mobilnosti v izbrana urbana središča Slovenije v letih 2000-2011. Vpliv privlačnosti urbanih središč, vpliv oddajanja tokov selivcev in vozačev na delo v izvoru ter vpliv razdalje med izvorom in ponorom na selitve in delovno mobilnost v urbana središča Slovenije smo analizirali v prostorskem interakcijskem modelu. Dinamiko preučevanih vplivov smo analizirali ter primerjali za obdobje pred pojavom gospodarske krize v Sloveniji (2000-2007) in med njo (2008-2011). Urbana središča Slovenije smo obravnavali glede na njihovo opredelitev v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije na štirih ravneh: nacionalna središča mednarodnega pomena, središča nacionalnega pomena, središča regionalnega pomena in središča medobčinskega pomena. KLJUČNE BESEDE selitev, delovna mobilnost, dinamika, urbana središča, Slovenija 1 UVOD Klasifikacija prispevka po COBISS-u: 1.01 ABSTRACT In this paper, the dynamics of migration and commuting into the urban centres of Slovenia in 2000-2011 is presented. The influence of the attractiveness of urban centres, the influence of the emissiveness of migration and commuting flows in the origin and the influence of the distance between origins and destinations on migration and commuting flows into the urban centres in Slovenia were analysed in a spatial interaction model. The dynamics of the parameters were analysed for the period before (2000-2007) and in the economic crisis (2008-2011). According the Spatial Development Strategy of Slovenia, the urban centres of Slovenia were considered at four levels: national urban centres of international importance, urban centres of national significance, urban centres of inter-regional significance and urban centres of inter-municipal significance. KEY WORDS migration, commuting, dynamics, urban centres, Slovenia Povezanost med selitvami in delovno mobilnostjo so preučevali številni znanstveniki. Evers in Van der Veen (1985) sta na primer ugotovila, da lahko razumemo vožnjo na delo kot nadomestek za selitev, če sta lokaciji dela in bivanja prostorsko ločeni, lahko pa ju razumemo tudi kot dopolnilo, če se posameznik odloči preseliti dlje od lokacije dela, nato pa se vsak dan vozi na delo. Slednje je eden od poglavitnih razlogov za suburbanizacijo. Posameznik se pogosto odloči za vožnjo na delo, namesto da bi se preselil bližje delovnemu mestu, če obstajajo ustrezne razmere za (vsakodnevno) delovno mobilnost. Ali nasprotno: slabe razmere za vožnjo na delo lahko razumemo kot osnovni pogoj za selitev. vi S „S •v J" o su to Boljše prevozne (krajši potovalni časi, večje udobje potovanja itd.) in delovne razmere (spremenljiv delovni čas, občasno delo na domu itd.) torej bistveno vplivajo na naše odločitve za daljše vožnje na delo. Lundholm (2010) je ugotovila, da ravno pripravljenost na daljšo vožnjo na delo vpliva na odločanje glede morebitne preselitve. Na podlagi tega lahko ugotovimo, da boljše razmere za vožnjo na delo tako zavirajo kot pospešujejo selitve. Namen prispevka je predstaviti vpliv privlačnosti izbranih urbanih središč (ponorov), vpliv izvornih občin v Sloveniji (izvorov) ter vpliv razdalje med izvorom in ponorom na tokove selitev in voženj na delo v izbrana urbana središča Slovenije ter dinamiko teh vplivov v dvanajstih letih (2000-2011). V tem obdobju je svet zajela gospodarska kriza, ki tudi v Sloveniji pomembno vpliva na trg dela. Slovenija je kot odprto gospodarstvo močno prizadeta zaradi padca povpraševanja, kar se je hitro pokazalo s povečanjem brezposelnosti in spremenjenimi strukturnimi značilnostmi trga dela (Kajzer, 2011). Že leta 2008 se je po OECD-jevem statističnem profilu Slovenije (2009) stopnja rasti stvarnega bruto domačega proizvoda (BDP) države nenadoma začela zmanjševati, istega leta je povprečna letna stopnja inflacije dosegla vrh. Zato smo analizirano obdobje razdelili na obdobje pred krizo (2000-2007) in med njo (2008-2011). Hkrati smo po Leejevi teoriji selitev (1966) preizkusili nekatere domneve ter jih priredili in razširili tudi za delovno mobilnost. To so domneva 1: število selivcev in vozačev na delo se s časom spreminja (v našem primeru s časom narašča); domneva 2: s časom narašča pripravljenost za daljše notranje selitve in daljše vožnje na delo; domneva 3: med gospodarsko krizo se število selivcev in vozačev na delo spremeni; domneva 4: med gospodarsko krizo se spremeni vpliv razdalje na odločanje o selitvi in vožnji na delo. V nadaljevanju prispevka najprej opišemo razvoj policentričnega urbanega sistema v Sloveniji, ki opredeljuje urbana središča, vključena v analizo, nato pa predstavimo pomembnejše značilnosti notranjih selitev in delovne mobilnosti v Sloveniji v novejšem obdobju. Sledita predstavitev metodologije raziskovanja in rezultatov z vrednotenjem ter sklep. 2 ZASNOVA URBANEGA SISTEMA V SLOVENIJI Zasnova urbanega sistema Slovenije, opredeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS, 2004), izvira iz 70. let preteklega stoletja in vključuje opredelitve skladnega prostorskega razvoja iz Resolucije o poglavitnih smotrih in smernicah za urejanje prostora (Ur. l. SRS, št. 43/1973). V SPRS (2004) je opredeljenih skupno 50 urbanih središč s 61 mesti in drugimi naselji mestnega značaja, vključno s somestji na vseh ravneh obravnave. Najpomembnejša regionalna središča (ali središča nacionalnega pomena) so (SPRS, 2004): Ljubljana, Maribor, 5 § somestje Koper-Izola-Piran, Celje, Kranj, Novo mesto, Nova Gorica, Murska Sobota, Velenje, | Postojna, Ptuj in somestja Slovenj Gradec-Ravne na Koroškem-Dravograd, Jesenice-Radovljica, \ i | Zagorje ob Savi-Trbovlje-Hrastnik, Krško-Brežice-Sevnica. Njihova gravitacijska območja niso ^g | jasno začrtana in se lahko tudi prekrivajo. Ljubljana, Maribor in somestje Koper-Izola-Piran so g | prepoznani kot nacionalna središča mednarodnega pomena. Na sliki 1 je prikazana zasnova ■S J poselitve z opredelitvijo hierarhije urbanih središč Slovenije (SPRS, 2004): | a) tri nacionalna središča mednarodnega pomena: Ljubljana, Maribor in obalno somestje (Koper-$ | Izola-Piran); b) dvanajst središč nacionalnega pomena: osem mest (Murska Sobota, Ptuj, Celje, Velenje, Kranj, Novo mesto, Postojna, Nova Gorica) jn štiri somestja (Jesenice-Radovljica; Zagorje ob Savi-Trbovlje-Hrastnik; Slovenj Gradec-Ravne na Koroškem-Dravograd; Brežice-Krško-Sevnica); c) petnajst središč; regionalnega pomena: trinajst ms it in dve somejjji (Domžale-Kamnik; Šmarje pri Jelšah-Rogaška Slatina); dj dvajset srecjišč medobčinskega pomena. Nacionalna središča mednarodnega pomena (a) in središča nacionalnega pomena jb) lahko skupaj obravnavamo tudi kot regionalna središča Slovenije; med njimi je dvanajst središč statističnih regij na ravni NUTS 33. Leta 22008 je vlada RS predlagala mesti Ptuj in Velenje za ssedišči dveh novih po krajin na ravni NUTS 3, medtem ko takšen predlog ni bil podan za somestje Jesenice-Radovljica v gorenjski statistični regiji. m r **uwu SctcupL O 6 o o -, ¿M... o ■■jtrV o o - ® i p! V O I I iT-^-i J "" O ■8- * jllMl'11 "1 O o o o N>; Iij ptinunii g . s^K-Ste riflclonflir^afl PH*M SHMIAČI ri:irior.Hlr.>].H ponnfia J? ■ Ssm»«ie t fN, ■ SrtaHia nWil6b£*iskofla pomene Srda miisi-iDubi™^ iV.o/.Tr-^U ornr^ija ■ mmr * RngiDn^rmot^ro^ Slika 1: Hierarhija urbanih središč s širšimi urbanimi in funkcionalnimi urbanimi območji v zasnovi policentričnega urbanega sistema Slovenije (SPRS, 2004, 24) V zasnovi policentričnega urbanega razvoja (SPRS, 2004) je poudarjena izboljšana (enaka) dostopnost do javnih storitev - administracije, delovnih mest, storitev in znanja, ki jih v splošnem najdemo v urbanih središčih. Ta so pomembna prometna vozlišča v Sloveniji in Srednji Evropi. Zato se zasnova policentričnega razvoja (3-12-15-20) regionalnih in lokalnih (urbanih) središč ujema z zasnovo usklajenega regionalnega razvoja in zasnovo razvoja infrastrukture vzdolž glavnih evropskih koridorjev v Sloveniji, tj. V. in X. koridorja (Zavodnik Lamovšek in Drobne, 2011; Zavodnik Lamovšek in sod., 2008). Večina delovnih mest in gospodarskih dejavnosti v Sloveniji je koncentrirana na (širših) urbanih vi s „s •v J" o •v območjih Ljubljane, Maribora, Celja, obalnega somestja Koper-Izola-Piran, sledijo Kranj, Novo mesto, Velenje in Nova Gorica. Večina delavcev se zato vozi na delo v osem navedenih zaposlitvenih (regionalnih) središč, sledijo še druga središča nacionalnega pomena (SPRS, 2004). 3 NOTRANJE SELITVE IN DELOVNA MOBILNOST V SLOVENIJI Pojem selitve v širšem pomenu besede označuje preseljevanje ljudi ali skupin v geografskem prostoru, ki pogosto privede do trajne spremembe kraja bivanja (Bevc in sod., 2004). Glede na merilo prestopa državne meje delimo selitve na notranje in zunanje. Pomemben vpliv na notranje selitve v Sloveniji po drugi svetovni vojni so imele deagrarizacija, industrializacija in urbanizacija, ki so povzročile intenzivno priseljevanje s podeželja v mesta. V prvih desetletjih so najhitreje rasla največja urbana središča, predvsem na račun deagrarizacije podeželja (UMAR, 2009). V 70. letih prejšnjega stoletja se je v Sloveniji začela uveljavljati zasnova policentričnega urbanega in regionalnega razvoja - s tem pa je bil omogočen razvoj več (tudi manjših) urbanih središč. Relativno visoka stopnja motorizacije in solidna cestna infrastruktura, ki sta omogočili dobro dostopnost do delovnih mest, sta pomembno vplivali na nastanek posebnega družbenega sloja - polkmetov. Tako je bila delovna mobilnost v Sloveniji v 70. letih izrazito nadomestilo za selitve (UMAR, 2009). To je bil tudi čas, ko je bilo število notranjih selitev med naselji izrazito visoko - največ na račun intenzivne stanovanjske gradnje v državi (Bevc in sod., 2004). Največ notranjih selitev med naselji v Sloveniji je bilo leta 1976 (65.000), nato pa je njihov obseg upadal do sredine 90. let prejšnjega stoletja (26.000), ko je začel spet naraščati. Ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je število notranjih selivcev zmanjšalo. Sprememba upravno-teritorialne ureditve leta 1995, ko je iz prejšnjih 64 velikih občin nastalo 147 manjših, je prinesla spremembo strukture notranjih selitev. Število medobčinskih selitev se je povečalo, bistveno pa se je zmanjšalo število selitev med naselji iste občine, ki so bolj prešle v medobčinske selitve (UMAR, 2009). V primerjavi s selitvami pa je bil obseg delovne mobilnosti med občinami Slovenije v prvem desetletju po osamosvojitvi relativno visok in je hitreje naraščal kot obseg medobčinskih selitev (Bevc in sod., 2004).1 fe V obdobju, ki ga obravnavamo v prispevku (2000-2011), so imele notranje selitve naslednje I § značilnosti. Iz rezultatov popisa prebivalstva leta 2002 (SURS, 2002) lahko razberemo, da je tega | leta vsak drugi prebivalec Slovenije zamenjal naselje prebivališča. Bevc in sodelavca (2004) kot 1 glavni vzrok za selitve med naselji v letih od 2000 do 2004 navajajo spremembo stanovanja ali d | poroko, pri selitvah na večje razdalje (npr. med statističnimi regijami) pa je bil pomemben vzrok ¡¿>. 1 tudi sprememba zaposlitve. Največji delež notranjih selivcev so pomenili selivci med občinami ¡o I ^ ^ znotraj iste regije (približno 40 %), sledili so selivci med naselji iste občine, na selitve med H | statističnimi regijami pa je odpadla slaba četrtina vseh dotedanjih notranjih selitev (Bevc in sod., 1 Kljub temu je mogoče zaslediti številne ugotovitve, da je delovna mobilnost v Sloveniji v primerjavi z evropskimi državami majhna. Razlogi za njo naj bi bili majhnost Slovenije, pomanjkanje ustreznih stanovanj (po zmerni najemnini, zmerni nakupni ceni, najem za določen čas), ^ "t nepripravljenost prebivalstva poiskati si delovno mesto v drugem, bolj oddaljenem kraju, še vedno prisoten ideal Slovencev imeti lastno ^ ^ stanovanjsko hišo (ali vsaj lastno stanovanje), veliko stanovanjske gradnje še vedno poteka na podedovanih zemljiščih, torej v naselju prebivališča to | ali v njegovi bližini (Bevc in sod, 2004; Bole, 2004, 2011; UMAR, 2009). 2004). Med letoma 2005 in 2007 je bilo uradno prijavljenih med 32.000 in 39.000 sprememb naselja stalnega prebivališča državljanov Republike Slovenije, z leti je številka naraščala, vedno pa so bile po obsegu najštevilčnejše selitve med občinami Slovenije (SURS, 2006, 2007, 2008). Leta 2008 je naselje prebivališča spremenilo 106.248 prebivalcev Slovenije (5 %). To so bili predvsem mladi, največ so se odseljevali v drugo občino, preostali so se preselili v drugo naselje znotraj iste občine. Tujci so bili bolj mobilni kot državljani Slovenije (SURS, 2009a). Nenadno povečanje registriranega števila selitev leta 2008 je predvsem posledica spremenjene metodologije zbiranja podatkov o notranjih selitvah prebivalstva: prvič so bili istega leta objavljeni tudi podatki o notranjih selitvah tujih državljanov v Sloveniji, in sicer po isti metodologiji kot za državljane Slovenije (SURS, 2009b, 2011b). V letu 2009 so prebivalci Slovenije prijavili 96.602 notranjih selitev ali 9,1 % manj kot v letu 2008, vse druge značilnosti notranjih selitev prebivalcev Slovenije in tujcev so ostale nespremenjene (SURS, 2010). V letu 2010 je spet mogoče opaziti povečanje števila notranjih selitev, in sicer so prebivalci Slovenije prijavili 106.551 notranjih selitev, to je za 10,3 % več kot v prejšnjem letu (SURS, 2011a). Na sliki 2 je prikazano število selivcev med občinami Slovenije v obravnavanem obdobju. 900.000 800.000 700.000 600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 leto ■ notranje selitve ■ delovna mobilnost Slika 2: Število notranjih selitev in delovne mobilnosti med občinami Slovenije v letih 2000-2011 (vir podatkov: SURS, 2012a, b) Spremembe v obsegu in smereh voženj na delo med občinami Slovenije v letih med 2000 in 2009 je preučil Bole (2011). Ugotovil je, da so relacije delovne mobilnosti že leta 2000 izkazovale velik prostorski domet zlasti Ljubljane - predvsem zaradi visoke stopnje urbanizacije oziroma metropolitanizacije ter ugodnih prometnih povezav z avtocesto in železnico -, deloma pa tudi Maribora in Celja. V obravnavanem obdobju se ni povečal le prostorski domet posameznih zaposlitvenih (urbanih) središč v okoliške občine, temveč se je povečala tudi mobilnost med samimi zaposlitvenimi središči (Koper - Ljubljana, Celje - Ljubljana, Novo mesto - Ljubljana). vi S „s •v J" o Celostno gledano, lahko izpostavimo povečan domet in obseg voženj na delo v Ljubljano, Maribor, Koper in Celje (Bole, 2011). Podobno ugotavlja Drobne (2012), ko trdi, da se je pripravljenost za daljšo vožnjo na delo v splošnem povečevala do leta 2006, nato je v letih 2007 in 2008 rahlo upadla, zatem pa se je spet povečevala do konca analiziranega obdobja 2010. Bole (2011) je analiziral tudi posamezne pomembnejše relacije. Ugotovil je, da se je število voženj na delo v Ljubljano povečalo skoraj iz vseh smeri, tako iz občin v bližini (Grosuplje, Kamnik, Vrhnika) kot iz bolj oddaljenih občin zunaj osrednjeslovenske regije (Postojna, Koper, Novo mesto, Celje ...). Manjše je bilo povečanje obsega delavcev vozačev v Maribor. Delovna mobilnost v Mursko Soboto se je zmanjšala iz večine smeri. Tudi privlačnost Novega mesta in Kranja se je na nekaterih bližnjih relacijah zmanjšala. Na sliki 2 so prikazane notranje selitve in delovna mobilnost med občinami Slovenije v letih 2000-2011. 4 METODOLOGIJA 4.1 Gradivo V preglednici 1 je seznam urbanih središč v Sloveniji po SPRS (2004), ki so vključena v zasnovo policentričnega sistema. Razdeljena so glede na njihovo hierarhično vlogo v urbanem sistemu Slovenije. Središča z višjim položajem v hierarhiji urbanih središč spadajo hkrati med vsa središča z nižjim položajem. Vpliv privlačnosti izbranih urbanih središč na tokove selitev in voženj na delo smo analizirali na štirih ravneh: nacionalna središča mednarodnega pomena (NSMP), središča nacionalnega pomena (SNP), središča regionalnega pomena (SRP) in središča medobčinskega pomena (SMP). Podatke o selitvah med občinami ureja Statistični urad RS (SURS, 2011b) na podlagi Centralnega registra prebivalstva (CRP). Težava, ki izhaja iz metodologije zajema podatkov v bazo selitev med ^ občinami, je predvsem sprememba v metodologiji zajema podatkov iz leta 2008. Do vključno 1 ^ leta 2007 so v raziskave notranjih selitev vključeni samo državljani Slovenije. Od leta 2008 | naprej pa velja, da se v analizah notranjih selitev upoštevajo vsi prebivalci Republike Slovenije, | ne več le državljani. Začasna prijava prebivališča, ki traja dlje kot eno leto, je upoštevana kot | notranja selitev (SURS, 2009b, 2011b). Zaradi navedenih razlogov podatki o selitvah v letih § 2008-2011 s podatki iz let 2000-2007 niso neposredno primerljivi. V analizi smo primerjali | trende analiziranih parametrov pred gospodarsko krizo (2000-2007) ter med njo (2008-2011). | Podatke o delovni mobilnosti med občinami smo pridobili iz Statističnega registra delovno | aktivnega prebivalstva (SRDAP), v katerem sta na voljo podatka o kraju bivanja in kraju dela ® I zaposlenega (SURS, 2010b). SRDAP vsebuje podatke o zaposlenih in samozaposlenih osebah 1—■ Sij ^ 8 na območju Republike Slovenije, ki so v delovnem razmerju in stare nad 15 let, (izvzeti so I ^ «s kmetje). Težave, ki izhajajo iz metodologije zajema podatkov v bazo SRDAP, so: (a) napačna S i navedba kraja bivanja ali kraja dela; (b) spremenjena metodologija zbiranja podatkov leta ^ $ 2009; (c) ni podatka o dejanskih potovanjih zaposlenih oseb; (d) spremembe v sestavi občin. 1 « •Š f O is 3 I Nacionalna središča mednarodnega pomena (NSMP) Središča nacionalnega pomena (SNP) Središča regionalnega pomena (SRP) Središča medobčinskega pomena (SMP) Ljubljana Murska Sobota Ajdovščina Bovec Maribor Celje Idrija Cerknica Somestje: Nova Gorica Črnomelj Cerkno Koper, Izola, Piran Novo mesto Kočevje Logatec Postojna Lendava Vrhnika Kranj Gornja Radgona Ribnica Ptuj Ljutomer Gornji Petrovci Velenje Ormož Grosuplje Somestje: Ilirska Bistrica Litija Hrastnik, Trbovlje, Sežana Trebnje Zagorje ob Savi Tržič Metlika Somestje: Škofja Loka Laško Jesenice, Radovljica Tolmin Žalec Somestje: Somestje: Brežice, Krško, Mozirje Sevnica Domžale, Kamnik Šentjur Somestje: Somestje: Ruše Ravne na Koroškem, Rogaška Slatina, Slovenska Bistrica Slovenj Gradec, Šmarje pri Jelšah Slovenske Konjice Dravograd Radlje ob Dravi Lenart v Slovenskih goricah LLI ^ O u H en Z P en O z < z N N Preglednica 1: Vloga urbanih središč v hierarhiji urbanega omrežja Slovenije (SPRS, 2004) Ad a) Težava napačno navedenega kraja bivanja ali kraja dela je rešljiva s hkratno obravnavo vseh podatkov, saj se z večanjem števila opazovanj relativna napaka zmanjša. Ad b) Večja sprememba v zajemu podatkov se je zgodila leta 2008, ko se je pri državljanih | Republike Slovenije upoštevalo stalno prebivališče, za tujce pa začasno prebivališče. Od leta 1 s 2009 se tudi pri državljanih RS upošteva začasno prebivališče, kar je z vidika raziskovanja | 1 dejanske delovne mobilnosti pravilneje (SURS, 2010b). Ta težava je z vidika naše raziskave manj g pomembna, saj lahko po Boletu (2011) predvidimo, da je enakomerno razporejena po celotni | državi. Baza SRDAP ne vsebuje podatka o dejanskih potovanjih zaposlenih oseb. | Ad c) Narava delovnih procesov se je v zadnjih desetletjih temeljito spremenila. Obstaja vse s? I v? več poklicev, v katerih del delovnega procesa lahko poteka tudi na domu, zato delavci potujejo I na kraj dela po potrebi, nekajkrat tedensko ali celo manj. Navedeni pojav ne vpliva na analizo % interakcij v prostoru, saj te kljub delu na domu še vedno obstajajo. K Ad d) Težava spremembe občin; v obdobju 2000-2011 se je število občin spremenilo dvakrat I (leta 2002 je nastala ena nova občina, leta 2006 pa še 17 novih občin). Domnevamo, da pri | ■ is ^ preučevanju interakcij v prostoru navedena težava ne vpliva na rezultate analize. ^ to fN Š3 Podatke o času potovanja z osebnim vozilom med občinskimi središči po letih v obdobju 2000-2010 smo prevzeli iz raziskave »The accessibility and the flow of human resources between Slovenian regions at NUTS 3 and NUTS 5 levels« (Drobne in Bogataj, 2011a,b) v okviru projekta ESPON - ATTREG (The Attractiveness of European region and cities for residents and visitors). Potovalne čase med občinskimi središči leta 2011 pa smo dodatno izračunali za razmere leta 2011. Podatke o državnih cestah smo pridobili na Direkciji RS za ceste (DRSC, 2012), prostorske podatke o občinah in njihovih središčih pa na Geodetski upravi RS (GURS, 2012). 4.2 Metoda Vplive privlačnosti, oddajanja in razdalje na tokove selitev in voženj na delo v izbrana urbana središča Slovenije smo analizirali v prostorskem interakcijskem modelu (angl. spatial interaction model - SIM; Cesario, 1973, 1974): I, = k Ei Aj f (d,) (1) kjer je I interakcija med izvorom i in ponorom j ; k je sorazmernostna konstanta; E je oddajanje (angl. emissiveness) v izvoru i; A. je privlačnost (angl. attraction) v ponoru j in f (d j ) je funkcija razdalje med izvorom i in ponorom j. V analizi smo splošni izraz za oddajanje v izvoru, E , nadomestili s številom prebivalcev (populacijo) v izvoru, P , privlačnost v ponoru, A, smo nadomestili s številom prebivalcev (populacijo) v ponoru, P . V analizi interakcij voženj na delo (angl. commuting) smo splošni izraz za interakcijo If zamenjali s C. , v primeru selitev (angl. migration) pa z M... V analizi smo urbana središča in izvore zaradi razpoložljivosti podatkov nadomestili z občinami, razdaljo med izvorom in ponorom pa smo obravnavali kot čas potovanja z osebnim vozilom med izvorom in ponorom - v našem primeru med občinskimi središči - d (t) tJ. Časi potovanj so se spreminjali z leti, saj so se spreminjale razmere za vožnje na delo. Pri izračunu potovalnih časov v mrežnih modelih smo upoštevali dinamiko izgradnje državnih cest (avtocest, hitrih cest in drugih državnih cest) ter vpliv cestninske postaje na potovalno hitrost; ta je bil opredeljen na dva načina: pred letom 2008, ko je bilo cestnino treba še plačevati in smo se na cestnem odseku, na katerem so bile postavljene cestninske postaje, zadržali dlje, ter od leta 2008, ko je z osebnim in enoslednim vozilom praviloma mogoče prečkati cestninsko postajo brez zaustavljanja, toda z zmanjšano hitrostjo (Drobne in Bogataj, 2011a,b). Vplive oddajanja, privlačnosti in razdalje na tokove selitev in voženj na delo smo ocenjevali v regresijski analizi z regresijskimi koeficienti /1 (•) , /?2 (•) in y (•), kjer • p o meni, da smo posebej ocenjevali vpliv na tokove selitev (M) in posebej na tokove voženj na delo (C) . io | Ob upoštevanju, da vpliva razdalja med izvorom in ponorom obratnosorazmerno na tokove (glej npr. Stewart, 1941, 1942, 1948; Zipf, 1946; Taylor, 1975; Haynes in Fortheringham, 1984; Fortheringham in O'Kelly, 1989), dobimo v primeru interakcijskega modela selitev med občinami: ßi(M ) P ß2(M ) I i P,Pl(M ' P, lg I äy _ V _L Mij = k „ Jm ) , (2) 3 I L d(t)r(M} iL v primeru interakcijskega modela voženj na delo pa: pt\(C) ph(c) (3) Ocenjevane parametre smo primerjali med seboj in po letih. Posebej smo analizirali povezanost med selitvami in delovno mobilnostjo ter trend vpliva analiziranih parametrov pred pojavom gospodarske krize v Sloveniji (2000-2007) ter v njej (2008-2011 za selitve in 2009-2011 za delovno mobilnost). 5 REZULTATI Preglednice od 2 do 5 prikazujejo dinamiko selitev in delovne mobilnosti v urbana središča Slovenije v letih 2000-2011. Ob spremembi metodologij zajema podatkov se je leta 2008 število registriranih selivcev med občinami Slovenije povečalo za več kot 21.500 tujih državljanov, skupno število vozačev na delo pa se leta 2009 ni spremenilo - le pri nekaterih je bilo zabeleženo začasno prebivališče namesto stalnega. Iz analize stopnje rasti selitev in delovne mobilnosti je mogoče razbrati, da sta obseg tokov selivcev in obseg delavcev vozačev v vsa urbana središča Slovenije pred krizo stalno naraščala (edina izjema je leto 2003, ko se je število selivcev v urbana središča medobčinskega pomena začasno zmanjšalo glede na izhodiščno leto 2000). Hitreje kot število delavcev vozačev je naraščalo število selivcev med občinami Slovenije. Najvišjo stopnjo rasti so dosegli tokovi selivcev (1,62) in tokovi vozačev na delo (1,46) v nacionalna središča mednarodnega pomena (Ljubljano, Maribor in somestje Koper-Izola-Piran).Pred gospodarsko krizo je bila stopnja rasti tokov selivcev enaka za središča nacionalnega in za središča regionalnega pomena (1,49), nižja pa je bila za tokove selitev v urbana središča medobčinskega pomena (1,41). Pred pojavom krize v Sloveniji je bil obseg tokov vozačev na delo v urbana središča na vseh treh nižjih ravneh podoben (1,33-1,34). V drugi polovici leta 2008 je tudi v Sloveniji že nastopila kriza. V letu 2009 se je obseg tokov selivcev v vsa urbana središča Slovenije zmanjšal. Najbolj se je zmanjšal obseg selitev v nacionalna središča mednarodnega pomena (Ljubljano, Maribor in somestje Koper-Izola-Piran), in sicer za 19 %, medtem ko se je obseg selitev v urbana središča na nižjih ravneh zmanjšal za od 12 do 14 %. V naslednjih dveh letih se je obseg selitev v urbana središča zopet večal, vendar najbolj počasi v največja urbana središča, to je nacionalna središča mednarodnega pomena. Spremembe v delovni mobilnosti zaradi nastopa krize ne moremo spremljati od leta 2008, temveč, zaradi spremembe metodologije zajema podatkov, šele od leta 2009. Prvo leto, ko lahko analiziramo spremembo delovne mobilnosti, je 2010. V tem letu je obseg delavcev vozačev v Ljubljano, Maribor in somestje Koper-Izolo-Piran ostal na enaki ravni, medtem ko se je obseg v preostala urbana središča na nižji ravni rahlo zmanjšal (za 1 %). Nato se je stopnja rasti delovne mobilnosti v urbana središča na višjih ravneh, razen v urbana središča medobčinskega pomena, zopet povečala za 1 %, v nacionalna središča mednarodnega pomena pa za 2 %. Obseg tokov delavcev vozačev v središča medobčinskega pomena je ostal na enaki ravni, kot je bil leta 2010. Selitve lahko razumemo kot nadomestek ali pa kot dopolnilo za delovno mobilnost. V ta LLI ^ O u iz P O z < z N N namen smo analizirali povezanost med selitvami in delovno mobilnostjo v urbana središča Slovenije na različnih ravneh obravnave in v različnih časovnih presekih. V preglednici 6 so koeficienti korelacije med tokovi selitev in tokovi voženj na delo v urbana središča Slovenije na štirih ravneh obravnave pred gospodarsko krizo in med njo. Pred krizo v Sloveniji so bili tokovi selitev in voženj na delo pozitivno povezani. To je še posebej veljalo za tokove v urbana središča regionalnega in medobčinskega pomena, za katere lahko s tveganjem, manjšim od 10 %, trdimo, da je s povečevanjem obsega tokov selivcev naraščal tudi obseg delovne mobilnosti (in nasprotno). Domnevamo, da se je po letu 2008 položaj na področju tokov v urbana središča nacionalnega pomena in urbana središča na nižjih ravneh spremenil: tokovi selitev in voženj na delo so postali negativno povezani (opomba: te domneve sicer ne moremo statistično preveriti, saj smo v analizo lahko vključili podatke samo treh let, 2009-2011). Leto Selivci (M) v NSMP Vozači na delo (C) v NSMP Stopnja rasti M v NSMP Stopnja rasti C v NSMP 2000 3.167 104.694 glede na l. 2000 glede na l. 2000 2001 3.427 108.032 1,08 1,03 2002 6.120 111.900 1,93 1,07 2003 3.396 116.760 1,07 1,12 2004 3.814 121.796 1,20 1,16 2005 4.049 128.619 1,28 1,23 2006 5.025 137.783 1,59 1,32 2007 5.138 146.910 1,62 1,40 2008 26.640 153.375 glede na l. 2008 1,46 2009 21.675 149.084 0,81 glede na l. 2009 2010 23.168 148.838 0,87 1,00 2011 23.615 152.069 0,89 1,02 Preglednica 2: Število in stopnja rasti selivcev (M) in vozačev na delo (C) v nacionalna središča mednarodnega pomena (NSMP) Slovenije v letih 2000-2011 d r-C-"i s Leto Selivci (M) v SNP Vozači na delo (C) v SNP Stopnja rasti M v SNP Stopnja rasti C v SNP 2000 6.616 189.839 glede na l. 2000 glede na l. 2000 2001 7.067 194.164 1,07 1,02 2002 11.044 198.663 1,67 1,05 2003 6.739 205.095 1,02 1,08 2004 7.331 213.604 1,11 1,13 2005 7.992 222.288 1,21 1,17 2006 9.725 231.823 1,47 1,22 2007 9.887 246.002 1,49 1,30 2008 41.687 254.519 glede na l. 2008 1,34 2009 36.047 245.872 0,86 glede na l. 2009 2010 39.411 243.541 0,95 0,99 2011 40.600 245.445 0,97 1,00 •v o Preglednica 3: Število in stopnja rasti selivcev (M) in vozačev na delo (C) v središča nacionalnega pomena (SNP) Slovenije v letih 2000-2011 Leto Selivci (M) v SRP Vozači na delo (C) v SRP Stopnja rasti M v SRP Stopnja rasti C v SRP 2000 8.846 216.480 glede na l. 2000 glede na l. 2000 2001 9.256 221.544 1,05 1,02 2002 13.395 226.376 1,51 1,05 2003 8.983 233.949 1,02 1,08 2004 9.834 242.923 1,11 1,12 2005 10.698 251.601 1,21 1,16 2006 12.811 262.595 1,45 1,21 2007 13.179 279.275 1,49 1,29 2008 50.708 288.223 glede na l. 2008 1,33 2009 43.905 277.564 0,87 glede na l. 2009 2010 48.405 274.999 0,95 0,99 2011 49.904 277.337 0,98 1,00 Preglednica 4: Število in stopnja rasti selivcev (M) in vozačev na delo (C) v središča regionalnega pomena (SRP) Slovenije v letih 2000-2011 Leto Selivci (M) v SMP Vozači na delo (C) v SMP Stopnja rasti M v SMP Stopnja rasti C v SMP 2000 11.975 240.380 glede na l. 2000 glede na l. 2000 2001 12.386 246.093 1,03 1,02 2002 15.788 251.430 1,32 1,05 2003 11.771 260.392 0,98 1,08 2004 12.904 270.124 1,08 1,12 2005 14.031 279.710 1,17 1,16 2006 16.750 292.399 1,40 1,22 2007 16.883 311.070 1,41 1,29 2008 60.480 320.722 glede na l. 2008 1,33 2009 52.927 308.644 0,88 glede na l. 2009 2010 58.135 305.624 0,96 0,99 2011 59.563 306.860 0,98 0,99 Preglednica 5: Število in stopnja rasti selivcev (M) in vozačev na delo (C) v središča medobčinskega pomena (SMP) Slovenije v letih 2000-2011 Tokovi po ravneh obravnave 2000-2007 2009-2011 v nacionalna središča mednarodnega pomena (NSMP) (0,45) (0,63) v središča nacionalnega pomena (SNP) (0,48) (- 0,43) v središča regionalnega pomena (SRP) 0,62 (- 0,35) v središča medobčinskega pomena (SMP) 0,73 (- 0,81) Preglednica 6: Korelacija med tokovi selitev in delovno mobilnostjo v urbana središča Slovenije pred gospodarsko krizo in med njo (opomba: statistično neznačilni koeficienti korelacije,a > 0,1, so v oklepaju) Rezultati modeliranja vplivov oddajanja, privlačnosti in razdalje na tokove selitev (M) in voženj na delo (C) so prikazani v preglednicah od 7 do 10. Prikazani so rezultati regresijskih analiz modelov (2) in (3) ločeno za tokove v nacionalna središča mednarodnega pomena (NSMP, preglednica 7), v središča nacionalnega pomena (SNP, preglednica 8), v središča regionalnega S S •v J" o pomena (SRP, preglednica 9) in v središča medobčinskega pomena (SMP, preglednica 10). Ocene analiziranih parametrov so statistično visoko značilne, saj so vse vrednosti P zelo majhne. S splošnim interakcijskim modelom (1), v katerem smo vse lastnosti oddajanja in privlačnosti zamenjali z velikostjo populacije v izvoru in ponoru, bolj pojasnimo delovno mobilnost kot selitve (deleži prilagojene pojasnjene variance so višji za C kot za M na vseh ravneh obravnave). Ugotovimo lahko, da so odločitve glede voženj na delo bolj racionalne v smislu Cesariovega modela (1) kot odločitve glede selitev, na katere lahko vplivajo še številni drugi dejavniki (na primer psihološke narave). Čeprav smo analizo parametrov, ki vplivajo na interakcije, zelo poenostavili - v izvoru in ponoru smo upoštevali le število prebivalcev kot skupek vseh lastnosti oddajanja in privlačnosti -, so deleži pojasnjene variance relativno visoki. Najvišji so za tokove voženj na delo v Ljubljano, Maribor in somestje Koper-Izola-Piran, kjer je najvišjo stopnjo pojasnjevanja model (3) dosegel ravno v začetku krize v Sloveniji (prilagojena R2 = 87,9 %), medtem ko je model selitev (2) pridobival pojasnjevalno moč še med krizo (do prilagojene R2 = 76,2 %). V splošnem sta pojasnjevalni vlogi modelov (2) in (3) rasli v analiziranem obdobju. Dinamiko vpliva oddajanja oziroma populacije v izvoru (^), vpliva privlačnosti oziroma populacije v ponoru analiziranih urbanih središč (/¡2) in vpliva razdalje (g) na tokove selitev (M) in delovne mobilnosti (C) v urbana središča smo analizirali s primerjavo regresijskih koeficientov pred pojavom gospodarske krize v Sloveniji (2000-2007) ter med njo (2008-2011 za selitve in 2009-2011 za delovno mobilnost). V preglednicah od 7 do 10 so prikazane ocene teh vplivov (regresijskih koeficientov), njihovo podrobno spreminjanje po letih pa je prikazano na slikah od P-1 do P-3 v prilogi. Na slikah 3 in 4 v nadaljevanju so prikazane splošne zakonitosti dinamike analiziranih dejavnikov pred krizo in med njo. vi r-C-"i s •v TS o Seliva (M) v nacionalna središča mednarodnega pomena (NSMP) Parameter znak v (2) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 N 955 955 955 960 960 960 960 1045 1045 1045 1045 1045 Pril R2(%) 54,0 56,8 58,2 60,1 56,1 58,0 61,6 60,6 75,8 75,6 75,7 76,2 Konstanta k 6E-04 4E-04 3E-02 2E-04 3E-04 2E-04 5E-04 4E-04 2E-07 6E-07 7E-07 7E-07 P, Pi(M) 0,78 0,73 0,59 0,87 0,83 0,78 0,82 0,84 0,95 1,09 1,08 1,05 pj MM) 0,48 0,58 0,48 0,53 0,55 0,62 0,61 0,59 1,29 1,07 1,11 1,10 d(t)j Y(M) 1,19 1,25 1,71 1,25 1,26 1,30 1,48 1,47 1,32 1,26 1,38 1,28 Vozači na delo(C) v nacionalna središča mednarodnega pomena (NSMP) Parameter znak v (3) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 N 955 955 955 960 960 960 960 1.045 1.045 1.045 1.045 1.045 Pril R2(%) 81,6 83,0 84,0 84,4 84,4 85,0 85,9 87,6 87,9 87,8 87,8 87,9 Konstanta a(C) 9E-04 7E-04 5E-04 3E-04 8E-05 7E-05 4E-05 2E-05 2E-05 4E-05 3E-05 2E-05 Pt Pi(C) 0,62 0,62 0,62 0,64 0,64 0,64 0,67 0,69 0,71 0,67 0,66 0,67 Pj MC) 1,01 1,03 1,06 1,09 1,18 1,20 1,23 1,26 1,25 1,26 1,27 1,31 d(t)ij Y(C) 1,61 1,60 1,61 1,60 1,52 1,52 1,50 1,48 1,52 1,55 1,56 1,49 Preglednica 7: Rezultati regresijske analize tokov selivcev (M) v modelu (2) in vozačev na delo (C) v modelu (3) v nacionalna središča mednarodnega pomena (NSMP) (opomba: ocene vseh regresijskih koeficientov so visoko značilne (vse vrednosti P << 0,0001)) Selivci (M) v središča nacionalnega pomena (SNP) Parameter znak v (2) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 N 4.584 4.584 4.584 4.608 4.608 4.608 4.608 5.016 5.016 5.016 5.016 5.016 Pril R2(%) 42,4 45,0 47,0 45,9 44,5 47,2 48,3 47,8 61,0 58,8 61,0 60,1 Konstanta k 2E-03 1E-03 4E-03 4E-04 9E-04 1E-03 9E-04 4E-04 1E-07 2E-07 2E-07 2E-07 p, Pi(M) 0,43 0,45 0,44 0,50 0,45 0,44 0,48 0,52 0,84 0,88 0,90 0,92 Pj p2(M) 0,60 0,65 0,63 0,68 0,67 0,69 0,73 0,74 1,45 1,33 1,34 1,32 d(t)j Y(M) 1,12 1,18 1,38 1,13 1,19 1,27 1,36 1,28 1,48 1,37 1,47 1,42 Vozači na delo (C) v središča nacionalnega pomena (SNP) Parameter znak v (3) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 N 4.584 4.584 4.584 4.608 4.608 4.608 4.608 5.016 5.016 5.016 5.016 5.016 Pril R2(%) 67,0 68,4 68,8 69,6 70,6 71,0 70,8 71,6 72,5 73,1 73,2 73,3 Konstanta k 6E-03 5E-03 4E-03 3E-03 2E-03 1E-03 7E-04 4E-04 4E-04 7E-04 7E-04 6E-04 p, Pi(C) 0,33 0,34 0,34 0,36 0,37 0,38 0,41 0,42 0,44 0,42 0,42 0,42 Pj P2C) 1,05 1,07 1,09 1,12 1,16 1,19 1,21 1,25 1,26 1,24 1,24 1,25 d(t)j Y(C) 1,67 1,69 1,72 1,73 1,75 1,76 1,71 1,70 1,74 1,79 1,79 1,78 LLI ^ O u H en Z P en O z < z N N Preglednica 8: Rezultati regresijske analize tokov selivcev (M) v modelu (2) in vozačev na delo (C) v modelu (3) v središča nacionalnega pomena (SNP) (opomba: ocene vseh regresijskih koeficientov so visoko značilne (vse vrednosti P << 0,0001)) Selivci (M) v središča regionalnega pomena (SRP) Parameter znak v (2) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 N 7.831 7.831 7.831 7.872 7.872 7.872 7.872 8.569 8.569 8.569 8.569 8.569 Pril R2(%) 38,9 40,7 42,9 41,4 41,2 43,0 44,4 43,8 56,2 55,3 57,4 56,6 Konstanta k 3E-03 2E-03 5E-03 9E-04 2E-03 2E-03 2E-03 1E-03 1E-06 2E-06 2E-06 1E-06 Pt P(M) 0,37 0,38 0,39 0,43 0,39 0,39 0,42 0,46 0,79 0,80 0,83 0,85 pj MM) 0,54 0,58 0,58 0,62 0,60 0,63 0,66 0,66 1,25 1,19 1,20 1,22 d(t)j Y(M) 1,03 1,07 1,23 1,03 1,10 1,15 1,25 1,17 1,47 1,40 1,48 1,42 Vozači na delo (C) v središča regionalnega pomena (SRP) Parameter znak v (3) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 N 7.831 7.831 7.831 7.872 7.872 7.872 7.872 8.569 8.569 8.569 8.569 8.569 Pril R2(%) 61,3 62,6 63,3 64,0 64,9 65,3 65,8 66,1 67,2 67,6 67,9 67,9 Konstanta k 1E-02 1E-02 1E-02 1E-02 7E-03 6E-03 4E-03 3E-03 3E-03 5E-03 5E-03 4E-03 P, Pi(C) 0,28 0,28 0,28 0,30 0,31 0,32 0,34 0,36 0,37 0,35 0,35 0,36 Pj P/C) 0,92 0,95 0,96 0,98 1,01 1,03 1,06 1,06 1,08 1,05 1,06 1,06 d(t)ij Y(C) 1,46 1,49 1,54 1,55 1,57 1,59 1,58 1,58 1,63 1,66 1,66 1,66 Preglednica 9: Rezultati regresijske analize tokov selivcev (M) v modelu (2) in vozačev na delo (C) v modelu (3) v središča regionalnega pomena (SRP) (opomba: ocene vseh regresijskih koeficientov so visoko značilne (vse vrednosti P << 0,0001)) vi s „s •v J" o LLI ^ O u H en Z P en O z < z N N Selivci (M) v središča medobčinskega pomena (SMP) Parameter znak v (2) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 N 11.651 11.651 11.651 11.712 11.712 11.712 11.712 12.749 12.749 12.749 12.749 12.749 Pril R2(%) 35,7 37,1 38,4 37,2 37,1 38,9 40,3 40,0 50,5 50,5 52,6 52,1 Konstanta k 2E-02 1E-02 2E-02 6E-03 1E-02 1E-02 1E-02 7E-03 6E-05 4E-05 4E-05 3E-05 P, Pi(M) 0,34 0,35 0,35 0,38 0,36 0,38 0,40 0,42 0,75 0,76 0,78 0,80 pj MM) 0,38 0,41 0,42 0,44 0,41 0,44 0,46 0,47 0,88 0,87 0,89 0,90 d(t)ij Y(M) 0,96 1,01 1,10 0,96 1,02 1,07 1,15 1,10 1,41 1,33 1,41 1,37 Vozači na delo (C) v središča medobčinskega pomena (SMP) Parameter znak v (3) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 N 11.651 11.651 11.651 11.712 11.712 11.712 11.712 12.749 12.749 12.749 12.749 12.749 Pril R2(%) 53,2 54,1 54,7 55,3 56,1 56,6 57,2 57,3 58,7 59,0 59,1 58,7 Konstanta k 1E-01 1E-01 1E-01 1E-01 9E-02 8E-02 7E-02 6E-02 5E-02 8E-02 8E-02 7E-02 P, P(C) 0,25 0,25 0,25 0,27 0,28 0,28 0,30 0,31 0,33 0,32 0,32 0,32 Pj P/C) 0,63 0,64 0,66 0,67 0,70 0,72 0,73 0,73 0,75 0,72 0,72 0,74 d(t)ij Y(C) 1,29 1,32 1,35 1,37 1,38 1,41 1,42 1,42 1,46 1,48 1,48 1,47 Preglednica 10: Rezultati regresijske analize tokov selivcev (M) v modelu (2) in vozačev na delo (C) v modelu (3) v središča medobčinskega pomena (SMP) (opomba: ocene vseh regresijskih koeficientov so visoko značilne (vse vrednosti P << 0,0001)) Pred krizo (slika 3) je vpliv vseh analiziranih dejavnikov na tokove selitev (M) rasel - najbolj je rasel vpliv razdalje na selitve, g (M), v urbana središča na vseh ravneh obravnave, kar pomeni, da se je v obdobju 2000-2007 pripravljenost za daljše selitve nižala. S podobno dinamiko se je povečeval vpliv privlačnosti središč nacionalnega pomena za selivce, sledita povečevanje vpliva privlačnosti za selitve v nacionalna središča mednarodnega pomena in v središča regionalnega pomena, najbolj počasi pa se je povečeval vpliv privlačnosti središč medobčinskega pomena. V tem obdobju je vpliv analiziranih dejavnikov na delovno mobilnost rasel - razen vpliv razdalje na tokove voženj na delo, g (C), v nacionalna središča mednarodnega pomena, ki je padal; to pomeni, da je pripravljenost za daljše vožnje na delo v Ljubljano, Maribor in somestje Koper-Izola-Piran naraščala. To dejstvo lahko pripišemo dinamiki izgradnje številnih odsekov avtocestnega križa v Sloveniji, ki je povezal številne oddaljene občine s prestolnico Ljubljano, hkrati pa je | povezal vsa tri urbana središča mednarodnega pomena. Vpliv razdalje na delovno mobilnost v | urbana središča na nižjih ravneh se je povečeval: vedno manj smo se bili pripravljeni voziti na s | delo iz bolj oddaljenih krajev v urbana središča na nižji ravni obravnave (to je še posebej veljalo 1 za tokove v središča regionalnega pomena in v središča medobčinskega pomena). Dinamika d ^ vpliva privlačnosti urbanih središč na delovno mobilnost je bila najvišja za nacionalna središča ^ S mednarodnega pomena, katerih vpliv na tokove voženj na delo se je v letih 2000-2008 povečeval, t ^ ¿j nato pa se niža z nižanjem ravni obravnave urbanih središč Slovenije. Vpliv oddajanja na tokove i? I voženj na delo v urbana središča se je podobno zmerno povečeval za vse ravni. s •v •i" V drugi polovici leta 2008 je v Sloveniji nastopila gospodarska kriza, ki je začela spreminjati trg | delovne sile. Že v naslednjem letu so nastopile nekatere nenadne spremembe v vplivih analiziranih ^ l to dejavnikov na tokove selitev in delovne mobilnosti. S primerjavo slik 3 in 4 je mogoče ugotoviti najbolj očitne spremembe v dinamiki vplivov analiziranih dejavnikov. Za selitve sta dve večji spremembi: prvič, v letih 2008-2011 se je izjemno hitro zmanjševal vpliv privlačnosti urbanih središč na višjih ravneh, predvsem na ravni nacionalnih središč mednarodnega pomena in središč nacionalnega pomena (glej tudi sliko P-2), in, drugič, vpliv razdalje na selivce se zmanjšuje za tokove selitev v urbana središča nacionalnega pomena in na nižjih ravneh, medtem ko se vpliv razdalje na selitve zopet zelo počasi zvišuje za tokove v urbana središča na najvišji ravni obravnave (glej tudi sliko P-3). Od nastopa krize naprej (2009-2011) ostaja vpliv števila prebivalcev v izvoru, kot nadomestka za splošen pojem oddajanja, na delovno mobilnost nespremenjen. Vpliv privlačnosti urbanih središč na delovno mobilnost se še vedno povečuje - vendar izrazito bolj počasi kot pred krizo. Najbolj se je spremenila dinamika privlačnosti urbanih središč nacionalnega pomena in središč na nižjih ravneh, katerih vpliv na tokove voženj na delo raste zelo počasi. Prav tako se je skoraj prepolovila dinamika rasti vpliva Ljubljane, Maribora in somestja Koper-Izola-Piran na delovno mobilnost. Gospodarska kriza je povzročila izrazito povečanje brezposelnosti, zato je bilo pričakovati, da se bo vpliv razdalje na tokove voženj na delo v tri največja urbana središča Slovenije, kot največja zaposlitvena središča, še naprej zmanjševal. Med krizo postaja oddaljenost od Ljubljane, Maribora in somestja Koper-Izola-Piran vse manj pomembna pri odločitvi o (tudi daljši) vožnji na delo v ta tri urbana središča. ¡» 0.04 1 2 0,02 S 2 0,00 £ I s ~ S « -0,02 I I -0,04 Ig C ■£ -0,06 nacionalna središča središča središča središča nacionalnega regionalnega medobčinskega mednarodnega pomena pomena pomena pomena ■ trend pi(M) «trend p2(M) «trend y(M) _ 0,04 F! 0,02 'iS S g = 0,00 > — £ £ S I -0,02 L m nacionalna središča središča središča središča nacionalnega regionalnega medobčinskega mednarodnega pomena pomena pomena pomena «trend pi(C) «trend p2(C) «trend y(C) Slika 3: Primerjava trendov vpliva števila prebivalcev v izvoru (p1), števila prebivalcev v ponoru (p2) in razdalje (g) na selitve (M) in vožnje na delo (C) v urbana središča po SPRS (2004) v letih 2000-2007 > 0,04 £ ® I S 0,02 £ £ 0,00 ■ B 3 0,00 > — £ > I I -0,02 o. i -0,04 I nacionalna središča središča središča središča nacionalnega regionalnega medobčinskega mednarodnega pomena pomena pomena pomena ■ trend p1(M) ■ trend p2(M) ■ trend y(M) nacionalna središča središča središča središča nacionalnega regionalnega medobčinskega mednarodnega pomena pomena pomena pomena ■ trend p1(C) ■ trend p2(C) ■ trend y(C) Slika 4: Primerjava trendov vpliva števila prebivalcev v izvoru (p^, števila prebivalcev v ponoru (p2) in razdalje (g) na selitve (M, 2008-2011) in vožnje na delo (C, 2009-2011) v urbana središča po SPRS (2004) S s •v -ii j" o 0,04 U,06 0,04 0,02 -0,02 -0,04 ■P -0,06 U,06 vi r-C-"i s •v o to 6 SKLEP V prispevku smo predstavili dinamiko selitev in delovne mobilnosti v izbrana urbana središča Slovenije v letih 2000-2011. Pri tem smo posebej obravnavali vpliv privlačnosti urbanih središč, vpliv oddajanja izvornih občin ter vpliv razdalje med izvorom in ponorom na tokove selitev in voženj na delo v obravnavana urbana središča Slovenije ter dinamiko teh vplivov v obdobju pred gospodarsko krizo v Sloveniji (2000-2007) in med njo (2008-2011). Posebej smo preizkusili štiri domneve o selitvah in delovni mobilnosti. Dokazali smo, da v normalnih okoliščinah na trgu dela (v našem primeru pred pojavom krize v letu 2008) obseg tokov selitev in obseg tokov voženj na delo s časom naraščata (domneva 1). Domnevo, da vpliv razdalje na selitve in delovno mobilnost s časom pada (domneva 2), smo potrdili le delno. Rezultati analize tokov selitev in voženj na delo med občinami Slovenije v devetletnem obdobju kažejo na zmanjševanje vpliva razdalje na tokove voženj na delo v urbana središča na najvišji ravni obravnave (nacionalna središča mednarodnega pomena, to so Ljubljana, Maribor in somestje Koper-Izola, Piran), medtem ko vpliv razdalje na tokove v urbana središča na preostalih ravneh narašča. Takšne rezultate razlagamo z izboljšavami sistema prevozov, saj smo v navedenem obdobju pospešeno gradili avtocestni križ, ki je povezal urbana središča na najvišji ravni z večino populacijsko najbolj gosto poseljenih območij. Hkrati menimo, da je devetletno obdobje prekratko za tovrstno analizo tokov selitev. Uspelo nam je dokazati tudi domnevi, da se med gospodarsko krizo število selivcev in število vozačev na delo spremenita (domneva 3) ter da se med gospodarsko krizo spremeni vpliv razdalje na selitve in vožnje na delo (domneva 4). Če se je pred krizo leta 2008 število selivcev in število vozačev na delo povečevalo (to velja za tokove v vsa urbana središča Slovenije), pa je gospodarska kriza povzročila nenaden padec obsega tovrstnih interakcij. V splošnem se je tudi I zmanjšal vpliv razdalje na tokove selitev in tudi na delovno mobilnost v urbana središča Slovenije. I J V prispevku smo analizirali vpliv privlačnosti izbranih urbanih središč, vpliv oddajanja izvornih | občin ter vpliv razdalje med izvorom in ponorom na tokove selitev in voženj na delo v obravnavana | urbana središča Slovenije. Pri tem smo oddajanje nadomestili s številom prebivalstva v izvorni | občini, privlačnost analiziranih urbanih središč pa s številom prebivalstva v njih. V prihodnje bi | bilo smiselno raziskati še vpliv drugih pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na selitve in delovno | mobilnost med urbanimi središči Slovenije in vanje; primer uporabe takšnega pristopa sta I izvedla Drobne in Bogataj (2011a,b), ko sta analizirala vpliv različnih okoljskih, gospodarskih, ^ | družbeno-kulturnih, institucionalnih in drugih dejavnikov na tokove selitev in tokove voženj na s | delo med občinami Slovenije. Poleg vključitve dejavnikov, ki bi dodatno pojasnili interakcije v ^ prostoru, je analizirane tokove mogoče prostorsko še drugače razčleniti; na primer za analizo i | tokov med podeželskim in mestnim, primera takšne novejše študije sta v Champion in sod. jš (2009) in Drobne (2013); ali pa za analizo tokov na daljše razdalje oziroma med funkcionalnimi 1 regijami, primer takšne raziskave je v Lundholm (2010). Opomba: Raziskava je bila delno sofinancirana s sredstvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije: projekt »Vpliv recesije na interakcije regij v globalnih oskrbovalnih mrežah in rabo zemljišč«, št. J5-4279-0792 2011-2014. Zahvala: Avtorji se zahvaljujejo recenzentoma za konstruktivne pripombe. Literatura in viri: Bevc, M., Zupančič,j., Lukšič-Hacin, M. (2004). Migracijska, politika in problem bega možganov. Raziskovalna, naloga.. Ljubljana, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Inštitut za narodnostna, vprašanja (http://www.slovenijajutri.gov.si/ fileadmin/urednik/dokumenti/MBevc.pdf dostop: 1. 12.2012). Bole, D. (2004). Dnevna, mobilnost delavcev v Sloveniji = Daily mobility of workers in Slovenia.. Acta geographica Slovenica, 44(1), 25-45. Bole, D. (2011). Spremembe v mobilnosti zaposlenih: primerjalna analiza, mobilnosti delavcev v največja zaposlitvena, središča. Slovenije med letoma 2000 in 2009. Acta geographica Slovenica, 51(1), 93-108. Cesario, F. j. (1973). A generalized trip distribution model, journal of Regional Science, 13,233-247. Cesario, F. j. (1974). More on the generalized trip distribution model, journal of Regional Science, 14, 389-397. Champion, T., Coombes, M., Brown D. L. E. (2009). Migration and Longer-Distance Commuting in Rural England. Regional Studies, 43(10), 1245-1259. Drobne, S. (2012). Vpliv razdalje na tokove delavcev vozačev v Sloveniji. V: Ciglič, R., Perko, D., Zorn, M. (ur.). Geografski informacijski sistemi v Sloveniji2011-2012 (GIS v Sloveniji, 11). Ljubljana: Založba. ZRC, 143-152. Drobne, S. (2013). Privlačnost mestnih in podeželskih območij Slovenije za notranje selitve in delovno mobilnost. V Hudoklin, j., Simič, S., Podeželska krajina, kot razvojni potencial, zbornik prispevkov posveta. Društva, krajinskih arhitektov Slovenije, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Ljubljana, 15-24. Drobne, S., Bogataj, M. (2011a). Case study of Slovenia: The accessibility and the flow of human resources between Slovenian regions at NUTS 3 and NUTS 5 levels. ESPON - ATTREG: The Attractiveness of European region and cities for residents and visitors. Ljubljana, Šempeter pri Gorici. Drobne, S., Bogataj, M. (2011b). Accessibility and flow of human resources between Slovenian regions. Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Mediterranean Institute for Advanced Studies. Ljubljana, Šempeter pri Gorici. DRSC (2012). Mreža državnih cest, Slovenija, letno poročilo. Družba. Republike Slovenije za ceste. Ljubljana. Evers, G. H. M., Van der Veen, A. (1985). A Simultaneous Non-Linear Model for Labour Migration and Commuting, Regional Studies, 19(3), 217-229. GURS (2012). Prostorski podatki o občinah v Sloveniji, Geodetska uprava. RS, Ljubljana. Haynes, k. E., Fotheringham, S. (1984). Gravity and spatial interaction models. SAGE publications, Inc. Fotheringham, A. S. and O'kelly, M. E. (1989). Spatial Interaction Models: Formulations and Applications, Dordrecht, kluwer Academic Publishers. kajzer, A. (2011). Vpliv gospodarske krize na trg dela v Sloveniji in izzivi za. politiko trga dela, IB Revija, 45(4), 13-21. Lee, E. S. (1966). A Theory of Migration, Demography, 3(1), 47-57. Lundholm, E. (2010). Interregional Migration Propensity and Labour Market Size in Sweden, 1970-2001. Regional Studies, 44(4), 455-464. | 5 Ü csj SPRS (2004). Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ministrstvo za. okolje in prostor Republike Slovenije, Ljubljana. (http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/drugo/en/sprs_eng.pdf dostop: 15. 8.2012). OECD (2009). Country statistical profiles (http://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=CSP2009, dostop: 1. 12. I ^ 2012). 3 5 J ^ Resolucija o poglavitnih smotrih in smernicah za urejanje prostora. Uradni list SRS, št. 43/1973. Ljubljana. S I SURS (2002). Popis2002. Podatkovna baza. Statističnega, urada Republike Slovenije. Ljubljana (http://www.stat.si/ „ 3 popis2002/si/default.htm, dostop: 14. 5.2012). | SURS (2006). Selitveno gibanje, Slovenija, 2005. SI-STA T, Podatkovna baza. Statističnega, urada. Republike Slovenije.'"i to vi Š3 O iü to Ljubljana, SURS (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=432, dostop: 13. 5. 2012). SURS (2007). Selitveno gibanje, Slovenija, 2006. SI-STAT, Podatkovna baza. Statističnega, urada. Republike Slovenije. Ljubljana, SURS (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1099, dostop: 13. 5. 2012). SURS (2008). Selitveno gibanje, Slovenija, 2007. SI-STA T, Podatkovna baza. Statističnega, urada. Republike Slovenije. Ljubljana, SURS (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1823, dostop: 13. 5.2012). SURS (2009a). Selitveno gibanje, Slovenija, 2008. SI-STAT, Podatkovna baza. Statističnega, urada. Republike Slovenije. Ljubljana, SURS (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2666, dostop: 13. 5. 2012). SURS (2009b). Uvedba, nove statistične metodologije na področju statistike selitev. SI-STA T, Podatkovna baza. Statističnega, urada. Republike Slovenije. Ljubljana, SURS, Oddelek za demografske statistike (www.stat.si/doc/sosvet/ Sosvet_22/Sos22_s1132-2009.doc, dostop: 9. 10.2012). SURS (2010a). Selitveno gibanje, Slovenija, 2009. SI-STAT, Podatkovna baza. Statističnega, urada. Republike Slovenije. Ljubljana, SURS. (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3362, dostop: 13. 5.2012). SURS (2010b). Delovne migracije, Metodološka pojasnila. SI-STAT, Podatkovna baza. Statističnega, urada. Republike Slovenije. Ljubljana, SURS (http://www.stat.si/doc/metod_pojasnila/07-234-MP.htm, dostop: 9. 10.2012). SURS (2011a). Selitveno gibanje, Slovenija, 2010. SI-STAT, Podatkovna baza. Statističnega, urada. Republike Slovenije. Ljubljana, SURS (http://www.statsi/novica_prikazi.aspx?id=4064, dostop: 13. 5.2012). SURS (2011b). Naravno in selitveno gibanje prebivalstva, Metodološka pojasnila. SI-STAT, Podatkovna baza. Statističnega, urada. Republike Slovenije. Ljubljana, SURS (http://www.stat.si/doc/metod_pojasnila/05-021-MP.htmi_ Toc291239376, dostop: 9. 10.2012). SURS (2012a). Selitveno gibanje prebivalstva med občinami Slovenije, Slovenija, letno (http://pxweb.stat.si/pxweb/ Dialog/varval.asp?ma=05I2002S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/25_selitveno_gibanje/10_05I20_ selitveno_gibanje/&lang=2, dostop: 1. 11. 2012). SURS (2012b). Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov) po občinah prebivališča, in občinah delovnega mesta po spolu, občine, Slovenija, letno (http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0723405S&ti=&path=../Database/ Dem_soc/07_trg_dela/05_akt_preb_po_regis_virih/10_07234_delovne_migracije/&lang=2, dostop: 1. 11.2012). UMAR (2009). Socialni razgledi2008. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Stewart,j. Q. (1941). An inverse distance variation for certain social influences. Science, 93, 89-90. Stewart,j. Q. (1942). A measure of the influence of population at a. distance. Sociometry, 5, 63-71. Stewart,j. Q. (1948). Demographic gravitation: evidence and applications. Sociometry, 11, 31-58. Taylor, P. j. (1975). Distance Decay in Spatial Interactions. Concepts and Techniques in Modern Geography. Geo Books. Zavodnik Lamovšek, A., Drobne, S., Zaucer, T. (2008). Majhna, in srednje velika mesta, kot ogrodje policentričnega, urbanega razvoja. = Small and medium-size towns as the basis of polycentric urban development. Geod. vestn., 52(2), 290-312. | Zavodnik Lamovsek, A., Drobne, S.(2011). Evaluation of the transport and other national policies for sustainable | development as key for cohesion policy of Slovenia: experiences and thoughts for future. V: Regional Studies I Association - The International Forum for Regional Development Policy and Research. Seaford: RSA, 1-19 (http://www. | regional-studies-assoc.ac.uk/events/2011/mar-slovenia/papers/Zavodnikpdf dostop: 4. 12.2011). % ^ Zipf G. k. (1946). The P1P2/d hypothesis: The case of railway express, journal of Psychology, 22, 3-8. priloga Primerjava dinamike vpliva populacije v izvoru, populacije v ponoru in razdalje na tokove selitev in voženj na delo v urbana središča po SPRS (2004) v letih 2000-2011 1,0 0, P,(M) 0,6 0,4 2006 leto «O 0,6 -^nacionalna središča mednarodnega pomena središča nacionalnega pomena -^središča regionalnega pomena središča medobčinskega pomena Slika P-1: Primerjava dinamike vpliva populacije v izvoru na tokove selitev P1(M) in voženj na delo P1(C) v urbana središča po SPRS (2004) v letih 2000-2011 1,2 0 0,2 0,0 1,6 1,4 1,2 1,0 ¡2(M) 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 -nacionalna središča mednarodnega pomena -središča regionalnega pomena 1,6 1,4 1,2 1,0 «O 0,8 0,6 0,4 0,2 središča nacionalnega pomena središča medobčinskega pomena Slika P-2: Primerjava dinamike vpliva populacije v ponoru na tokove selitev P2(M) in voženj na delo P2(C) v urbana središča po SPRS (2004) v letih 2000-2011 nacionalna središča mednarodnega pomena središča regionalnega pomena središča nacionalnega pomena središča medobčinskega pomena Slika P-3: Primerjava dinamike vpliva razdalje med izvorom in ponorom na tokove selitev g (M) ter voženj na delo g (C) v urbana središča po SPRS (2004) v letih 2000-2011 vi S „s •v J" o 0,0 LLI ^ O oc H Z P O z < z N N S £3 Prispelo v objavo: 7. december 2012 s fN sprejeto: 9. februar 2013 | viš. pred. mag. samo Drobne, univ. dipl. inž. geod. | Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-pošta: samo.drobne@fgg.uni-lj.si Tina Rajar, univ. dipl. inž. geod. Žubina 36 ^ i ^ Í 8213 Veliki Gaber riS s S i e-pošta: tina.rajar@gmail.com ^ f" doc. dr. Anka Lisec, univ. dipl. inž. geod. ^ Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Oddelek za geodezijo "o is Jamova 2, SI-1000 Ljubljana to I e-pošta: anka.lisec@fgg.uni-lj.si