Sni
OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče vabi na
^TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT v četrtek, 30. decembra 1999, ob 19.00 uri v dvorani KD Moravče
Na pragu novega tisočletja posebno izbran program od klasične glasbe, humorja do zabavnih melodij.
Prisrčno vabljeni, čaka vas lep predpraznični večer!
Nastopajo: Pihalna godba Moravče, Moški in Dekliški zbor KD Tine Kos Moravče, Otroški cerkveni zbor Moravče, Igralska skupina KID Limbar Moravče, glasbeni gostje skupine "Nomos" iz Trsta in pevec Boris Kopitar. Program bo povezoval Boris Kopitar.
Predprodaja vstopnic v M-marketu in centeru Resnik-Nitke. Cena vstopnic: 800,00 SIT - vstopnice so oštevilčene po sedežih.
LIMBAR
vabi ~*7
na ___
mhtsamostojnsti, vukijo, 26.(kem6m 1999,
0616. uri v cerkvi Sv. Andreja
Glasilo za vas ustvarjamo:
Izdajateljskisvet. Roman Novak, Janez Cerar, župan Matjaž Kočar, Roman Cerar in Stanislav Ravnikar
Uredniški odbor: Bojana Dorič, Milka Novak, Andrej Lombar, Bernarda Mal, Ivi ca Cerar (manjka France Ravnikar)
in naši stalni dopisniki.
I
izobraževanje z novinarjem Marjanom Raztrcsenom.
2
Novice iz
Uvodnik
Rojstvo. Pričakovano. Odrešujoče, a vsako rojstvo nalaga nove odgovornosti. Toda takšen je naravni redosled in ne moremo mu kljubovati. Pišem o rojstvu prvega samostojnega glasila Občine Moravče, o Novicah iz Moravske doline. Ko pišem te vrstice, še ne vidim, kakšna bo podoba glasila, saj bo svoje delo moral opraviti še tehnični urednik Andrej Lombar. Zagotovo pa vem, da ga boste po treh mesecih mirovanja z veseljem vzeli v roke. Odločitev za ta korak je moral sprejeti Občinski svet in župan. Imenovali so izdajateljski svet, uredniški odbor in stalne dopisnike. Prvič smo se vsi skupaj sestali 12.11.1999 in osnovali smernice za izdajanje glasila. Ker bi radi stopili na pot izdajanja glasila pripravljeni, smo se v ponedeljek,15.11.1999, sestali z novinarjem Marjanom Raztresenom in se poučili o novinarskem delu. Potem nas je čakalo težko delo. Uredniška mapa se je iz dneva v dan bolj debelila od številnih prispevkov, ki ste jih pošiljali. To pa je tudi razlog, da je glasilo tokrat zelo zajetno, saj obsega 40 strani. V prihodnje bo obseg dosti manjši 8 ali 16 strani. Vse objavljene prispevke sem komaj uspela spraviti pravočasno v red, da so sedaj pred vami. Nekateri so morali vseeno počakati v uredniškem predalu in bodo luč sveta ugledali v januarski številki. Vzemite Novice v roke in jih prelistajte ter mi sporočite, kaj vam je v njih všeč in kaj ne. Po najboljših močeh se bomo trudili pripravljati časopis, ki nam bo vsem v veselje in zadovoljstvo. Da bomo uspešno sodelovali, bodite tokrat pozorni na mala navodila, ki so raztresena pri posameznih rubrikah. Prvorojenec orje ledino. Sledili mu bodo, upam, še številni bratje. Glasilo bo predvidoma izhajalo enkrat mesečno. Vse pa je seveda odvisno od finančnih sredstev, ki jih bodo svetniki namenili temu mediju v občinskem proračunu.
Samo nekaj dni pred skokom v novo tisočletje bomo zapisali rojstni datum prvega samostojnega glasila v zgodovino našega kraja in to bo 17.december,1999. Ce nimate drugega razloga, da bi odprli steklenico penine, je že ta zadosten.
V imenu uredniškega odbora in vseh pripravljalcev tega časopisa, vam želim, da bi mirni in zadovoljni prestopili magično mejo 2000. V novem tisočletju spoznajte, da se sreča skriva v majhnih stvareh, le oči srca je potrebno na široko odpreti in gotovo jih boste našli v spoznaju, da je dajanje tudi prejemanje. Potrudite se in lepo preživite praznične dni. Pozdravljeni.
BERNARDA M AL, glavna urednica
Moje voščilo
Magično in za marsikoga usodno leto 2000 se približuje. Mi in vi pa smo se potrudili s tole, za začetek promocijsko številko moravških novic. Informacija za informacijo, dogodek za dogodkom, medij za medij, podatki in spet podatki. Kdo bi zmogel prebrati in dojeti vse sporočeno. Vendar si želimo, da bi bili" na tekočem" z vsem, in tu je zdaj priložnost. Tu je naš časopis, ki čaka na včasih tudi divji ples peres ali na miren spev besed. Razumeti in hoteti ga kot svojega, povedati in zapisati v njem dogodke, šale, intervjuje, vesti in komentarje ali pa čisto preprosta pisma občanov. Moja želja je, da bi bil naš časopis odraz življenja in dogajanja v naši dolini.
Celotni uredniški ekipi Moravski novic želim v letu 2000 veliko delovnega zanosa, dopisnikom veliko prispevkov in vsem nam dober časopis ter srečno, srečno novo tisočletje.
IVICA CERAR, namestnica odgovorne urednice
V tej številki preberite
Županova stran .....................str.4,5
Povabilo k sodelovanju.............str.6
Pridobitve na komunalnem področju.......................................str. 10
Termit ima prihodnost.... str. 12,13
Kmetijstvo............................str.13,14
Družba za vse starosti............str.18
Društvo izgnancev se predstavi .......................................................str.20
Parlamentarci zasedajo tretjič .............................................................str.22
Priznanja za letos podeljena .........................................................str.26
Mladost s čopičem....................str.28
Praznovanje božiča.................str.29
Bojan Kos na svetovnem prvenstvu....................................str. 33
Ali poznate.................................str.35
Zanimivosti iz Domžal, Mengša in Lukovice.....................................str.36
Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij, te pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Prispevki naj ne presegajo ene tipkane strani v običajni velikosti pisave. V nasprotnem primeru bom prisiljena prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo!
Predstavitveni izvod oktober, november, december 1999
Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. Izhaja predvidoma enkrat mesečno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 731- 035 • Glavna urednica: Bernarda Mal (tel.731-878; E-pošta moravske.novice@email.si)• Pomočnica glavne urednice: Ivica Cerar, • Uredniški odbor: Bojana Dorič, Milka Novak, France Ravnikar, • Karikature: Blaž Slapar • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar« Tisk: TČR Delo • Naklada: 1350 izvodov • Glasilo prejemajo vsa gospodinjastva v občini brezplačno.
Moravske doline
Spoštovani!
Pred vami je prva številka našega novega časopisa NOVICE IZ MORAVSKE DOLINE. Zaradi razpustitve skupnega časopisa SLAMNIK, smo se morali odločiti, kako bomo nadaljevali pot informiranja vseh občank in občanov naše občine. Bilo je veliko polemik in razmišljanj in končno smo se dogovorili, da oblikujemo svoj lastni časopis, ki bo dopuščal obsežnejše informiranje, kvalitetnejši barvi tisk, večje število strani in ne nazadnje tudi lastno uredništvo. Naša urednica Bernarda Mal, je že do sedaj uspešno vodila naše strani v okviru starega časopisa. Zato smo ji zaupali odgovorno nalogo vodenja novega časopisa. Časopis je po svoji vsebini široko zasnovan in nudi dejansko možnost pisanja vsem, saj je poleg uredniškega odbora, imenovanih dopisnikov in drugih stalnih dopisnikov, dana možnost prav vsakemu, da se preizkusi v pisanju. Torej tudi v mojem imenu velja povabilo vsem vam. Na časopisnih straneh bo prostora tudi za vprašanja in odgovore. Politične stranke bodo lahko spregovorile o svojem delu. Društva in klubi se bodo lahko še bolj predstavili in vas povabili v svoje vrste. Predvsem pa bo dovolj prostora, da vas bomo lahko kar se da podrobno obveščali o dogodkih v občini, o delu občinske uprave, o načrtih in izvedbi posameznih letnih programov na vseh področjih.
Prav na tej strani, ki jo berete sedaj, vas bom poskušal informirati, pridobiti vaša mnenja in stališča do posameznih odprtih vprašanjih, ki zadevajo vso občino. Vsekakor bo ta stran in tudi druge, nudila možnost dialoga v krogu vseh občanov. Zato vas vljudno vabim k sodelovanju. Za prvo številko, ki zaključuje leto 1999, sem vam pripravil kratek pregled aktivnosti po posameznih področjih dela Občine, kjer bi želel navesti tudi posamezne številke, iz katerih bo moč razbrati obseg nalog, in številne obveznosti, s katerimi se dnevno srečujemo, in jih kot občani mogoče niti ne poznate v celoti. Zakon o lokalni samoupravi je občinam v Sloveniji naložil številne naloge in jim dal mnoga pooblastila. V prihodnje pričakujemo dodatne spremembe in dopolnitve, ki bodo pomenile dodatne obveznosti za občine.
Kratek pregled nalog.
Šolstvo. Občina Moravče skrbi za pokrivanje stroškov delovanja osnovne šole v celoti (razen osebnih dohodkov). Občina je prevzela tudi ustanoviteljstvo naše šole. Poleg zagotavljanja sredstev za vse materialne stroške šole, večja vzdrževalna dela, prevoze učencev, za podaljšano bivanje, za varstvo učencev vozačev, za prireditve kot so bralne značke, prireditve za odličnjake, subvencije programa tujih jezikov, dodatnega izobraževanja učiteljev, sofinanciranje šole v naravi, je občina v letošnjem letu prevzela nase veliko breme in to je izgradnja prizidka kosnovni šoli v skupni vrednosti preko
210 mil. SIT. Projekt je vsekakor pomemben, saj zagotavlja nemoteno izvajanje devetletnega šolskega programa za naše najmlajše. Skoraj nesmiselno je navajati, koliko naporov je bilo potrebno, da smo uspeli z našim programom priti v republiški program, ki nam bo zagotovil pokrivanje cca. 40 % investicije. Vse ostalo je breme našega proračuna. V triletnem finančnem programu bo največje breme padlo prav na proračun prihodnjega leta. To je pomemben podatek za razumevanje proračuna 2000. Zaradi tako velike obremenitve bodo morale počakati na realizacijo druge investicije predvsem na komunalnem področju.
Drug pomembni segment v delu Občine je področje otroškega varstva. Na tem področju pokrivamo vse stroške poslovanja otroškega vrtca vključno z osebnimi dohodki zaposlenih. Za lažje razumevanje finančnih obremenitev Občine naj navedem podatek, da poleg stroškov, ki jih morate plačati starši za svoje malčke v našem vrtu, prispeva občina kar 21 mil. SIT za pokrivanje razlike med vašim prispevkom in polno ceno vrtca. Za otroke v ostalih vrtcih izven občine pa moramo prispevati skoraj 10 mil. SIT. Lahko vidite, da to ravno niso majhni zneski. Ker še vedno veliko staršev ne more svojih otrok odpeljati v varstvo v naš vrtec, čeprav smo povečali kapaciteto otroškega vrtca za 20 mest, smo se odločili, da bomo kljub investiciji v osnovni šoli, vzporedno začeli tudi z izgradnjo prizidka k vrtcu. Že v letošnjem letu smo planirali začetek gradbenih del, a se je gradnja ustavila zaradi problema denacionalizacije dela zemljišča. Res je, da smo izgubili skoraj celo leto, a se je problem le rešil tako, da lahko sedaj nadaljujemo s predvidenimi aktivnostmi.
To priložnost bi želel izkoristiti, da vsem, ki ste me želeli povprašati, kdaj bo dokončan prizidek vrtca, poskušam odgovoriti.
Program dela občine za leto 1999 je predvideval dokončanje nekaterih gradbenih del že to jesen. Zaradi znanih razlogov, ki sem jih navedel, smo uspeli razrešiti poglavitno vprašanje - denacionalizacijo. Naša naloga sedaj je, da sredstva, ki so bila planirana za izgradnjo prizidka ponovno uvrstimo v program aktivnosti in v letu 2000 dokončamo gradbena dela. Ali bo to pomenilo tudi otvoritev v prihodnjem letu ali pa v letu 2001, je odvisno od tega, če bo naš projekt vključen v republiški program. Zahtevo z vsemi argumenti smo oddali na ustrezno ministrstvo že spomladi letos. Od ministrstva pričakujemo ustrezen delež, ki bi moral pokrivati del gradbenih stroškov in stroške za nabavo opreme. Dograditev vrtca bo pomenilo zadostno število prostih mest za vse malčke, ki sedaj obiskujejo vrtce izven občine. Socialno varstvo je prav tako pomembno področje dela občine.
4
Novice iz
Zanimiv podatek je, da za naše ostarele občane po različnih domovih v Sloveniji, Občina letno namenja več kot 8 mi. SIT. Od tu pa tudi izvira ideja, da bi zgradili svoj dom ostarelih. Obstaja več možnosti glede financiranja. Lahko bi bil to občinski program (nekaj sto mil. SIT.). Toda morali bi predhodno zaključiti investicije v šolstvu in otroškem varstvu, in se nato odločiti, če ima ta program prioriteto pred obvoznico in drugimi komunalnimi investicijami. Druga možnost je ta, da najdemo investitorja(-e), ki bi bili pripravljeni vložiti lastna sredstva v tak projekt. V Sloveniji je kar nekaj tovrstnih vlaganj, saj gre za relativno donosno področje, če je v programu tudi t.i. nadstandard storitev. Nekaj projektov pa vodi tudi pristojno ministrstvo samo. Na področju zdravstva smo v preteklih letih namenjali veliko pozornosti nabavi opreme za naše ambulante. Kljub temu ste še vedno morali na posamezne povsem rutinske preiskave v Domžale ali v Kamnik in tako izgubili še dodatne ure potovanja. Pot je pomenila tudi strošek za vsakega posameznika. Pristojni so nam odgovarjali, da so preiskave v Moravčah predrage (reagenti) in morajo pacienti zato na preiskavo v ZD Domžale. Te navedbe so sicer pravilne. Odločili smo se, da bomo v programu za zdravstvo namenili nekaj sredstev za pokrivanje razlik med ceno v Domžalah in ceno v Moravčah. S tem vam bo prihranjena marsikatera ura in veliko kilometrov. Vi pa boste lahko zahtevali, da se navedene storitve opravijo v Moravčah. Med drugim smo do sedaj nabavili aparature za analizo krvi, urina in tudi zobni rentgen. Od vodstva zdravstvenega doma pa pričakujemo, da bo poskrbel za organizacijo dela, ki bo omogočala koriščenje navedenih aparatur. Vodstvu ZD želimo prenesti vaše veliko nezadovoljstvo pri dolgih čakalnih vrstah, ki kar same nakazujejo rešite. To pa pomeni zdravnik v Moravčah. Tudi standardi Zdravniške zbornice Slovenije (število pacientov na zdravnika) kažejo na to, daje to zahtevo moč izpeljati. Prav tako bomo zahtevali stalnega zdravnika na področju zdravstvenega varstva otrok (pediater). Prav na tem področju sem do sedaj dobil največ vaših pripomb v smislu:
" Zakaj morajo biti prav Moravče poligon vseh, ki prihajajo in odhajajo iz ZD Domžale (specializacije itd..), saj si vendar zaslužimo stalnega zdravnika:" Kultura v najširšem smislu je ena izmed pomembnih dejavnosti, kjer delujejo številna društva in klubi. Razvita je prava tekmovalnost in tudi ustvarjalni rezultati že presegajo občinske meje. Skupna letna poraba na tem področju presega 20 mil. SIT. V bodoče bomo poskušali zadržati nivo aktivnosti. Verjetno se bodo sredstva za to dejavnost morala nekoliko skrčiti na račun velikih investicij v šolstvu.
Podobno velja za Šport, ki letno porabi cca. 12 mil. SIT. Kljub zahtevnemu področju kot turizem je, poskušamo vsaj malo vzpodbujati to pomembno gospodarsko panogo. To poskušamo doseči preko turistične promocije, sofinanciranja turističnih projektov itd. Za to področje ne dobivamo s strani državi nikakršnih finančnih sredstev. V bodoče pričakujemo več iniciative posameznih nosilcev turistične dejavnosti . V prvi vrsti so to gostinci. Turistično društvo, ki je sicer zelo aktivno, jim pri tem lahko le pomaga.
Tudi na področju drobnega gospodarstva in obrti, ne prejemamo namenskih sredstev, kljub temu preko
regresiranja obrestnih mer zagotovimo našim podjetnikom preko 20 mil. SIT letno. Kmetijstvo je močna gospodarska panoga, ki zaposluje zelo veliko ljudi v občini (celotni ali samo popoldanski delovni čas). Proračun kmetijstvu letos namenja 17 mil. SIT. Z razvojnimi programi smo v preteklih leti že uspeli zaustaviti padanje proizvodnje in dosegli pozitivno bilanco tako pri staležu živine kot tudi pri količini mleka in mesa. Analize zemlje in posredno preko nje kmetijskih pridelkov kažejo na to, da je naša doline še zelo čista in primerna za vzpodbujanje t.i. biološkega sonaravnega kmetovanja z minimalno uporaba dodatnih sredstev. Tu pa je naša velika možnost. Marsikatera evropska država bi v takšno dolino, kot je naša, vložila ogromna sredstva, da bi jo v kmetijskem smislu ohranila biološko nedotaknjeno in ji tako lahko dala svojo blagovno znamko in lastni tržni produkt. Žal država pri nas še ni uspela oblikovati takšne tržne niše. Obstajajo pa realne možnosti, dajo poskušamo oblikovati sami preko lastne ponudbe. Pomemben pa je stalen nadzor kvalitete. Gre za velik izziv, ki bo dobil svojo pravo veljavo šele ob vstopu Slovenije v EU. Evropejci se teh dejstev še kako zavedajo, toda zaradi omejenih možnosti ne morejo v celoti pokrivati potreb po biološko pridelani hrani in zato je le-ta v EU tudi do petkrat dražja kot "običajna" hrana, katere je v Evropi več kot preveč in že predstavlja problem tržnih viškov. Te sili tudi v naše trgovine. Biološko pridelane hrane je v EU premalo. Komunalno energetska dejavnost v najširšem smislu je do sedaj predstavljala največjo proračunsko postavko s preko 200 mil. SIT. Glavni poudarek je bil v izgradnjah novih cest. V letošnjem letu smo imeli odprtih 28 cestnih gradbišč in 9 gradbišč na področju vodovoda. V prihodnjem letu se ta investicijska masa v glavnem preusmerja v večkrat imenovani šolski program. Nadaljevali bomo le z začetimi deli v cestnem programu in nekaj več pozornosti namenili vodooskrbi, ki postaja v nekaterih predelih občine že kritična. O področju komunalno energetske dejavnosti bo več govora v eni izmed prihodnji številk. Prav tako pa tudi o drugih pomembnih področjih kot so požarna dejavnost civilna zaščita, stanovanjska dejavnost itd... To svojo prvo uvodno stran pa ne bi žele zaključiti s suhoparnim naštevanjem posameznih podatkov in informacij.
Želel bi vsem nam, da bi v letu, ki je tik pred durmi in nosi to tako pričakovano številko 2000, znali prisluhniti tistemu lastnemu "jazu", ki ima v sebi pozitivno energijo, da bi znali premagati, zavist, škodoželjnost, privoščljivost in da bi jo znali zamenjati s prijaznostjo, z nasmehom, s pozornostjo, s pomočjo tako svojemu najbližjemu kot tudi vsakemu, ki za pomoč ne prosi, a jo potrebuje. Pozornost, ljubezen in lepo besedo potrebujemo vsi. Naj se ta želja preplete z željo po zdravju in prazniki, ki so pred nami, bodo lepi. Božič in novo leto z roko v roki. Naj se izpolnijo naše želje!
MATJAŽ KOČAR, župan
Moravske doline
5
Novice s 7. Seje občinskega sveta
POVABILO K SODELOVANJU Na podlagi 17. člena Statuta Občine Moravče in 10. člena Pravilnika o priznanjih Občine Moravče vabimo vse občane Moravče, društva, podjetja, zavode, da do vključno 14. januarja 2000, do 12. ure pošljejo Občini Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče svoje predloge za dodelitev občinskih priznanj:
1. za častnega občana
2. plaketo občine /
3. priznanje občine
Naziv častnega občana občine se podeli posamezniku, ki doseže pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju.
Plaketo občine se podeli posameznikom, organizacijam in skupnostim v občini, prijateljskim mestom in podjetjem, organizacijam in posameznikom iz tujine, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi na področju gospodarstva, družbenih
Subvencioniranje vozovnic za dijake in študente
Dijaki in študenti, ki se vozijo v šolo ali na študij izven občine Moravče, so v letošnjem šolskem letu imeli cenejše mesečne vozovnice za 10%. Na podlagi podpisanega dogovora so namreč občine, kjer javni prevoz opravlja podjetje KAM BUS Kamnik ali Slovenske železnice, zagotavljale določena sredstva za nakup mesečnih vozovnic po znižani ceni.
Dogovor je bil sklenjen med letom, zato v občinskem proračunu ni na voljo dovolj sredstev za pokrivanje teh stroškov, kar pomeni, da je mesečna vozovnica za okoli 800,00 do 1.000,00 SIT dražja od meseca decembra dalje. Problem ni tako enostaven, ampak je večplasten. Prevozniki tarnajo zaradi nerentabilnih prog, zaradi prometnih zamaškov in si stalno želijo dodatnih sredstev lokalnih skupnosti za pokrivanje izgub. Občina Moravče je prevozniku Integral Zagorje in KAM BUS Kamnik poslala tudi pobudo, da bi se dijaki z mesečnimi vozovnicami lahko vozili v avtobusih obeh prevoznikov, kar bi znatno omililo problematiko dolgega čakanja na avtobus v Ljubljani, oziroma zgodnjega odhajanja v šolo zgolj zaradi tega, ker pri določenem prevozniku mesečna vozovnica ne velja. Občina Moravče je v letošnjem letu poleg sredstev za subvencioniranje nakupa mesečnih vozovnic, namenila kar okoli šest milijonov SIT za izgradnjo parkirišča za avtobuse in osebna vozila v Moravčah, kar je zagotovo velik delež občine pri zagotavljanju boljših pogojev za parkiranje avtobusov in osebnih vozil v občinskem središču. Prevozniki pri sedanjem številu potnikov ne morejo kriti stroškov prevozov, ker smo žal preveč navezani na lastne avtomobile, pa čeprav smo potem žrtve dolgih kolon in iskanja parkirnih mest v Ljubljani.
Moje razmišljanje poteka v smeri, da bi morali vsi dijaki in študenti dobiti vsaj toliko štipendije, da bi krili osnovne stroške prevoza in malice, sedaj pa naj bi subvencija veljala za vse, ne glede na to, ali dijak ali študent prejema štipendijo ali ne in spet smo priče razlikovanju že med mladimi.
MILAN BRODAR
dejavnosti in drugih področjih dela pomembno prispevajo h gospodarskemu in političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavnosti ter medsebojnih prijateljskih odnosov. Priznanja lahko dobijo posamezniki, skupine, organizacije in skupnosti, podjetja, društva, zavodi in druge pravne osebe, kakor tudi posamezniki, ki niso občani Moravč, so pa bili rojeni na območju občine, ali so živeli določen čas v občini in so s svojim delovanjem in dosežki bistveno prispevali k ugledu kraja. Predlogi za podelitev priznanj morajo vsebovati naslednje podatke:
1. podatke o predlagatelju
2. vrsto predlaganega priznanja občine
3. podatke o predlaganem prejemniku priznanja
4. obrazložitev k predlogu
5. dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi Priznanja bodo predvidoma podeljena ob občinskem prazniku. Morebitna dodatna pojasnila lahko dobite pri Sonji Vraz, direktoriai občinske uprave po tel. 731-035.
Občinska uprava Občine Moravče
Občinski svet Občine Moravče seje 9.12.1999 sestal na svoji sedmi seji. Osrednja točka dnevnega reda je bil vsekakor rebalans Proračuna Občine Moravče za leto 1999. Predlog rebalansa je predstavil župan. Največ sprememb je bilo predlaganih na področju investicij v okviru komunalne dejavnosti. Svoje je prispevala uvedba DDV-ja. Izgradnja vodovoda pa se bo pričela v pomladanskih mesecih. To velja tudi za začetek izgradnje prizidka k staremu, kjer smo morali predhodno rešiti odprta denacionalizacijska vprašanja.
Občinski svetniki so pod točko dnevnega reda Vprašanja, pobude, predlogi, postavili več vprašanj županu in občinski upravi, med njimi naj omenimo predvsem potrebo po večjem številu zdravnikov v ambulanti Moravče, okvarah na cestah, dokončni ureditvi vodovodov na Limbarski gori in v Javoršici, sofinanciranju rekonstrukcij cest v občini s strani občanov in drugih bolj ali manj pomembnih zadevah.
Občinski svet je v nadaljevanju seje prižgal zeleno luč za pričetek postopka za ustanovitev skupnega inšpekcijskega organa za območje občin Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš, Lukovica, Trzin in Moravče, soglašal je s pričetkom postopka za odprodajo dveh počitniških garsonjer v Stinici. Občinski svet je potrdil sejnine članom Nadzornega odbora, sprejel je sklep o določtvi izhodiščne vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in gradbene cene za leto 2000. Ob koncu seje pa je bil sprejet tudi dodatni predlog za imenovanje stalnih dopisnikov novega glasila Novice iz Moravske doline in potrdil predlog cenika oglaševanja v občinskem glasilu. Delo Občinskega sveta je bilo konstruktivno in je potekalo brez vsakršnih zapletov.
MILAN BRODAR
6
Novice iz
Gradnja prizidkov šole in vrtca
Po nekajletnih pripravah na gradnjo prizidka k osnovni šoli Jurija Vege v Moravčah je letos septembra župan občine Moravče dr. Kočar podpisal pogodbo z izvajalcem GPG iz Grosuplja. Še v istem mesecu so dela stekla in le najhujši jesenski mraz prekinja gradnjo, ki pa kljub temu lepo napreduje. Po terminskem planu izvajalca lahko pričakujemo zaključek tretje gradbene faze še do konca letošnje gradbene sezone, kar pomeni da bo objekt do zime že pokrit. Objekt naj bi bil po pogodbi predan investitorju do sredine junija prihodnjega leta in po namestitvi opreme, inventarja in učil pripravljen za naslednje šolsko leto 2000/2001.
Z zgrajenim prizidkom bo šola bogatejša za prepotrebnih šest novih učilnic, šest kabinetov, novo knjižnico in multimedijsko učilnico, v kateri bodo učenci pridobivali znanja iz računalništva in novih informacijskih sistemov. S pripadajočimi hodniki bo velikost novogradnje 946 m'. V sklopu gradnje prizidka pa bo potrebna tudi adaptacija nekaterih učilnic predvsem za tehnično vzgojo in naravoslovje, kar pomeni boljše pogoje na 234 m' površin. Za zaključek te investicije pa pridobivamo še ponudbe za opremo in ostali inventar ter učila za nove prostore. Pri gradnji s finančnimi sredstvi izdatno pomaga tudi država, ki bo namenjala denar za gradnjo prizidka še v naslednjih dveh letih. Po končani gradnji bo v šolski stavbi skupno triindvajset velikih učilnic, štiri male učilnice, knjižnica in računalniška učilnica, kar bo ustrezalo tudi normativom za devetletko s triindvajset oddelki s po
osemindvajset učenci po demografski sliki iz registra prebivalstva in perspektivi števila učencev v OS Jurija Vege Moravče v šolskem letu 2003/2004. Šola bo v bodoče potrebovala še dodatne površine za športno vzgojo, kar pa ni predmet te investicije in bo to predstavljalo II. fazo investicije v šolske objekte v občini. Potrebe so po novih normativih precej velike in smo jih že pridobili od sektorja za šport na šolskem ministrstvu. Podobno pa v sklopu vrtca vodimo tudi investicijo za gradnjo prizidka vrtca z novimi tremi igralnicami s pomožnimi prostori v skupni površini preko 290 m2 in predelavo kuhinje v starem delu z zamenjavo nekatere iztrošene kuhinjske in ostale opreme. V ta namen smo že pridobili lokacijska dovoljenja in projekte, ki so pogoj za gradbeno dovoljenje. Za pridobitev dela denarnih sredstev smo se odzvali tudi na javni razpis šolskega ministrstva v letošnjem letu za investicijsko obdobje 2000/2004, tako da bi skupaj z lastnimi sredstvi prizidek zgradili do konca naslednjega leta. Obe investiciji pa bosta precej izpraznili občinsko blagajno, zato je pričakovati, da bo potrebno v naslednjih dveh letih tudi bolj racionalno razporejati sredstva pri gradnji objektov in tudi potrebnih ostalih investicij v komunalne naprave v celi občini. Z zgrajenima prizidkoma bomo izboljšali tudi veselje otrok do šole, boljše pogoje pedagoškim delavcem in zmanjšali stroške staršem, ki morajo sedaj predvsem za predšolske otroke koristiti tudi bližnje vrtce v sosednjih občinah.
M.BRICL
<3P
ZDRUŽENA LISTA
socidln i h demokratov
Spoznajmo svojo deželo Slovenijo
Nenavadno sončna sobota, 13.10.1999, je člane ZLSD občin Domžale in Moravče zvabila, da spoznamo kraško pokrajino z vsemi značilnostmi. Obiskali smo kraj Lokev, ki leži ob cesti, ki iz notranjosti Slovenije vodi proti Jadranskemu morju. Kraj Lokev ima dolgoletno zgodovino, saj je v pisnih virih omenjen že leta 1118. V taboru, ki je v času turških vpadov služil za obrambo, je danes urejen največji privatni vojaški muzej v Evropi. Razstavljenih je veliko originalnih eksponatov od pisem vojakov do vojaških oblek različnih vojsk, ki so se bojevale na slovenskem ozemlju. V kraju Lokev smo si ogledali še prostore pršutarne Emona. Pot nas je vodila mimo jame Vilenica, ki ima svoje mesto v Evropi zaradi vsakoletnega literarnega srečanja in podelitve književnih nagrad. Mnogo besed je bilo v zadnjem letu izrečenih na temo lipiške kobilarne in njenem lastništvu. Lipica je res kraj posebnih lepot. Po ogledu kraške pokrajine smo v večernih urah zadovoljni prihajali v domače kraje. Veseli smo bili, da smo spoznali delček naše lepe Slovenije. Takih izletov, ki bi nam odkrila nova zanimiva področja, si še želimo.
FRANC KMETIC
Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Domžale želi vsem občankam in občanom, tovarišicam in tovarišem vesele božične in novoletne praznike ter uspešen prehod v novo tisočletje
Moravske doline
7
SLS
Slovenska ljudska stranka
Po z dr a vljeni.
Najprej prav lep pozdrav in čestitka za oblikovanje samostojnega časopisa občine Moravče.
Mislimo, da si naša občina zasluži nekaj več strani, kot smo jih imeli v preteklosti pri Slamniku. Tako bomo lahko vsi predstavili lastno delo in naša razmišljanja ter stališča. Slovenska ljudska stranka že peto leto nosi glavnino odgovornosti za razvoj občine. V letošnjem letu so se nam pridružili še SKD in SDS v skupni koalicijski pogodbi.
Namen koalicije je zajeti široko osnovo in podporo ljudi, ki jim ni vseeno, kako se bo razvijala naša občina. Poudariti moramo, da pri tem tvorno sodelujejo tudi stranke LDS in ZLSD, ki prav tako prevzemajo svoj del odgovornosti pri oblikovanju občinske razvojne politike. V tem tudi vidimo specifiko političnega življenja v občini, kjer je še vedno prvo vodilo - skupno delo strank za skupni
razvoj.  Tudi   tisti I svetniki, ki v občinskem svetu nastopajo samostojno  in so "neodvisni", so ugotovili, da nihče ne more biti "neodvisen" in s tem nikomur odgovoren. Tudi ti svetniki so se začeli aktivno in konstruktivno vključevati v delo občinskega sveta.
Tako lahko ugotovimo, da prevladuje v našem prostoru "pozitivno razmišljanje". To pa je lahko za občino samo dobro.
Možnosti objave na straneh našega novega časopisa bomo tako lahko izkoristili za komentarje, razmišljanja in tudi polemike o odprtih vprašanjih, s katerimi se vsak dan srečujemo. In še naše voščilo:
Vsem občankam in občanom želimo vesele božične praznike in veliko sreče v novem letu 2000.
SLS podružnica Moravče
LIBERALNA DEMOKHACIJA SLOVENIJE
Predsednica: Jana K. Cigula, članica izvršnega odbora MLD na državnem nivoju
Politika se te lahko ne tiče, politika te morda ne briga, mogoče te celo sploh ne zanima, toda
POLITIKA TE ZADEVA!
Zadeva te tako kot vse druge skupine v Sloveniji. Mladi liberalni demokrati in demokratke smo ugotovili, da se da tudi s politiko spremeniti življenje mladih na bolje. Skupaj s starejšimi kolegicami in kolegi Liberalne demokracije Slovenije smo v Državnem zboru in vladi RS uspeli rešiti celo vrsto problemov, ki zadevajo mlade v Sloveniji.
Občinski odbor Moravče Predsednik: Stane Ravnikar 047 610 715
Sekretarka: Jana K. Cigula
Aktualni programski poudarek! Slovenija, LDS in EU
Vstop Slovenije v EU je naravni cilj vsake liberalne politike in s tem tudi LDS. Zato se LDS zavzema za čimprejšnjo vključitev v EU v vseh ključnih elementih, tj. v prostem pretoku blaga, kapitala in ljudi. Z vključitvijo v EU bo Slovenija postala del demokratične Evrope, to pa je zagotovilo tako za investitorje kot za ljudi, ki želijo v Slovenijo le potovati ali v njej preživeti počitnice. LDS se bo zavzemala, da bi Sloveniji članstvo v EU, tako kot drugim manjšim članicam, poleg ekonomskih koristi prineslo še kaj več: povečano nacionalno samozavest, okrepitev narodne identitete ter jasnejši profil v mednarodnem prostoru.
8
Novice iz
V iztekajočem se letu smo poskušali čimbolj aktivno sodelovati v delu Občinskega sveta. Naš podžupan Roman Novak je opravljal mnoge naloge pri delu Občine in vodenju odbora za šolstvo in otroško varstvo. Skupaj s koalicijskima partnericama smo Slovenski krščanski demokrati uresničili mnogo zamisli in aktivnosti pri oblikovanju občanom prijazne občine. Nekatere zamisli in načrti še čakajo na uresničitev in jih načrtujemo tudi v letošnjem proračunu, dejavno smo se vključili v njegovo pripravo. Podprli bomo tiste predloge, ki bodo naravnani na zagotavljanje varnosti, zagotavljanje pogojev za izvajanje kvalitetnih šolskih programov in predšolskega varstva, večje socialne varnosti za starejše in preglednost porabe proračunskih sredstev. Z vsemi močmi se bomo postavili na stran najbolj ogroženih - otrok - da bi jim zagotovili varno gibanje v mestnem središču. Za to bi morali uresničiti več desetletij star načrt rekonstrukcije moravške ceste in izgradnje obvoznice mimo Moravč.
Zavedamo se, da projekt ni samo stvar države, ki bi morala končno vložiti tudi kaj v Moravsko dolino marveč interes in življenjska nuja nas občanov.
Želimo si prijazen in ploden dialog z vsemi, ki menijo, da so naše skupne vrednote lahko osnova za sodelovanje. Predvsem pa mora biti lokalna politika orodje za zagotavljanje vsakodnevnih pogojev za življenje vseh občanov.
Tega si v stranki želimo, zato stopamo v novo stoletje notranje enotni, z jasnimi cilji in zavestjo, da je naš obstoj in uspešno delo predvsem v delu za sočloveka. Posebno tistega v stiski.
" SKD - Z VAMI V NOVO TISOČLETJE !"
SKD
" VESELITE SE NARODI! ZEMLJA ČAST BOGU ZAPOJ, ČLOVEK POTOLAŽEN BODI, SIN SE JE RODIL NOCOJ""
VESELJE IN IMR BOŽIČNE NOCl,
KI 2000 LET NAVDUŠUJE ČLOVEŠTVO
NAJ OBOGATI VAŠE ŽIVLJENJE
IN OBNOVI VAŠA PRIJATELJSTVA,
DRUŽINSKO SOŽITJE
IN DOBROSOSEDSKE ODNOSE.
SREČA IN ZDRAVJE,
USPEH PRI DELU IN ZADOVOLJSTVO
V OSEBNEM ŽIVLJENJU NAJ VAS SPREMLJA
VSE LETO NOVEGA STOLETJA.
Vam želi Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov
POZDRAVLJENI !
Leto se izteka in na pragu novega tisočletja smo mi, le mi, z vsemi  svojimi željami in vsi se vsak na svoji ravni srečujemo s problemi, izzivi in nalogami. Le trenutek sem si vzela čas za premislek in nam zadnjikrat v tem letu zastavila nekaj vprašanj;
1. Ali nam članstvo v stranki omogoča udejanjati naš strokovni in osebni potencial?
2. Ali smo vsi člani dovolj motivirani z nalogami za doseganje skupnih in posameznih ciljev?
3. Kolikšen je pomen vpliva vodstva stranke na razvoj lokalne samouprave?
Na vsako izmed teh vprašanj ima vsak svoj odgovor.
Nekdo drug tega niti prebral ne bo in bo listal časopis naprej.
V nekaterih je jeza, žalost, v drugih sreča, zadovoljstvo. Poglejmo se, to smo mi vsi, ki se srečujemo, pogledujemo, obrekujemo in ... hitimo naprej v novo tisočletje.
Srečno 2000.
IVICA CERAR
SDS
Moravske doline
9
I
Pridobitve na komunalnem področju v občini v letošnjem letu
Z aktivnostmi v skladu z zagotavljanjem in porabo proračunskih sredstev v proračunskem letu 1999 smo letos skoraj v celoti izpolnili proračun na komunalnem delu. Tako smo rekonstruirali večino planiranih cestnih odsekov v skupni dolžini skoraj 8 km, preplasti ali na novo asfaltirali preko 9 km lokalnih in ostalih občinskih javnih poti. Upamo, da dokončali tudi začeta dela v naselju Češnjice in delno povezavo s Tuštanjem. Z aktivnostmi nadaljujemo tudi pri izboljšanju prometne varnosti na odseku lokalne ceste pri mostu v Serjučah, kjer bo prišli do rekonstrukcije ceste celotnega kritičnega odseka. Podobno tudi na izboljšanju vodooskrbe aktivno zaključujemo priključevanje novih porabnikov v Gabrju, Hrastniku pod Limbarsko goro in končujemo obnovo dela vodovodnega sistema na Javoršici. Po zamenjavi dela vodovodnega cevovoda na lukovški strani iz medobčinskega sistema iz Lukovice na območju Imenj, Prikrnice in za Dole Krašce, se bodo tu razmere vodooskrbe že bistveno izboljšale. Zavedamo pa se, da nas čaka še precej dela na zamenjavi cevi na moravški strani in iskanje rešitev v navezavo na lastne vodne vire. V prihodnjem letu bomo poskušali dokončati še oba odcepa v Gabrju, omrežje v Sp. Dobravi in zamenjati v celoti vodovodni cevovod iz Drtije do Moravč, ki povezuje vrtino Ples s starim moravškim vodovodom.. Novost v letošnji zimski sezoni je tudi zamenjava izvajalcev pluženja in posipanja. Tako moravški del občine pluži M. Zupančič s.p. iz Lukovice, litijski del občine pa Vode d.o.o. iz Dola pri Ljubljani. Prvi rezultati po letošnjem jesenskem sneženju so resnično vzpodbudni, kar je slišati predvsem s strani krajanov, ki spremembo z novima izvajalcema po klicih na Občino resnično sprejemajo z odobravanjem. Pričakujemo tudi enako resnost in kvaliteto opravljenih storitev zimske službe tudi v prihodnje.
M. BRICL
Kdo se ne bi veselil dne, ko se mu izpolnejo sanje. Tak dan je bil za prebivalce zaselka Vrhe petek, 8.oktobra 1999, saj so se z veseljem in ponosom ob 14.00 uri zbrali ob stari cesti Moravče - Lukovica, da bi s krajšo slovestnostjo otvorili HOOm novega asfaltnega odseka. Veseli množici krajanov sta se pridružila tudi oba župana sosednjih občin Moravče in Lukovica, ki sta s spodbudnimi besedami nagovorila krajane. Med krajne so se v klepet zapletli tudi delavci obeh občinskih uprav. Župana sta čast rezanja traku delila z najstarejšo krajanko Angelo Urbanija (Suštarčkovo mamo), ki je to delo opravila s težavo, saj jo je bolezen prikovala na invalidski voziček, a solze v očeh so dokazovale, da so tokrat besede premalo zgovorne, da bi popisale veselje in hvaležnost, ki smo jo krajani ta dan občutili. Morda je nekaj metrov asfalta za koga mačji kašelj, toda za vas, ki leži na severu občine Moravče in meji z občino Lukovica, že vse povojno obdobje "uživa sloves"
pozabljenega juga, je to zgodovinski dogodek. Z novo pridobitvijo smo krajani zelo zadovoljni, saj nas gladka cesta vsak dan udobneje popelje v svet. Vsak dan pa je tudi bolj odmaknjen od dveh let zbiranja finančnih sredstev, ki smo jih krajani prispevali za cesto. Pozabili smo, da je bilo treba krepko seči v žep. Rada bi poudarila, da nam je veliki projekt uspel , ker smo k njegovi realizaciji
Novi kilometri
Krajani Dvorij smo letos dobili težko pričakovano novo asfaltno cesto. Želje krajanov po dobri cesti segajo daleč nazaj. Vas, ki sicer ni velika, saj šteje le deset hiš, je pa dokaj raztegnjena in je v preteklostiimela kar pet pravno obstoječih poti, ki so povezovale vas z regionalno cesto Želodnik- Moravče. Prve aktivnosti smo izvedli 22.oktobra 1997, ko smo se zbrali na skupnem sestanku. Tedaj smo ustanovili gradbeni odbor in
določili ključ za zbiranje sredstev. Krajani smo zbrali 2 miliona SIT, kar je bilo veliko breme za toliko krajanov in za 560 metrov ceste. Za finančno pomoč smo zaprosili tudi podjetje Llektrovod obrat Plast Dvorje, ki je poleg finančnih sredstev prispevalo še cevi, ki smo jih uporabili za podcestne preboje elektrifikacije za javno razsvetljavo. Vsa zemeljska dela vključno s pripravo pred asfaltiranjem, je kvalitetno izvedlo
10
Novice iz
pristopili odgovorno in enotno. Vsi krajani, tako stalno naseljeni kot lastniki počitniških hiš in gradbenih parcel v vasi, smo prispevali svoj delež. V nesoglasjih smo znali najti rešitev. Prav gotovo se moramo zahvaliti tudi vsem lastnikom parcel, ki so brez težav in zahteve po odškodnini odstopili zemljišča, županoma obeh občin, svetnikom in delavcem občinske uprave, s katerimi smo ves čas zelo dobro sodelovali. V imenu krajanov se zahvaljujem tudi gradbenemu odboru, ki so ga sestavljali France Urbanija kot predsednik in Martin Šorli, Ivan Stupica in Janez Novak kot člani. Levji delež odgovornosti in del je seveda nosil predsednik.
S spoznanjem, da skupaj, enotno in soglasno, lahko dosežemo veliko dobrega za skupno blaginjo kraja, se lotevamo novih nalog. In prepričana sem, da bomo uspeli.
M AL
Župan je s sodelavci obiskal KS Peče
sfa/ta
podjetje Gradnja d.o.o. Zlatko Lukan iz Prikrnice. Asfalterska dela je izvedlo Cestno podjetje Ljubljana. Ob gradnji ceste smo položili tudi podzemni kabel za javno razsvetljavo in želimo, dajo dokončamo prihodnje leto.
To leto je bilo za skupno blaginjo našega kraja res uspešno. Dobili smo telefon, izvedena je bila rekonstrukcija električnega omrežja, dobili smo podzemni kabel in nov transformator v neposredni bližini. Zahvala gre vsem na Občini, ki so se angažirali, in občinskim svetnikom, ki so razumeli našo potrebo in nam iz proračuna namenili potrebno vsoto, da smo cesto lahko dokončali. In kot se za tak uspeh spodobi, smo pripravili tudi otvoritev ceste v manjšem vaškem obsegu, a z vsem potrebnim ceremonijalom. Zbrali smo se na začetku ceste pri Elektrovodu. Med gosti je bil tudi župan Matjaž Kočar, ki je prerezal trak in spregovoril vsem zbranim. Nato smo nazdravili s šampanjcem, se s kočijo odpeljali po cesti. Ob hrani in pijači je sledilo družabno srečanje ob zvokih harmonike in veselo razpoloženje je trajalo pozno v noč.
JOŽEKLOPČIČ
Na predlog Sveta krajevne skupnosti Peče je njen predsednik Franc Avbelj povabil na delovno srečanje župana Občine Moravče Matjaža Kočarja, člane Občinskega sveta in občinske uprave s člani krajevne skupnosti Peče in predstavniki društev v krajevni skupnosti. Srečanje, ki so se ga poleg župana udeležili skoraj vsi povabljeni, je bilo 18. novembra popoldan v gasilskem domu v Pečah. Pred začetkom pogovorov med občinskimi in krajevnimi predstavniki je član Sveta KS Peče Anton Stenko na gradbišču kratko pojasnil dosedanji potek gradnje in namen novega večnamenskega objekta za potrebe gasilstva, športa in rekreacije, ki je z veliko prizadevnostjo vseh krajanov zelo hitro "zrasel" na prostoru starega gasilskega doma. Končana je 3. faza gradnje. Z novo postajo na avtobusnem postajališču pa so največ pridobili šolarji, ki so do sedaj pod milim nebom čakali na avtobus. Nato
iz leta v leto. Zelo kasnijo priprave na gradnjo mrliške vežice, saj še vedno ni lokacijske in gradbene dokumentacije. Zelo počasi potekata tudi obnova in posodobitev cest na območju krajevne skupnosti. Od 12,5 km lokalnih cest je 7 km asfaltiranih, od 13, 5 km javnih poti pa sta asfaltirana samo 2 km. Domačini Tlačnice še vedno nimajo tekoče vode in so odvisni le od kapnice. V slabem stanju so tudi nekateri deli hidrantnega omrežja. Krajevna skupnost Peče in njena društva imajo pripravljen program dela za leto 2000. Mnogo stvari bodo krajani in člani društev postorili sami, naslednjih pa brez pomoči Občine ni mogoče uresničiti: nadaljnja izgradnja večnamenskega objekta, izgradnja kapele v novem župnišču, obnova in dograditev javne razsvetljave, nadaljnja obnova cest in javnih poti, izgradnja mrliške vežice, obnovitev hidrantnega omrežja, nabava  opreme   za  dvorano v
so si povabljeni ogledali še gradnjo novega župnišča, ki naj bi začel že naslednje leto služiti svojemu namenu.
Člani sveta KS Peče, predstavniki gasilskega, športno-kulturnega društva in krajevne organizacije Rdečega križa so župana, svetnike in predstavnike občinske uprave seznanili z rezultati dela na svojih področjih. Čeprav je bilo opravljenega veliko dela, so člani krajevne skupnosti opozorili na več kompleksnih problemov, ki se vlečejo
gasilskem domu, odvoz komunalnih odpadkov na območju celotne krajevne skupnosti in izgradnja vsaj dveh avtobusnih postajališč.
Župan Matjaž Kočar in svetniki so zelo pohvalili prizadevnost krajanov KS Peče in posamezna društva. Župan je podprl tudi program za naslednje leto, seveda pa bo udejanjenje te podpore v Proračunu Občine Moravče za leto 2000 odvisno še od mnogih drugih dejavnikov.
B. BRVAR
Moravske doline
11
Termit ima prihodnost
Od leve proti desni Roman Capuder, vodja obrata Peskokopi Drtija, Peter Janežič, direktor podjetja Termit in Matjaž Kočar, župan Občine Moravče ob podpisu pogodbe
Direktor podjetja Termit Peter Janežič in župan Občine Moravče Matjaž Kočar sta v mesecu oktobru podpisala pogodbo o medsebojnem sodelovanju - zagotavljanju sredstev podjetja Termit zaradi prekomerne uporabe občinskih cest. Pogovarjali smo se z Romanom «-Capudrom - vodjem obrata Termit Moravče
Roman Capuder je od septembra letos vodja obrata Peskokopi Drtija, podjetja, ki je že vrsto let hrbtenica moravškega gospodarstva, sponzorira tudi kulturne in športne dejavnosti v občini. Z njim smo se pogovarjali o njegovi dosedanji karieri, o delu, ki ga opravlja in o načrtih za prihodnost. Kaj ste po izobrazbi?
Sem diplomirani inženir rudarstva. Študiral sem na Biotehniški fakulteti, na oddelku za geotehnologijo in rudarstvo. Študij sem končal leta 1991. Kot absolvent sem se tri mesece izobraževal v rudniku črnega premoga v Porurju. Kdaj ste se zaposlili v podjetju Termit?
V Termitu sem se zaposlil januarja 1992, saj sem bil njihov štipendist.
Kakšno delo ste opravljali, preden ste postali vodja obrata?
V začetku sem opravljal delo tehničnega svetovalca, kasneje sem delal v marketingu na Upravi podjetja v Domžalah. S prihodom v obrat Peskokopi sem opravil strokovni izpit za tehničnega vodjo površinskega pridobivanja in to delovno mesto tudi zavzel. Kakšne dolžnosti imate kot vodja obrata? Skrbeti moram za tekočo in nemoteno proizvodnjo v skladu z vsemi predpisi. To pa pomeni preglednost nad delovanjem vseh oddelkov v obratu. Sem spada tudi planiranje proizvodnje, proizvodnja in prodaja. Opravljam še delo tehničnega vodje odkopavanja. Kakšne so razlike med obema službama? To delo zahteva večjo fleksibilnost in usklajenost, ker je veliko timskega dela, še zlasti pri planiranju in vodenju del, ki so vezana na investicije. Ste že napravili kakšne spremembe kot vodja obrata? Uvedli smo elektronski nadzor prihodov in izhodov, prenesli smo ključavničarsko delavnico iz Domžal v Moravče, dokončali pa smo tudi investicijo neoplaščenih peskov in planska dela predvidena za letos. S katerih lokacij dovažate pesek v obrat? Trenutno poteka dovoz surovine iz odkopa Hudej-Ples in odkopa Zabritof. Hudej-Ples intenzivno izkoriščamo že dve leti in je zalog zacca 15 let. Odkop Zabritof je manjši in tudi pesek je drugačne kvalitete. S poslovanjem v preteklosti niste imeli težav. Kakšno pa je trenutno stanje v podjetju?
Trenutno poslujemo solidno. Problemi s poslovanjem so bili v letih, ko smo izgubili jugoslovansko tržišče, na katerega smo bili v celoti vezani. Z reorganizacijo in razvojem proizvodnje smo to nadomestili in pridobili tržišča nazaj. Med krizo nismo odpustili nobenega delavca.
S katerimi partnerji največ sodelujete? To so predvsem livarska podjetja iz Slovenije, Hrvaške, Makedonije pa tudi iz Bosne. Odpira se tudi tržišče
Jugoslavije. Naši veliki kupci so gradbena podjetja: Primorje, SCT, Gradiš in Bramac.
Varstvo okolja je bil včasih pereč problem.Kako pa je s tem danes?
Po zakonu o rudarstvu in projektih za izvajanje del, smo dolžni izvajati sanacijo področij, na katerih pridobivamo kremenčev pesek. V lanskem letu smo zatravili 8 ha površin. Izdelan imamo tudi sanacijski plan z rezervacijo sredstev po posameznih odkopih. V plan so vključeni tudi stari nesanirani odkopi.
Kakšne so perspektive Termita in vaši načrti za prihodnost?
Termit ima prihodnost, kar potrjuje s svojo stabilnostjo že sedaj. Mislim,da bomo s pravilnim odnosom do zaposlenih, okolja in kupcev, svojo uspešnost še nadaljevali in jo tudi izboljševali. V prihodnosti želimo izboljšati separacijo in proizvodnjo. Začeli smo s pripravo nove razvojne naloge, s katero bi dosegli boljše izkoriščanje in uporabnost materialov, ki jih sedaj odlagamo kot odpadni mulj v sedimentacijski bazen. Naša prizadevanja so usmerjena tudi v stroške proizvodnje. Večina proizvodnje Termita je v Moravčah. Ali je kaj možnosti, da se tudi sedež podjetja prenese v Moravče? Podjetje Termit ima obrat Peskokopi v Drtiji pri Moravčah, obrat llpos v Ihanu in sedež uprave v Domžalah.Vodstvo podjetja Termit se med drugim odloča tudi o statusu in lokaciji uprave, zato vsekakor obstaja interes in možnost, da se ta preseli v Moravče.
Kaj počnete v prostem času, kolikor vam ga poleg zahtevne službe ostane?
Tega ni veliko, vendar ga preživim aktivno. Največ sem z družino, sodelujem pa tudi na kulturnem področju kot član Pihalne godbe Moravče, mešanega cerkvenega zbora in Lovske družine Moravče, kjer sem pripravnik.
Hvala lepa za pogovor in veliko poslovnega uspeha še naprej.
ALEŠ VOZEL
12
Novice iz
POGOVOR Z DIREKTORJEM PODJETJA TERMIT PETROM JANEZI ČEM, Ing.geol. Družba Termit d.d. je registrirana kot rudarsko podjetje kremenovih peskov in oplemenitenja nekovin. Podjetje Termit ima v svoji strukturi dva obrata Obrat Peskokopi Moravče in Obrat Ilpos Ihan) ter upravo, ki se nahaja v Domžalah.
G. Peter Janežič, vaše dosedanje delo je bilo usmerjeno predvsem na delovanje Obrata Peskokopi v Moravčah. Kakšne dolžnosti ste morali opravljati oz. katero delovno mesto vam je prineslo toliko bogatih izkušenj, ki ste sijih pridobili?
Na začetku sem delal kot geolog, kmalu zatem sem opravljal delo tehnologa. Zadnja leta pa sem delal kot vodja obrata. Vsako posamezno delovno mesto mi je omogočilo pridobiti tudi določene delovne izkušnje.
1. avgusta 1999 ste postali generalni direktor podjetja Termit. Ali lahko že kaj poveste o prvih vtisih na novem delovnem mestu?
Zavedam se odgovornosti in zahtevnosti ki me najverjetneje čaka na tem mestu, vendar sem prepričan v podporo celotnega podjetja, tudi bivše direktorice ge. Veronike Banko ki sedaj v podjetju dela kot svetovalka v marketingu.
Podjetje ima perspektivno podobo. V Moravčah je delovni resorprecej obsežeo. Ali deluje oz. sodelujete tudi drugje po Sloveniji ali izven nje?
V Moravčah se realizira 2/3 celotneg_a proizvodnega programa, v Ihanu pa 1/3. Sodelujemo tudi s posameznimi firmami po celi državi, seveda imamo v načrtu tudi pavezavo s tujimi firma.mi. V tujini imamo odprtih že nekaj tržišč (Italija, Avstrija, del Madžarske, Poljska, Češka, Hrvaška, del Bosne, Makedonija) v načrtu je zajeta tudi vzhodna Evropa.
Zakaj se uporabljajo oz. v kakšen namen so surovine, ki jih pridobivate na Plesu in Pod s t ran i?
Na Plesu se pridobljene surovine uporabljajo predvsem kot pomožni material za livarne in gradbeništvo. V Podstrani pa kot pomožni material za bramac opeko, športna igrišča ipd.
Glede na to, da Obrat Peskokopi iz Moravč predstavlja večinski del realizacije proizvodnega programa, ali ste pomislili, da bi upravo podjetja, ki se nahaja na Ljubljanski 18 v Domžalah premestili v Moravče? O tem smo resnično že razmišljali in eden izmed načrtov je tudi ta, da bi upravo premestili na Drtijo pri Moravčah, kjer je tudi Obrat Peskokopi. Ta prostor v Domžalah pa naj bi bil v najemu za izgradnjo stanovanjskih prostorov. Če je to eden izmed načrtov, nam lahko zaupate še kakšnega?
0 novih tržiščih, kijih še načrtujemo sem nekaj že govoril, pač pa je eden izmed večjih planov tudi raziskovalna naloga glede odpadnega mula, peska in sicer na kakšen način bi ga bilo možno uporabiti kot uporabni material. 3. julija 1998je vaše podietje posta/o delniška družba. Res postali smo delniška družba. Z notranjim odkupom delnic podjetja smo postali 52% lastniki delnic. V naslednjih dveh letih načrtujemo ta procent povečati na najmanj 60%.
Ker tudi sami živite v Občini Moravče, imate mogoče kakšno sporočilo za naše bralce?
Ker Obrat Peskokopi leži v eni izmed najlepših slovenskih dolin, se v našem podjetju trudimo, da naše delovanje ne bi vplivalo na lepoto in čistost moravške doline. Čeprav smo za okolje že veliko naredili, pa skrb zanj ostaja del našega vsakdana.
Da bi pobliže spoznali delovanje obrata na Drtiji, imamo v načrtu prirediti Dan odprtih vrat. Želimo, si veliko prijaznega in dobrega sodelovanja z občani in seveda občino Moravče.
GORJUP
Izobraževanje, občinske subvencije In področju kmetijstva v letu
V mesecu februarju je bil organiziran petdnevni SEMINAR 0 EKOLOŠKEM KMETOVANJU. Seminarja se je udeležilo 61 slušateljev. Zaključen je bil s praktičnim delom - strokovno ekskurzijo z ogledom kmetije Kranjc v Smolniku pri Rušah (pitanje "Pohorje - Beef"), kmetije Turinek v Jareninskem dolu (ovce, prašiči, konji,...) in kmetij v Avstriji; kmetije "DA1MLHOF", EMETER - HOF in BRENNER, ter ogledom trgovine, ki se ukvarja s prodajo ekološko pridelanih proizvodov. Tečaj je organizirala Kmetijska svetovalna služba Moravče ob sodelovanju specialistične službe Kmetijskega zavoda Ljubljana.
¥ininji
ostali ukrepi na 1999
Konec meseca oktobra je bila za kmete organizirana strokovna ekskurzija po Beli Krajini z ogledom kmetije PLUT v Rožnatem dolu ( ribogojnica, pitanje govedi), kmetije STRUCELJ v Gribljah (intenzivna mlečna proizvodnja), prikaz izdelave platna in pisanic CVETKOVIČ v Adlešičih in ogled sadjarsko vinogradniške kmetije MALNARIČ v Vapči.
Doma narejen mlin in stiskalnica za sadje ter postopke za polnjenje steklenic na sadjarski kmetiji "LENZBAUER" V Wolsbergu, ki se ukvarja s pridelavo jabolk in malin, ter predelavo sadja v sadna vina, sokove in kis smo si ogledali v sklopu strokovne ekskurzije Združenja ekoloških kmetov, ki je bila 1.10.1999.
Moravske doline
13
V sklopu stroko vne ekskurzije po Beli krajini smo si ogledali tudi ribogojnico Milana Pluta, ki se ukvarja tudi s pitanjem govedi. V prihodnje naj bi uredili tudi prostore za turizem na kmetiji. Poiskati je potrebno čim cenejše, iz gradbenega vidika enostavne in tehnološko najnovejše rešitve preureditev, razširitev in novogradenj hlevov.
V začetku meseca novembra je bil izveden tečaj VARNO DELO Z MOTORNO ŽAGO. Tečaj je organiziral Zavod za gozdove Slovenije.
Vsak od udeležencev tečaja si je poleg teoretičnih znanj pridobil tudi marsikatere uporabne praktične izkušnje pri delu z motorno žago od izvajalca tečaja - Srednje gozdarske šole iz Postojne.
S strani sredstev občinskega proračuna se je za izobraževanje (predavanja, tečaji, seminarji) plačalo stroške predavateljev in stroške avtobusnega prevoza na strokovnih ekskurzijah.
V letošnjem letu so bila iz sredstev občinskega proračuna - kmetijski del, med drugim sofinancirane tudi naslednji ukrepi in to:
• baliranje trave in travnodeteljnih mešanic (siliranje) 300 SIT/balo,
• sofinanciranje osemenjevanja krav, naravni pripust kobil, krav in svinj, je delež Občine pri umetnem osemenjevanju krav 3.500 SIT, pripust kobil 3.500 SIT in pripust krav in svinj 1.000 SIT - za navedene zneske so nižji stroški storitev za rejce iz območja občine,
• sofinanciranje zavarovanja živine: delež sofinanciranja Občine je po kategorijah in po vrstah naslednji:
krave: kobile 5.000 SIT
1-3 3.000 SIT ovce 650 SIT
4-7 4.000 SIT pl. svinje 1.200 SIT
8 in več 5.000 SIT pl. merjasci 2.500 SIT
Zavarovalniški zastopniki pri obračunu zavarovalne premije upoštevajo višino subvencije občine,
• regres za seme: koruza - 50 SIT/1.000 zrn,
travno - deteljne mešanice, trave in detelje - 170 SIT/kg pšenica, ječmen - 120 SIT/kg
• ohranjanje staleža živine v gorsko višinskih območjih: regres za krave in kobile je 3.700 SIT, za ovce pa 1350 SIT.
Izvedeni so bili javni razpisi:
• za dodelitev posojil za razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (na razpis se je prijavilo 11 prosilcev, od tega je bilo 10 vlog popolnih),
• za sofinanciranje izdelave gozdnih vlak (na razpis se je prijavilo 15 vlagateljev, od tega je bilo 13 vlog popolnih),
• za sofinanciranje ureditve pašnikov (javni razpis je bil objavljen v letu 1998- v letošnjem letu je bila izvedena realizacija programa). Na razpis se je prijavilo 11 vlagateljev, od tega je imelo zahtevano dokumentacijo in urejene pašnike 10 vlagateljev.
Na podlagi programa vzdrževalnih del na gozdnih cestah, ki gaje izdelal Zavod za gozdove in financirala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Občina Moravče so se izboljšale vozne razmere in uredila cestišča na naslednjih gozdnih cestah: Kal - Tlačnica, Javorščica -Volk, Prikrnica - Loka, Negastern - Vodice in delno Podbrdo - Javorščica.
Izvajanje posameznih ukrepov, regresiranje in nadzor je potekalo preko Kmetijsko svetovalne službe Moravče, Kmetijsko gozdarsko zadruge Moravče, občinske uprave Občine Moravče in Zavoda za gozdove Slovenije, revir Moravče. Vsem zainteresiranim kmetovalcem, ki so se želeli prijaviti na različne razpise za uveljavljanje državnih subvencij in podpor, pa so zgoraj navedene institucije in organizacije pomagale pri njihovem uveljavljanju.
J. OCEPEK
14
Novice iz
Ribogojnica v Moravski dolini
V letošnjem letu smo tudi v Moravski dolini dobili svojo ribogojnico. Ribogojnica je last Ivana Vehovca in stoji na desnem bregu Drtijščice ob podjetju Termit. Idejo za izgradnjo in postavitev ribogojnice seje porodila leta 1991, letos pa je začel s prvo prodajo postrvi. Vsa ta leta je zbiral in pridobival razna dovoljenja in soglasja za postavitev ribogojnice. V letu 1998 je zgradil gojitvene bazene za mladice postrvi šarenke in postrvi primerne za prodajo. Gospod Ivan pravi, da dobi mladice v ribogojnici iz Banjščice pri Sevnici. Mladice nato hrani vsak dan, skrbi za higieno bazenov in vode, pretok vode, za okolico bazenov in dokončuje brunarico, kjer bo imel skladišče in prodajni prostor.
Postrvi lahko naročite vsak dan po telefonu na številko 732-161 ali GSM 041 351-697. Ob torkih in petkih pa lahko lastnika v popoldanskem času obiščete v ribogojnici. Na zalogi ima dovolj rib in vabi vas, da ga obiščete in preizkusite kakovost postrvi.
B. DORlC
V objemu kapnikov in blata
Nekaj letno predlaganje, opozarjanje in dogovarjanje, da je potrebno zaščititi vhod v Osoletovo jamo in obeležiti kraj, je v letu 1998 obrodilo sadove. Krajevna skupnost Dešen je s finančno pomočjo Občine Moravče in Društva za raziskovanje jam Simon Robič iz Domžale zavarovala vhod v jamo, postavila mizo in klopi ter lep "turističen kozolec", na katerem si popotniki in planinci lahko ogledajo fotografije notranjosti jame ter kratek opis. Planinci so v svoji vitrini predstavili planinske poti, ki vodijo tod mimo (kar šest jih je) in njihovo dejavnost pri zidavi planinskega doma v neposredni bližini. Četrtek, 7. oktobra 1999, je bil težko pričakovani dan za spust v Osoletovo jamo. Po 14. uri so se pred vhodom v jamo pod vodstvom Aleša Stražarja začeli zbirati jamarji, župan Matjaž Kočar, delavci občinske uprave, občinski svetniki novinarji Dnevnika, Dela, Gee, snemalci ATV Litija, planinci, taborniki, člani turističnega in domačini. Prekrasen, sončen dan, dobra volja, s pritajeno zadrego na obrazih tistih, ki so prvič namenjeni na ogled lepot globoko pod zemljo. Večkrat je bilo slišati: "Ti si kriva, da gremo v jamo!" Pa sem si mislila: "Naj bom kar kriva, saj boste ob prihodu iz nje priznali, da vam ni žal." Sama, sem se v jamo odpravljala drugič. Medtem so nas jamarji opremili s kombinezoni, rokavicami in čeladami, na katerih so se lesketali plamenčki karbidaric, ter dajali še zadnja navodila za spust. Za jamarji in snemalcem seje prvi mož Moravč, navezan na vrvi, pogumno spustil v petnajst metrov globoko brezno. Za njim se je spuščala prva skupina, med njimi najstarejši Franc Rotar, 65 let, in najmlajši Osoletov Iztok, 10 let. Ko smo pristajali na dnu prvega brezna v tem s plamenčkom karbidarice, sta nam dobrodošlico zaželeli dve mali žabici. Pot v globino je bila čedalje bolj temačna in mokra. Hodili smo, plezali po kolenih, se spuščali po zadnjih plateh in tudi veščino "puzanja" smo obnovili. Potem pa ponovno na vrv, še šest
metrov mokrega brezna, prehod čez nekaj lukenj in veličasten pogled v ogromno kapniško dvorano, ki je bila za ta ogled lepo razsvetljena. Tam so nas čakali jamarji in z zanimanjem smo lezli na hribček v jami in si pobliže ogledovali kapnike, ki so viseli s stropa in iskali njihove pare na tleh. Prekrasne oblike in barve, od blatne do snežne beline. Novinar Janez je poskusil "moško vodo", ki teče v jami, ostali, pa saj veste, da ne bi bili Slovenci, če ne bi nazdravili s kapljico "domačega" in zapeli: "Kolko kapljic, tolko let...". Kar ni se nam mudilo nazaj na površje, saj je bilo devetdeset metrov pod zemljo prijetno tudi zato, ker je bilo vse neznano že za nami, naše oči pa so v svoj spomin shranjevale prekrasne kapnike. "Kolona" se je obrnila in po znani poti nazaj na površje. Radovedni obrazi ob jami so nas, umazane in zadihane, pozdravljali ob srečni vrnitvi.
Po srečni vrnitvi in velikem zadovoljstvu vseh pa "žogico vračam" občinskim svetnikom in županu, da sprejmejo "Odlok o zaščiti naravne dediščine - Osoletove jame v Dešnu."
BRANKA BIZJAN
e
i
Moravske doline
15
A vtobusna postaja v Peča h
Petek, 19. november je in ura je skoraj že šest zjutraj, ko z Uršo kot mnogo zgodnjih juter čakava na avtobus. Mrzel veter neusmiljeno piha s prav vseh strani. Stojiva pod streho v novi hišici avtobusne postaje in se pogovarjava, kako lepo je, ko se končno lahko pred slabim vremenom skriješ v zavetje...Veter pa neusmiljeno vrtinci snežinke in pometa sneg s sosednjih streh, ko s kratko zamudo pripelje avtobus...
O tem, da bi bilo dobro med čakanjem avtobusa na postaji v Pečah stopiti pod streho, sem razmišljala že kot šolarka. Takrat so prepolni avtobusi proti Domžalam in Ljubljani vozili veliko potnikov. Z leti se je število uporabnikov javnega prometa zmanjšalo. Ostali so še učenci in dijaki, ki se vozijo po učenost v beli svet. Odraslih nas je le še za vzorec. Kljub temu je želja po postajališču ostala. Gradnjo postaje je konec poletja v Pečah in v Zg. Kosezah organiziral Tone Stenko z akcijo zbiranja denarja. Tako so bila zbrana vsa sredstva za gradbeni material, akcija pa se bo še nadaljevala pri krajanih, ki jih v poletnem času nismo obiskali. In tako bo poravnan še preostanek dolga. Les za ostrešje so darovali krajani, opaž pa je ostal od gradnje župnišča. Tone Stenko je nato tudi organiziral in vodil vsa dela ter sskupino krajanov opravil kar precej delovnih ur. Seveda so vsi krajani - tako, kot je to pri nas že v navadi -vse delali zastonj.
Odslej naprej bo sneg na strehi postaje, ne na glavi čakajočih
Domala čez noč je iz tal zrasel objekt, ki ga z veseljem uporabljamo in se s svojim nevsiljivim izgledom tudi lepo vklaplja v okolje. Pri tem naj omenim, da je pri vsem najlaže seči v denarnico po tisočaka ali dva, misleč, da je zadeva s tem urejena. Ne pozabimo, da se skupina krajanov, ki je gradila postajo, vozi na delo z lastnim prevozom.
Zato hvala v imenu vseh, ki dan za dnem ali pa le občasno stojimo pod streho in čakamo avtobus.
J. L, fotografija: ANTON STENKO
PGD Moravče:
Novo gasilsko vozilo
Moravski gasilci smo v preteklih letih poleg mnogih intervencij prepeljali krajanom različnih vasi in zaselkov velike količine pitne vode. Od leta 1981 dalje smo z vozilom TAM 110 s cisterno 4.500 litrov opravili več kot 5.000 prevozov. 22 milijonov litrov prepeljane vode, slabe ceste in poti ter številne intervencije so pustile svoje posledice tudi na vozilu. V društvu smo zato že nekaj časa načrtovali nakup novega, močnejšega, gasilskega vozila in v ta namen skrbno varčevali sredstva, ki smo jih prislužili s prevozi pitne vode in prostovoljne prispevke krajanov. V letošnjem oktobru - mesecu požarne varnosti - smo prevzeli novo vozilo znamke DAF 55 skupne teže 15 ton z močjo 240 KM. Cena osnovnega vozila brez nadgradnje je znašala 9,600.000,00 SIT. Sredstva za nakup vozila so poleg PGD Moravče (5,600.000,00 SIT) prispevali še: Občina Moravče (3,200.000,00 SIT), Termit Moravče (600.000,00 SIT) in Krajevna skupnost Moravče (200.000,00 SIT). V PGD Moravče smo že izbrali najugodnejšega ponudnika za izdelavo nadgradnje v tipizirano gasilsko vozilo tipa 24/50. To delo bo opravilo podjetje Ignis comp d.o.o iz Cerkelj, sama nadgradnja pa bo stala dodatnih 9,800.000,00 SIT. K temu znesku je treba dodati še' približno 2,000.000,00 SIT za gasilsko opremo na vozilu. Poleg cisterne s prostornino 5.000 litrov bo vozilo opremljeno z vso potrebno opremo za gašenje in druge intervencije.
PGD Moravče se zahvaljujemo vsem, ki so društvu pomagali do novega vozila. Istočasno prosmo vse krajane, da s prostovoljnimi prispevki ob prinašanju novih koledarjev pomagajo tudi do sredstev za
nadgradnjo vozila. Drugo leto, ko se bo pisalo 2000, bo naše društvo praznovalo visoko obletnico - 100 let obstoja društva in ob tej slovesnosti, bomo gasilci prevzeli svoje novo sodobno gasilsko vozilo za gašenje požarov in druge intervencije ter za prevoz pitne vode.
MIHA ŠLIBAR
16
Novice iz
Blagoslov novega župnijskega doma na Vrh opiju
Nadškof dr. Franc RODE je ob navzočnosti množice župljanov in drugih gostov na zahvalno nedeljo blagoslovil nov župnijski dom na Vrhpolju.
Na letošnjo zahvalno nedeljo, Znovembra, je bila mlada župnija Vrhpolje in njeni prebivalci deležna posebnega božjega blagoslova. Ob tej priliki smo se župljani župnije Sv. Petra in Pavla zahvalili za vse prejete darove in pridelke ter za ves božji blagoslov, ki je našo župnijo spremljal to leto. Posebna zahvala bila namenjena Bogu za nov župnijski dom, ki smo ga uspešno s skupnimi močmi vernikov in drugih dobrotnikov gradili štiri leta in letos zaključili z vsemi deli gradnje in ureditve njegove okolice. Staro župnišče, ki je v času, ko je Vrhpolje kot ekspozitura spadala pod župnijo Moravče, bilo dom za duhovnika in kraj za poučevanje verouka, je bilo v zadnjem času potrebno temeljite obnove. Želja krajanov je bila, da bi v župnijskem domu imeli tudi zimsko kapelo, večji prostor za mladino ter poučevanje verouka. Ker bi bilo v starem župnišču težko zagotoviti ustrezne prostore, smo se po temeljitem premisleku in soglasju večine krajanov odločili za izgradnjo novega župnijskega doma. Gradbeni odbor pod vodstvom obeh ključarjev Ivana Lebarja in Petra Pirnata ter ob pomoči in podpori župnika Vinka Čampe je prevzel vodenje in izvajanje gradnje. Zbiranje še kako potrebnih finančnih sredstev za izgradnjo župnijskega doma je prevzel gradbeni odbor. Projektant Marjan Leskovic iz podjetja Grim in izvajalec Miha Žavbi iz Moravč sta ob pomoči članov gradbenega odbora in številnih drugih domačinov postavila nov župnijski dom, ki je v ponos vsem krajanom in celotni Moravski dolini. V novem župnijskem domu je poleg bivališča za župnika še velika veroučna učilnica, kjer bodo otroci sprejemali krščanske nauke za življenje, kjer se bodo lahko stari in mladi družili tudi ob drugih priložnostih. V novem župnijskem domu je urejena kapela sv. Jožefa. Potek gradnje novega župnišča smo izročili v varstvo sv. Jožefu, ki bo bdel in nas varoval vsega hudega tudi v bodoče. Župnijski dom pa na vogalu ob cesti krasi tudi kapelica Matere božje, ki je bila priprošnjica našim prednikom in bo naš kraj s prebivalci vred varovala tudi v naslednjem tisočletju. Pri izgradnji župnijskega doma so v največji meri s prispevki in prostovoljnim delom pomagali farani. Pri tako zahtevnem projektu nam je s finančnimi sredstvi priskočila na pomoč Občina Moravče. Domačini so v izgradnjo novega župnišča vložili več kot 2000 ur prostovoljnega dela. Vsa dela, od zamisli o novem župnijskem domu do končanja del, smo izpeljali v štirih letih, čaprav naša župnija šteje le malo več kot sedemsto vernikov.
Na slovesnost smo povabili ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta, daje blagoslovil novo izgrajeni župnijski dom in se skupaj z nami pri maši na letošnjo zahvalno nedeljo zahvalil Bogu za to pridobitev in za vse prejete darove in dobrine. Blagoslovil je delo pridnih rok naših zavzetih župljanov in se pri daritvi spomnil vseh, ki so na kakršen koli način pripomogli pri gradnji. V pridigi je izrazil veliko veselje nad pridobitvijo našega kraja, ki je obogatil ne le župnijo temveč tudi kraj, saj bo to župnišče versko in kulturno središče celotne župnije. Poudaril je, da se moramo veseliti življenja, spodbujal je mlade starše, naj se odločajo za življenje. Pokazal je na številne otroke, ki so bili ob tej priliki v polnem številu zbrani v cerkvi in dejal, da smo dolžni dati življenje tako lepim in
inteligentnim otrokom.
Ob koncu slovesne maše, ki sojo z ubranim in dovršenim petjem obogatili domači pevci, je nadškof dr. Franc Rode podelil posebna odlikovanja in priznanja za več kot 40 let aktivnega prepevanja v cerkvenem zboru. Prejeli so jih Valentin Klopčič, Janez Rožič, Ančka Klopčič, Ivanka Kunaver, Ančka Pirnat in Betka Planine. Vsem šestim pevcem ob tej priliki iskreno čestitamo in jim želimo, da bi jim glas še dolgo služil.
Prav na koncu se je gospodu nadškofu v imenu vseh prisotnih domačinov in drugih gostov ter številnih duhovnikov zahvalil za blagoslov novega župnijskega doma in za opravljeno zahvalno daritev predsednik gradbenega odbora Ivan Lebar. Z zahvalno pesmijo in Bethovnovo Boga slavijo se je slovesnost blagoslova in zahvalne maše končala. Vsi, ki smo se udeležili tega slavja smo bili pred našo cerkvijo deležni pogostitve domačih gospodinj in mladine ter nekaterih gostilničarjev, ki so poskrbeli za suha grla.
Ob tej priliki velja zahvala obema ključarjema, celotnemu gradbenemu odboru, vsem prostovoljcem, ki so ure in ure prostovoljnega dela žrtvovali za izgradnjo novega župnijskega doma in vsem, ki so s finančnimi sredstvi pomagali zgraditi to župnišče. Zahvala velja tudi župniku Vinku Čampi, ki je bdel z molitvijo in delom nad gradnjo. Nadalje gre zahvala tudi gospodinji Mariji, ki je tiho in neopazno skrbela za številne delavce, da niso trpeli lakote in žeje. Prav na koncu še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli, da smo zgradili nov župnijski dom in da je slovesnost blagoslova. Vse naj spremlja božji blagoslov!
M. K.
KS Vrhpolje živi
Društvo krajanov Tuštanja je 9.oktobra pripravilo praznovanje 760 letnice obstoja te vasi. Glavni organizator prireditve je bil predsednik društva Pavel Barlič. V programu so nastopili pevci cerkvenega zbora in harmonikar Jože Jagodic. Zgodovino kraja je v besedi v kronološkem zaporedju pripovedoval Lado Ocepek, ki slovi po svojem poznavanju zgodovine rodne vasi, hkrati pa je prepričljiv govornik. O delu društva je spregovoril Ivko Rožič. Poudaril je, da društvo deluje že deset let in je v tem času bistveno pripomogel s finančnimi sredstvi, ki so jih pridobili s skupnimi akcijami, k hitremu razvoju kraja, pri katerem gotovo prednjači komunala in izgradnja infrastrukture. Krajani so z lepo gesto obdarovanja najstarejše prebivalke in prebivalca svoje vasi domiselno in neopazno spomnili na mednarodno leto starejših. Mladost in starost sta res dobi človekovega življenja, ki ju je najboje prehoditi z roko v roki. Modrost in izkušnje starejših so čudovito dopolnilo mladostni energiji. In kaj še manjka na poti k uspehu? Krajani so bili po koncu prireditve pogoščeni, radi so posedeli in poklepetali med seboj, se poveselili in morda že snovali načrte za naprej.
MAL
Moravske doline
17
DRUŽBA  ZAVSE STAROSTI
Iztekajoče se leto je Organizacija združenih narodov proglasila za leto starejših. V tem času naj bi se ponovno zavedli dejstva, da se družba vse bolj stara in da vprašanje starejših zdaleč ni več le socialni problem in odnos skrbništva, ampak je izziv za novo kvaliteto življenja. Gre torej za sobivanje generacij, za njihov ustvarjalni odnos in medsebojno bogatenje. Kako zanimivo, saj pravzaprav še ni daleč čas, ko je bilo vprašanje osamljenosti in osamitve starejših aktualno le v večjih mestih. Razslojevanje družine, načrtno ločevanje starejših od mladih pod krinko spora generacij, je pripeljalo do prekinitve vsakodnevnih življenjskih stikov babic in vnukov, sinov in očetov. S tem je bila pravzaprav nasilno prekinjena vez med preteklostjo in prihodnostjo. Prenašanje izročila "starih", med njimi jezika, kulture, vrednot in nenazadnje tudi verskega izročila, je bilo preneseno na različne javne ustanove. Vendar danes ugotavljamo, da so šole, društva, medijiki so izvajali javno kontroliran prenos izkušenj, prenesli samo en del narodnega bogastva, medtem ko je drugi ostal zamolčan ali popačen. Mladi se danes vse bolj zavedajo, da jih je to oropalo pristnih doživetij, izvirnega izročila, najbolj pa osebnega odnosa do starejših. Prav ta odnos, ki ga lahko zgradimo in ohranimo le v skupnem sobivanju, je tista temeljna življenjska povezava, ki zagotavlja bogatenje starosti in ustvarjalnost mladosti. Zato smo danes priča različnim prizadevanjem za ponovno vzpostavitev tega odnosa izmenjave med generacijami. Mnogi vrtci in šole vabijo v svojo sredino dedke in babice, starejše delavce in profesorje, ki so živi zaklad izkušenj in informacij, ki jih ne premorejo ne knjige in ne računalniške baze. Mnogi starejši mojstri ponovno vzgajajo svoje vajence in inženirji kot mentorji svoje naslednike. Zaživela so mnoga nova nepolitična društva in skupine starejših, ki poskušajo iskati poti do mladih in jim izročiti bogastvo tretjega življenjskega obdobja. Bogastva starosti se učimo v mladosti! Tudi starejši občani naše občine ne mirujejo. Dejavni so na mnogih področjih. Tako deluje več skupin v okviru Društva upokojencev Moravče, ki ne vključuje vseh starejših. Zato poleg te organizirane oblike dejavnosti za tretje in četrto obdobje življenja ne smemo prezreti mnogih vaških skupnosti, ki znajo vključiti svoje starejše v dejavno, družabno in kulturno življenje. Značilnost te življenjske dobe je tudi odprtost za presežno, duhovno življenje zato ponudbe na tem področju nikakor niso nepomembne. Ne smemo zanemariti tudi družbene in politične aktivnosti starejše generacije, ki je pomembna za ohranjanje tradicionalnih vrednot. Tudi mnogih gospodinj, ki so se leta in leta žrtvovale za svoje družine in dom, ne bi smeli pozabiti. Mnoge kmetije so se ohranile prav zaradi ljubezni do domače zemlje in trdega dela starejših. Njihovi žulji na zgaranih rokah in odpoved udobnemu življenju so ohranili poseljeno in obdelano marsikatero kmetijo. Njihova vztrajnost in varčnost je omogočila mladim, da so mogli nadaljevati kmetovanje navkljub mnogim težavam in negotovosti.
Se nekoga se moramo spomniti, ko razmišljamo o bogastvu starosti: obrtnikov in rokodelcev. Koliko krivic so prestali v času totalitarizma in tudi danes jim ni
z rožicami postlano. Njihove ustvarjalnosti se spominjamo največkrat le na kakšnih razstavah in prikazih običajev. Premalo se zavedamo, da so s svojim delom ustvarjali naš današnji dan. Verjetno res ni mogoče oživiti vsega, kar smo premogli v naši 845 letni zgodovini Moravč, vendar bi bilo marsikatero obrtno in rokodelsko dejavnost iz bližnje preteklosti z ustrezno spodbudo mogoče ohraniti prihodnjim rodovom. Mnogi zrejo v prihodnost črnogledo, češ da nas bo posrkala svetovna globalizacija. Prepričan sem, da nimajo prav. Ne delajmo si utvar, da bomo ohranili svoje vrednote s tem, da ne bomo vstopali v skupne procese in spremembe. Spravljeni s preteklostjo, bogati s pristno evropsko krščansko tradicijo, oboroženi s pridnostjo in veseljem do življenja in odprti za nova spoznanja bomo uresničili svoj "genij", ki je slovenskemu narodu omogočil obstanek in bo naša vstopnica v družino narodov !
ALOJZIJ ŠTEFAN
K pesmi za vse starosti
Organizacija združenih narodov je leto 1999 razglasila za leto starejših pod geslom "K družbi za vse starosti" in temu je bila namenjena tudi prireditev, ki jo je zadnjo soboto v novembru pripravil Mešani pevski zbor Društva upokojencev Moravče. Z organizacijo prireditve je zbor dokazal, da jesen življenja ni vedno enolična Čeprav jim srebrne niti že prepletajo lase, so se pogumno lotili prireditve, ki jim je v celoti uspela. Med pisanim šopkom pesmi, ki so jih pripravili za ta večer, smo slišali marsikatero pozabljeno pesem, ki se bo, vsaj upam, ohranila tudi za mlajši rod preko tega zbora. Ze tako prijeten večer so s svojim bogatim nastopom popestrili Kamniški koledniki. Vzpodbudne besede podžupana Občine Moravče Romana Novaka bodo najbrž pripomogle k še večji delavnosti zbora. Vsi nastopajoči so se od obiskovalcev poslovili s skupno pesmijo "Majolka bod pozdravljena". Pevci si želijo, naj se majolka ohrani še vrsto let, da bodo na takšno ali drugačno prireditev prišli še kdaj zapet.
Kako malo je potrebno, da razveseliš starejšega človeka, pove že to, da nam le prijazen pozdrav in topla beseda lahko odpreta vrata v skrivnost starejšega. Prijaznosti ni moč kupiti, lahko pa jo je nagraditi. Ne moremo biti obenem veseli in žalostni, lahko pa smo v obeh čustvih prijazni do ljudi okrog sebe. Ni lepšega občutka, če se zavemo, da smo s svojo pomočjo ali vsaj nasmehom, ki je lahko tudi žalosten, pa je še vedno nasmeh, polepšali vsaj kakšno urico sivega vsakdana nekomu, ki je pred nami že prehodil večji in težji del življenjske poti.
Sočloveku moramo nameniti čas, tudi če gre za malenkosti. Narediti kaj tudi za drugega, kaj takega za kar ne prejmemo nobenega plačila, temveč nam je samo v čast, da smo to lahko storili. Izzveneli so še zadnji akordi prireditve in upam, da so iz moravške dvorane s prav posebno toplino v srcu odhajali vsi, ki so se prireditve udeležili.
IVICA ZUPANČIČ
18
Novice iz
Srečanje starejših in invalidnih krajanov v Moravčah
Čas pobiranja sadov je jesen in oktober je mesec rožnega venca. Ali ni oboje skupaj značilni prepoznavni znak jeseni življenja?
V navado je prišlo, da prvo nedeljo v oktobru, letos 3.10.1999, Župnijska karitas Moravče povabi na srečanje starejše in invalidne krajane. Srečanje se začne na kraju, s katerim je večina starejših tesno povezana celo življenje - s slovesno mašo v župnijski cerkvi. Letos je po vsebinsko in literarno bogati uvodni besedi Alojzija Štefana v nadaljevanju bogoslužja zbrane nagovoril Vinko Čampa, župnik z Vrhpolja pri Moravčah. Ni zamolčal težav in bolečin obdobja starosti. S prepričljivo besedo je vlival voljo in zaupanje za premagovanje preizkušenj. Prvo vodilo je sprejeti starost kot dar, kot blagoslov za družine, v katerih starejši živijo. Koliko dragocenih izkušenj in modrosti se lahko prenese na mlajše! In drugo - ko pešajo življenjske moči, ko človek ne more več, čeprav bi rad še toliko postoril, mu ostanejo roke in rožni venec -neprecenljivi izvir milosti za družino in Cerkev. Med sveto mašo je bilo mogoče prejeti zakrament svete spovedi in svetega bolniškega maziljenja. Z ljudskim petjem je bilo omogočeno sodelovanje vsem navzočim.
Po končani maši je sledil premik do kulturnega doma, kjer je bil v praznično urejeni dvorani že pripravljen na nastop otroški cerkveni pevski zbor. Goste so prijazno sprejele sodelavke Župnijske karitas Moravče. Pripravljeno je bilo veliko okusnega domačega peciva in kruha, za kar velja
iskrena zahvala gospodinjam, ki so na ta način prispevale svoj delež k prijetnemu počutju gostov. V kulturnem programu, ki gaje povezovala Jana Vehovec, je po uvodni pesmi spregovoril predsednik Krajevne skupnosti Moravče Franc Majdič. Svet KS Moravče je tudi letos prispeval fmančna sredstva za izvedbo srečanja. Nastopila je skupina Vera in luč Moravče, ki je uprizorila pripoved o rojstnem dnevu deklice Ane. Po ploskanju sodeč, je Ana Štimec svojo vlogo dobro odigrala. Enako velja tudi za ostale prizadete iz moravške skupine, ki so marsikoga od navzočih presenetili s prisrčnostjo in značilnim talentom za nastopanje. Vera in luč je za vsakogar pripravila spominek na skupno druženje. Z veseljem smo zapeli, zaploskali in čestitali Francki Capuder, Aleševi mami, ki je v tistih dneh praznovala 96. rojstni dan! Razlike med babico in staro mamo je pavčkovsko prisrčno našteval Marjan Kos. Z venčkom narodnih ob spremljavi harmonike (čestitke zborovodkinji Barbari Fale za odlično igranje) je navdušil cerkveni otroški pevski zbor. Gostje so ploskali in zraven zapeli. Pred koncem je Milka Novak predstavila pesniško zbirko Jožeta Urbanije Guzjevega, ki jo je nedavno izdalo K1D Limber. Marsikdo od starejših je pesnika osebno poznal in nekateri so kasneje v avli celo recitirali njegove pesmi. Tudi harmonika seje še oglasila. Po postrežbi vedno okusne obare kuharja Dragota sta zaigrala oče in sin - Jože in Jožko Vidergar iz Zgornjih Kosez. Starejši so radi peli, nekateri so celo zaplesali, dokler ni prišel čas, da se v spremstvu domačih, ki so prišli ponje, poslovijo. Župnijska karitas Moravče se zahvaljuje: župnikoma iz Moravč in Vrhpolja, Otroškemu cerkvenemu pevskemu zboru z zborovodkinjama Barbaro Fale terjano Vehovec, Krajevni skupnosti Moravče za finančno pomoč, skupini Vera in luč Moravče, Občini Moravče za uporabo dvorane, KID Limbar in SKD Moravče za uporabo prostorov, kuharju Dragu Prosencu in njegovi družini, Mlinarstvu Rotar, Napredkovemu marketu Na klancu, OŠ Jurija Vege Moravče za posodo, Janezu Slaparju za pripravo ozvočenja, Franciju Skok za brezplačne fotografije, Cvetličarni Markuš Klavdija in Pošti Moravče, ter starejšim in invalidnim, da so med nami in z nami.
KUNAVAR
Vsakoletno srečanje starejših krajanov na Vrh polju
KO RK Vrhpolje vsako leto oktobra pripravi srečanje starostnikov. Ob 8. uri je v cerkvi bogoslužje z bolniškim maziljenjem. Po maši ob 9. uri pa srečanje. Zbralo se nas je veliko starejših od 70 let in tudi invalidov ter vabljenih gostov. Med nami je bil upokojeni župnik Vincencij Čampa. Vse navzoče je pozdravila dolgoletna predsednica KO RK Pavla Lebar. Sledil je krajši kulturni pgoram, prijetno srečanje so obogatili učenci vrhpoljske osnovne šole, ki so s svojo mentorico Fani Pačnik, pripravili prisrčen program. Med pevci je nastopil tudi solist Peter Pirnat. Posebne pozornosti je bila deležna 85-Ietna Barba Pirnat iz Zg. Tuštanja. Po končanem programu je bila za vse pogostitev, katero so pripravile predstavnice RK Vrhpolje. Srečanje starejših krajanov je poseben dogodek. Pravijo, da morata mladost in starost stopati druga ob drugi. To je bila le kapljica v morje drobnih pozornosti do starejših v mednarodnem letu starejših. Predsednica KO RK Vrhpolje Pavla Lebar je obljubila, da bodo starejši krajani deležni več pozornosti,
saj jih bodo obiskali, obdarili in se z njimi pogovorili doma in v domovih ostarelih.
JOŽE NOVAK
Moravske doline
19
Srečanje starejših krajanov v Peča h
V nedeljo, 24.10.1999, je bilo v dvorani gasilskega doma v Pečah spet živahno. Na tradicionalnem 16. srečanju starejših krajanov, ki gaje organizirala krajevna organizacija Rdečega križa Peče v sodelovanju s KŠD Peče, so se namreč zbrali stari in mladi iz Peč in njene okolice. Srečanje je bilo namenjeno vsem bolnim, vsem invalidom in vsem tistim krajanom, ki so doživeli in preživeli že več kot 70 pomladi. Kot vsako leto so tudi letos napolnili dvorano, saj jih je prišlo kar 42 od 65 povabljenih. Člani RK so vsem povabljencem ob prihodu pripravili prisrčen sprejem. Sledil je izviren kulturni program. Člani kulturne skupine so na odru pripravili sceno s krušno pečjo in obiskovalcem prikazali kmečko opravilo ribanja zelja, se igrali staro igro "rihtarja bit", moški del skupine je zapel nekaj starih ljudskih pesmi. Izvirnostjo so razveselili tako starejše kot mlajše obiskovalce. Starejšim so obudili spomin na dobre stare čase in na njihove mlade dni, mlajše pa so navdušili za ohranjanje starih običajev in kmečkih opravil. To je še kako pomembno, saj živimo v drugačnem času, ko večino opravil opravljajo stroji, torej v času, ki nas sili v odtujenost. Ob koncu kulturnega
VRH PRI MLINSAH
Rekreacijski pohod moravških upokojencev
Pohodniška sekcija vsako leto organizira več pohodov po moravških, zasavskih, litijskih in drugih krajih. Eden takih je bil po Moravski planinski poti s skupno udeležbo devetih pohodnikov obeh spolov.
V jutranjih urah smo pohod začeli na Trati, se podali proti Vaškim Kandršam, se pomudili v Peskih Kandršah in se ustavili pri Sparleku. Na stari hiši je skrinbjica z vpisno knjigo in žigom. S Trate do Vrha smo hodili dobro uro zmerne hoje. Odpočili smo se na kmetiji odprtih vrat družine Ocepek. Tu smo bili postreženi s toplo malico. Pot smo nadaljevali po dobro markirani poti in prišli v zaselek Tlačnico nad Pečami. Tu je čudovit razgled daleč naokoli, posebno na vas Peče, kjer je bilo našega skupnega pohoda konec. Vsem skupaj je bil rekreacijski pohod koristen, zdravju primerna hoja, čista narava z neokrnjenim okoljem, prijaznimi ljudmi in medsebojnim povezovanjem. Priporočamo vsem tistim, ki še niste hodili po teh krajih, da se nam pridružite v letu 2000. Pot ni težavna, primerna je za vse, ki ljubite naravo.
JOŽE NOVAK
Na obisku pri Milanu in Milki Radulovič, upokojencema in članoma društva, iz Pekih Kandrš.
programa je navzočim spregovoril podžupan Občine Moravče Roman Novak. Srečanje se je nadaljevalo s pogostitvijo, ki so jo pripravili člani Rdečega križa. Med povabljenimi je bil tudi nekdanji peški učitelj Ciril Merčun, ki vsako leto poskrbi za dodatno popestritev. Letos je dopolnil 90 let. Ob tej priložnosti so mu mlajši člani čestitali in mu zaželeli še veliko zdravja in veselja.
D.BRVAR, fotografija:ANTON STENKO
Društvo izgnancev se predstavi
Kot večina prebivalcev občine Moravče že ve, na območju Upravne enote Domžale deluje Društvo izgnancev Domžale, v katerega se vključujejo žrtve vojne z obrmočja občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da pomaga nekdanjim izgnacem ter drugim žrtvam vojne, da po petdesetih letih dočakajo svojo moralno in tudi meterialno odškodnino. Aktivnosti, ki smo jih začeli pred nekaj leti, so že rodile prve sadove, saj so naši člani - nekdanji izgnanci in taboriščniki - že, v skladu s sprejeto zakonodajo, dobili odločbe o mesečnih rentah in drugih ugodnostih. Se vedno pa čakajo na zakon o vojni odškodnini in še nekatere druge zakone. Društvo izgnancev pomaga svojim članom pri uveljavljanju njihovih pravic s tem, da jih opozarja na novosti, pomaga pri izpolnjevanju obrazcev in ima tudi uradne ure, v času katerih lahko pridobijo potrebne informacije. Pomemben del nalog je usmerjen tudi v organizacijo srečanja izgnancev in vsako leto pripravimo kar nekaj izletov in prijetnih srečanj, ki se jih udeležujejo tudi člani iz Moravske doline. Tako so se letos lahko udeležili nekaterih srečanj: občnega zbora Društva izgnancev Domžale v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, kjer so nastopili tudi tamburaši z Vrhpolja; osrednje medobčinske slovesnosti ob Dnevu upora v Zejah;-tradicionalne slovesnosti ob Dnevu izgnancev v Mostecu; izleta na Primorsko (Nova Gorica, Sveta Gora, Vipavski Križ, Štanjel); izleta v Nemčijo, katerega smo pripravili skupaj s sosednjimi društvi; izleta na Dolenjsko (Muljava, Gorjanci, Kostanjevica na Krki).
Ob koncu letošnjega leta, 21. decembra 1999 ob 11.uri, bomo imeli v Majčevem dvoru vsakoletno tradicionalno novoletno srečanje, na katerega vabimo vse izgnance in njihove prijatelje. Želimo vam, da bi bilo leto 2000 srečno, zdravo in zadovoljno, naj bodo lepi in prijetni vsi praznični dnevi in naj v letu 2000 končno dočakamo uresničitev vseh naših pravic.
JOŽEKVEDER, predsednik
20
Novice iz
GASILSKA ZVEZA MORAVČE
Veterani obiskali muzej ga\
Med člani prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Moravče je 52 gasilcev veteranov. To so dolgoletni člani društev, ki so že praznovali svoj 63. rojstni dan. Med našimi veterani še ni nobene veteranke (članice postanejo veteranke po 50. letu starosti). Velik del veteranov še vedno aktivno sodeluje v društvih, tekmujejo in prenašajo izkušnje na mlajše člane in mladino. Prav je, da se jim kdaj pa kdaj zahvalimo tudi s kakšno bolj aktivno obliko hvaležnosti ne le z besedami. To je med drugim naloga stalne komisije za veterane pri predsedstvu GZ Moravče, ki jo vodi član predsedstva Pavle Barlič. Komisija je 19.oktobra letos za veterane organizirala obisk rojstnega kraja slovenskega gasilstva v Metliki, kjer je bila osrednja proslava v počastitev 130. obletnice gasilstva v Sloveniji. Izleta se je udeležilo 27 veteranov, nekaj članov predsedstva GZ Moravče, predsednik Ivan Vidic in predstavnik Občine Milan Brodar. KAM-BUS-ov avtobus je izletnike odpeljal ob 7. uri zjutraj. Izletnikom se je pridružil vešč vodič g. Pavliha, upokojeni učitelj iz Domžal, sicer doma iz Metlike, ki je prijetno opisoval pot od Ljubljane do Trebnjega in nato naprej do Metlike. Veterani in drugi udeleženci izleta so si pod strokovnim vodstvom ogledali Slovenski gasilski muzej. Letos je ta zelo zanimiv in bogat muzej zabeležil 30. obletnico obstoja. Prav je, da se s to ustanovo ponaša prav Metlika, kraj, v katerem je metliški graščak Savinšek 19. septembra 1869 zbral 27 fantov in mož
na grajskem vrtu in z njimi osnoval prvo požarno brambo na Slovenskem. Sledil je ogled cerkve pri Treh Farah, kjer jim je kratko zgodovino te znane cerkve opisal domačin, od tam pa so se izletniki odpeljali do izvira reke Kolpe. Po dokaj napornem dopoldnevu se je prileglo kosilo na kmečkem turizmu Pri Krki v Žužemberku. Ustavili so se tudi v tamkajšnji cerkvi, kjer jim je župnik na kratko predstavil potek obnove skoraj popolnoma porušene cerkve. Pot domov je s kratkimi vmesnimi postanki vodila skozi Ivančno Gorico, Bogenšperg, Litijo, Vače in Kandrše do Moravč. Ocena vseh veteranov in drugih udeležencev je bila: zelo lepo. Finančno so izlet omogočili Gasilska zveza Moravče, Občina Moravče, nekaj pa so prispevala posamezna prostovoljna gasilska društva.
B. BRVAR, fotografija: IVAN VIDIC
5
V moravški osnovni šoli je "eksplodiralo
V moravški osnovni šoli je 14. oktobra ob 11.10 uri nastal preplah. V pritličju šole je ekplodiralo neznano eksplozivno telo ali pa je prišlo do eksplozije zaradi nekega drugega vzroka, podobne razmere pa bi lahko povzročil tudi potres. Tokrat je šlo le za namišljeno ekplozijo, za vajo v okviru meseca požarne varnosti - za dogovor med PGD Moravče in Osnovno šolo Moravče, ki tradicionalno dobro sodelujeta. V skrbno načrtovani in zelo poučni vaji so poleg PGD Moravče sodelovali še PGD Krašce, PGD Domžale in Center požarne varnosti Količevo, ki razpolagata z dodatno reševalno opremo. Ne glede na to, da učenci in učitelji niso bili resnično ogroženi, jih je vseeno zajel nekakšen preplah in so vzeli vajo zelo resno. Eksplozija je učence in učitelje prisilila, da so se umaknili v višje nadstropje, izhod iz stavbe ni bil mogoč. Intervencijske skupine so na kraju takoj ugotovile, da pridejo v poštev za reševanje le trodelna lestev, spustnica in vrvna tehnika. Gasilci so približno 150
učencev in učiteljev s pomočjo teh reševalnih sredstev varno spravili na dvorišče šole, od tod so jih njihovi učitelji
takoj odpeljali proč od 'napol porušene' stavbe, za katero so poskrbeli gasilci. Na koncu so se učenci sedmega in osmega razreda seznanili še z uporabo ročnega aparata za gašenje.
Glavni namen zahtevne vaje je bil poleg preizkusa reševalne tehnike, prikazati učencem in učiteljem, kako bi morali ravnati v primeru dejanske ekpslozije, potresa, požara ali druge nesreče, ki bi jim preprečila varen izhod na prosto in kako naj v takem primeru sodelujejo z gasilci in drugimi reševalci. Pomembno sporočilo vaje je bilo: ravnajmo tako, da do resnične ekplozije, požara ali druge nesreče v šoli ali kje drugje nikoli ne pride. Upajmo, da bo vaja pripomogla tudi k sprejemanju pravilnih odločitev pri dograjevanju šole in bo vsaj novi del dobil nujno potrebne požarne stopnice.
HERMAN ŠLI BAR, B. BRVAR, fotografija DANICA JANČAR
F iili
Moravske doline
21
Parlamentarci zasedajo tretjič
16.novembra 1999 je na OŠ Jurija Vege Moravče potekal tretji otroški parlament z naslovom IMAVA SE RADA. Parlamenta so se udeležili predstavniki vseh oddelčnih skupnosti, učitelji ter gostje: Milan Kokalj kot predstavnik Občine Moravče in Nuša Cerar iz ZD Domžale. Kljub vabilu se predstavnik policistov ni udeležil parlamenta. Parlamentarno zasedanje je vodila predsednica šolske skupnosti. Najprej je Nina poročala o delu šolske skupnosti v preteklem šolskem letu, potem je prišla na vrsto vodilna tema Imava se rada. Vsaka oddelčna skupnost je poročala o tej temi na svojstven način. Najmlajši so poročali o pogovorih , ki so jih imeli v svojih oddelčnih skupnostih in so razmišljali o medsebojnih odnosih in o poznavanju AIDSA. Učenci predmetne stopnje so se večinoma predstavljali s plakati, ki so ponazarjali vprašanja: kaj mi pomeni ljubezen, poroka, kaj in koga imam rad, kaj je resnično prijatelstvo... Predstavitveni plakati so bili opremljeni s kopico verzov in slik. Pri oblikovanju plakatov so učenci in njihovi razredniki pokazali veliko izvirnosti in ustvarjalnosti, čeprav je prav tema letošnjega parlamenta še vedno za mnoge izmed staršev in učiteljev tabu tema. En plakat je nosil sporočila: Če ni ljubezni, ni sreče. Če ni ljubezni ni veselja. Če ni ljubezni , je svet pustinja. In če ste z mladostnikom vsaj enkrat spregovorili o spolnosti in vprašanjih, ki mlade vznemirjajo, je bil namen dosežen. Storjen je bil prvi korak k sproščenemu pogovoru in tudi tu velja, da vaja dela mojstra. Pomagajmo jim, da bodo na pot odraslosti stopili pripravljeni. Ravnateljica je predstavila anketo o medsebojnih odnosih, ki je bila izvedena med učenci od petega do osmega razreda. Po predstavitvi ankete so gostje odgovarjali na vprašanja učencev. Milan Kokalj je pojasnil učencem, kako je z javno razsvetljavo v občini Moravče. Predstavnica ZD je predstavila znake mačje bolezni in spregovorila o spolnem dozorevanju mladostnikov. Puoudarila je, daje na pot spolnosti potrebno stopiti pripravljen; psihično in
telesno dozorel. Njeno sporočilo se je glasilo: "Spoštuj svoje telo in nič ti ne bo ušlo!" Veliko vprašanj je bilo naslovljenih na župana in policista, čeprav ju ni bilo na zasedanju šolskega parlamenta. Največ so spraševali o pločnikih, semaforjih... Učenci so opozorili tudi skupine mladostnikov, ki se vedejo drugače, zato menijo, da se ukvarjajo z drogo. Mladi niso brezbrižni do okolja, v katerem živijo, pesti jih veliko skrbi, zato zaslužijo, da se jim na zastavljena vprašanja tudi odgovori! Mladi parlamentarci so si izmenjali mnenja in povzeli sklepe. Predstavniki naše šole se bodo udeležili državnega otroškega parlamenta, ki bo 6. decembra v Ljubljani. Odrasli večkrat podcenjujemo otrokovo vedenje o ljubezni, prijateljstvu, medsebojnih odnosih. Tokrat so učenci pokazali veliko mero poznavanja teh stvari. Večkrat bi jim morali prisluhniti in se z njimi več pogovarjati tako starši kot prijatelji in učitelji.
Naj zapišem še verz, ki je plemenitil vsebino večih plakatov: "V ljubezni je sreča, ljubezen je vse, a glej komu zaupaš svoje srce!"
BARBARA FALE, fotografija DANICA JANČAR
V znanju je moč
Samostanske utrdbe so bile že od nekdaj nosilke znanja. Tako je bilo tudi s kartuzijanskim samostanom v Bistri, ki je skozi stoletja spreminjal svojo zunanjo podobo, a ostalo je znanje, saj je v grajski stavbi urejen Tehniški muzej Slovenije. Ta muzej so si v mesecu oktobru ogledali tudi učenci osmih razredov naše šole pod vodstvom učiteljice Nade Osolnik. Srečali so se z BIONIKO (naravnimi vzori za tehniko prihodnosti). Zanimive so ugotovitve, daje človek naredil robota po načinu hoje paličnjaka in da se gredbeniki želijo zgledovati po milnih mehurčkih. Ogledali so si zbirko starih vozil in izvedeli, da je prvo vozilo prišlo v Slovenijo pred 101 letom. Bili so tudi priče poskusom velikega znanstvenika Nikola Tesle. Obiskali so še jedrski reaktor v Podgorici. Glavni pomen tega objekta je izobraževanje in priprava za delo v jedrski elektrarni. Svoj čar naravoslovnemu dnevu je prispeval ogled kovačije in mlina na vodni pogon ob reki Bistri. Učenci so v tem dnevu spoznali, da je znanje moč, da se brez njega ne da živeti in le okrog njega se ta svet vrti.
BARBARA FALE
Ko se plazijo kače, se nam nič več ne tresejo hlače
Učenci tretjih razredov so imeli naravoslovni dan. Obiskala jih je družina Kolenc z Vač in predstavila živali, ob katerih se počutimo utesnjeni ali nas je celo strah ob srečanju z njimi, na drugačen, prijazen način. Učenci so prisluhnili pesmicam in zgodbam iz živalskega življenja in naenkrat so lahko brez zavor v rokah držali kačo, miško in celo žabo, se pogovarjali s cvrčki in obračali želvo. Učenci so naredili korak bliže k naravi in spoznali, da so lahko tudi te živali naše prijateljice, če jih razumemo kot del narave in se do njih vedemo
odgovorno in spoštljivo. Naravoslovni dan so zaključili z zabavnim kvizom. In z znanjem, ki so ga na kvizu pokazali, so dokazali, da so bili zastavljeni cilji doseženi. Družina Kolenc je svoje živalice pokazala tudi mlajšim učencem.
BARBARA FALE
22
Novice iz
Dejavnosti v vrtcu
Zaradi velike potrebe po varstvu predšolskih otrok v Moravčah smo s 1.9. 1999 odprli še en oddelek vrtca v prostorih šole in tako le delno zmanjšali vrsto čakajočih. Tako je v letošnjem letu vpisanih v vrtec 76 otrok, ki so razdeljeni v štiri starostne skupine. Vrtec organizira tudi dejavnosti za otroke, ki niso vključeni vanj. To so CICIBANOVE URICE (za 5-letne otroke) in PRAVLJIČNE URICE (za otroke mlajše od 5 let). Letos je bilo veliko zanimanje za vpis v te programe. Starše smo k vpisu vabili na plakatih, ki so bili razobešeni kar en mesec, vendar so nekateri želeli otroka vpisati šele novembra. Obveščam vas, da vpis ni bil več možen, ker sta skupini polno zasedeni. Vedno pa ste dobrodošli na prireditvah, kamor vabimo otroke, ki niso vključeni v vrtec. To so aktivnosti ob tednu otroka, različne delavnice, lutkovne predstave, plesni tečaj, vendar je obisk zelo slab.(Ob tednu otroka se je vabilu odzval le en otrok, ki ne hodi v vrtec).
Poleg rednih dnevnih programov za starostni obdobji 1-3 let in 3-6 let pa vrtec ponuja tudi dodatne nadstandardne programe. To so: predšolska bralna značka, plesni tečaj, računalniški krožek, projekt "Knjigobuba"; tekmovanje v Cici veseli šoli. Ker pa se zavedamo, kako pomembno mesto ima v predšolskem obdobju gibanje, ponujamo otrokom iz vrtca tudi dve dejavnosti, ki sta povezani s športno dejavnostjo, to je FIT-KLUB in POHODNIŠTVO -akcija CICIBAN- PLANINEC.
FIT-KLUB je posebna oblika telesne dejavnosti, kjer se otroci ob igrah sprostijo, družijo, zabavajo in so ob igrah ves čas fizično in miselno aktivni. Predvsem se mi zdi pomembno to, da v teh igrah ni tekmovalnosti med otroci, vsak tekmuje sam s seboj in vsi smo zmagovalci, kar pozitivno vpliva na otrokovo samopodobo. Igre so prilagojene starosti otrok. Vsaka fit-klub ura je sestavljena iz štirih iger, pri katerih uparabljamo različne rekvizite (penaste žoge, hopv žoge, kocke s števili, bin bege, trakove, kolebnice, papir, balone, padalo...). Fit-klub združuje otroke po vsem svetu. Trenerji se izobražujemo na
mednarodnih seminarjih. Daje ta dejavnost otrokom všeč, dokazujejo tudi želje otrok in odločitev staršev, da so v tako velikem številu vpisali otroke v fit-klub. Letos delujejo kar štiri skupine, ki imajo fit-klub enkrat tedensko v šolski telovadnici, enkrat mesečno pa tudi otroci iz Cicibanovih uric.
POHODNISTVO-AKCIJA CICIBAN PLANINEC Zanj smo se odločili, ker otroci preveč sedijo ( TV, računalnik), ker je pohodništvo najbolj dostopna športna dejavnost in zato najpopularnejša oblika rekreacije. Za hojo ni potrebno nikakršno znanje, saj znamo hoditi že od enega leta naprej. Hodimo lahko v vseh letnih časih. Ne potrebujemo vadbenih prostorov. Je najcenejša športna dejavnost, ker ne potrebujemo drage športne opreme in imamo odlične naravne pogoje tudi v okolici Moravč. Pri otrocih oblikujemo pristen, čustven in spoštljiv odnos do narave. 58 otrok na predšolski stopnji sodeluje v akciji Ciciban planinec. Vsi ti so člani PD Moravče, s katerim redno sodelujem. Vsako leto izvedemo 5 ali 6 izletov v času otrokovega bivanja v vrtcu ali mali šoli v spremstvu vzgojiteijic, pomočnic, nekatere pa tudi z vodniki PD Moravče, ki so nam dobrodošla pomoč. Dva izleta izvedemo tudi s starši na soboto, obisk je zelo velik. Zadnji tak izlet je bil 1. oktobra na Sv. Primož nad Kamnikom, ko nas je bilo 41 udeležencev.
Zakaj dajemo športnim dajavnostim pomembno mesto? Šport ima velik socialni in vzgojni vpliv. Z redno dejavnostjo otroku privzgojimo gibalne navade. Z zgodnjim razvijanjem veselja do gibanja lahko pravočasno preprečimo marsikatero vedenjsko težavo, saj otroci odvečno energijo usmerijo v športne aktivnosti. Prav je, da otroci že v predšolskem obdobju pridobijo pozitiven odnos do gibanja in športnih dejavnosti in s tem tudi pozitivno samopodobo. Upam, da se bodo zavedali, daje gibanje življenje in življenje gibanje in da jih bo to spoznanje spremljalo skozi vsa življenjska obdobja. O ostalih programih pa kdaj drugič.
MARIJA GOTAR, vodja vrtca
Topla rji Moravske doline
"Popotnik iz tujine se zgane, ko ga pozdravijo kozolci, prvi znanilci domovine. Iz njih diha ustvarjalni genij našega naroda." Tako so zapisali učenci zemljepisnega krožka, ki so 4. septembra 1999 pod vodstvom mentorice Maje Gerčar na 43. Državnem tekmovanju oračev v Smledniku dobili prvo nagrado za maketo toplarja, (izdelal jo je Klemen Rovšek) in nalogo, ki nosi naslov: TOPLARJI MORAVSKE DOLINE. V nalogi so predstavili kozolec, njegovo zgodovino, vrste kozolcev, izvedli intervju ter v sliki in besedi na prijeten način predstavili toplarje Moravske doline. Nalogo so zaključili z željo, da se toplarji v Moravski dolini ohranijo, obnavljajo in ostajajo naš najčistejši izraz.
Mohorjev toplar v Krašcah. Lep primer starega toplarja, ki je izgubil prvotno kritino, obenem pa tudi del svojega pomena, saj služi le za streho strojem in orodju.
BARBARA FALE
Kratke šolske vesti
OKTOBER - MESEC ŠPORTA
Ves oktober so na šoli potekala šolska tekmovanja v odbojki, nogometu, košarki streljanju in šahu. Najboljše rezultate je dosegel 5.c razred.
PRIŽGALI SMO SVEČKE
Zadnji dan pred jesenskimi počitnicami so učenci obiskali grobove padlih za domovino. Petra Prosenc iz 5. b razreda je ob tem prazniku napisala pesem:
Mrtvim Nekoč živi ste bili, sedaj pa v grobovih spite vsi. Bili ste junaki, pomagali ste družini vsaki. V vaši družini so ostali spomini. Zelo ste trpeli, si le živeti želeli.
BARBARA FALE\
Moravske doline
23
Taborniki med učenci
V oktobru praznujejo taborniki rodu Moravske doline 10. obletnico delovanja. Ustanovni tabor je bil 6., 7. in 8. 10. 1989. V teh letih se je v taborniških vrstah zvrstilo že mnogo mladih. Eni vztrajajo še danes, drugi so se posvetili drugim dejavnostim in obveznostim. Ob koncu septembra taborniki sprejemajo nove člane, zato organizirajo propagandni tabor. Letos so se odločili združiti športni in propagandni dan. K sodelovanju so povabili vodstvo in učence OŠ Jurija Vege iz Moravč.
V soboto, 25. 9. 1999, so se pri šoli zbrali učenci razredne, predmetne in podružnične šole. Tu je bil tudi start. Mlajši so odšli na Lov na lisico in s pomočjo potnih znakov prispeli na cilj. Učenci predmetne stopnje so se urili v orientaciji. Vsak oddelek je dobil zemljevid domače pokrajine in navodila. Pot jih je vodila čez Log in mimo Drtije do jezera nad Termitom. Med potjo so morali poiskati 3 KT (kontrolne točke ) in odgovoriti na vprašanje ali rešiti naloge. Če so pravilno odgovorili na naloge, so dobili del gesla. Pri jezeru sta jih čakala dva kanuja. Po dva predstavnika iz oddelka sta tabornika v kanujih prepeljala do gesla na boji sredi jezera. Naprej jih je vodila pot do taborniškega prostora nad ribniki. Tam so se zglasili na cilju in povedali geslo. Geslo se je glasilo: TABORNIK ŽIVI ZDRAVO Z NARAVO. Na taborniškem prostoru so bile postavljene postaje:
Tudi vaške novice
Otroci iz Desna so začeli pisati in izdajati to poletje rokopisni list Dešenske novice. Vsi so se seveda veselili počitnic, pa je kljub temu ostalo toliko časa ob obilici dobre volje, da so se vaščani vsak teden, nato pa vsakih štirinajst dni z veseljem ustavljali pred oglasno desko in se od srca nasmejali novičkam, zgodam in nezgodam, ugankam, šalam in glasbenim lestvicam. Sami še niso prijeli za pero in kaj dopisali ali napisali, toda - kdo ve!? Urednici Eva in Tamara obljubljata, da časopis ni v finančni krizi in ni bojazni, da bi ga pod svoje okrilje vzela kakšna stranka ali založnik, zato bosta papir in lepa pisava (morda tudi na računalniku) ter bistra glava še naprej njihovo orodje. Želijo si, da bi "Dešenske novice" fotokopirali, da bi jih tako dobila vsaka hiša, saj je na pragu zima in bi jih bilo prijetneje brati v topli sobi, kot zunaj na snegu. Izbrala sem le štiri izmed mnogih "Dešenskih novic", da jih boste lahko prebrali in njihovo delo presodili.
Otroci iz Desna smo pisali županu Moravč. Pisali smo mu o nevarnostih, ki prežijo na nas na asfaltu (visoko naloženi tovornjaki, ki z vso hitrostjo vozijo skozi vas in številni avtomobilisti, ki dirjajo po cesti). Prosili smo ga za igrišče. Vemo, da cesta ni igrišče, toda tudi mi imamo radi rolanje, tako kot drugi otroci. Vsi skupaj upamo, da se nam bo želja uresničila.
Otroke iz Desna zelo moti, da ljudje, ko se vozijo s traktorji opacajo asfalt! Lahko nastane nesreča, zato bi lahko traktoristi počistili cesto za seboj, saj asfalt ni bil deset tolarjev, temveč več tisoč mark. Zato smo ga dolžni ohranjati po najboljših močeh.
Paca tedna je Mrčičeva stara mama, najstarejša prebivalka Desna. Med drugim pravi, da se v vasi dobro počuti, všeč ji je zelenje in urejenost vasi in tudi ljudje, med katerimi že vseskozi živi, zato ne bi nikoli zapustila Desna.
Spust v Osoletovo jamo. Tudi urednici tega časopisa sva se znašli tam. Videli sva spuste, ki so bili dokaj enostavni, vendar priti ven, ni bilo lahko, še zlasti če si tehtal "malo več"! Vanjo se je spustil tudi moravški župan. Pravi, da je jama čudovita in da bi spust z veseljem ponovil. Tudi drugi, ki so se odpra vili vanjo, so rekli, daje bilo doživetje enkratno.
BRANKA B1ZJAN
lokostrelstvo, streljanje z zračno puško, s fračo, pikado, postavljanje šotork, šotorov, ognjev, premagovanje ovir, orientacija in propagandni šotor.
Učenci so se preizkusili na vseh postajah. Ta dan so izvedeli veliko novega. Ugotovili so, daje biti tabornik zanimivo in prijetno. Ob koncu dopldneva so se nekateri že odločili za članstvo v taborniškem društvu, drugi pa se jim lahko pridružijo na prvem taborniškem srečanju. Dan je minil v zadovoljstvo vseh. Taborniki so bili še posebno zadovoljni, da so na dejaven način predstavili taborniško življenje in obenem opozorili na deseto obletnico delovanja.
B. DORIC
Počitniška ustvarjalnost
V pričakovanju novoletnih počitnic se misli otrok kdaj pa kdaj vrnejo še v čas jesenskih počitnic, ko seje marsikaj lepega dogajalo. Otroci z Imenj so si te dni polepšali z dvema kolesarskima dirkama. Prva dirka je potekala v Šmausovi gmajni nad Imenjami. Komaj se je naredil dan, že so otroci začeli pripravljati teren za veliko tekmovanje. Postavili so šotor za jedačo in pijačo, obesili napise za start in cilj, pripravili so zmagovalne stopničke iz odžaganih hlodov, dekleta so naredila šopke
za zmagovalce, izdelali so medalje in priznanja. Največ skrbi so imeli s postavitvijo proge, saj smo se starši kar križali, ko smo videli, po kakšni strmini je speljana, vmes pa skale in korenine. No, vsaj divjati ne bodo mogli, smo se tolažili. Po
24
Novice iz
,Lj|
Na obisku pri radovednem Tačku
Le kdo ne pozna Marka in Tačka?! To sta priljubljena junaka iz otroške oddaje Radovedni Taček na TV Slovenija. S televizije ju že dobro poznamo, toda kakšna sta v resnici? To je otroke iz skupine Sončki in Pikapolone tako
zanimalo, da smo se dogovorili za obisk in ju obiskali na nacionalni televiziji v Ljubljani. Nestrpno smo pričakovali 22. oktober in mrzlično izdelovali darila. Za Tačka smo izdelali kosti in sliko lepe psičke, za Marka pa smo narisali risbice. Že je bilo tu petkovo jutro, ko nas je posebni avtobus odpeljal v Ljubljano. Pričakal nas je prijazen gospod in nas odpeljal do vhoda v studio 2. Nad vrati ni gorela rdeča luč, zato smo lahko vstopili. Previdno smo stopali čez kable, mimo kamer in množico scenskih elementov in se znašli pred Markom in Tačkom. Prijazno sta nas pozdravila. Marko seje z nami pogovarjal, Taček pa nas je ovohaval, malce zalajal in nam dovolil, da smo ga božali. Skupaj smo se še fotografirali, nakar nas je režiserka povabila na blazine ob robu studia, kjer smo opazovali naša junaka pri snemanju oddaje. Ker znamo čisto tiho opazovati, smo bili priča snemanju treh kadrov te oddaje. Oslepljeni od reflektorjev in polni vtisov smo se vrnili v vrtec. Sedaj pa komaj čakamo oddajo, katere nastajanju smo bili priča.
JOŽA IN METKA, vzgojiteljici
celodnevnih pripravah je napočil težko pričakovani trenutek. Ob progi so se zbrali gledalci in štarter je dal znak za pričetek tekme. Napeto pričakovanje, kdo bo zmagovalec. Lahko bi rekli, da so zmagali vsi, ki so se upali spustiti po tisti strmini in so pri tem ostali brez poškodb. Čez nekaj dni je bila povratna tekma na Potokarjevem travniku. Sedaj je tekmo organizirala druga skupina otrok, ki je kar nekaj časa posvetila pripravam na veliki dogodek. Slalom na travniku je bil kar zahteven in z veliko spretnostjo so nekateri krmarili med vratci, nekateri pa podirali količke in se zapletali v vrvi ter tako poskrbeli za smeh med gledalci. Podelitev medalj in priznanj je bila tik pred dežjem uspešno zaključena. Čestitati velja vsem imenjskim otrokom, ki so tako ustvarjalno preživeli jesenske počitnice in si pri tem nabirali tekmovalne in organizacijske izkušnje. Sedaj pa že razmišljajo o zimskih športih, v katerih so nekajkrat že tekmovali.
MILKA NOVAK
Skrbno načrtovan poučni izlet je lepo uspel
V okviru učnega programa za 4.razred osnovne šole naj se učenci seznanijo tudi z rastlinstvom (drevje, grmovnice, cvetje v naravi, podeželsko življenje).
Na OS Martin Krpan iz Fužin so se odločili, da v okviru tega programa obiščejo eno izmed vasi v Moravski dolini in bližnjo Limbarsko goro. Dogovorili so se z Mejačevo Ivanko z Imenj, da jim pokaže svoj dom, kmečka opravila, speče kruh,... in z enim od vodnikov PD Moravče, da jih pospremi na Limbarsko goro.
V zgodnjih dopoldanskih urah so se naši gostje z avtobusom pripeljali do Sv. Andreja. Od tu je dolga kolona 58 učencev in njihovih spremljevalcev krenila do Mejačevih. Teta Ivanka je že pripravljala peko kruha. V "metergo" je sejala moko, pripravila kvas in nato zamesila kruh. Otroci so z vidnim zanimanjem sledili njenemu spretnemu delu. Druga skupina učencev se je medtem seznanjala s kmečkim orodjem, preplašila jato kokoši v kokošnjaku, skratka odkrila cel kup zanimivosti okrog kmečkega doma. Saj je to mestnim otrokom popolna neznanka. Nato nas je avtobus popeljal do Čajža pod Limbarsko goro, od tu smo se podali po strmi planinski stezi skozi Gaberje našemu cilju naproti. Vodnik je izkoristil priliko in učencem pripovedoval o drevju in grmovju ob poti. Tudi kakšna poznojesenska cvetica je še iskala zadnje jesenske sončne žarke. Marsikaj zanimivega so učenci slišali o davni preteklosti naše doline, pa o nekdanjih gradovih in težkih vojnih časih. Strma pot je nekatere, ki niso vajeni hoje, kar nekoliko utrudila. Vodnik je komaj sproti odgovarjal na številna vprašanja otrok. Tisti bolj urni so hitro ugledali cerkev sv. Valentina vrh gore.
Gospod Maks Kosmač je ljubeznivo posodil ključ od tega lepega romarskega svetišča, da so si učenci lahko ogledali tudi notranjost cerkve. Bil sem nekoliko zaskrbljen, kako bodo učenci sprejeli seznanitev s krščanskim svetiščem. Skoro vsi so potomci staršev iz nekdanjih drugih republik, imajo drugo veroizpoved, med njimi so tudi ateisti. Moj strah pa je bil popolnoma odveč! Z veliko radovednostjo in spoštljivostjo so si ogledovali oltarje, poslikavo, cerkveno opravo, se zanimali, čemu služi ta ali oni predmet. Ogledali smo si tudi dolino Črnega grabna in bližnjo okolico, žal pa megla ni dovolila, da bi videli čudovito panoramo gora. Poizkušali smo se tudi orientirati, se seznaniti z osnovami razpoznavanja v prostoru. Po malici smo se podali navzdol proti Serjučam. Zanimivo je bilo "bližnje srečanje" s kravami pri Vodicah. Učenci so jadrno poiskali zavetje v grmovju pa tudi nekatere od spremljevalk so se jim hitro pridružile, tako da me je stalo kar nekaj truda, da sem svojo četico spet spravil v red na poti v dolino. Na Imenjah nas je že čakala teta Ivanka s pravkar pečenim kruhom. Okoli doma je prijetno dišalo po pečeni dobroti. Vsak učenec se je z vnemo zagrizel v kos kruha ter ga poplaknil z doma pripravljenim čajem. Spremljevalke so se okrepčale s pravo domačo kmečko jedjo "šaro", ki je bila vsaj včasih kar redno na mizi. Ivanka je pokazala, kako so včasih pletli slamnate kite in še veliko drugih kmečkih opravil. Vse prehitro je minil čas, odmerjen za ta izlet, in že so se odpeljali nazaj proti Ljubljani, polni zanimivih doživetij.
MARIJAN GRIL
Moravske doline
25
Martinov večer po prleško
V KD Moravče se vrstijo številne prireditve, ki se lahko pohvalijo s svojo kvaliteto in obiskanostjo. Tako prijetne in gostoljubne skupine pa moravški KD že dolgo ni gostil. V soboto, 20.11.1999, so prišli gostje iz Prlekije in predstavili občanom občine Moravče Martinov večer po prleško. Že pred prireditvijo so si obiskovalci prireditve ogledali in izdatno poskusili njihovo dobro vino in prleške dobrote. Prijazni in veseli gostje iz Prlekije so s svojo prisrčnostjo zvabili smeh tudi na lica obiskovalcev. V prireditvi so člani
ljubiteljske skupine iz Ljutomera in okolice pripravili vesel in prijeten program. Župana Občin Moravče in Ljutomer sta imela pozdravni govor in si izmenjala simbolični darili. Tako kot pravi pesem: A delovna roka domačina nikoli ne počiva... je bilo tudi na prireditvi. Vaške pevke so med prireditvijo pridno izdelovale papirnate vrtnice, rezale sLane in skutne krapce, točile vino nastopajočim in lepo ubrano pele stare narodne pesmi. Ansambel Putari je spremljal pevke in člane folklorne skupine. Lončeni bas je s svojim nenavdnim glasom dajal nov zvok melodijam. Gledalci v dvorani so se prisrčno nasmejali prleškim šalam in še posebno njihovemu načinu govorjenja. Prvič so občani občine Moravč videli tudi, kako poteka Martinov krst. "Škof" je Moštka krstil v Vino. Ob koncu prireditve se je predstvila tudi vinska kraljica Martina 5. Turistično društvo Moravče je na prireditvi podelilo priznanja za najlepše ocvetličen balkon, urejeno okolico in ohranjanje kulturne dediščine. Vsa prireditev je potekala v prisrčnem vzdušju, ki sta ga dopolnjevali še simpatična napovedovalka in scena v ozadju odra - slika Jeruzalema z vinsko trto, ki jo je naslikala Nina. Po prireditvi je sledilo presenečenje. V dvorani KD se je nadaljevalo prijateljsko srečanje dveh občin. Ob zdravicah obeh županov in dobri hrani ter pijači so se obiskovalci zavrteli ob prleški glasbi, klepetali in izmenjali svoje poglede in izkušnje. Občani Moravč in okolice so spoznali prleškega človeka po njihovi govorici, veselosti, družabnosti in medsebojni povezanosti. Prleki so povabili občane občine Moravč v svoje kraje in v njihovih srcih pustili nekaj svoje šegavosti in prisčnosti.
BOJANA DORIČ
Priznanja za letos podeljena
TD Moravče je v soboto, 20. novembra 99, podelilo PRIZNANJA za ocvetličenje in urejenost domov, kmetij in ohranjanje kulturne dediščine.
Z veseljem ugotavljamo pridnost naših občanov pri urejanju svojega kraja. Na naših oknih je vse več cvetja in okolice hiš so vse bolj urejene, kar daje poseben čar, ki ga vsak naključni obiskovalec ali popotnik-turist prav gotovo opazi.
Ocenjevalna komisija, ki je ocenjevala nejlepše ocvetličeno okno, najlepše urejeno kmečko dvorišče, najlepše urejen dom in skrb za ohranjanje kulturne dediščine, je imela težko in odgovorno delo. V komisiji so bili razen članov TD še strokovnjaki s področja agronomije, arhitekture, turizma in hortikulture. Izbrati med najboljšimi ni ravno lahko. Veliko vas je, ki bi si priznanje zaslužili, a vsem jih žal ne moremo podeliti. Pa morda prihodnje leto!
Letos smo pri ocenjevanju uvedli tudi posebna priznanja ZA ZLATI LIPOV LIST. Posameznikom, ki bodo zbrali pet takih listov v prihodnjih letih, bomo podelili najžlahtnejše priznanje ZLATI LIPOV LIST Letošnji dobitniki priznanj so:
iz KS Moravče:
ZA OCVETLIČENJE HIŠE - družina Ravnikar, Geberje pod Limbarsko goro 4
ZA UREJENOST OKOLICE- družina Bokal, Imenje 24 ZA UREJENOST KMETIJE IN ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE- družina Bergant, Krašce 1 KS Peče
ZA OCVETLIČENJE HIŠE- družina Smerkolj, Gora pri Pečah 6 ZA UREJENOST OKOLICE- družina Mars, Peče 52 ZA UREJENOST KMETIJE- družina Stenko, Peče 2 KS Velika vas
ZA OCVETLIČENJE HIŠE- družina Zupančič-Zorko, Katarija 17 ZA UREJENOST KMETIJE- družina Grilj, Katarija n.h. iz KS Dešen
ZA OCVETLIČENJE HIŠE- domačija na Ustih -Barbka Uštar, Dešen 12 iz KS Vrhpolje
ZA OCVETLIČENJE HIŠE- družina Planinec, Zg. Javorščica 17 ZA UREJENOST OKOLICE - družina Hribar, Stegne 29 ZA UREJENOST KMETIJE- družina Gotar, Goričica 5
PRIZNANJE - 1. LIPOV LIST
iz
i/.
ga. Rezka Koderman, Dole pri Krašcah ( za urejenost okolice )
"à
družina Šli bar, Vegova 5/a, Moravče (za ocvetličenje hiše)
Dobitniki so priznanja prejeli osebno na jesenski prireditvi "MARTINOV VEČER PO PRLEŠKO", ki je bila 20. novembra zvečer. Vsem, ki skrbite skupaj s TD za urejenost in lepoto našega kraja, se iskreno zahvaljujemo.
Vsem dobitnikom letošnjih priznanj iskrene čestitke! Vse občane pa vabimo, da se z veseljem vključujejo v urejanje svojih domovanj, ulic, vasi, kar bo najprej razveseljevalo vas in nato še druge soobčane.
MILENA SMOLNIKAR
26
Novice iz
Folklora In mladi
Turistično društvo si prizadeva, da bi se tudi mladi seznanili 5 starim ljudskim izročilom in ga prenašali našim zanamcem, kajti le na ta način je moč ohranjati ljudske običaje in navade.
V oktobru so pričeli z učenjem šolskih otrok ljudskih plesov in iger. Otroška FOLKLORNA SKUPINA se dobiva 1 x tedensko, to je ob petkih ob 12.30 uri, v prostorih OŠ Jurija Vege Moravče. Pričeli so s šolskimi otroki. V kolikor se bo pokazal interes tudi pri mladini in odraslih, nameravajo organizirati plesno skupino tudi za te. Če bi se radi skupini pridružili, se pisno prijavite na Turistično društvo Moravče, Vegova 19, 1251 Moravče, s pripisom za folklorno skupino, ali pridete na vaje.
Upravni odbor TD
Tamburaški orkester Vrhpolje
V septembru smo tamburaši ponovno pričeli z delom. Upravni odbor se je odločil, da k sodelovanju povabi nove člane. Odziv je bil presenetljiv, saj se je tamburašem pridružilo kar 15 novih članov. Sedaj jih naš mentor, gospod
Snemanje filma o Prešernu
Mediji so nas spomladi obveščali, da se bodo priprave na praznovanje 200. obletnice rojstva velikana slovenske besede pričele s snemanjem njegovega življenjepisa na filmski trak. Celovečerni film bo po napovedih predvajan 3.decembra 2000. Te dni pa poteka intenzivno snemanje sekvenc, ki so povezane s Primicovo Julijo in Žigom Zisom. Ker sta oba izhajala iz premožnih družin, sta svoji filmski sobi našla v gradu Tuštanj, ki je režiserju Francu Slaku in scenografki Desi Mušič, lahko ponudil originalno pohištvo in prostore. V filmu je minutni prizor odigrala ne še preveč slavna moravška igralka, nekajmesečna Eva Gorjup. Bila je prepričljiva, čeprav v vlogi Prešernovega sina. Eva, čestitamo! Po naklučju ali premišljeno, bo veliki Slovenec ostal povezan z Moravčami tudi preko filma, če mu tiste serenade Pod oknom ne spregledamo.
MAL
Komorni zbor Limbar v Italiji 19. - 23. november 1999
Milan Kontarček, uvaja v osnove glasbene teorije in igranja na instrumente. Teh nam, kljub temu da smo kupili nekaj novih, spet primanjkuje. Čeprav vsi novi člani nimajo svojih instrumentov, vztrajno in redno prihajajo na vaje. Za to se moramo zahvaliti potrpežljivemu mentorju in njegovemu zanimivemu načinu dela. Orkester medtem pridno vadi. Učimo se nekaj novih skladb, ki jih bomo prvič predstavili 17. in 18. decembra na samostojnem koncertu v Kamniku in Mekinjah. Domači poslušalci nas bodo imeli priložnost poslušati na 10. tradicionalnem novoletnem koncertu, ki bo 26.decembra na Vrhpolju.
V imenu vrhpoljskih tamburašev vas prisrčno vabim na naše prireditve.
IVO ŽUNA, predsednik društva
Nova pridobitev
Občina Moravče in Kulturni dom se trudita, da bi se obiskovalci prireditev počutil kar najbolje. Poleg prijetnega ambienta je potrebna tudi tehnična opremljenost dvorane. V sklopu akustične prenove dvoranskega dela so se v začetku meseca decembra končala dela nameščanja nove audio opreme. Tako bomo sedaj vse prireditve primerno ozvočili in še kvalitetneje ponudili program prireditev. Vsi izvajalci bodo lahko poleg same vsebine gradili svoj nastop na glasbeni podlagi in zvočnih efektih. Glasbena oprema je primerna tudi za snemanje vokalnih in instrumentalnih skupin.
M. K.
Na slavnih španskih stopnicah so se nekoč spletale usodne vezi... Ko smo zapeli slovenske zaljubljene pesmi, so bili še Italjani navdušeni.
mm
Prvič v novih pevskih oblekah v rimskem Sloveniku, kjer smo s celovečernim koncertom obeležili obletnico ustanovitve tega pomembnega stičišča slovenstva. Zbrali so se v Rimu živeči Slovenci, v naši družbi pa tudi japonski kardinal, ki je vodil slovesno somaševanje. Takoj po prihodu iz Rima je Komorni zbor Limbar nastopil na veliki dobrodelni prireditvi, Klic dobrote - Celje 99. Prireditev je neposredno prenašala TV Slovenija v večernem sporedu na prvem programu.
KUNAVAR
Moravske doline
27
ODMEVNA RAZSTAVA DOMAČINKE
Mladost ob čopiču
Nina Dorič, mlada Moravčanka, dijakinja 4.letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, pripravila prvo samostojno razstavo in to v rodnih Moravčah. Otvoritev razstave je bila 30.oktobra 1999 v avli kulturnega doma. Njene slike si je bilo moč ogledati do 5. novembra vsak dan med 16.in 18.uro. Poetični naslov Barve neba je razkrival osnovni motiv njenega slikarskega opusa.
Za Nino kot tudi vse ljudi na svetu obstaja veliko reči. Toda določila jim je poseben vrstni red. Odkar ve, da sta med rečmi tudi barva in papir, riše. Riše in še enkrat riše. Imela je srečo, ker sta starša s posluhom spremljala njene zgodnje in kasnejše korake v likovno ustvarjanje. Ne samo, da sta zasanjano.občutljivo deklico razumela, ponudila sta ji roko ter jo spodbudno popeljala v slikarsko šolo Vere Terstenjak - Jovičič. Izobraževanje ob priznani umetnici je sprejemala kot učenka zadnjih dveh razredov osnovne šole. V tako spodbudnem okolju je dozorela tudi poklicna odločitev. Mlada
njihovo eleganco, neponavljivost, skladnost. Prepričana sem, da bo z umetniškim in osebnostnim zorenjem zaznala in sprejela še veliko slikarskih izzivov, ki jo bodo prevzemali in ji omogočali izrazno veličino samo njej edini razsežnosti. Nina in njeni prijatelji, ki so ji pomagali ustvariti popolno, vzvišeno, umetniško otvoritev njene prve razstave, si zaslužijo priznanje in pohvalo. Ves program je izžareval njihovo skupno lastnost -občutek za umetnost besede, glasbe in slike. Samozavestni in dovršeni nastopi mladih, ki jih je Nina spoznala in sprejela za svoje prijatelje na taborniških potepanjih po vsej Sloveniji, so vredni posnemanja. So pa tudi dokaz, da se v tem neprijaznem času da poiskati zaposlitev za prosti čas in koristno porabiti višek energije. Zahvala velja tudi sponzorjem, ker so mladi umetnici omogočili, da svoje podobe in sebe postavi na ogled in njena neigrana ganjenost ob izročitvi ene izmed slik Občini Moravče je gotovo poroštvo, da ni muha enodnevnica. Zatorej, Nina, ti
umetnica ni ena izmed medlih Umetnije nastajajo, kadar je Nina v pričakovanju tvoje nove razstave želim zapečkarjev, ki svojo neaktivnost vedno sama s platnom, barvami in strmo in premišljeno vzpenjanje po znova opravičujejo z znanimi izgovori, zavetjem svoje sobe, ki je hkrati lestvici kvalitete.
da v domačem kraju ni možnosti za..., mali slikarski atelje. M A L, fotografije BOJANA DORIČ temveč pridno sodeluje v skupini tabornikov, kjer je načelnica I.stopnje, obiskuje mesečna srečanja rokodelcev in s svojo prisotnostjo razveseljuje okolico, ki jo obdaja. Mlado dekle je v središču dogajanja, polno ustvarjalne energije in pozitivnega pogleda v svet. S svojo tankočutnostjo zazna neprecenljive slikarske motive, ki jih ponuja narava v tisočerih podobah letnih časov. Barve neba so jo tokrat prevzele do tolikšne mere, da je lahko razstavila 10 del s tem motivom. Čeprav se zdijo barve temne, jim vedno znova doda prisrčno mero topline sončnih barv. Ob slikah neba čutiš svojo dušo, dušo tisočerih razpoloženj, dušo nikoli dokončno poznano, vedno v novi še bolj presenetljivi izvedbi. In njene slike so odsev njenega jaza. Čeprav je sončni zahod njena priljubljena tema, še zdaleč ni edina, ki bi Nini izpolnila vsa umetniška pričakovanja. Vedno znova išče nove izzive v motivih, tehnikah, materialih in barvah. Rada ima pastel, svinčnik in slikanje na svilo. Novi izziv velikih razsežnosti so ji divje živali. Slika jih na večji format in upodablja
Miklavževanje v Dešnu
Mrači se, otroci so zapustili smučišče in odšli v svoje domove. Ta večerje pričakovanje veliko, saj jih bo obiskal Miklavž. Pozorno poslušajo, kdaj se bodo zaslišale verige in zvonček. Nestrpnost raste in naposled se zaslišijo verige. Otroci se stiskajo na peči in molijo: "Sveti angel...", starši pa gredo odpirat hišna vrata, da lahko Miklavž in njegova spremljevalca vstopita. Miklavž povpraša otroke: "Ali ste bili letos kaj pridni ali ste ubogali in molili?!". Otroci so plaho odgovorili z "da", zmolili molitev in Miklavž jih je obdaroval kot vsako leto, saj ima najraje otroke.
Miklavž je po nedeljski maši obiskal tudi otroke iz Peč. Poleg daril, ki so jih bili nadvse veseli, jim je pripeljal zabavne parklje in pridne angelce.
BRANKA
28
Novice iz
LJUDSKE ŠEGE IN NAVADE
Praznovanje božiča
Božič! Sveti večer! Vsakdo, ki je še ohranil smisel za čisto in nesebično veselje, se ga veseli. In menda ni človeka, ki bi si na ta večer ne želel biti v krogu najdražjih. Človek se pomlaja in krepi v miru svetega večera za nadaljne napore življenja.To je čas, ko se misli zapirajo vase. Narava pod belo odejo skriva kali za bodočo rast. Na širnem nebu blestijo zvezde božjega pričakovanja. Naj v teh svetih urah ugasnta prepir in sovraštvo in globok mir naj objame upa polno srce.
Že stari Slovani v predkrščanski dobi so praznovali ob božiču zimski veliki narodni praznik, zimski sončni kres, čas, ko zaženja "dan rasti". V dobi krščanstva je postal to praznik ver in temelj cerkvenih svečanosti. Uvod v božične praznike je sveti večer, ki mu v nekaterih krajih pravijo tudi "badnik" ali "badnji večer". Za tako velik praznik, kot je božič, je treba na mizo postaviti kaj posebno dobrega in že kakih petsto let je pri nas navada, da pečejo po hišah različne vrste božičnega kruha ali božičnika. V nekaterih pokrajinah je doma štrukelj, drugod sadni kruh, pri nas pa
Sv. Miklavž priletel v Moravče z reaktivcem
V Moravčah pozna sv. Miklavž veliko dobrih ljudi, s pomočjo katerih je tudi letos obdaroval predšolske in šolske otroke, pevski zbor, ministrante, igralce in druge sodelavce. Tako kot vsako leto, so tudi letos gospodinje napekle parklje, župnijska Karitas je pripravila darila, KID Limbar je poskrbel za igrico, ki stajo režirali Fani Capuder in Brigita Kunavar, s petjem je sodeloval otroški cerkveni pevski zbor, finanačna sredstva pa je prispevala Občina Moravče. Otroci in starši se sv. Miklavžu in vsem njegovim sodelavcem iskreno zahvaljujemo.
Sv. Peter je pripravo daril sicer prespal, kljub temu so jih nagajivi angelci dovolj pripravili, njegova tromba jerihonska pa je v cekev priklicala veliko število otrok in staršev. Darila iz rok sv. Miklavža so res nekaj posebnega, pa čeprav je bilo treba zbrati pogum in tvegati pot do odra, okrog katerega so razgrajali štirje peklenščki. In ker je v Moravčah pridnost doma, so vsi otroci dobili darila, parklji pa so ostali praznih rok, zato so odšli svoje žrtve iskat v druge kraje.
MILKA NOVAK
je dobro znana in neprekosljivo slastna potica. Se pred poticami in okusnimi kolači so ljudje pekli za praznike le nekoliko boljši kruh, imenovn tudi" poprtnik". Božični kruh je bil narodni simbol miru. Naši predniki so imeli veliko opravka z živino v hlevu. Ko so prišli od polnočnice domov, so zbudili vso živino, jo pokladali s kadilom in ji dali jesti. Tudi živina je dobila del "božičnika" in blagoslovljene soli, saj so verovali, da se bo živina bolj redila. Valvazor pripoveduje, da je na božični večer v njegovem času gospodar prinesel v hišo velik lesen čok ter ga vrgel na ogenj. Pri večerji so domači dajali tlečemu "panju", tako so ga imenovali, po eno žlico ali košček od vsake jedi in ga silili, naj je. Ta navada je ostala od poganstva, ko so ljudje darovali domačim malikom. Duhovščina je na vso moč zatirala malikovalsko navado in jo javno grajala v cerkvi. Toda dolgo časa je ni mogla zatreti. Ljudje so ostali trdovratni, saj so bili prepričani, da vse leto ne bi imeli sreče, če bi opustili starodavno navado. Se danes je pri nas zelo razširjena navada, da se na tri svete večere: božič, novo leto in svete tri kralje kadi s kadilom in škropi z blagoslovjeno vodo po hiši, hlevu in gospodarskih poslopjih. Navada je bila, da so si ljudje na sveti večer prerokovali svojo bodočnost. Znana je tudi vraža, da je bil ob novem letu gotovo mrlič pri hiši, če je na sveti večer ugasnila luč brez pravega vzroka. Ponekod imajo vero, da cveto v božični noči rože pod snegom. Naši predniki so ob božiču prerokovali tudi vreme. Kakršno vreme je dvanajst dni od sv. Lucije do božiča, tako bo vreme vseh dvanajst mesecev v novem letu.
Če je božična noč svetla, bodo prihodnje leto žitnice prazne. Zelen božič, bel vuzem. O božiču pred vrati, o veliki noči za pečjo. Svetla, jasna božična noč kaže na slabo letino in nesreče. Duše tistih, ki umro na sv. večer, gredo naravnost v nebesa. Tako si je naš narod že izza davnih časov po svoje tolmačil in praznoval božične praznike.
Danes še vedno vznemirjeni pričakujemo dan, ko postavimo in okrasimo božično drevo ali smreko in pod njo postavimo jaslice. Božič je družinski praznik, ko naj bi se zbrali vsi člani družine z isto mislijo in željami po radosti, sreči, razumevanju in miru.
Po ljudskem izročilu izbrala MILENA SMOLNIKAR
Po poteh baragovega otroštva
To je eden najlepših in zahtevnih gorskih tekov v Sloveniji, "je pot komentiral zmagovalec T. Petek.
KID Limbar Moravče si že od ustanovitve dalje prizadeva za odkrivanje in oživitev kulturnih dejavnosti, ki izhajajo iz bogate tradicije kraja in izročila naših prednikov posebno na področju duhovne kulturne dediščine. V to kulturno izročilo spada tudi Friderik Irenej Baraga, ki je po zgodovinskih virih preživljal del svojega otroštva tudi na gradu Belnek pri svojem skrbniku in stricu Ignaciju Baragi. V bogato izročilo "doline gradov" se torej vključuje tudi osebnost svetovno znanega misijonarja Severnoameriških Indijancev, veliki Slovenec in svetniški kandidat škof Friderik Baraga. V prizadevanju za dokončanje postopka beatifikacije želimo oživiti zanimanje za življenje in delo našega rojaka, ki je v letih svojega odraščanja zorel tudi v senci naših grajskih vrtov in na sončnih livadah pod Limbarsko goro. Lilienberška gospoda je povezana tudi z gradom Belnek, ki je bil skupaj z zaloškim gradom požgan v noči med 14. in 15. julijem 1943 in po vojni odstranjen. Po odmevni razstavi "Svetost v dejanju", ki smo jo pripravili v marcu 1998, smo načrtovali kulturno, športno in rekreativno prireditev: Po poteh Baragovega otroštva. V okviru lete bi izvedli gorski tek na Limbarsko goro (Drtija - Moravče - Serjuče -Limbarska gora - Hrastnik - Zg. Koseze
- Peče - Gora pri Pečah - Poslnik in nato po stari cesti do Belneka), ki je dolg okoli 20 km in krajšo rekreativno različico (Drtija - Serjuče - Selce - Straža
- Zalog - Drtija)v dolžini 4,5 km ter krožni kolesarski maraton (Moravče -Peče - Mošenik - Drtija - Belnek), ki naj bi skupaj s tekom postal neke vrste Baragov duatlon. Zaradi obsežnosti priprav, kijih zahteva takšna prireditev, smo letošnji načrt razširili na dve leti z namenom, da bi prireditev bila resnično dobro pripravljena. Prireditev je potekala v nedeljo, 26. septembra 1999, v Drtiji in Belneku. Na startnem mestu , kje so se športniki in rekreativci začeli zbirati okoli 13. ure, so ob prijavi vsi brezplačno dobili majice s simbolom Baragovega duatlona in Vodnik po poti. K ustvarjanju napetega športnega razpoloženja sta odlično prispevala Janez Prelovšek in povezovalec Janez Slapar. Nad strokovnostjo tekmovanja je bdela Katja Cerar s pomočniki. Tudi gasilci iz PGD Moravče in Peče so se odzvali in pomagali pri varovanju proge.
Ob 14.uri se je dvanajst pogumnih tekačev iz Moravč in okolice ob bučnem spodbujanju gledalstva podalo na lepo in naporno progo gorskega teka. Ves čas so jih spremljali člani KID Limbar in gasilci na kontrolnih točkah. Obe progi so označili člani markacijske skupine PD Moravče pod vodstvom Marijana Grila. Na odlično trasirani poti se ni mogel nihče izgubiti, saj so imeli v rokah Vodnik po poteh Baragovega otroštva izpod peresa absolventa geografije in člana UO KID Limbar Simona Kušarja. V njem je poleg izčrpnega opisa zemljepisnih in zgodovinskih zanimivosti kraja prvič objavljen tudi izviren in originalen zemljevid krajev, po katerih poteka tekaška proga z označbo vseh kontrolnih točk. S spremstvom gasilcev smo lahko ves čas spremljali uspešnost tekačev in "sprejemali stave" za končni vrstni red. Tekače je na vsej poti spremljala zdravstvena, snemalna in fotoreportrska skupina. Ves dogodek je namreč na video trak posnela ATV iz Litije. (Reportažo ste si lahko ogledali na programu ATV). Po uri in 15 minut smo lahko pod slavolokom pri grajski kapeli v Belneku pozdravili zmagovalca, ki si je tako pritekel prvo zmago za "POKAL ZLATE KRPLJE". Osnutek pokala je oblikoval Janez Kunavar. Mojster Ivan Vidic gaje izdelal in poklonil organizatorju. Največji aplavz pa si je gotovo prislužila udeleženka, kije progo pretekla v dveh urah. Kmalu po startu "dolgoprogašev" je 38 rekreativcev krenilo na pot krajšega - družinskega teka. Med njimi sta bila tudi ravnateljica OŠ Eva Karažija in njen mož. Najmlajša udeleženka je bila 7 letna Rozala Novak. Vsi so prišli na cilj in za to prejeli bodisi plakete bodisi praktične nagrade, ki smo jih na zaključni postaji na prostoru, kjer je nekdaj stal grad, pripravili skupaj s soorganizatorjem ŠKD Peče. Naši "scenci" so postavili pravo grajsko kuliso, ki so jo izdelali v Mizarstvu Kunavar, in jo je originalno poslikala naša slikarka Nina Dorič. Društvo podeželske mladine je pripravilo različne aktivnosti za čas med starom in ciljem, Aktiv kmečkih žena spominske izdelke in sladke dobrote, krajani Belneka pa pravo "vaško gostilno" za vse obiskovalce prireditve. Več kot 130 gledalcev je z aplavzom nagradilo vse neutrudne športnike in rekreativce, ki so kljub novi in neznani tekaški preizkušnji prišli in tako odprli
vrata v svet novi prireditvi na sicer bogati in razgibani slovenski rekreativni sceni. Vsem prizadevnim ljudem, sponzorjem in sodelavcem iskrena hvala!
Baragov duatlon, ki bo to v resnici postal še s kolesarsko preizkušnjo leta 2000, je več kot le športna prireditev. Je spomenik kulture in izraz spoštovanja do življenja in dela Friderika Barage, ki je v svojem misijonskem delu med Indijanci v Severni Ameriki prepešačil tisoče kilometrov na snežnih krpljah, da bi rešil človeka sužnosti, zla in magije in mu pokazal svobodo Odrešenja. S prvo uspešno izvedbo in promocijo bomo to rekreativno prireditev morda že v naslednjem letu, po izraženi pripravljenosti Olimpijskega komiteja sodeč, lahko vključili v akcijo "Slovenija teče" in v koledar drugih rekreativnih prireditev v septembru -mesecu rekreacije v Sloveniji. V okviru praznovanj Baragovega dneva smo povabili k sodelovanju tudi druge občine povezane z Barago, sosednje občine in društva. KID Limbar se veseli sodelovanja z drugimi društvi v občini, ki so se odzvala povabilu k sodelovanju, posebno še ŠKD Peče, s katerim sodelujemo tudi na drugih področjih.
Menimo, da naklonjenost in podpora župnije in Občine Moravče takšni prireditvi pomeni veliko priznanje društvu in priložnost za celostno promocijo Moravske doline. To je promocija njenih naravnih in kulturnih zakladov, hkrati pa spodbujanje k rekreativnemu športu v naši in sosednjih občinah.
ALOJZIJ ŠTEFAN
Poti Baragovega otroštva vodijo na D rti j o
V spomin na velikega slovenskega misijonarja, Friderika Baraga, je KID Limbar iz Moravč pripravilo 25. septembra Baragov večer v cerkvi na Drtiji, naslednji dan pa še rekreativno prireditev Baragov duatlon. Kot otrok je Baraga zahajal k svojemu stricu Ignaciju na grad Belnek, zato na Drtijo res vodijo poti njegovega otroštva. Pesem Domovini, ki jo je zapel Komorni zbor Limbar pod vodstvom Elizabete Kunavar, je z recitiranjem Cankarjevega Kurenta vsebinsko podkrepil in dopolnil še gledališki igralec in pesnik Tone Kuntner. O lepoti slovenske domovine govore tudi številne njegove pesmi, v katerih se vrača v rodne Slovenske gorice, kjer vsaka jablana govori o njegovi mladosti in je spomenik neizprosnega minevanja. Domači pevci so zapeli še nekaj drugih skladb iz svojega, vedno bogatejšega, repertoarja.
Potem pa so iz ozadja cerkve pojoč stopala mlada dekleta pevske skupine Raglje iz Trebnjega. Njihovo večglasno petje se je zlivalo v čudovito harmonijo, k čemur je pripomogla tudi zelo akustična cerkev Marije, kraljice angelov. Stare ljudske nabožne pesmi so iz grl preprostih mladih deklet zazvenele pristno in čisto, da ni bilo mogoče dvomiti v iskrenost aplavza, s katerim so bile potem nagrajene.
Na ta večerje bil ustanovljen tudi Baragov odbor pri KID Limbar, ki naj bi se intenzivneje ukvarjal z Baragovim življenjem. Delo Slovenskega Baragovega odbora za beatifikacijo našega misijonarja pa je predstavil gospod France Baraga, ki trenutno živi in dela v Stieni. Pravi, da ni več daleč čas, ko bomo tudi tega velikana dobrote častili na naših oltarjih. Slavčkov zbor, ki ga sestavljajo mladi pevci iz dveh družin, je s pesmijo predstavil delo misijonarja, prav tako recitator France Slapar. V drugem delu večera je Milka Novak predstavila pesniško zbirko Jožeta Urbanije - Limbarskega, rojenega leta 1886 na Spodnji Dobravi. Lojze Štefan je zbral njegove pesmi, ki jih je ljudski pesnik, pisatelj, dramaturg in govorec objavljal v časniku Bogoljub, v letih od 1900 do 1920. Ob finančni pomoči Občine Moravče je KID Limbar izdalo pesmi v zbirki Ti bodi moj vodnik. Tematsko so razdeljene v več sklopov, vse pa izražajo njegovo globoko vero v Boga, ki oeetovsko za nas skrbi; v Odrešenika, ki mu je na razpotjih življenja kažipot, novo moe pa dobiva pred tabernakljem in v hostiji; v Marijo, ki razpenja svoj plašč čez vojaka v stiski. Nekaj pesmi je posvečenih mrtvim prijateljem iz domačega kraja. Najbolj znana
njegova pesem je Moravski večerni AVE, v kateri je predstavil vse nekdanje podružnice moravške župnije. S to zbirko smo iztrgali iz pozabe duhovno bogato delo Guzijevega Jožeta, ki je umrl leta 1955 v Gradcu, v izgnanstvu in hrepeneč po rodni Moravski dolini. Starejši Moravčani znajo celo zapeti nekatere njegove pesmi. Zbirke pa so se razveselili tudi Moravčani v Argentini, saj jim je prinesla domačo besedo rojaka, ki je kot oni doživljal usodo izgnanca. Nekdo, ki je pred kratkim obiskal Slovence v Argentini, mi je dejal: "Sram me je bilo, ko sem videl naše rojake, kako draga jim je slovenska beseda in kako se zanimajo za vse, kar se dogaja pri nas. Mi pa tako radi pozabljamo na bogastvo, ki ga imamo doma, in bolj cenimo tuje kot domače." Baragov večer je bil prežet s spominom na velikega Slovenca, ki je s krpljami na nogah prehodil na stotine kilometrov, da bi pomagal svojim Indijancem, pri tem pa je zašel velikokrat v življenjsko nevarnost. Zaznamovan pa je bil tudi s spominom na velikega domaeina, katerega pesmi so Moravčani nekoč radi poslušali, recitirali in peli. Mnogi so se te zbirke razveselili in jo z veseljem prebirajo, saj je v njih veliko duhovno bogastvo, zapisano na vsem razumljiv način.
MILKA NOVAK
Koledar prireditev
6., 13. in 15. december: Prireditve za otroke v dvorani kulturnega doma
Nedelja, 26.december: 1999 ob 16.00u/vBožični koncert v cerkvi sv. Andreja - Komorni zbor KID Limbar z gostjo sopranistko Francko Šenk
Nedelja, 26december, 1999 ob 19.00 uri: Novoletni koncert v dvorani gasilskega doma na Vrhpolju
Četrtek, 30.december, 1999 ob 19.00 uri: Novoletni koncert v dvorani kulturnega doma v Moravčah
Petek, 31.december,1999ob20.30wr/.Silvestrovanje na prostem v Pečah, organizacija KŠD Peče (pohod z baklami, sv.maša, zabava na prostem)
Četrtek, 6.januar 2000 ob 15.30 uri:\cerkvi sv. Jerneja v Pečah (med praznično sveto mašo) - Koncert božičnih pesmi v izvedbi otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Jurija Vege z zborovodkinjo Mojco Malovrh
Četrtek, 6.januar 2000 ob 17.30 V cerkvi sv.Petra in Pavla na Vrhpolju (med praznično sveto mašo) Koncert božičnih pesmi v izvedbi otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Jurija Vege z zborovodkinjo Mojco Malovrh in organistko Marijo Klopčič
Sobota, S.januar, 2000, ob 18.00 uri.N cerkvi sv. Martina v Moravčah (med večerno sveto mašo) - Koncert božičnih pesmi v izvedbi otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Jurija Vege z zborovodkinjo Mojco Malovrh in organistom Alojzijem Štefanom
Sobota, 29.januar, 2000, ob 19.00 uri: V dvorani kulturnega doma v Moravčah - Gostovanje igralske skupine iz Preddvora s komedijo Medeni tedni na koruzi
Moravske doline
31
Zaključek nogometne sezone
Letošnja sezona je bila za ekipo članov "sezona sprememb".
Dobili so novega, bolje rečeno drugega, trenerja Francija Ravnikarja, ki mu vodenje treningov nikakor ni novost ali kot smo navajeni reči "španska vas". Ima že določene izkušnje, saj je treniral ekipo mlajših dečkov in ekipe članov iz Doba. Opravil je tudi Višjo trenersko šolo na fakulteti za šport. Zelo dobre rezultate je požel lani z ekipo mlajših dečkov in sicer 1. mesto v drugi ljubljanski ligi. Njegova varovanca, Evzal Dželadini in Maksut Azizi, sta svojo športno pot obogatila z odhodom v ekipo Olimpije. Letošnjo sezono je ekipa mlajših dečkov zasedla 9. mesto, prav tako tudi ekipa starejših dečkov 9. mesto v tretji ljubljanski ligi. Zanje, pravi trener, je bolj kot uvrstitev v posamezni ligi, pomembno, da se naučijo pravil in tehnike nogometa, športnega vzdušja in volje za nadaljne delo tudi v kasnejših letih, ko bodo "zreli" za ekipo članov. Ekipa članov je letos zasedla 6. mesto v prvi ljubljanski ligi. Glede na to, daje trener Franci Ravnikar doma iz Moravč in so igralci njegovi znanci, prijatelji, sorodniki ali sosedje, pravi, da ni imei problemov, ko je nastopil svoje delov vlogi trenerja. Vsakemu je dal možnost, da igra v prvi postavi, se izkaže in dokaže svojo moč, znanje in vzdržljivost.
Velika pozitivna smernica je tudi ta, da so v ekipi domači igralci, kajti vsakdo je prepričan, da so le-ti sposobni doseči dobre rezultate, živahnejše vzdušje v klubu in boljše medsebojno razumevanje.
GOR/UP
Ekipa mlajših dečkov. Stojijo: Vito Cerar, Miha Markuš, Grega Matjašič, Peter Grad, Maksut Azizi, Evzal Dželadini, Denis Zaje, Jože Tič, trener Franci Ravnikar, čepijo: Rok Grabnar, Simon Vozel, Blaž Jaksetič, Boris Jukič, Amir Aleše vič, Zoran Borišič, pri žogi Ni met Dželadini.
Zlate nogometaše sprejel župan
Nogometna ekipa OŠ Jurija Vege Moravče je v mesecu oktobru v Domžalah osvojila prvo mesto in prejela pokal v malem nogometu. Naša ekipa je tekmovala z vsemi ekipami šol nekdanje občine Domžale in vedno zmagala. ČESTITAMO!
Ob tem izrednem uspehu je mlade nogometaše in trenerja Radoša Arsiča sprejel župan Matjaž Kočar. Sprejem v prostorih Občine Moravčeje bil prisrčen in spodbuden. Zupan je mladim nogometašem čestital za uspeh in jih obdaril, za kar se mu iskreno zahvaljujejo. Radoš Arsič rad pohvali svoje nogometaše, pravi, da so prizadevni in redno hodijo na treninge. Član ekipe Evzal Dželadini je pristopil k Olimpiji in je član državne reprezentance. "Manjši problem je velikost igralcev, saj so skoraj vsi manjše postave," pravi trener. No, ob tem velikem uspehu se lahko pošalimo in rečemo: "Strup je v majhnih stekleničkah."
V mesecu novembru je ekipa osvojila 4. mesto na regionalnem tekmovanju. Imajo še veliko želja po dobrih rezultatih na tekmovanjih. Radoš Arsič se trudi tudi z mlajšimi nogometaši iz 5.in 6.razreda. Tekmovanja se bodo spomladi leta 2000 nadaljeva in z željo po dobrih uspehih jih bomo spremljali tudi v bodoče.
BARBARA FALE
Strelsko društvo tudi pri nas
V mesecu septembru je bil v Moravčah ustanovni zbor Strelskega društva Moravče. Ustanovnega srečanja se je udeležilo veliko navdušencev strelskega športa. Po uvodnem nagovoru župana, Matjaža Kočarja, so se dogovorili o organizaciji, načinu dela, o kategorijah in drugih potrebnih rečeh. Prva naloga novega vodstva bo registracija društva.
Vse nadalnje informacije bodo objavljene v občinskem glasilu.
D. B.
32
Novice iz
Bojan Kos na svetovnem prvenstvu
Bojan ima osvojenih že veliko dobrih rezultatov. Njegovo trdo delo in jeklena volja sta pripomogla, da se udeležuje kot slovenski reprezentant tudi na navečjih tekmovanjih.
V letu 1998 je v profesaonalni ligi na svetovnem prvenstvu v najdaljšem in najtežjem duatlonu- imenvanem POWERMAN v Švici osvojil 9. mesto. V letošnjem letu je že postal vice prvak odprtega prvenstva Hrvaške v duatlonu. Na odprtem prvenstvu Avstrije v zimskem triatlonu je dosegel 11.mesto ("suhi" tek, gorsko kolesarjenje in smučarski tek).
Na triatlonu "Jeklenih" v Bohinju se je uvrstil na 2. mesto (veslanje 8 km, kolesarjenje 30 km - izpred Cerkve v Bohinju na Pokljuko, tek 10 km - iz vojašnice do Vodnikove koče). 12. oktobra se je kot državni reprezentant odpravil na Svetovno prvenstvo v duatlonu v Združene države Amerike, Charlotte.
Tekmovanje 1999 ITU Dannon Duathion World Championship je obsegalo 10 km teka, 40 km kolesarjenja in na koncu še 5 km teka.
Prve dneve je Bojan izkoristil za spoznavanje tekmovalne proge. V četrtek, 14.10. 1999, so imeli predstavitev državnih reprezentanc. Bojan je zastopal našo državo kot edini slovenski reprezentant. Kljub temu se ni počutil samega, saj je navezal številne prijateljske vezi z avstralskimi tekmovalci, s katerimi je hodil na različne predstavitve in na koncu je bil deležen tudi njihove zabave, kjer so mu podarili svoj reprezentančni dres.
V nedeljo, 17.10.1999, ob 16. uri se je pričelo tekmovanje. "Tekmovanje je imelo poudarek bolj na hitrosti kot na vzdržljivosti," pravi Bojan. Zato je bila zanj to velika preizkušnja, kajti sam bolj prisega na moč in vzdržljivost kot na hitrost, predvsem pri teku. Proga je potekala preko t.i. The Buisness park, kjer je imel Bojan možnost videti
Bojan na zimskem triatronu v Avstriji.
številne visokonadstropne poslovne stavbe. Zmagovalec je bil Francoz Jean Millon, ki je slavil že lani v Nemčiii. Bojan je bil s svojim 60. mestom zadovoljen, saj ga je že samo sodelovanje na tako veliki in pomembni športni prireditvi priznalo za profesionalnega športnika. Seveda gre zahvala tudi Občini Moravče in podjetju Helios Domžale, ki sta prispevala finančni del za uresničitev zastavljenih ciljev, kar je za Bojana že samo sodelovanje na svetovnem prvenstvu.
GORJVP
C/1 U O/H ti
V okviru Športnega društva Moravče pod vodstvom Alojza Cerarja in Staneta Korošca deluje tudi sekcija za šah. Šahisti se zbiramo vsako soboto ob 18.00 uri v občinskih prostorih nad trgovino Napredek v Moravčah. Tam odigramo turnirje v brzopoteznem ali pospešenem tempu. Zmagovalci posameznih turnirjev do sedaj so bili: Dimitrij Čarman in Stane Korošec po dvakrat ter Brane Klopčič, Stevo Zakojč in Ciril Smrkolj po enkrat. Ob tej priložnosti vabim vse ljubitelje šaha ne glede na starost in spol, da se nam pridružijo.
V septembru smo organizirati velik mednarodni turnir, ki se gaje udeležilo 131 tekmovalcev iz sedmih držav, med njimi sta bila tudi dva velemojstra. Tako po udeležbi kakor tudi po kvaliteti je bil to prav gotovo eden največjih turnirjev v Sloveniji. Načrtujemo, da bo turnir postal tradicionalen. Žal se ga je udeležilo le malo domačih tekmovalcev, ki bi si na njem lahko pridobili koristne izkušnje. O rezultatih smo poročali v septembrski številki Slamnika.
Naš član Alojz Cerar se je udeležil velikega mednarodnega turnirja v Grižah. Med 70 tekmovalci je v močni konkurenci osvojil 5,5 točk v 9 kolih in zasedel 22. mesto.
Delujemo tudi na področju dopisnega šaha, kjer sta
aktivna Štefan in Stane Korošec. Sodelujeta na več mednarodnih turnirjih v okviru Svetovne šahovske federacije za dopisni šah (ICCF) in na polfinalu domačega državnega prvenstva. Odličen rezultat je dosegel Štefan Korošec na turnirju ICCF/EM10/O11, kjer je premagal vseh 6 nasprotnikov in zasedel 1. Mesto, kar je pomenilo napredek v višji razred. Na ICCF pokalnem tekmovanju z oznako A063 je Stare Korošec osvojil 2. mesto s 4/6 točkami in se uvrstil v polfinale tega tekmovanja. Oba tekmovalca sta bila uvrščena v slovensko državno reprezentanco, ki igra prijateljske dvoboje z Avstrijo in Švedsko, Stane pa tudi v ekipo ža dvoboj s Francijo. Vsi dvoboji so še v teku, naša igralca pa sta že končala večino svojih partij. Stane je dosegel v dvoboju s Francijo 2 zmagi, (vsak igra po dve partiji z istim nasprotnikom) v dvoboju z Avstrijo in Švedsko pa 4 remije. Štefan je z Avstrijo opravil z 2 remijema.
Stane Korošec je bil tudi uvrščen v slovensko reprezentanco, ki igra kvalifikacije za 6. evropsko ekipno prvenstvo. 33 držav je razdeljenih v 3 skupine po 11, v finale pa napredujejo po 4 države. Naš tekmovalec igra na 9. tabli (od 12), ima pa izjemno močne nasprotnike z visokimi mednarodnimi ratingi, med njimi tudi 3 mednarodne mojstre. Tekmovanje seje pravkar pričelo, o rezultatih pa bomo seveda še poročali.
S. K.
Moravske doline
33
Spoštovani bralci Prispevke za rubriko PISMA BRALCEV oddajajte v zaprti kuverti v nabiralnik pred vhodom v občinske prostore, urednici osebno ali Sonji Vraz v času uradnih ur. Objavljena bodo le pisma, ki bodo podpisana, opremljena s čitljivim imenom in priimkom avtorja in po možnosti telefonsko številko za morebitne dodatne informacije. Rokopisov ne sprejemamo! Ce boste pošiljali kratka vprašanja, ki vas vznemirjajo, in bi radi dobili odgovor katerekoli odgovorne osebe v občini, vam uredništvo zagotavlja možnost objave
vprašanja v rubriki Vi vprašujete, mi iščemo odgovore. Vprašanja naj bodo kratka in jedernata. Ne pozabite zapisati, komu vprašanje zastavljate (županu, direktorici občinske uprave, ravnateljici, vodji obrata
Peskokopi, predsednici KID Limbar.....). Vprašanja morajo
biti čitljivo označena z avtorjevim imenom in priimkom ter lastnoročno podpisana. Pričakujem, da boste z veseljem vpraševali.
Uredništvo
S K Termit Moravče - odgovarja "žogici
Veliko prostovoljnega dela je SK Termit Moravče že opravil v letih svojega delovanja. Daje to res, lahko potrdijo mnogi Moravčani, še posebej pa tisti, ki so pomagali pri izgradnji vseh teh objektov, na katerih so moravški tekmovalci dosegali vidne rezultate, nekateri pa so nadaljevali svojo športno pot v športnih sredinah z boljšo infrastrukturno in profesionalno organiziranostjo, kar nam v Moravčah ni dano kljub zakonodaji, ki to omogoča. Člani kluba SK Termit upamo, da ste vsi tisti Moravčani, ki ste k izgradnji skakalnic na Miklavžu pripomogli s svojim prostovoljnim delom in drugo podporo (prostovoljno delo s traktorji, raznimi obrtniškimi stroji, z gradbenim materialom in znanjem) dobili občutek plačila tisti večer, ko smo v sneženju pričakali prvega Moravčana, ki je zmagal v svetovni eliti. Kot vidimo je bilo v preteklosti narejeno veliko delo. V sedanjih časih in z novo zakonodajo o lokalni samoupravi, je delovanje kluba odvisno od občine. V vseh dopisih in dogovorih z Občino glede odkupa zemljišč smo vedno znova poudarjali, da klub sam ni sposoben odkupiti zemljišč zaradi višine finančnih sredstev, šibke pogajalske moči in vprašljive pravne pristojnosti. Vedno znova smo zatrjevali, da si klub še vedno upa sam pridobiti sredstva in dograditi skakalni center po idejnem projektu, ki nam je poznan, če nam Občina dodeli zemljišče, kar je bilo pred volitvami tudi obljubljeno. Vsa ta "znatna" sredstva, ki jih navaja župan, je SK Termit res dobil in jih tudi namensko varčuje, s čimer je
župan prav tako dobro seznanjen. Dopisi, ki smo jih v zvezi s tem pošiljali na Občino, to tudi potrjujejo.
Po vseh teh dogovorih ni pošteno s strani župana, da poudarja, da zahtevamo vedno nova in nova sredstva. Od sredstev, ki jih je Občinski svet odobril za dejavnost kluba v letošnjem letu, do sedaj nismo na žiro račun kluba dobili niti tolarja. Delujemo s sredstvi staršev in članov kluba in se sprašujemo, kaj dela Nadzorni odbor občine Moravče in zakaj ne more ugotoviti nepravilne porabe proračunskih sredstev, saj sredstva namenjena klubu na njegov račun v devetih mesecih še niso prispela. Delovanje in dejavnost kluba pomeni: treniranje, prevozi, oprema, organiziranje tekem,vodenje kluba, izobraževanje kadrov itd. Letošnja odobrena sredstva so minimalna, zlasti če vemo, da samo oprema enega našega tekmovalca stane 300.000 SIT, oprema vrhunskega tekmovalca pa stane 500.000 SIT na sezono. Investicijska sredstva nikakor ne morejo biti povezana s sredstvi za dejavnost kluba. To pa menda razume vsak občan. Župan v svojem odgovoru navaja, da je Občinski svet potrdil prostorski plan, v katerem je veliko območje namenjeno za razvoj skakalnega športa, hkrati pa je pozabil omeniti, da so vse strokovne ocene za to lokacijo pripravili člani kluba s strokovnjaki Športne zveze Slovenije.
Tudi vse parcelne številke teh zemljišč so člani kluba posredovali občinski upravi. Vemo, daje občina draga, v članku pa župan poudarja,
da je bilo s prostorskim planom opravljeno veliko delo; potrdili ste le tisto, kar smo vam člani kluba SK Termit pripravili brezplačno. Nepravilna in za občane zavajajoča je tudi trditev, daje bilo v proračunu Občine Moravče za leto 98 več kot 90% vseh investicijskih sredstev , ki so v občini namenjena športu, dodeljenih SK Termit. Vsak, ki zna računati procente, si bo iz članka, na katerega župan odgovarja, lahko izračunal, da višina lanskih investicijskih sredstev ni preko 90%,ampak le preko 70%. Mogoče boste bralci iz vsega napisanega ugotovili, daje tovrstna panoga za našo občino prezahtevna Ker pa je nacionalnega pomena lahko občina, če to zanjo ni pretežko panogo redno vključuje v svoj proračun in s tem pri finančni izravnavi od države pridobi sredstva, ki so za razvoj skakalnega športa namenska in znatno večja, kot nam jih namenja lokalna skupnost. Kdo je sedaj neučinkovit? In kdo naj bi poprijel za delo? Na čigavi strani je pa sedaj žogica? Kaj nam občanom pomeni posvet, ki ga je spomladi organizirala občina o razvoju turizma in malega gospodarstva. Smo iz tega posveta odnesli kakšne za naš kraj koristne ideje; ali pa smo posvet le imeli kar tako, zanj pa smo zapravili nekaj denarja in časa udeležencev posveta. Mnogi ugotavljamo, da ideje efektivnega perspektivnega razvoja Moravske doline zaradi počasnosti izvajalcev občinskega proračuna mimo nas hitijo, ujeli jih bodo drugi, bolje pripravljeni.
UPRAVNI ODBOR SK TERMIT MORAVČE
34
Novice iz
ALI POZNATE.....
Demografske in nekatere druge podatke za občino Moravče in primerjavo z drugimi občinami v Sloveniji
statistični podatek	velikost podatka	odstotek občin, ki imajo manjši podatek (%)
		
Površina v km1	61,4	43,2
Število hišnih številk	1.337	44,8 .
Število prebivalcev	4.413	28,6
Število otrok do 9 let	596	40,8
Število oseb od 10 do 19 let	677	34,0
Število oseb nad 70 let	84	17,7
Naravni prirast prebivalstva	11	76,9
Živorojcni v letu 1998	58	42,2
Umrli v letu 1998	47	28,6
Sklenitev zakonske zveze v letu 1998	22	42,2
Rezvezc v letu 1998	1	0,7
Učenci osnovnih šol v letu 1998	459	30,6
Dijaki srednjih šol	204	23,1
Študenti fakultet in visokih šol	103	22,4
Število zaposlenih	247	15,0
Priseljeni v občino v letu 1998	1	0,7
Podatki za površino in število hišnih številk veljajo za datum 19.1.1999, ko je Slovenija že bila razdeljena na 192 občin, vsi ostali podatki pa za 31.12.1988 in za takratnih 147 občin. Po površini in hišnih številkah je občina Moravče blizu prve polovice med vsemi občinami, 43 % občin je po površini manjših, skoraj 45% pa ima manj hišnih številk. Le slaba tretjina občin ima manj prebivalcev, torej spada med občine, ki so redkeje naseljene. Razveseljiv je podatek, da je po številu otrok do 9 let precej višje uvrščena, približno 41 % občin jih ima manj, po številu mladih od 10 do 19 let pa je prehitela 34 % občin. Starejših ljudi je v primerjavi z drugimi občinami malo, le nekaj več kot 17%
občin ima manj prebivalcev starih nad 70 let.
Moških je za 0,5 % manj od žensk (slovensko povprečje: 48,7 % moških in 51,3% žensk) Po naravnem prirastu je naša občina zelo visoko, saj ima samo 23 % občin v Sloveniji večji prirast (naravni prirast je razlika med številom živorojenih otrok in številom umrlih v občini v letu 1998). Podatka o številu zakonskih zvez in število živorojenih otrok v letu 1998 sta enaka in dokaj visoka - v več kot 42% občin je podatek manjši. Po enakih podatkih za število zakonskih zvez in novorojenih otrok statistik sklepa takole: v moravški občini je izvenzakonskih rojstev zelo malo.
Sklenjeni zakoni so trdni. Občina Moravče je bila v letu 1998 ena izmed 29 občin, za katere statistika pravi, da so imele le eno ali nobeno razvezo zakona.
Po številu učencev osnovnih šol je občina Moravče približno tam, kjer po številu prebivalstva, po številu dijakov in študentov pa še nekoliko slabše. Manj kot četrtina vseh občin ima manj dijakov in študentov. Po približno enakih odstotkih dijakov in študentov lahko sklepamo, da večina dijakov nadaljuje študij na fakultetah in visokih šolah. Po številu zaposlenih v občini (delajo v občini) je občina Moravče bolj pri dnu, kar je razumljivo, saj velik del zaposlenih dela v sosednjih občinah.
Priselitev v občino v letu 1998 praktično ni bilo, statistika beleži le enega priseljenca.
Ko bodo znani vsi podatki za novo teritorialno razdelitev na 192 občin, bo občina Moravče najbrž nekoliko višje uvrščena, razmerja med odstotki pa se ne bodo kaj dosti spremenila.
Vir: Statistični letopis 1999, Statistični urad Republike Slovenije: podatki pridobljeni na naslovu: http://www.SlGOV.Sl/zrs/slo/ index.html
B. BRVAR
f   VC V.5 AJ Li R^ixTA
k Ñtft pue>u t
Ilustracija: ^artiN P. R.e.prz?pui£c:ija
Moravske doline
35
Zanimivosti iz Domžal, Mengša in Lukovice
SLAMNIK POROČA
Pripravljalna dela za avtocesto in kanalizacijo so prebivalce v različnih krajih seznanila z njihovo zgodovino. Ko se odkrijejo prve zemeljske plasti na različnih terenih ob zemeljskih delih primakne svoj lonček tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Zanimive najdbe so našli na trasi za izgradnjo avtoceste v Dragomlju, v Krtini so našli ostanke naselbine iz bronaste dobe.V majhni vasici Šentpavel, strnjeni okoli stare podružnične cerkvice in pokopališča, na jugu domžalske občine, so ob pripravi del za kanalizacijo naleteli ob cerkvenem zidu na ostanke rimske podeželske vile rustice.Antična podeželska vila je s svojo velikostjo 100 x lOOm predstavljala center tedanje veleposestniške latifundije, ki je v rimskem času predstavljala samostojno gospodarsko enoto. Ob odkritju te najdbe so našli tudi dobro ohranjen mozaik črne barve z rdečimi rozetami. Arheologi so mu določili čas nastanka - 4.stoletje. Občina Domžale je zagotovila sredstva za pravilno shranitev najdenega dela mozaika v novo zgrajeni Osnovni šoli Dragomelj, kjer bo vidno povezoval kulturno preteklost s kulturno izobraževalno sedanjostjo.
Javni zavod Zdravstveni dom Domžale, ki s svojo dejavnostjo pokriva tudi našo občino je med drugo opremo dobil tudi nov aparat za panoramsko slikanje zob. Sredstva zanj je glede na število prebivalcev prispevala tudi Občina Moravče.
V Radomljah imajo pošto že več kot sto let.Bila je ena prvih pošt v Sloveniji, sedaj je dobila moderne prostore v Poslovno stanovanjskem objektu Malin ob Kamniški Bistrici.
Nase so ob svetovnem dnevu kmetic s prijetno stojnico pred VELE opozorile tudi kmetice, članice Društva podeželskih žena Domžale. Ob velikem številu obiskovalcev stojnice je stekla beseda o dobrem kruhu in drugih dobrotah, ki jih ustvarjajo prijazne, pametne in samozavestne gospodinje na kmetijah v vaseh domžalske občine.
Poplave so lani kar večkrat domžalske občane opomnile, daje treba naravo spoštovati. Letošnja jesen je prinesla ljudem že kar nekaj konkretnih in "papirnatih" rešitev, ki bodo "meso postale" v prihodnjem letu ali dveh.
Oddahnili se bodo prebivalci ob rečicah, ki z večjim deževjem postanejo kar veletoki.
MENGŠAN POROČA
V Mengšu se trudijo s pripravo kvalitetnega proračuna občine za prihodnje leto. Občanom ga bodo predstavili tudi v besedi na Dobenu, v Loki, Topolah in Mengšu. Tare jih vodooskrba, plinifikacija, kanalizacija.
Družini s šestimi otroki so Mladi za Topole, Mengeš, Loko, Dobeno, Svet z "Akcijo za življenje" zbrali sredstva za nakup enoprostorskega vozila, s katerim se bo lahko vsa družina popeljala po skupnih opravkih. Lepo! Zgledujmo se!
V mesecu požarne varnosti so bila aktivna vsa gasilska društva v občini. Pripravili so dneve odprtih vrat, obiskali oba vrtca v Mengšu in pokazali malčkom, kako naprave na gasilskih avtomobilih delujejo. Med seboj so imeli tudi devetdesetletnega Staneta Kosca, ki je v gasilske vrste vstopil daljnega leta 1924.
Mengeš, mesto glasbe, ima tudi bogato kulturno življenje, za kar poskrbijo domača društva, gostujoči umetniški ansambli in posamezniki. Iztok Mlakar rad obišče mesto ob Pšati ter radosti obiskovalce s svojimi pesmimi in vsem, kar spada zraven.
ROKOVNJAČ POROČA
Lukovški Rokovnjač je že ves božičen. V Krašnji so prizadevne gospodinje ob pomoči Vere Beguš in mentorice Marije Korošec po rodu Belokranjice spoznale, kako se oblikuje in pripravi BOŽIČNIK; kruh okrašen s testenimi jaslicami.
Glasbenik, harmonikar in ljudski godec Niko Zaje iz Čepelj nad Lukovico se je rodil na Miklavžev večer. TOD Lukovica pripravlja spominski večer prav na ta datum, hkrati pa želijo otrokom pripraviti prijetno miklavževanje.
Ljudje vodo kar naprej mažemo. Za nami jo čistijo različne čistilne naprave, da jo milo rečeno lahko zopet vrnemo naravi. Za vračilo čiste vode naravi bodo s skrbnim načrtovanjem v bodočnosti poskrbeli tudi v lukovški občini, saj se bo vsa kanalizacijska mreža priključila na čistilno napravo v Vrbi.
Verjetno ste se že, dragi bralci, popeljali v Lukovico po novi cesti čez Bobovnik, zato že veste, da so klanec strokovnjaki "zgladili". Za gladenje (asfaltiranje) sta sredstva prispevali obe sosednji občini Moravče in Lukovica.
Po Slamniku, Mengšanu in Rokovnjaču je po zanimivostih "brskala"
MIC A KAVKA
36
Novice iz
PABRFÄUMERE
Krajani Katarije si zelo želimo, 'da se naslednje leto v občinski proračun uvrstimo in tako vsaj na glavnem križišču v Moravčah kakšen smerokaz, kako priti v naš kraj, pridobimo!
Časopis ustanovili, urednika in člane 'določili, na direktorico Občinske uprave pa pozabili, da bi ji kakšno mesto v uredniškem odboru dodelili.
Krajanom asfalt položili, da bi volilne 'glasove dobili, plačilo pa bi radi sedaj na Občino zvalili. So gospodje na akceptni nalog pozabili?
V centru Moravč smo v pozni jeseni novo 'fasado na hiši dobili, z nepovratnimi sredstvi občine jo vsi skupaj zgradili.
Sredi Moravč ob cerkvici se hišica gradi, da 'mladi par stanovanje dobi.
Nagradno vprašanje za vas
Če vam je ali še bo novoletni čas preveč izpraznil denarnice, se potrudite in odgovorite na nagradno vprašanje. Kupon s pravilnim odgovorom izrežite, ga nalepite na dopisnico in pošljite na uredništvo glasila (Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, s pripisom NAGRADNO VPRAŠANJE) do vključno 15.januarja, 2000. Med pravilnimi odgovori, ki bodo na kuponu prilepljenem na dopisnico, bomo izžrebali dobitnike petih nagrad.
• Adio kaseta Naših 20 let, Dekliški pevski zbor KD Tine Kos Moravče
• CD Ansambla Svetlin
• Mlevski izdelki Mlinarstva Rotar v vrednosti 3.000,00 SIT
• Darilni bon podjetja Cerar in družabniki v vrednosti 5.000,00 SIT
• Darilni paket trgovine Napredek v vrednosti 10.000,00 SIT
O izidu žrebanja boste obveščeni telefonsko, zato k naslovu ne pozabite pripisati telefonske številke, r Rezultati bodo objavljeni tudi v naslednji številki glasila.
NAGRADNO VPRAŠANJE:
Kdaj in kdo v zgodovini človeštva je prvi začel šteti čas in je imel koledar?
A) Rimljani v 4.stoletju pred Kristusom
B) Židje leta 1557 našega štetja
C) Babilonci, v prazgodovinski dobi
Želimo vam zabaavnega učenja o koledarju in veliko sreče pri žrebu.
Spoštovane občanke in občani Moravč!
Dovolite, da se željam za zdravje, srečo in zadovoljstvo v prihodnjem letu pridružimo tudi mi - delavke in delavci občinske uprave, ki upamo, da bomo dobro sodelovali tudi v letu 2000. Obenem vam želimo vesele božične praznike in lepo praznovanje!
Cenjene stranke obveščamo, da se Šolske potrebščine selijo z novim letom na drugo kolacijo in menjajo lastnika. Dejavnost se bo nadaljevala na Trgu svobode 15, to je na dvorišču Gostilne pri Jurku. Trgovina bo ponovno odprta predvidoma 15. januarja 2000.
Spoštovanim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje in dobro sodelovanje.
Šolske potrebščine Zdenka Gostič Heda Krhlikar
Kupon za nagradno vprašanje
Pravilni odgovor je:
ABC
Ime in priimek :_
Naslov:_
Telefon: _.____
Moravske doline
37
OBČINA MORAVČE OBČINSKI SVET
Občinski svet je potrdil cenik oglaševanja v javnem glasilu Občine Moravče.
Cene so naslednje:
1. Zahvala s fotografijo ali brez 5.000,00 SIT
2. Mali oglasi do 10 besed 800,00 SIT - vsaka nadaljna beseda 80,00 SIT
3. Reklamni oglas velikosti 5 cm x 7 cm 6.000,00 SIT -vsak dodatni cm 500,00 SIT
Oglase, reklamne in druge, ki jih želite objaviti, oddajte Sonji Vraz, direktorici občinske uprave v času uradnih ur, da se boste z njo dogovorili o obliki, velikosti in ceni oglasa.
Na pragu svojega 76. rojstnega dne je za vedno odšla od nas naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ŠTEFKA HRIBAR roj. Klopčič
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Lepa hvala patronažni službi v Moravčah in vsemu osebju v Domu upokojencev Domžale. Posebna hvala Jurkovim ter g. Slavki za izrečene poslovilne besede. Hvala g. župniku, pevcem za zapete pesmi in g. Juretu za zaigrano tišino. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Moravče, Nurenberg, 22. novembra 1999
LJUBIL SI ŽIVLJENJE, LJUBIL SI SVOJ DOM, A UTIHNIL JE TVOJ GLAS. OSTALI SO SLEDOVI PRIDNIH ROK. ZDAJ V GROBU MIRNO SPIŠ, A V SRCIH NAŠIH ŠE ŽIVIŠ.
ZAHVALA
V enainsedemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek brat in stric
MILAN TIČ iz Moravč
Iskrena   hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze ustnega in pisnega sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše, darove cerkva. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Ljubila si polje, družino.hišo naravo. A ti ne veš, kako to boli, ko to med nami več ni, in se tvoj glas ne sliši.
V SPOMIN
Sedmnajstega decembra je minilo žalostno leto,ko si nas za, vedno zapustila, naša dobra mama, babica, prababica
FRANČIŠKA MRČUN
roj.MOČTLNIKAR Koželova mama iz Dobrave
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečke, ter se je spominjate! Iskrena hvala.
Vsi njeni
V SPOMIN
Na Nizozemskem je 20. oktobra v sedeminsedemdesetem letu starosti umrla draga teta
DRAGICA TILGER
roj. Kobiljšek
po domače Grotova dragi iz Vrhpolja
Njeno slovo je bilo 25. oktobra v Landgrafu, kjer je živela s svojo družino. V naših srcih jo bomo ohranili v najlepšem spominu.
Sorodniki Sp. Tuštanj, Radomlje, Tunjice
38
Novice iz
»
Javno komunalno podjetje
PRODNIK d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale
želi vsem,
ki jih naša družba oskrbuje z zdravo pitno vodo, odvajanjem odplak in odvozom odpadkov,
srečen Božič in popolnih prvih 365 dni novega tisočletja.
Gradbeno stanovanjsko podjetje
GRASTO d.o.o. Domžale, Matije Tomca 4, 1230 Domžale
Vsem poslovnim partnerjem, ki jih oskrbujemo s stanovanjskimi storitvami, ogrevanjem, vzdrževanjem cest, z dobavo dolomitnega drobljenca, gradnjami in drugimi storitvami in proizvodi,
želimo
srečen Božič in uspešno in popolno prvo leto novega tisočletja.
OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB MORAVČE ŽELI VSEM ČLANOM, INVALIDOM IN OSTALIM OBČANOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZADOVOLJNO IN ZDRAVJA POLNO NOVO LETO 2000.
TRGOVINA RAŠICA
MORAVČE Vas vabi na ugodne nakupe lepih in toplih pletenin. Novost v naši trgovin  so  moške  in ženske nogavice tovarne Polzela.
Vsem Vam voščimo lepe Božične praznike in srečno v Novo tisočletje 2000
peskov in oplemenitenje nekovin d.d Ljubljanska c. 18 1230 Domžale SLOVENIJA
tel.:+ +386 (0)61 721-502 fax.: ++(0)61 721-249
Moravske doline
39
FRIZERSTVO »IRENA«
Vegova 40, Moravče Tel.: 061/731-104
delovni čas: pon. 13-20 tor., sre. 8-14 čet, pet. 13 - 20 Op sob. 6-12 S?
1h
SUZUKI
SERVIS
MARTIN VESEL Češnjice 16b 1251 Moravče, Slovenija Tel. & fax: 061/731-032
frizerslQ. salon (Darja
{   "a * *'f
C/ur/a /fa/eve j/
J0LANDA 0REHEK s.p.
TRG SVOBODE 2 1251 MORAVČE Tel.:061/731-748 GSM:041/407-570
Delovni čas:
Ponedeljek.torek 9-12 in 15-19" Sreda 16-19" četrtek 9-1T Petek 15-19" Sobota 8-13'
	20 " JOR čet. mx> 7 >4
	
1
svobode
CVETLIČARNA
Klavdija MARKU*
delovni čas: ponedeljek: zaprto torek-sobota: o -19"° nedelja: 8"" • 12""
\2, 725/ Moravče, tel: 0611731215
TRGOVINA NA KLANCU MORAVČE
Ur'
0o-
it*
VZDRŽEVANJE STANOVANJ j OBJEKTOV IN STROJEV
JANČAR MARTIN s.p.
Gorica 12. 1251 Moravče Telefon: 061/732-043
Mobitel: 041/642-983
ČISTO
NISSAN
SERVIS
KRULC MIlan s p
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
C heroja Vas/a 8 1251 Moravče Tet: 061/731 143 731200 Fax: 061/73 1 084
5T
061/731-380 0609/638-427 041/638-427
LKS GRADNJE 0.0.0.
IZKOPI, ODVOZI. UBclAME OKOUCE-ZEMEUSKA DELA
/KRNICA 18, 1251 MORAVČE
IZKOPI IN AVTONEVOZMllirV®
AVBELJ FRANC s.p. Zfl. Köm» 7 1261 Moravč«
Tel (061) 731 940 6SM 041 730 388
servis tehnološke opreme
Franc Tie s.p.
Cesta na Grmače 3, 1251 Moravče tel.: 061/731-282
KMETIJA PRI MEZNARJEVIH SV. MIKLAVŽ
Ivanka in Ivan KOCJANČIČ
Katarija 7, 1251 Moravče. Tel.: 061/ 731-540
Vas vabi pod svoj gostoljubni krov. Pogostili Vas bomo z domačo hrano in pristno kapljico.
Tl@>
DETELCA Kava bar Trg svobode 15a
T^VČ<L LE A BAR
Tel. 732-169
Vegova 7, Moravče 061/731-005
TRG SVOBODE 3 MORAVČE Čiščenje vseh vrst tekstila, usnja, preprog, šotorov z impregnacijami, barvanje tekstila, popravilo dežnikov, trgovina s čistili in čistilnimi pripomočki ter vrhunsko hrano za pse in mačke (BOSCH)
odprto od 8 -12 in od 13.30 - 19.30 sobota od 8 - 12 Vljudno vabljeni
Vsem občanom želimo vesel božič in srečno novo leto 2000!
sliki
•  * •
'F* P I R C
Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11" 1251 Moravče
(Žar
VÏÇ0VA l MOKAVCt TEL: 061/751-097