List 30.
Gospodarske stvari.
Vzgoja ukoreninjenih trt.
Spisal baron Babo, vodja c. kr. vinarske šole v Klosterneuburgu.
Kadar poinnožujemo rastline, moremo njih pravo sorto ohraniti le z mladiko, nikakor pa ne s semenom. Rastlinice, vzgojene iz semena, se predrugačijo, in le poganjki iz popja obdrže vsa prvotna svojstva. Pri tem je pa enako, kateri način izberemo za daljnje razvijanje popkovo, bodi si okulovanje, cepljenje ali vsa-ditev mladike. Vseh rastlin pa ne kaže ob navadnih razmerah pomnoževati s potaknenci; potaknenci nekaterih rastlin se težko ukoreninijo ali celo ne, nekaterih pa se hitro in lahko. Na srečo je naša trta rastlina, katere enoletne mladike tako hitro narede korenine, kakor topolove ali vrbove.
Ako se torej različna trsna plemena in trsne sorte lehko ukoreninijo, vendar so tudi razmere t. j. nekateri pogoji, ob katerih je uspeh bolj ali manj gotov, in o tem hočem navesti nekaj skušenj in opazek.
Vsaka enoletna trta je sposobna pognati korenine, in to na različnih mestih. Vendar v praksi ne smemo računiti z možnostjo, ampak z dejanskimi uspehi, t. j. s katerimi pogoji se največ rezanic (kolči) ukorenini. Poleg tega ozirati se je nam tudi na kakovost trt.
Najboljša rezanica je on del mladike, ki je najbliže lanskega lesa. Pri poskusih se je pokazalo, da se je rezanic, narejenih iz spodnjega dela mladik, veliko več ukoreninilo, nego rezanic, narejenih iz vrha mladik; tudi poganjki od rezanic prve vrste bili so še dvakrat daljši od rezanic druge vrste. V drugem letu bil je res razloček med poganjki manjši, pri izkopavanji trt pa se je pokazalo, da je bilo od trt prve vrste 75%, od trt druge vrste pa le 50% rabnih. Različne, največ neugodne uspehe z ameriško trto „ripario" izvajati je tudi od tod; ker skušajo dobiti mnogo rezanic, zato pa posamezne  mladike   zrežejo  na tri  in tudi na več
rezanic. Nasledek je, da dobivajo potem največ tretjino dobrih ukoreninjenih trt.
Tudi starost trt, od katerih jemljemo rezanice, vplivajo na uspeh v trtnici. Tanki, dobro dozoreli les je boljši nego debeli in strženasti. Zato niso dobre re-zanice iz mladih in bujno rastočih vinogradov.
Dokazano je tudi, da rezanice, ki imajo nekoliko starega lesa, bolje uspevajo, nego pa brez njega. Celo mladike, ki se od starega lesu odkrhnejo, bolje uspevajo nego odrezane.
Samo ob sebi se umeje, da se sveže trte bolje ukoreninijo nego take, ki so uže nekaj dni ležale v vinogradu.
Glede dolgosti rezanic velja načelo, da se rezanica toliko pravilneje ukorenini, kolikor krajša je (na pr. z dvema očesoma). Kolikor daljša je trta, t. j. kolikor globoče sega v zemljo, toliko dlje je oddaljen spodnji del trte, ki ima največ korenin narediti, od površja zemlje. V globočino se pa zmožnost koreninska zmanjšava in v globočini metra poneha popolnoma.
y
Če se tudi najbolje  ukoreninijo  kratke rezanice,
moramo v našem podnebju vendar dolge trte rabiti, in to zaradi mraza. Vsako leto naredijo se stranske korenine, katere more mraz doseči. Uspevanje trte je za-visno od trpežnosti koreninskega debla in od dosti globoke lege spodnjih korenin. Na jugu delajo naj torej kratke rezanice, na severu pa dolge.
Tudi lega rezanic v trtnici vpliva na ukoreni-njenje. Tu velja načelo, da trta naredi toliko več močnih spodnjih korenin, kolikor navpičneje je vsajena, in da naredi toliko več stranskih korenin, kolikor poševneje leži v zemlji. Ako delamo trtnico, pa rezanic ne bodemo pokladali navpično, ker bi nam tako polaganje delalo težave pri zasipanji, vendar jih toliko poševno polagajmo, da se kolikor moči bližajo navpični legi.
Kadar trtnici odbiramo zemljo, izberimo ji tako, ki drži  veliko zraka, ker  od  tega je   zavisno j)]S$G$
234
ninjenje. Peščena ali prstena zemlja je najboljša, vendar ne v kaki nižavi, koder more škodovati spomladanjski in jesenski mraz.
Uspeli trtnice bode pa vzlic vsem navedenim pogojem zavisen od primerno pripravljenih rezanic. Re-zanice je pa najbolje pripravljati po znanih načinih, ali da jih v zemljo poveznemo ali pa v vodo postavimo.
Rezanice se poveznejo v zemljo (glej podobo 44.) v ta namen,   da  začno  napravem   mestu hitro koreni-
nice gnati. Po sto trt, povezanih v šope, postavi se narobe in navpično v jamo, torej tako, da pride spodnji del na vrh. Vsi prazni prostori med posameznimi šopi zadelajo se na vrhu z mahom, katerega se še kake tri prste na debelo po trtah potrese. Na mah natrese se čistega peska. Dokazano je namreč, da se dela kalus in korenina najhitreje v vlažnem, toplem zraku. Mah daje enakomerno vlažnost, pesek se pa hitro zgreje na spomladanskem solncu ter oddaja toploto svojo mahu. Dnu jame na mrzlem ležeči del rezanic ostane pa mrtev.
V tej jami pa trte ne smejo biti predolgo poveznene, ampak le toliko časa, da naredijo kalus (neko belo. gobi podobno reč). Ko se je to zgodilo, polože naj se trte v trtnico.
Naj omenimo, da storjeni kalus, ki je bele barve, ne sme predolgo na zraku ležati. Kakor hitro kalus vzrumeni, ne vzra-stejo več iz njega koreninice. Če moramo take trte prenašati, to jih je najbolje v kaki z vodo napolnjeni posodi.
Na drugi način se rezanice za trtnico pripravijo tako, da se v šope povežejo ter 10 % globoko v tekočo vodo postavijo (glej podobo  45.)    V  vodi   narede   trte
proti njeni  toploti  Kalus  in  tudi  korenine.    Gorenja očesa močno poženo, spodnja pa ostanejo mrtva.   Ako
se je torej   kalus   naredil, odreže   se gorenji   ozeleneli del, ter imamo trto s kalusom in s spečimi očesi.