Leto 1902
783
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CXXI. — Izdan in razposlan dne 27. decembra 1902.
Vsebina: (Št. 237—241.) 237. Razglas, da se razširjajo ocarinjevalne oblasti c. kr. pomožnega carinskega urada II. razreda Vejprty (cesta). — 238. Ukaz, s katerim se gledé Moravskega razveljavljajo točke I do vštevši Vlil ukaza z dne 20. decembra 1885. i. gledé komisij, ki poslujejo ob strani političnih deželnih oblastev in poljedelskega ministrstva za strokovne jim pridodane svete v stvareh trtne uši, oziroma ukaza z dne 14. marca 181)3. 1. in z dne 19. novembra 1898.1. in se v porazumu z moravskim deželnim odborom postavlja deželna komisija'za'stvari vinarstva na Moravskem. — 239. Ukaz, s katerim se gledé Kranjskega razveljavlajo točke I do vštevši VIII ukaza z dne 20. decembra 1885. 1. gledé komisij, ki poslujejo ob strani političnih deželnih oblastev in poljedelskega ministrstva za strokovne jim pridodane svete v stvareh trtne uši, oziroma ukaza z dne 14. marca 1893. 1. in z dne 19. novembra 1898. 1. in se v porazumu s kranjskim deželnim odborom postavlja deželna komisija za stvari vinarstva na Kranjskem. — 240. Razglas, glede določitve barve za znamenja istosti, ki jih je napravljati na tkaninah v prometu za plemeničenje vezenja. — 241. Razglas o odkupu delnih hipotečnih nakazme in o znižanju tega nezaloženega dolga na znesek 89,604 105 K.
23*.
Razglas finančnega ministrstva z dne 9. decembra 1902.1.,
da se razširjajo ocarinjevalne oblasti c. kr. pomožnega carinskega urada II. razreda Vejprty (cesta).
Pomožni carinski urad II. razreda Vejprty (cesta) se pooblašča ob uvozu ocarinjevati papirnate tapete t. št. 192 b) in usnjate tapete t. Št. 217, in to vsake do množine 50 ktj v enem prevozu.
Böhm s. r.
338.
Ukaz poljedelskega ministrstva z dne 13. decembra 1902.1.,
s katerim se gledé Moravskega razveljavljajo točke I do vševši VIII ukaza z dne 29. decembra 1885. I.
(drž. zak. št. 5 iz I. 1886.) gledé komisij, ki poslujejo ob strani političnih deželnih oblastev in poljedelskega ministrstva za strokovne jim pridodane svete v stvareh trtne uši, oziroma ukaza z dne 14. marca 1893. I. (drž. zak. št. 35) in z dne 19. novembra 1898. I. (drž. zak. št. 208) in se v porazumu z moravskim deželnim odborom postavlja deželna komisija za stvari vinarstva na Moravskem.
1.
Na Moravskem naj počenši od leta 1903. posluje deželna komisija za stvari vinarstva kakor strokovni pridodani svet deželnega oblastva. Delovanje te komisije naj se razteza na vsa vprašanja, ki so v zvezi z vinarstvom, torej tudi na zatiranje trtne uši.
II.
V deželni komisiji za stvari vinarstva predseduje cesarski namestnik ali namestnik, ki ga on določi zato.
(Slovonlsoh.)
Udje deželne komisije, ki itnajo pravico glasovanja, so:
a)	deželni kulturni poročevalec namestništva;
b)	strokovni organi za vinarstvo, ki jih je na Moravskem nastavila država;
c)	dva uda, ki ju pokliče cesarski namestnik iz krogov udeležencev vinarstva vsakikrat za triletno dobo, oziroma za nje ostanek;
d)	ud, ki ga odpošlje deželni odbor iz svoje srede;
e)	strokovni učitelji za vinarstvo, nastavljeni na kmetijskih učiliščih in na učiliščih za vinarstvo in sadjarstvo na Moravskem;
f)	po en zastopnik obeh odsekov deželnega kulturnega sveta.
Predsedniku je na voljo dano privzemati na seje po potrebi še druge strokovnjake in zaupnike, vendar brez pravice glasovanja.
III.
Komisija se sestaja v Brnu, kadar jo sklicuje predsednik.
IV.
Na seje deželne komisije jo vedno sklicati vse pod II. a) do f) oznamenjene ude ; komisija naj se sestane vsaj enkrat v letu.
V.
Udje deželne komisije opravljajo svoje posle kakor brezplačno častno službo.
Udje, ki ne stanujejo v kraju, v katerem se sestaja komisija, ter strokovnjaki in zaupniki, ki nimajo pravice glasovanja, lahko zahtevajo dnevščine v znesku 10 K, in pa povračilo potnih stroškov, ki jim res nastanejo s potovanjem od njihovega bivališča v Brno in nazaj.
Zadevni stroški se plačujejo za ude, oznamenjene pod II. d) in e), iz deželnih novcev, za ostale ude in zaupnike pa iz proračuna poljedelskega ministrstva.
VI.
Udje se vabijo, sporočivši jim dnevni red, v robu, ki ga določa predsednik in ki je kolikor moči primeren daljavam, in pa bistvu in kaki nujnosti posvetovalnih predmetov.
Udom je dano na voljo, spravljati v seje tudi take področje komisije zadevajoče reči, ki niso vzprejete na dnevni red.
VII.
Za strokovno mnenje deželne komisije velja to, za kar se je izrekla nadpolovična večina v seji navzočih udov, ki imajo pravico glasovanja.
Za izdatek mnenja služi zapisnik o seji.
Mnenja, ki jih je sklenila komisija, je redno razglašati.
VIII.
Zapisnike o sejah pišejo zapisnikarji, ki jih predsednik iz uradnega osebja odkaže komisiji, in naj v kratkih besedah kažejo tek razprav.
Predmete dnevnega reda in pa storjene sklepe je navajati dobesedno; ob glasovanjih je natančno poočititi razmerje glasov.
Nazore, ki se razlikujejo od storjenega sklepa, je na zahtevo glasovalca zabeležiti v zapisnik.
V členu X ukaza z dne 20. decembra 1885. 1. (drž. zak. št. 5 iz 1. 1886.) oznamenjena pravica, voliti odposlanca v osrednjo komisijo za stvari trtne uši, gre sedaj moravski deželni komisiji za stvari vinarstva.
Tega odposlanca naj volijo pod II. a) do f) oznamenjeni udje iz svoje srede.
Giovanclli s. r.
239.
Ukaz poljedelskega ministrstva z dne 15. decembra 1902. 1.,
s katerim se gledé Kranjskega razveljavljajo točke I do vštevši Vlil ukaza z dne 20. decembra 1885. I. (drž. zak. št. 5 iz I. 1886.) gledé komisij, ki poslujejo ob strani političnih deželnih oblastev in poljedelskega ministrstva za strokovne jim prido-dane svete v stvareh trtne uši, oziroma ukaza z dne 14. marca 1893. I. (drž. zak. št. 35) in z dne 19. novembra 1898. I. (drž. zak. št. 208) in se v porazumu s kranjskim deželnim odborom postavlja deželna komisija za stvari vinarstva na Kranjskem.
I.
Na Kranjskem naj počenši od leta 1903. posluje deželna komisija za stvari vinarstva kakor
strokovni pridodani svet deželnega oblastva. Delovanje te komisije naj se razteza na vsa vprašanja, ki so v zvezi z vinarstvom, torej tudi na zatiranje trtne uši.
II.
V deželni komisiji za stvari vinarstva predseduje deželni predsednik ali namestnik, ki ga on določi zato.
Udje deželne komisije,- ki imajo pravico glasovanja so:
n) deželni kulturni poročevalec deželne vlade;
b)	strokovni organi za vinarstvo, ki jih na Kranjskem nastavi država;
c)	dva uda, ki ju pokliče deželni predsednik iz krogov udeležencev vinarstva vsakikrat za triletno dobo, oziroma za nje ostanek.
d)	ud, ki ga odpošlje deželni ^odbor iz svoje srede ;
e)	deželni potovalni učitelj za vinarstvo ;
f)	strokovni učitelji za vinarstvo, nastavljeni na kmetijskih šolali na Kranjskem;
tj) odposlanec c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko.
Predsedniku je na voljo dano privzemati na seje po potrebi še druge strokovnjake in zaupnike, vendar brez pravice glasovanja.
III.
Komisija se sestaja v Ljubljani, kadar jo sklicuje predsednik.
IV.
Na seje deželne komisije je vedno sklicati vse pod II. a) do y) oznamenjene ude; komisija naj se sestane vsaj enkrat v letu.
V-	'
Udje deželne komisije opravljajo svoje posle kakor brezplačno'častno službo.
Udje, ki ne stanujejo v kraju, v katerem se sestaja komisija, ter strokovnjaki in zaupniki, ki nimajo pravice glasovanja, lahko zahtevajo dnevščine v znesku 10 K, in pa povračilo potnih stroškov, ki jim res nastanejo s potovanjem od njihovega bivališča v Ljubljano in nazaj.
Zadevni stroški se plačujejo za ude, oznamenjene pod II. d), e) in f), iz deželnih novcev, za ostale ude in zaupnike pa iz proračuna poljedelskega ministrstva.
VI.
Udje se vabijo, sporočivši jim dnevni red, v roku, ki ga določa predsednik in kije kolikor moči primeren daljavam, in, pa bistvu in kaki nujnosti posvetovalnih predmetov.
Udom je dano na voljo, spravljati v seje tudi take področje komisije zadevajoče reči, ki niso vzprejete na dnevni red.
VII.
Za strokovno mnenje deželne komisije velja to, za kar se je izrekla nadpolovična večina v seji navzočih udov, ki imajo pravico glasovanja.
Za izdatek mnenja služi zapisnik o seji.
Mnenja, ki jih je sklenila komisija, je redno razglašati.
VIII.
Zapisnike o sejah pišejo zapisnikarji, ki jih predsednik iz uradnega osebja odkaže komisiji, in naj v kratkih besedah kažejo tek razprav.
Predmete dnevnega reda in pa storjene sklepe je navajati dobesedno ; ob glasovanjih je natančno poočititi razmerje glasov.
Nazore, ki se razlikujejo od storjenega sklepa, je na zahtevo glasovalca zabeležiti v zapisnik.
V členu X ukaza z dne 20. decembra 1885. 1. (drž. zak. št. 5 iz 1. 1886.) oznamenjena pravica, voliti odposlanca v osrednjo komisijo za stvari trtne uši, gre sedaj kranjski deželni komisiji za stvari vinarstva.
Tega odposlanca naj volijo pod II. a) do g) oznamenjeni udje iz svoje srede.
Giovanolli s. r.
340.
Razglas finančnega ministrstva z dne 19. decembra 1902.1.,
gledé določitve barve za znamenja istosti, ki jih je napravljati na tkaninah v prometu za plemeničenje vezenja.
Z ozirom na ukaz z dne 27. marca 1890. 1. (drž. zak. št. 56) gledé carinskega ravnanja s prometom za plemeničenje vezenja se ukazuje, da je
v času od 1. dne januarja do konca decembra 1903. 1. narejati na tkaninah, ki se uvažajo v prometu za plemeničenje vezenja, kolke istosti v modri barvi.
Böhm s. r.
341.
Razglas finančnega ministrstva z dne 27. decembra 1902.1.
o odkupu delnih hipotečnih nakaznic in o znižanju tega nezaloženega dolga na znesek 89,603.105 K.
Na podstavi člena IV zakona z dne 26. januarja 1897. 1. (drž. zak. št. 33) se 27. dne decembra
1902. 1. poplača znesek dveh milijonov tristoosem-intrideset tisočev (2,338.000) kron v državni imo-vini se nahajajočih delnih liipotečnih nakaznic in se odpiše od skupnega zneska nezaloženega dolga v delnih hipotečnih nakaznicah.
S tem se ta nezaloženi dolg, ki je bil nazadnje po razglasu finančnega ministrstva z dne 28. decembra 1901.1. (drž. zak. št. 218) omejen na najviši znesek 91,996.000 K, znižuje sedaj na znesek
89.658.000	K, oziroma odbivši delne hipotečne nakaznice za 54.895 K, ki so se doslej kakor plačane odpisale iz naslova zastaranja na znesek osemdeset in devet milijonov šeststoiutritisoč stoinpet (89,603.105) kron, in na mesto zgoraj v številkah nastavljenih delnih hipotečnih nakaznic za
2.338.000	K in 54.895 K se ne smejo več izdati delne hipotečne nakaznice.
Böhm s. r.