Kontrola cen na Norveškem
Znano je, da je vpliv države na gospo-darski razvoj nordijskih držav precej velik. To posebuo velja z& Norvesko, kjer je sistem instrumcntov, s katerimi dr-žava pegulira razna gospodarska giba-nja in usmerja svoj gosp^rtarski razvoj, zelo razvejan. Vpliv ^ržave na norvežko gospodtarstvo scžc najdljc na področju plani.ranja gospodarske>ga razvoja in kon-trole gospodaTstva.
Sistem konitrole omogoča neposredni vpliv na funkcioni.ranje gospodarstva, na Norveškem pa jc prišel najiolj do izraza z zakonom o komtroli ccn. Ncposredno po vojtni so na Norveškem na tcmclju za-časne za'kon<>dajc uporabljali sistcm kon-trole cen, ki jt; obstajal predvscm v pla-foniranju cen poraembnejših iz-delkov. Novi zaJcon ,pa jc dal dn-žavnini organoin, ko je bil ureljavljen 1. 1954, pomembnejša pooblaslila.
Po tem zakonu spada kontrola cdii v pristojnost di.rokcije za cene. Odiločarije o manj pomc-ml^nMi v|>raJanj.ih spada v pristojmost <lela lokalnih oblastnih orga-nov, medtem k« odloča o problemih cen, ki imajo širši gospodaxski pomen, finanč-no ministrstvo, včasili pa tadi vlada. Svet za cene je pooil>]a.Vcn, da odloča o vpra-šanjih, ki se nanašajo na kontrolo trn-stov tako, <la je orena truslov in monopolov s splošnogospodarskcga in <] rnžbenoga sta-lišča, ki jo sprejmo svet, dokonona.
TVmeljini smoter ic-ga aakona jc bil, doscči kontrolo nad cenami, profitom in blaigovnim promolom. Zakon je dal vladi pravioo določanja najnižjih in najvišjih cen, za posamezne izdeilke pa tu-di fiks-nili, ustaljenih cen. Ta zakon določa na-dalje povprečinc zaslužkp, proračune m pogoje proizv<xln-jc in trgovine, kakoTOst blaiga i.n podobno. Hkrati odreja z«ikon tudi ccne uslug, ker pred^pisnjc naj<višjc stopnje zaslužkov za hotolc, kinemato-grafe, av+otaksij© itd,                             v
Zakon je zajel tudi rogu.lijanje divi-dend deilniškiiih družb. Prepoveduje, da bi iz.plačevali dclničarjem tlividend-e po viš-jih stopnjah, kakor so tiste, ki jih v«a'ko leto razpiše parlament (okrog 5 %). P<> <xk>britvi v^latlc aii diTekeije sc izjemno lahko odobrijo višje stopnjc, kolikor ugo-tovijo, da jc delo podjcttj v splošnem inte-rcsu in da jiiti je potrebna razširitev pos-lovajija.
Kcratroio i/.poinjevanja tega zakona J€ država poveriila posebiMm orgauom, kar prica, rfa nm pri.pi-sujejo izjemfin poinen.