Prepir v gozdu.       ' .;'"
*§*                    (Basen.)                      '   ,
• prla 80 v gozdiči se drevesa,       v   i/h-u
Sprla, da se listje jim otrčsa.              u.ui',
Kregajo se, kdo je najslavneji,              .-   i,
Kdo zmed njih človeku najmileji?        t ¦
Oglasi se hrast se hrupom silnim, . Govorf sosedom neštevilnim: ^Jaz sem prvi, kdo o tem še dvomi?   ¦ ILt Saj po celem sveti casst pojo mi.
Deblo mi je krepko, veje mocne,           \
Name stavbe zidajo mogočne.
Let živim stotino in še dalje,
Pa naj druge pripoznal bi kralje?"
Lipa oglasf se z glasom šainnim, Hrast zavrača z govorom pogumnim: ,,Tvoja slava, hrast! je paS dvomljiva, Lipa ve8jo 8ast kot ti uživa.
Jaz preslavnim dajem les podobam,
Ki kras5ta cerkvam so in sobam;
Tam pred njiini vernik poklekujc,
Da Bogu, svetnikom čast skazuje."             '
Zdaj smftreka vitka se oglaša Ter mirn6 sosedo svoje vpraša:            ^'H'1
^Kaj se jezno kregate drevesa, Da odletajo vam z vej peresa?        .           ''
'i' '<jii jiit
Mene prejšna Se krasi obleka,         - I...' Prvcj fiast mi dojde, od eloveka; SmreSica bo sredi sobe stala, V lučicah Bebrojnih bo sijala.
Sreča splošna v krogu njenein vlada, Z lic nedolžnih sije radost nada. Prelep6 drevesce to božiČno Veseli'mladino zornolično."                (
Gozd raziime, kaj sinereka pravi, In prepir mej drevjem se ustavi. Ti smereka pa si zmagovalka,
Ker Božiča si oznanovalka.
F. Krek.
_______