EKOLOŠKI SHOD
je v soboto dopoldne na Titov trg v Velenju privabil malo ljudi, prav tako posvet na to temo.
Stran 6
PRIKUPNE IN DRAGOCENE
južnoameriške činči-le so tudi pri nas vse bolj iskane živalce.
Stran 11
RADIJSKI TRIČ TRAČ
v živo je v Vinsko goro privabil veliko zabave željnih in nismo jih razočarali.
Stran 16
Nove pozidave
Občina Velenje še vedno ni v celoti pokrita s prostorskimi dokumenti, zato so zazidalni načrti in prostorski ureditveni pogoji nenehno na dnevnem redu. Ta ponedeljek je velenjska vlada potrdila odlok o zazidalnem načrtu kompleksa ob železniški progi. Ta predvideva izgradnjo povezovalne, šest metrov široke ceste z ureditvijo priključka na Koroško, Tomšičevo in cesto talcev. Območje samskih domov naj bi urejali v smislu novih dovozov, parkirišč in programskih sprememb, obstoječe objekte pa bo mogoče po tem načrtu dozidati oziroma nadzidati. Predvidena je tudi povezovalna cesta z naseljem Stara vas in cesto Simona Blatnika.
Govorili so tudi o osnutku odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Konovega. Z njimi opredeljujejo obstoječo stanovanjsko gradnjo, predvidevajo nadomenstne gradnje in gradnje pomožnih objektov, v tem dokumentu pa je posebej opredeljeno tudi varovanje in urejanje delov naselja.
Na dnevnem redu so imeli še osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje mesta Šoštanj, bolj poznanem pod imenovam Soštanjski trikotnik. S tem dokumentom želijo ohraniti kontinuiteto sicer zaustavljenega razvoja (zaradi načrtovanega izkopavanja premoga so bile vse gradnje na tem območju prepovedane).
Vse imenjene prostorske dokumente so člani velenjske vlade potrdili in jih posredovali v obravnavo in v nadaljnji skupščinski postopek.
Izvršni svet SO Mozirje
Pogodba z Radiom Velenje
Izvršni svet skupščine občine Mozirje je na nedavni seji podpisal pogodbo z Radiom Velenje o medsebojnem programskem in drugem sodelovanju na področju oddajanja in sprejemanja radijskega programa. Radio Velenje, ki je bil med prebivalci Zgornje Savinjske doline že doslej priljubljen in poslušan, bo odslej torej tudi uradno oddajal skupni regijski program za občini Velene in Mozirje.
Usmeritve športa v občini Velenje
Člani velenjske vlade so na ponedeljkovem zasedanju potrdili usmeritve športa v občini Velenje. V njih je zapisano, da naj bi v bodoče na področju vrhunskega športa podpirali atletiko, košarko, nogomet, odbojko, plavanje, rokomet, smučanje in strelstvo. Iz javnih financ naj bi za šport izven sistema vzgoje in izobraževanja sofinanciran delovanje društev kot institucij ter osnovne programe izobraževanja strokovnih kadrov. Vsa ostala sredstva bodo morali klubi zagotoviti sami s članarinami, ekonomsko propagando, sponzorstvi, športno rekreacijo. Zavodu Rdeča dvorana kot upravljalcu objektov v lasti občine, naj bi krili iz javnih financ športno rekreacijski program. Iz tega naslova pa naj bi v občini pokrivali še del dopolnilnih programov k redni predšolski in solslci vzgoji. Sicer pa temelji večina programov športne rekreacije na samo-plačnistvu.
Oblikovana je nevladna institucija — Športna zveza, ki bo opravljala določena strokovna, organizacijsko finančna in administrativna opravila. Iz javnih financ naj bi v bodoče financirali približno 40 odstotkov programov športa in rekreacije v občini Velenje.
RAZIGRAN PLUTONOV ŽIV
ZAV — Vsi vemo, kako pomembna je v otrošvu igra, veselje in sproščenost. Za vse to pa potrebujemo tudi pravi prostor. Velenje
fa je nekoč že imelo — otroško igrišče ob aleški cesti je bilo znano daleč naokrog. In potem je čas naredil svoje, nič se ni vzdrževalo, nič vlagalo, otroci pa so se igrali vsak po svoje, vedno manj na tem igrišču.
Premikati se je pričelo že lani, ko je pobudo v svoje roke vzel zasebnik, z minulo nedeljo, pa se je premaknilo zares. Popoldne se je
na dobro organiziranem Plutonovem živ-ža-vu zbralo veliko, veliko otrok, z njimi pa so se zabavali tudi starši. Prava domislica je bil sejem rabljenih igrač, ponujali pa so tudi nove. Otroci so se vozili z motorji in avtomobilčki, si ogledali modno revijo, kjer so se po pisti sprehodili njihovi vrstniki, potem pa še veselo zaplesali ob zvokih ansambla Oliver Twist. Prireditev se je zaključila pozno popoldne, že čez kratek mesec dni pa jo bodo ponovili. V veselje otrok in staršev, ki so po dolgih letih spet začutili to igrišče.
foto: L. O.
Zbori velenjske občinske skupščine
Še vedno brez proračuna
Demokracija je demokracija in vsi skupaj se je šele učimo, so po končanem sedemurnem torkovem razpravljanju v skupščinskih klopeh komentirali razvoj dogodkov nekateri poslanci velenjske občinske skupščine. Kljub temu občina Velenje še ob koncu meseca maja nima sprejetega proračuna za letos, niti potrjenega zaključnega za lani (tega so namreč zavrnili). V razpravi o lanskem pa
se je delegat Zelenih Velenja Peter Rezman glede na številne ugotovljene nepravilnosti SDK-ja zavzel za posredovanje gradiva tožilstvu.
Pa pojdimo po vrsti. Poslanci velenjske občinske skupščine pred dvema dnevoma niso sprejeli predloga proračuna za letošnje leto zaradi vloženih kar okrog 40 amandmajev strank in poslancev. Velenjski izvršni svet, ki se je med zase-
danjem umaknil na svojo sejo, vseh ni mogel dovolj strokovno proučiti. Zato so poslanci njegov predlog o preložitvi sprejemanja na naslednje zasedanje v torek, 26. maja) sprejeli. Da je prišel na dnevni red ta tako »pozno« (šele 5. točka dnevnega reda), je »kriv« sklep družbenopolitičnega zbora (s prejšnje seje), da še pred razpravo o proračunu spregovorijo o lanskem zaključnem računu. Ta je
spet povzročil precej vroče polemike. Mnogi so namreč ponovno opozarjali na razne nepravilnosti in nezakonitosti, ki naj bi jih lani zagrešil velenjski izvršni svet. (Dalje na 3. strani)
aŽALEC
Sž^tel.: 063/ 713-222
Sindikat obrtnih delavcev
Veliko zaposlitev na črno
Pred dnevi je bil na pobudo sindikata delavcev v podjetjih drobnega gospodarstva in delavcev pri zasebnikih občin Velenje in Mozirje posvet, na katerem so sodelovali tudi delovni inšpektorji. Govorili pa so zlasti o spoštovanju kolektivne pogodbe, problemih, ki nastopajo pri sklepanju delovnih pogodb med zasebnimi delodajalci in o zaposlovanju na črno.
Ugotovili so, da je predvsem pri podjetnikih in zasebni-j^rNah izrazito-prisotno slabo poznavanje vsebine kolektivnih po-^^žjjf&tfk večja nezaposlenost in ponudba delovne sile na deloje-^malsfei strani pa dobra podlaga za pogoste kršitve. zi *Y času veljavnosti kolektivnih pogodb je bilo v občini > § Velenje sklenjenih 227 pogodb, v občini Mozirje pa le 44. i^^ted temi pogodbami so tudi tiste, ki opredeljujejo začasno zaposlitev in opravljanje pripravništva. Od tega je nejasna ali
neustrezna razvrstitev v tarifni razred v kar 108 primerih, v 33. primerih je neopredeljen letni dopust, v 58. pa izhodiščni osebni dohodek. V vse večjem porastu je tudi zaposlovanje na črno.
Zaradi vsega tega so se v sindikatu obrtnih delavcev dogovorili za medsebojno izmenjavo problemov in tesnejše sodelovanje. Preko ustreznih sekretariatov v obeh občinah bodo sprožili pobudo, da se ustrezno evidentirajo vsi tisti nosilci obrti, ki imajo zaposlene delavce, pa nimajo sklenjenih delovnih pogodb. Glede na to, da je veliko kršitev pri sklepanju delovnih pogodb, bodo na pobudo sindikata organizirali sestanek na občinskem nivoju, v razreševanje problematike pa bodo vključili tudi obrtno zbornico.
(mz)
Logarska dolina
Dan obrambnega ministrstva
Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije bo v petek, 22. maja, v Logarski dolini pripravilo vsakoletni obrambni dan za vse svoje zaposlene in za tekmovalne ekipe zaposlenih v pokrajinskih štabih teritorialne obrambe. Pričakujejo okrog 400 udeležencev, ki bodo uvodoma vsi opravili pohod od slapa Rinka do vstopa v Logarsko dolino pri Logarjevih sestrah.
V tekmovalnem delu se bodo ekipe posameznih uprav ministrstva in pokrajinskih štabov TO pomerile v malem nogometu ob nekdanji ob-
mejni postojanki in v streljanju s pištolo v kampu, ob tem pa bodo lahko vsi prei-skusili svojo spretnost v streljanju z lokom, za kar bodo poskrbeli člani lokostrelskega kluba iz Gornjega grada. Seveda bosta na čelu udeležencev minister Janez Janša in general Janez Slapar.
(JP)
VSE ZA ŠOLO
JVasa knjiga Celje
Zbiranje igrač, oblačil in obutve
Občinska zveza društev prijateljev mladine Velenje je organizirala zbiranje igrač, otroških oblačil, obutve, opreme za dojenčke, barvic, zvezkov in risalnih listov ter vsega drugega kar pride prav begunskim otrokom.
Akcija je dobro uspela, predšolski in šolski otroci so ob pomoči staršev zbrali veliko oblačil, obutve, igrač in drugih potrebščin. Predali so Rdečemu križu, ki bo poskrbel, da bo vse, kar so zbrali, prišlo v roke tistim, ki to potrebujejo. Vsem, ki so sodelovali v tej humanitarni akciji, se najlepše zahvaljujejo.
(mz)
Javna dela v polnem teku
V	velenjski občini je bilo v letošnjem letu odobrenih precej programov tako imenovanih javnih del. Vsi programi se še ne izvajajo precej pa jih je že v polnem teku. Tako se še iz lanskega leta nadaljuje program Urejanje kulturnih spomenikov, v katerega je vključenih 12 brezposelnih. Od I. maja teče program »Urejanje športnih objektov«, v katerega je vključenih 8 oseb; izvajajo se tudi dela pri čiščenju Pake in Trebuše (5 oseb), teče izobraževanje za program »Razvoj programskega paketa za vzdrževanje tehnološke opreme, ki bo začasno zaposlil 10 iskalcev zaposlitve. Zaživele so tudi Mladinske delavnice -Klub mladih na OS XIV. divizije, vključeni pa sta dve osebi. Na novo pa sta zaživela še dva programa pomoči beguncem, v prvem, ki ga izvaja Območna organizacija Rdečega Križa sta vključeni 2 osebi, v Republiških zbirnih centrih za begunce pa še 12.
Drugi kongres podmladka SPD
V	Topolšici seje v soboto in nedeljo odvil drugi kongres Demokratičnega foruma Slovenije.
Kot so načrtovali, so prvi dan kongresa namenili izvolitvi sedemčlanskega vodstva, pri čemer je krmilo prevzel Danilo Tomšič. Odločil^ so se tudi, da bo Demokratični forum postal klasična mladinska politična organizacija, njeni člani pa naj bi bili stari najmanj 16 in največ 27 let. Ohranili pa bodo avtonomijo znotraj SDP. Odločili so se, da bodo dejavni predvsem na področjih, ki člane DFS najbolj prizadevajo, to pa je nezaposelnost in možnosti zaposlovanja mladih (temu vprašanju so posvetili tudi sobotno tematsko razpravo), položaju mlade družine in položaj mladih v šolskem sistemu. Prve tematske razprave se je udeležila tudi ministrica za delo Jožica Puhar razložila pa je svojo politiko za odpiranje novih delovnih mest, predvsem za mlade in iskalce prve zaposlitve, ki jih je sedanja kriza močno prizadela.
V	nedeljo so se posvetili še eni žgoči temi — problematiki narkomanije med mladimi v Sloveniji.
Končan razpis
1000 novih delovnih mest
Včeraj so na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje sprejeli še zadnje vloge za razpis »1000 novih delovnih mest«. To je ena izmed novih oblik aktivne politike za zaposlovanje, letos pa je potekala drugič. Odziv delodajalcev je bil precejšen, na regijski ravni so prejeli vloge za 450 novih delovnih mest. V veliko primerih gre za reševanje presežnih delavcev, torej ne za nove zaposlitve, ampak zaposlitve v novih programih. Takih vlog v velenjski občini ni veliko precej pa jih je v občini Ravne na Koroškem.	^
Ura manj za zobe
V	zobozdravstvu mozirske občine so prešli na 40-urni delovni teden, s tem se je ordinacijski čas skrajšal za eno uro. Občinski izvršni svet je k skrajšanju sicer dal soglasje, ob tem pa zahteval, da se morajo sicer delovnega časa v zobozdravstvu tudi v celoti držati.
Mimogrede pa se je ob tem razvila precej nerazveseljiva razprava. Člani izvršnega sveta so sicer pohvalili zobozdravstveno preventivo pri predšolskih in šolskih otrocih, poudarili pa, da morajo otroci na poeg (šolskega) zobozdravnika čakati tudi po nekaj mesecev in v tem času od zobka po navadi kaj malo ostane.
Še huje je pri ortodontu, vsaj v Velenju. Običajno pridejo otroci prepozno na vrsto, ko že pridejo, morajo biti lačni v čakalnici ob 13.30 in čakati tudi nekaj ur. Zgodilo seje že tudi, da bi moralo biti z rednim delom ortodonta dvakrat na teden v mozirski občini vendarle bolje.	^ j
Sredstva za cepljenje
Zagotavljanje sredstev za cepljenje živali proti steklini je s sprejetjem letošnjega proračuna občine Mozirje ostalo nerešeno. Stroški so visoki in jih rejci v celoti ne morejo nositi sami. Gre namreč za živali, ki so na paši in posamezni rejci jih imajo veliko. Polovico stroškov, to je 650.000 tolarjev, bodo tako pokrili iz sredstev tekoče proračunske rezerve in proračunske postavke za pospeševanje kmetijstva.	yp)
Že slišano o obrti
Celjskim spomladanskim sejmom je pripadla čast, da jih je odprl »novopečeni« podpredsednik slovenske vlade magister Viktor Žakelj. Kot je navada, je odpiratelj tudi povedal nekaj besed o sejmu in (seveda — ker je tudi to pomladanski obrtni sejem) o razvoju obrti pri nas. Pri tem je povedal nekaj besed, ki so jih naglašali doslej že mnogi govorniki ob odpiranjih raznih celjskih obrtnih sejmov: daje delež obrti in drobnega gospodarstva pri nas še vedno premajhen in da ga je treba povečati. Tudi to, da bo vlada pripravila nekaj ukrepov za to, da bo to področje spodbudila k hitrejšemu razvoju, ni nič novega. Ostaja nam torej le upanje, da bo ta nova vlada to res storila in da se bo delež obrti in drobnega gospodarstva v skupnem deležu slovenskega gospodarstva dvignila z nezavid-
ljivih desetih odstotkov.
(k)
Tudi šmarske obveznice
Tudi Šmarčani so stopili v krog slovenskih občin, ki so se odločile za izdajo svojih občinskih obveznic za gospodarski razvoj svojega območja. Obveznice naj bi izdali do konca prihodnjega mesca in sicer v skupnem znesku desetih milijonov mark. Seveda pa bodo za porabo te vrednosti pripravili trden projekt porabe, da se zbrani denar — o tem, da bo zanimanje za njihove obveznice, ne dvomijo — ne bi porazgubil brez ustreznega učinka. Denar mora biti namreč res dobro naložen, da bo pokril tudi desetodstotne obrestne mere. Ob izdaji obveznic pa v šmarski občini seveda že tudi računajo na to, da bo v tem času zagotovo prišlo do delitve občine; ob tem bi obveznosti ustrezno delili.	(k)

Kdo je Russell našega časa?
Te dni mineva stodvajset let od rojstva znamenitega britanskega filozofa in matematika ter ognjevitega borca za človekove pravice lorda Bertranda Russella. Bil je tako močna in značilna osebnost svojega časa, da smo se naučili marsikaj o njem, tudi to, da je ustanovil znano Russellovo sodišče za zločine v Vietnamu. Nekoč so ga vprašali, kakšni so upi človeštva za prihodnost in premeteni modrec je napovedal: »Seveda so upi, vendar stvar ni tako gotova. Dostikrat se mi zdi človeštvo podobno krdelu pobalinov, ki se sredi skladišča bencina igra z vžigalicami. Sami veste, kaj se lahko zgodi.« Da, spoštovani lord, zdaj žal vemo, prej pa smo na srečo lahko le slutili.
Veliki otočan Russell mi ta čas ne vstopa v miselne le zavoljo dolžne počastitve spomina nanj. Tudi brez obletnice rojstva bi se ga spomnil zaradi njegove že omenjene zamisli o sodnem preganjanju sodobnih vojnih zločincev, ki nam vroče dokaze svoje krivde vsak dan ponujajo v tonah aktivnega razstreliva, v porušenih vaseh in mestih v desetinah in stotinah mrtvih, v tragičnih usodah tisočev beguncev, v solznih, od strahu velikih otroških očeh, iz katerih so za vselej odstrelili nedolžno sanjavi mladostni sij. Res, kdo je Russell našega časa s sadizmom za vojne zločine v bivši Jugoslaviji?
Tesno ob časopisnem naslovu »Sarajevo umira pod udarci topništva« beremo
»V Ljubljani so zbrani oblikovalci vsega sveta«. Kapo dol pred njimi, ki so prišli na 17. ICSID (Svetovni kongres industrijskih oblikovalcev) in naj le še pridejo. Pa drugi njim podobni tudi. Toda tako neustavljivo si želim, da bi v Ljubljano dobili tudi oblikovalce usode tega našega sodnega sveta. Tiste zanimive ljudi, ki se na primer lahko odločijo vodstvo Unproforja poslati v varno naročje mesta, od koder prihajajo komande za brutalne napade, zaradi katerih so morali zbe-žati iz Sarajeva.
No, tem možem bi nato nekako skušali dopovedati, da sicer vemo za njihove takšne in drugačne interese, čeprav jih ne razumemo, da pa vendarle obstaja črta, pri
kateri je treba ugotoviti, da morajo takšne sebičnosti počakati pred mnogo sve-tejšimi stvarmi. In bi jim jih našteli, če bi se še naprej delali slepe in neumne. Ampak slep in neumen sem očitno jaz in mnogi tisti z mano, ki si naivno predstavljajo, da bi tako moralo biti. Za vse nas male in velike Gerieraliče bi morali ustaviti ta svet, da sestopimo. Dokler pa nas dokončno ne udari spoznanje, da takšen privilegij nikakor ni usojen, se bomo morali tolažiti z upanjem na skorajšnjo čudežno prosvetlitev. Na dan, ko bo tudi drugim dovolj, da ima vsak naš in njihov »zakaj« svoj jugocinični in balkansko nonšalantni »je-bi ga«.
CZa0s/<jD oBrrtočje.
,J
Pravi samoprispevkarski čudež
Medtem ko po nekaterih slovenskih krajih besede samoprispevek skorajda ne poznajo več, krajani celjske občine še vedno plačujejo tak prispevek, brez katerega si svojčas nismo znali predstavljati nobene pomembnejše gradnje po krajevnih skupnostih ali občinah. Celjani so zadnji samoprispevek, ki se bo iztekel letos, v celoti namenili za ureditev razmer v zdravstvu. In v petek so predali namenu zadnjo naložbo iz tega programa — računalniški tomograf, ki je vreden kar tri milijone mark. Ob tem moramo seveda zapisati, da je ta naprava izrednega pomena za celjsko bolnišnico, saj so zdaj bolnike, ki so bili potrebni tovrstnega pregleda, vozili v Maribor ali Ljublja-
no. Zdaj bodo lahko celo v Celje sprejemali bolnike od drugod, saj jim zmogljivost te naprave to dovoljuje. Nakup te naprave pa je pomembna tudi za celotno akcijo zadnjega celjskega samoprispevka: to, da so referendumski načrt izpolnili že zdaj, kaže, da so v referendumskem odboru delali zelo dobro.
Ob samoprispevkih se je (domala povsod) skorajda redno dogajalo, da vsega zastavljenega programa niso izpolnili. Krivili so predvsem inflacijo in pa »prenatrpane« programe. V Celju je tokrat povsem drugače. Do konca sedanjega plačevanja prispevka krajanov je ostalo še nekaj mesecev, program, ki
naj bi ga sfinancirali, pa je že povsem pod streho. To ne kaže, da so imeli premajhen program; nekateri so ob referendumu celo opozarjali, da se lahko zgodi, da bo tudi iz tega programa ob koncu kaj izpadlo. Predčasno izpolnjen program kaže na izredno dobro delo referendumskega odbora, ki mu je predsedoval direktor Klasja Edvard Ste-pišnik. Denar so znali sproti dobro obračati, ga plemeniti-ti, rezultat vsega tega pa je, da dinarjev in kasneje tolarjev ni požrla inflacija.
Čeprav so program zadnjega samoprispevka v Celju torej že uresničili, plačevanja ne bodo prekinili, ampak bodo preostali denar, ki se bo še nabral, namenili še za na-
kup nekaterih naprav, ki jih v bolnišnici še potrebujejo. Odločitve o nakupih bodo strokovne, najverjetneje p<i se bodo med drugim odločili tudi za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojkah. Celjani bodo tako s svojim prispevkom bolnišnico kar dobro opremili. Nase so pač morali prevzeti glavno breme obnovo bolnišnice, potem ko se je dodobra skrhalo regijsko dofinanciranje.
Seveda pa zdaj niso nič kaj zadovoljni, ko vse to, kar so nakupili tudi z: lastnim odrekanjem, polagajo v lastništvo državi. Upajo le, da bo novi lastnik znal ustrezno ceniti njihov prispevek.
(k)
i	SafVinjsRs - šaCešl<& irtivejza
i_______;_______________________________________
No, pa srečno — vlada in ljudstvo
Medtem ko so se napadi na velenjsko vlado nekoliko potuhnili in že nekaj dni nismo slišali kakšnega zahtevka, da bi moral velenjski premier odstopiti, ko pa se po Celju širijo govorice, da naj bi celjski predsednik vlade sam odstopil, smo v Sloveniji dobili novo vlado. To je res pomemben dogodek, saj bomo tako zdaj vendarle vedeli, kdo nas vodi in tudi — če bo tako naneslo — kdo nas je zapeljal. Saj veste, da je najhujše, če mislimo, da nekomu sledimo, pa niti ne vemo komu.
Že bežen pogled po tej vladi nas navdaja z upanjem. Pa ne zato, ker so v njej tudi ljudje z našega območja, vedno pa smo trdili, da bi v vladi že naredili red, če bi imeli kako besedo, ampak
tudi zato. ker vidimo, kakšni pridevki se vse pojavljajo pred imeni in priimki naših prvih mož. Samo v samem vrhu sta dva doktorja in dva maga: in četudi naj bi imela magično moč, vendarle upamo, da bodo pomagali pozdraviti naše razmere. Naše gospodarstvo je namreč res bolno in tudi malo magične moči pri reševanju ne bi škodilo.
Seveda so tudi taki, ki pravijo, da nas tudi ta nova vlada ne bo iz vlekla. Nekateri so že postavili nekatere ministre na piko in trdno vedo, da ne bodo naredili nič dobrega. Za nas seveda ni dobro, da je med takimi tudi šaleški energetik, ki se je že doslej zapletal z domačimi Zelenimi, zdaj si je nakopal še jezo slovenskih Zelenih.
Seveda pa si lahko nakoplje še jezo krajanov Šaleške doline, če ne bo pripeljal do hitre sanacije TEša. Jaz mu nič kaj ne zavidam tega stolčka: lahko mu je bilo prej kot direktorju rudnika in Ša-lečanu kazati na vrh in kritizirati: zdaj bo moral on reševati. Pa si lahko tudi s te strani nakoplje veliko očitkov. kot si jih je na primer Zeleni podpredsednik slovenskega parlamenta Vane Goš-nik, ki mu tudi mnogi očitajo, da v občini sicer veliko govori in protestira in tudi obljublja, v republiki pa naredi le malo. Tistega o nemoči in preglasovanju ljudje ob takih očitkih ne razumejo kaj dosti; ali vsaj nočejo razumeti.
Ob vsej tej vladi, ki jo imamo, upamo, da bodo naši
obrazi večkrat taki. kot je večkrat nasmejani obraz podpredsednika Viktorja Ža-klja. in manjkrat tako pro-dornogledajoči. resnobni in zamišljeni, kot so pogledi in obrazi predsednika Drnovška. podpredsednika Pučnika in predvsem podpredsednika Rigelnika. Tak mrki obraz res kaže to. v kakšnem položaju smo sedaj, za nav-dajanje razpoloženja med ljudmi, pa ni najprimernejši. No. pa naj kar ostane tak — če se bomo le mi lahko v bodoče večkrat smejali. Zaradi tega, ker nam bo šlo dobro, seveda. Ne zato. ker bi nas vlada spravljala v smeh zaradi takšnih smešnih ukre-pov.
No — pa srečno! Ce vam bo šlo dobro, bomo z vami!
(Kr)
Tnriln CnraiAfl	fPogovor z novim slovenskim elektroenergetskimi
AUF1U SpiCJCU	| ministrom Francem Avberškom iz Velenja
v Esslingenu	i Ekološka sanacija je edina rešitev
Potem ko ie zaradi lan«kp vnint ' V \ rtvoniii »octo I n c/\#IaI<\	■
Potem ko je zaradi lanske vojne v Sloveniji zastalo sodelovanje s partnerskimi mesti Šidam, Udine, VVienne, Neath in Es-slingen, se letos program tudi z naše strani obnavlja. Letošnja konferenca partnerskih mest bo v VVienne.
Minuli teden je zaključila gostovanje v Zvezni republiki Nemčiji skupina iz Velenja, ki so jo sestavljali Pevski zbor Centra srednjih šol, Rudarska godba na pihala ter uradna delegacija občine Velenje. Vodja skupine je bil tokrat župan Pankrac Semečnik, ki je bil kot župan občine Velenje prvič uradno povabljen k županu mesta Esslingen.
Prvo večje srečanje je bilo z gimnazijo »Teodor Heuss«, kjer je bil združen koncert obeh pevskih zborov, ki sodelujeta že 19 let v osrednji mestni dvorani. Po čudovitem programu sta oba zbora družno zapela Zdravljico, ki je segla do srca.
V četrtek, 7. maja, so gostovali glasbeniki Rudarske godbe na pihala iz Velenja pri godbenikih v Esslingenu, v soboto pa so skupaj z gostitelji priredili koncert v avli Visoke tehniške šole. Gospod Semečnik nam je povedal, da je bil na takšno godbo, na tako kvalitetno izvajanje zares ponosen. Ob zaključku koncerta sta godbi zaigrali dve skladbi skupaj, POZDRAV VELENJU (njihov dirigent). »GLUCK AUF«, nemško rudarsko himno pa je vodil gospod Ivan MARIN. F.s-slinški nadžupan, ki je z visokimi gosti prisostvoval prireditvi, je kar žarel od zadovoljstva.
Srečanje je bilo zelo prisrčno, razpoloženj povsod prijateljsko in to je bila neizrečena garancija za nadaljevanje takšnih izmenjav. To je potrdil tudi naš župan, ki je na sprejemu pri nadžu-panu Esslingena, gospodu Bau-erju doživel izjemno pozoren
sprejem, po pogovorih pa zagotovilo. da bodo Sloveniji in Velenju v primeru potrebe še pomagali. Omenili so rastočo problematiko beguncev in materialno pomoč. Dogovorili so se tudi o možnosti delovnega obiska v mestno upravo, kjer bi se lahko strokovni delavci poučili o načinu in metodah dela v občinski samoupravi.
Ob tem obisku je gospod Pankrac Semečnik priredil novinarsko konferenco in na njej seznanil tamkajšnje novinarje o položaju v Sloveniji in predvsem v občini in mestu Velenje po osamosvojitvi. Pogovarjali pa so se tudi o prihodnosti sodelovanja.
Ocena srečanja s strani našega uradnega predstavnika je, da so takšna srečanja potrebna, zanimiva in zelo koristna. Zavzemal se bo za to, da bi se lahko vanje vključevalo čim več mladih in tako spletalo nove in nove vezi z državami povezujoče se Evrope. Brez osebnih znanstev in prijateljskih srečanj tudi strokovnega sodelovanja ne bo.
Potovanje je bilo zanimivo in nekakšna nagrada za trud za vse pevce in glasbenike.
JOŽE MIKLAVC
Seja predsedstva TZ Slovenije
Gostitelji predstavili
svoj program
Na 10. seji Predsedstev Turistične zveze Slovenije, ki je bi-/a prejšnji teden v Hotelu Paka v Velenju, so člani Občinske turistične zveze Velenje predstavili perspektive razvoja turizma v Šaleški dolini. Zato so predsedstvo tudi povabili v Velenje, saj so želeli slišati, kako kot zunanji opazovalci ocenjujejo zastavljene cilje.
Po pozdravu predsednika TZ Velenje, Jožefa Kandolfa, ki je že v uvodu nanizal nekaj akcij in dosežkov domačih turističnih delavcev, so pričeli sejo po obsežnem dnevnem redu. Niso še mogli doreči ali bo leto 1993 leto turizma ali ne, ker so še vedno v dogovorih z Gospodarsko zbornico Slovenije. Še vedno je nerešeno vprašanje financiranja Turistične zveze, tako na najvišji, kot regijski ravni. Dogovor bodo poskušali doseči z novo vlado. V nadaljevanju je ga. Marija Bezovšek, namestnica ministra za turizem in gostinstvo ter članica IO TZS, predstavila izglede za glavno turistično sezono. Glavno zato, ker je turističnim delavcem vsak dan v letu turistična sezona. Kljub znanim vzrokom za katastrofalno glavno turistično sezono v lanskem letu, so letos, glede na rezultate v prvih štirih mesecih, optimistični. Tega mnenja so bili tudi predsedniki pokrajinskih turističnih zvez, vsaj glede na zasedenost zmogljivosti med minulimi prazniki. Vsi pa so se strinjali, da lahko katastrofo povzroči že zelo majhna provokacija, ki bi pomenila strah za tuje turiste. Na sezono se turistični delavci skrbno pripravljajo, tudi s pomočjo vlade pa razrešujejo finančne probleme, ki so se nakopičili v zadnjem letu dni. Strinjali so se, da morajo domačemu gostu omogočiti dopustovanje doma in se zavzeli za izdelavo analizo v položajua domačega gosta. Poskrbeli bodo za urejenost mejnih prehodov; zavedajo se, da tudi urejenost krajev, ki niso izrazito turistični, vpliva na turistično sezono; čimveč bo moralo biti turisti-
čnih prireditev, ki naj bi pritegnile tudi tuje goste. Podprli so pobudo za srečanje slovenskih turističnih delavcev oktobra v Mariboru. Na seji je podal predlog društva Slovenskih turističnih vodnikov o njihovem nedorečenem statusu njihov predstavnik. Predsedstvo je podprlo prizadevanja za boljšo izobraženost vodnikov, dogovorili pa so se tudi za sodelovanje vodnikov na terenu s turističnimi društvi in zvezami. Potem so ocenili še spomladansko očiščevalno akcijo. Čeprav akcija ponekod še teče, so jo ocenili kot dobro in se strinjali, da je priprave na drugo leto potrebno pričeti že jeseni. Povedali so tudi, da tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja pod geslom »Moja dežela — urejena in čista« že teče, lepo urejeni kraji in mesta pa naj bi pripomogli tudi k boljši turistični sezoni. Tudi priprave na otroški festival »Turizmu pomaga lastna glava« tečejo nemoteno, zgodil pa se bo konec maja v Slovenj Gradcu. Od prijavljenih 32 osnovnih šol iz vse Slovenije so jih izbrali 12, iz našega okolja OŠ Mislinja.
S tem je bil dnevni red izčrpan in na vrsti so bili gostitelji. Jože Kandolf je predal besedo sekretar sekretariata za gospodarstvo občine Velenje Igorju Mehu, ki je izpostavil določene turistične potenciale v našem okolju, od zdraviliških do vodnih, kmečkih, jamarstva . . . Alojz Hudarin je ob koncu podal teoretične poglede ureditve jezerskega območja. Potem so goste odpeljali še na ogled tega območja in jim razka-zali dosedanje dosežke. Na jezeru so se srečali tudi s predstavniki RLV.
(bš)
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
Področje elektrogospodarstva bo v novi slovenski vladi pokrival magister Franc Avberšek, dosedanji direktor velenjskega rudnika. Prvič se je srečal z rudniškimi rovi, ko je prišel leta 1962 na počitniško delo in se nato deset let kasneje tu zaposlil kot diplomiran rudarski inženir. Opravljal je pomembne naloge, zadnja leta pa je direktor tega rudnika. V tem času je tudi končal študij tretje stopnje z nalogo Optimiranje proizvodnje RLV. Največji pomislek ob odhodu na novo delovno dolžnost, ki seveda pomeni, vsaj med tednom, preselitev v Ljubljano, mu je bila njegova družina, ima namreč tri otroke, najmlajši ni dopolnil še niti pet let, močno pa je službeno angažirana tudi njegova žena. Otroci pa so bili že doslej vajeni samostojnosti in so poleg šole močno angažirani v društvih in izvenšolskih dejavnostih.
O pogledih mag. Franca Avberška na bodoči razvoj elektrogospodarstva, smo lahko veliko prebrali v dnevnem časopisju, zato pa pov-zemimo le nekaj poudarkov.
»Osnovni in prvi cilj, ki ga želim doseči je zagotoviti kvalitetno oskrbo porabnikov s kvalitetnimi količinami in zahtevanimi oblikami
energije, seveda po konkurenčnih cenah. Pri sami energetski politiki poudarjam, da je Slovenija glede porabe energije na prebivalca med zadnjimi v Evropi, čisto pri vrhu pa je po porabi energije na enoto družbenega proizvoda. To seveda pomeni, da se bo morala ta vlada soočiti z obsežnim problemom — celotno industrijsko proizvodnjo in celotno porabo energije, ki jo porabimo za to proizvodnjo. Torej bo treba napeti vse sile za racionalno rabo energije. To bo mogoče doseči (to je žal silno nepriljubljeno) z dovolj drago — ne predrago a vendar dovolj drago ceno elektrike. Zavedati se mora-
mo, da racionalne rabe na dolgi rok ni mogoče spodbujati s subvencijami,, racionalno rabo lahko spodbujamo samo s pravo ceno, takšno, ki bo v bistvu ljudi silila, da se bodo v porabi energije racionalno obnašali. Velja si zapomniti rek, da je najdražja v bistvu poceni energija. Prepričan sem, da bomo s cenami zaostajali za evropskimi državami, vendar ne v tako velikem koraku kot smo danes in tu bo treba ubrati eno pametno politiko, da bodo potrošniki imeli dovolj energije, da bo po sprejemljivih cenah, da bo industrija še naprej lahko, vsaj zaradi energije, konkurenčna tudi na tujem. Tu je seveda še kako pomembno vprašanje trošenja energije pri velikih porabnikih, ki jim bo treba prodajati energijo po diferencirani ceni. Pri sami proizvodnji pa je treba težiti za tem, kako racionalno in ekološko čim manj obremenjujoče proizvajati. Takoj je treba začeti z izgradnjo čistilnih naprav in dokončati izgradnjo hidroelektrarne na Vr-hovem. Pred izgradnjo celotne verige savskih hidroelektrarn pa je treba sprejeti zakon o varstvu okolja, saj je te gradnje potrebno opredeliti najprej z ekološkega vidika. Pridobitev energije
za vsako ceno nikakor ne pride v poštev.«
Kaj pa nuklearka Krško?
Mag. Franc Avberšek: »Ne bi se mogel v tem trenutku opredeliti za ali proti. Vsekakor pa se bom zavzel, da bodo vse informacije prišle do ljudi, da bodo ti obveščeni, da bodo informacije čim bolj jasne in razumljive in da bodo dale možnost za pošteno odločitev o nuklearki.«
Občani Šaleške doline seveda pričakujemo od vas pospešitev ekološke sanacije.
Mag. Franc Avberšek: »Vidim samo eno pot: ekološko sanacijo takoj in upam, da bom v vladi našel dovolj razumevanja, da bomo resnično čim prej odobrili garancijo za kredite in bo sanacija stekla. Za naprej pa, vsaj kolikor bom imel jaz vpliva na sredstva, bom storil vse, da bo gradnja lahko nemoteno potekala. Za šaleško dolino alternative ni, druga je ista za katero smo se v skupščini že dogovorili.«
Magistru Francu Avberšku želimo ob odhodu na delovno dolžnost veliko delovnih uspehov, od njega pa seveda pričakujemo, da bo začrtane naloge tudi uresničil in da bo ekološka sanacija Šaleške doline hitro stekla.
MIRA ZAKOŠEK
Zgornje Savinjski turizem
Konec mačehovskega odnosa?
PrpfpLli Mi.n en f a no .„.1 n; :: :... „..— .. J1____-W_______. i: i---- -i: — 1______1 ______...
Pretekli teden so se na redni seji izvršnega odbora Zgornje-savinjske turistične zveze Mozirje zbrali turistični delavci. Razpravljali so o treh točkah dnevnega reda. Pa se jim je zapletlo že pri prvi.
Želeli so namreč razrešiti dosedanjega predsednika izvršilnega odbora Jožeta Me-lanška, ki je odšel na drugo delovno dolžnost izven občine Mozirje in njegovo delo ni več tesno povezano z delom turistične dejavnosti. Članom izvršilnega odbora je bil predlagan Stane Podseden-šek, direktor Gostinskega podjetja »TURIST« Nazarje. Povedal je, da pričakuje na področju zgornjesavinjskega turizma korenite spremembe. Turizem bi moral po njego-
vem mnenju končno dobiti profesionalni predznak. Pozabiti bi morali na volonter-sko zagnanost posameznih zanesenjakov, ki sami kljub veliki želji po boljšem turizmu, ne morejo storiti kaj veliko. »Želim si operativnih aktivnosti, ki bodo prinesle konkretne rezultate,« je povedal zaenkrat še nesojeni predsednik. Vse to namreč ni bilo dovolj, da bi ga imenovali. Mnenja so bili, da ga kar tako, na vrat na nos, ker se pač mudi, ne bodo potrdi-
li. Izrazili so kar nekaj pomi slekov, poleg tega pa obelo danili vsaj še en predlog za bodočega predsednika. Poudarimo pa, da je bilo pohvaljeno dobro delo s strani naši osnovnošolske mladine. Toda kaj, ko se te mlade miniature nas odraslih po osnovni šoli »nekam izgubijo.«
Predstavnik EPSI-ja — ki trenutno edini aktivno dela na področju turizma — je menil, da samo ljubiteljsko delo res ne bo dovolj. In pikro dodal, da program je, treba ga je izvajati.
Sicer pa je bilo govora tudi o kriterijih za dodelitev sredstev turistične takse, ki bi jo
Zbori velenjske občinske skupščine
Se vedno brez proračuna
(Nadaljevanje s 1. strani)
Srečko Meh (SDP) je ob tem dal ponovno pobudo za nezaupnico izvršnemu svetu, ki pa je predsedujoči skupnega zasedanja Pankrac Semečnik ni sprejel. Svojo odločitev je komentiral z nekladno vložitvijo ter s poslovnikom. Toliko bolj živahna razprava se je pri tej točki dnevnega reda razvila tudi zaradi zapisnika velenjske podružnice Službe drubenega knjigovodstva o kontroli finančnega poslovanja proračuna velenjske občine za lansko leto. Po mnenju Petra Rez-mana (Zeleni Velenja) iz njega kar štrlijo nepravilnosti in nezakonitega početja, zato je predlagal, da poslanci sprejmejo pobudo o posredovanju tega gradiva tožilstvu. To se sicer ni zgodilo, ker zapisnik še ni pravnomočen, poslanci pa so tudi prepričani, da bo to storila SDK sama po službeni dolžnosti, če bo presodila, da so za takšno pot raziskave tudi osnove. Mimogrede za nekatere obtožbe je že na seji sami predsednik velenjskega izvrš-
nega sveta France Bartolac povedal, da so iz časov prejšnje vlade in zanje ne bo nosil odgovornosti.
Tako polemične razprave pa na torkovem zasedanju velenjske občinske skupščine ni povzročil le zaključni račun oziroma proračun za lani, ampak tudi poročilo komisije za proučitev problematike toplovodnega omrežja. Omenjeno komisijo je februarja letos imenovala občinska skupščina z nalogo, da preveri nekatere očitke o urejanju odsekov toplovoda Pohrastnik—Cona E, vročevoda Metleče—Šoštanj ter Šoštanj —Velenje. Podal pa jih je poslanec Milan Gmajner (prejšnji direktor velenjskega Toplovoda in prejšnji sekretar občinskega sekretariata za javne gospodarske zadeve ter menda še sodni izvedenec za to področje). Zavrnili so poročilo, ker se z vsem, kar je bilo zapisano in povedano, niso strinjali, oziroma niso se mogli odločiti, kdo ima prav. Za predlog o imenovanju posebne »super« komisije se niso navdu-
šili, pač pa bolj za prenos polemike o spornih zadevah v strokovne kroge. Mimo zadeve ne smejo kar tako, so menili, ker je ureditev sistema toplovoda pomembna zadeva za dolino in občane.
V kontekst zasedanja zborov velenjske občinske skupščine pa sodi še informacija o poslovanju Komunalnega podjetja Velenje v preteklem letu, sklep o imenovanju Emila Šterbenka za sekretarja občinskega sekretariata za varstvo okolja, predlog stališč do pričetka aktivnosti za sanacijo zraka v Topolšici, sprejem pro-
bilo potrebno v višini 50 odstotkov razdeliti med turistična društva. Beseda je tekla tudi o možnostih skupnega financiranja propagandnega materiala za Zgornjesavinj-sko dolino. Že iz preteklosti je namreč znano, da se je zelo rado zapletlo že pri sami prestavitvi doline.
Kako naprej? Upamo lahko, da se zgornjesavinjskemu turizmu obetajo boljši časi in da bo v tem prostoru in tem času le dobil tisto mesto in tisto vlogo, ki mu gre! Seveda če se turistični delavci ne bodo obnašali preveč »turistično«.
(mmp)
grama Sklada stavbnih zemljišč za leto 92 ter nekatera nadvse zanimiva delegatska vprašanja ter predvideni ureditveni načrt Starega Velenja — kdo in kaj ter koliko ga financira, brezvesten odnos predsednika mozirskega izvršnega sveta do 14 delavcev bivših skupnih služb bivšega Zdravstvenega centra Velenje, ki bi morali po delitveni bilanci med velenjskim in mozirskim zdravstvenim zavodom opravljati sedanja dela v mozirskem, obljube vodstva Rudnika lignita Velenje do krajanov Pesja . ..).
Kot smo že zapisali, bodo poslanci velenjske občinske skupščine o proračunu občine za letos razpravljali na seji v torek, 26. maja. Takrat naj bi obravnavali še tiste točke dnevnega reda, ki jih pred dvema dnevoma niso uspeli.
(tp)
Jože Melanšek direktor »Komunale«
Velenjska vlada je na ponedeljkovem zasedanju imenovala na predlog razpisne komisije direktorja javnega komunalnega podjetja. To nalogo opravlja dosedanji vršilec dolžnosti Jože Melanšek. Izmed sedmih kandidatov so ga izbrali, ker je izpolnjeval splošne pogoje, je sekretar dosedanje reorganizacije v tem kolektivu, komunalno dejavnost dobro pozna, s programom, ki ga je predložil zagotavlja kontinuiteto dela in razvoja.
Žakelj je poln
Po ustoličenju Drnovškove vlade v skupščini prejšnji teden je bil Viktor Žakelj, podpredsednik za družbene dejavnosti prvi, ki je spregovoril o načrtih nove slovenske izvršilne oblasti na področju drobnega gospodarstva. Izkoristil je priložnost, ki se mu je ponudila v petek ob otvoritvi Pomladanskega sejma v Celju. Kaj je ob tem dejal?
Ob prisotnosti dosedanjega podpresednika vlade za gospodarstvo Andreja Ocvirka, je Žakelj poudaril, da želi nova vlada nadaljevati delo prejšnje »na vseh tistih področjih, pri vseh smereh, ki so se potrdile, ki so začete in obetajo rezultat. Hkrati pa seveda želimo biti v diskontinuiteti s tistim, v čemer kot družba in posamezniki nismo uspevali v tem smislu, da želimo uvesti nova stremljenja, nov vrednostni sistem na tistih področjih, kjer tega iz takšnih ali drugačnih razlogov doslej nismo uspeli.«
Peterletova vlada nekako ni zmogla preseči nesporazumov z obrtno zbornico republike, obrtniki pa so ob njeni pasivnosti znali reči, da jim je v dveh letih vladavine napravila več škode »kot poprej komunisti v dvajsetih letih.« Čeprav se je tudi podpredsednik Ocvirk zavedal nezavidljivega položaja obrti v Slove-
niji, ki se je ob možnostih aktiviranja zasebnega kapitala tudi izven obrtništva znašla v krizi, mnogo ni mogel storiti. Tako lahko tudi Žakljeve obljube jemljemo z nekoliko rezerve.
Viktor Žakelj je stališča vlade do drobnega gospodarstva, srednjega gospodarstva in obrti izrazil v štirih poudarkih. Tako je dejal, daje Slovenija v povojnem času in zlasti v zadnjih desetih, petnajstih letih na področju drobnega gospodarstva, podjetništva in obrti dosegla zavidljive rezultate. Toda dejstvo je tudi, da Slovenijo bremeni tisto, čemur ekonomisti pravijo realso-cialistična luknja — torej manko deleža drobnega in srednjega gospodarstva. V naši ekonomiji je tega okoli deset odstotkov. V ekonomijah, s katerimi želimo tekmovati in se meriti pa je tega tudi do sedemkrat več.
Po Žakljevem mnenju gre za to, da je potrebno v današnjih
obljub
pogojih ustvariti srednja podjetja, ki so sposobna tekočega prilagajanja, sposobna mobilizirati intelektualne in delovne potenciale, pritegniti rizični kapital in na ta način prevzeti breme nadaljnjega razvoja v tako imenovanih postindustrijskih družbah, v kakršnojudi Slovenija vstopa.
Viktor Žakelj je v Celju dejal, da bo Drnovškova vlada skušala pospešiti izdelavo nove zakonodaje, predvsem pa sestaviti tisti del zakonodaje, ki bo drobno gospodarstvo, srednje gospodarstvo in obrt umestila na pravo mesto v slovenski gospodarski strukturi. Vlada naj bi torej obrtništvo posebej zaščitila in ga na nek način protežirala.
V že obstoječi strukturi pospeševalnih služb bo vlada po Za-kljevih besedah omogočila tudi dodatno organiziranje novih pospeševalnih centrov na republiški in občinski ravni, ki naj bi pomagali drobnemu gospodarstvu pri produkciji, financah in pri organizaciji. To želi vlada doseči v soglasju z Obrtno zbornico, z gospodarstvi po občinah in tudi z drugimi sektorji znotraj slovenskega gospodarstva, je dejal Vitkor Žakelj.
Nujno bo nekako urediti tudi financiranje drobnega gospodarstva in obrti. Po Žakljevem mnenju je treba znotraj obstoječega bančnega sistema dobiti rizični kapital, ki se bo pripravljen vpeti v ta gospodarski sektor. Sredstva, ki jih plačujejo davkoplačevalci in so locirana v proračunu pa želi vlada uporabiti predvsem za regresiranje obresti, za dodatne inicialne kapitale za nove obrti, za preseganje tujih barier in podobno.
Ob koncu »celjskih obrtnih napovedi« je Žakelj poudaril, da bo vlada ponovno vzela pod drobnogled veljavno zakonodajo in upoštevala specifiko obrti in drobnega gospodarstva Gre za tisto zakonodajo, ki je več ali manj naravnana na veliko gospodarstvo — bodisi tisto, ki regulira naš prehod v mednarodno menjavo, bodisi tisto, ki enako predpisuje tistemu, ki ima enega delavca, ali ki ima tisoče ali več delavcev.
Koliko so Žakljeve napovedi mišljene resno, bodo nezadovoljni slovenski obrtniki lahko kmalu ugotavljali. Nenazadnje pa dobri nameni Viktorja Žaklja in celotne Drnovškove vlade gotovo ne bodo zadostovali. Potrebno bo več partnerjev, od slovenskih obrtniških organizacij, do političnih strank v parlamentu.
BRANE PIANO
Izpolnjena dolgoletna zelja
Bolnišnica Celje
Minuli petek je bil za delavce celjske bolnišnice in tudi tiste občane, ki z zdravljenjem v njej poskušajo sebi ohraniti zdravje, pravi praznik. Svojemu namenu je namreč predsednik referendumskega odbora za 4. samoprispevek občine Celje s simoblicnim pritiskom na gumb
Sredal računalniški tomograf. S tem je bila izpolnjena olgoletna želja, velika potreba ^po sodobni diagnostični metodi, pod streho pa tudi največja in najzahtevnejša naložba v zadnjih petin, šestih letih na celjskem.
Kot je dejal na ob tej priložnosti sklicani novinarski konferenci vodja organizacijske enote bolnišnice Celje Aleš Demšar, gre pri računalniški tomografiji za okrog 15 let staro rentgensko diagnostično metodo, ki v bistvu pomeni slojevit prikaz posameznih organov, organskih sistemov ali delov telesa za
razliko od običajne rentgent-ske slike, ki je pravzaprav le senca posameznega organa ali dela telesa. Glavna prednost omenjene pridobitve je ta, da računalnik izvrstno loči gostoto posameznih tkiv in na ta način natančno prikaže stanje v obolelem ali poškdo-vanem organu oziroma sistemu. Prav zaradi tega je danes
računalniški tomograf nenadomestljiv pri natančnejši diagnostiki posameznih organov, še posebej možganov, pljuč, trebušnih organov, ledvic in hrbtenice. Z njim so se doslej ponašali le v Ljubljani, Mariboru ter Murski Soboti.
Ob večji varnosti zaradi natančnejše diagnostike za bolnike je najbrž omembe vredno to, da gre pri tem za povsem neboleče preiskave. Hkrati pa tudi, da doze rent-gentskega sevanja niso manjše od doz pri navadnem slikanju. Cas obsevanja je celo bistveno daljši, ker je za dober prikaz posameznega dela
telesa potrebno narediti določeno število rezov. Računalniška tomografija je torej odlična metoda v rokah strokovnjaka, ki zna presoditi, kdaj je preiskava upravičena.
Računalniški tomograf, nemške firme Siemens, sodi med najsodobnejše aparate te vrste pri nas in bo omogočil nudenje bolnikom na tem diagnostičnem področju res najboljše od najboljšega. Naložba je celjsko bolnišnico veljala okrog 3 milijone nemških mark, denar zanjo so prispevali samo občani celjske občine, in sicer s samoprispevkom, poskusno pa obratuje že od letošnjega 27. marca.
Zgornja Savinjska dolina
Bo občin pet ali ena sama?
Narodni demokrati občine Mozirje so sredi prejšnjega tedna v nazarskem delavskem domu pripravili javno tribuno, ki so jo namenili ustanavljanju novih občin. V mozirski občini so se strasti okrog tega namreč že kar precej razvnele, čeprav uradnih stališč doslej o tem še ni bilo.
Že uvodoma in kasneje še večkrat v razpravi so poudarili, da ta javna tribuna ne vsiljuje nikakršnih odločitev, je le začetek in iztočnica za razprave o tej vsekakor kočljivi zadevi, obenem pa opozorili, da seje treba v razpravo vključiti sedaj in takoj, kasnejši vpliv na končne odločitve namreč ne bo možen. O vsem tem bodo seveda odločali v posa-
meznih krajevnih skupnostih, pri čemer pa bodo morali svoje lokalne težnje nedvomno podrediti kriterijem in lastnim zmožnostim, končna odločitev bo vsekakor v rokah državnega zbora. Da bi bili na razpravo čimbolje pripravljeni, so že sklicali posebno zasedanje zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine.
V najnovejših tezah bodočega zakona je za sedanjo mozirsko občino zapisanih in zarisanih pet novih občin. To so MOZIRjE, NAZARJE z Rečico ob Savinji in Šmartnim ob Dreti, GORNJI GRAD z Bočno in Novo Štifto, LJUBNO in LUČE s Solčavo. Ta predlog se vsekakor ne ujema z (neuradno) znanimi zahtevami in željami v posameznih krajih.
Razprava bo torej dovolj pestra in bi bila zanjo res nujna konkretna izhodišča. Tudi in predvsem zato. ker se je na četrtkovi javni tribuni prvič (javno) pojavil nov predlog, dovolj zanimiv in argumentiran, ki bo dodatno razvnel razprave po vsej Zgornji Savinjski dolini. Gre za to, da bi sedanja občina Mozirje ostala takšna kot je in je ne bi delili na več novih. Skušali bi ji namreč zagotoviti status mestne občine, kar bi ob vseh pomislekih po vsej dolini nedvomno prineslo kopico prednosti. Ekonomskih in kadrovskih razlogov za takšno odločitev je dovolj in ljudem jih je treba temeljito pojasniti, prvi očitek temu predlogu je namreč že (in še bo) — zakaj
spet vse v Mozirje! Kakorkoli že. prednosti in slabosti obeh predlogov bodo morali v razumljivi obliki strniti na papir in jih ponuditi ljudem, z dobrim namenom in brez vsiljevanja. Nihče si gotovo ne želi dodatnea razvne-manja strasti in pregrevanja razpoloženja. upoštevati namreč velja še »malenkost«, da bodo o vsem v največji meri vendarle odločali kriteriji in na državni zbor tudi ne kaže pozabiti, še prej in še manj pa ne smejo pozabiti na dejanske gospodarske, kadrovske in druge zmožnosti povsod tam kjer želijo lastno občino. Približevanje odločanja ljudem je lahko dvorezno, predvsem tudi drago.
(jP)
Drugi kongres slovenskih T^Tf nofn v^PPflO U< krščanskih demokratov //1^11 lili TJCCIIU
V soboto, 16. maja, je bil v Ljubljani drugi kongres SKD s sloganom »Slovenija, ni nam vseeno«. V uvodnem govoru je predsednik stranke Lojze Peterle, ki mu je bilo tudi v bodoče zaupano vodstvo stranke, poudaril, da stranko po dveh letih dela ne nagovarja formalnost, ampak stvarne politične, vsebinske in organizacijske potrebe. Zgodilo se je toliko, da se moramo ozreti na brazdo in postaviti smernice za bodoče-delo. V tem smislu sta bila dopolnjena statut in temeljito dodelan program stranke. Vztrajali smo na jasni in trdni liniji, naša beseda in podpis sta držala. Izvajali smo program Demosa in ponosni smo na naš prispevek k polni slovenski držav-
nosti in k demokratizaciji političnega življenja. Bili smo in bomo zvesti volilcem.
Kongres so pozdravili visoki gostje iz tujine in slovenskega parlamentarnega življenja. Med drugimi tudi dr. Erhad Busek, avstrijski vicekancler in predsednik Avstrijske ljudske stranke, dr. Josef Krainer, deželni glavar Štajerske, dr. Peter Repnik, odposlanec kanclerja Kohla in državni senator v parlamentu ZRN. dr. Vinicio Turello iz Fur-lanije in Julijske krajine in zastopnik predsednika Italijanskih krščanskih demokratov Giulia Andreotija, dr. Gustav Matchel, zastopnik koroškega deželnega glavarja dr. Zernatta, pliberški
župan g. Raimund Grilc — odličen govornik slovenske besede, dr. Vaclav Benda, pred. čeških kršč. demokratov, g. Andrej Va-kun, prvi mož koroške enotne liste, predstavnik Hrvaške vlade. Telegramsko je kongres pozdravila tudi, nam znana prijateljica slovenske samostojnosti bivša britanska premierka Margarit Thatcher. Pozdravnemu govoru so se pridružili tudi posamezni zastopniki domala vseh domačih političnih strank.
Kongres je sprejel trj resolucije: o družini in socialni politiki, o gospodarstvu, o popravi krivic. Stranki se je formalno pridružila zgodovinska SLS in se tako na nek način končala politična ana-tema stranke. §kupno izjavo je v
njenem imenu podpisal dr. Marko Kremžar, ki tako zastopa SLS v Argentini, Kanadi, ZDA, Avstraliji in zah. Evropi, izročil pa dr. Savelli. Sprejeti so bili trije iniciativni odbori: odbor za slovensko kmečko gibanje, ki ga bo vodil Ivan Oman, izvoljen tudi za podpredsednika stranke, odbor za slovensko prosvetno gibanje, in seniorsko gibanje. Stranka bo ustanovila tudi politično akademijo Janeza E. Kreka.
Zahtevno delo se je zavleklo pozno v noč z besedami: Naj živi svobodna Slovenija in vsi, s katerimi je mogoče pošteno sodelovati na podlagi demokratičnih pravil.
Anton LOVREC
Žalski ulrineh
Kje še kaj zaslužiti?
»Kdor ima denar, se koplje v morju.
kdor ga nima. pa doma v lavor-ju«
»Nekoč je bil kraljevič . . .«, se začenja ponavadi pravljica za lahko noč. Danes poznamo pravljico, ki se začne: »Nekoč je bil Izvršni svet. Le ta je imel predsednika, ki je bil bog in batina v občini.« Izvršni svet je ob sedanji centralizaciji brezpredmeten organ, kjer se skrije, kar se zaenkrat skriti še da, če je vlada kolikor toliko poštena naredi, kakšen zazidalen načrt in kaj podobnega. Če vlada to ni, naredi takšno stvar, od katere potem trije ali štirje nekaj zaslužijo. Z smrtjo učinkovitega IS, se sprašujem, kaj počenjajo vse tiste množice v organih republiške uprave, torej nekaj tisoč zaposlenih v skupščini in republiki in skupščinah po mestih in občinah, vsa tista časopise beroča raja v izvršnih svetih, ministrstvih, komitejih, zavodih, sekretariatih, inšpektoratih in v sodiščih.
Največji problem je danes NERED. Nered na področju lastninjenja, kaos na področju ostale zakonodaje, razmetanost v kontaktih med mikro in makroekonomskimi subjekti, bebavost in neprofesionalnost v politiki, ignoranca odgovornih do stanja v gospodarstvu, zmedenost v finančništvu, likvidna potopnost gospodarstva, ignoranca davčne zakonodaje itd. To, da danes nek gospodarski subjekt ne najde sogovornika za zanimiv projekt, dokler večina ne uvidi, da se z muko in visokimi obrestmi proizvedeno da sijajno tržiti, je več kot neresen odnos do profitozacije slovenske revščine.
Vzemimo za primer turizem. V občini Žalec ne obstaja koordinator turističnega razvoja, čeravno so rezultati tega gospodarskega sektorja v nekaterih najbližjih deželah več kot ugodni. Po definiciji bi ta sektor prav gotovo spadal v Izvršni svet. V Žalcu nimamo na razpolago v upravi niti ustreznih študij dejanskega stanja, kaj šele razvojnih trendov. Koordinacije v turizmu ni, tako da ne obstaja noben pregled, kaj počnejo turistična društva po krajih in krajevnih skupnostih. Delo in aktivnosti potekajo zgolj naključno in na podlagi samoiniciativnosti posameznih krajev, kajti očitno pa krajem ni vseeno, kako okolje, v katerem živijo izgleda oz. koliko zaslužijo na področju turizma. Red na tem področju vidim takole:
Republiško ministrstvo za turizem pri IS R Slovenije začr-
Zgroženi smo
Zgroženi in zaskrbljeni smo nad izjavami predstavnikov Slovenske nacionalne stranke ob ustanovitvi njenega območnega odbora v Velenju. Zgroženi smo zato, ker je za nas nepojmljivo, da si upajo javno nastopiti prvaki stranke prav v Velenju, ki se je vse doslej ponašalo s strpnim sožitjem 28 nacionalnosti tudi v najbolj kriznih obdobjih zadnjih 40 let. Govoriti o izgonu vseh Neslovencev v mestu kjer je 25 % drugo-rodnega prebivalstva, katero je soustvajalo njegovo pogodbo, je milo rečeno provokacija in usmerjanje javnosti k nasiini-štvu.
Zaskrbljeni smo zato ne le nad Slovensko nacionalno stranko, ampak tudi nad našimi lokalnimi mediji javnega obveščanja, predvsem nad VTV, ki s tako lahkotnostjo, nekritičnostjo in brez lastne interpretacije posredujejo provokativne vsebine kot so bile iznešene s strani g. Jelinčiča, predsednika SNS.
Velenjsko javnost zato pozivamo k strpnosti saj nekaj velenjskih tako ali drugače motenih osebnosti ni in nikoli ne bo interpret velenjske duše, ki pač zaradi mnogokaterih razlogov ne more biti tako slovenska kot si jo v obravnavani stranki nacionalistični skrajneži predstavljajo. Naj nam je dovoljeno, da te skrajneže opozorimo na duha evropskih, da ne rečemo svetovnih mest, kjer nacionalizmi in preštevanje ljudi vseh sort ne pomenijo nič, oziroma so celo prepovedana!
Dosežena stopnja civilizacijskega razvoja se meri s toleranco različnosti, ki jo je določena civilizacija sposobna absorbirati. Temeljno pravilo vseh civilizacij je to. Na njem so vstajale in padale. Srednjeevropska je na najboljši poti, da se v tej smeri dokaže. Kaj pa mi v Sloveniji in v Velenju? Bomo dokazovali svetu, da smo barbari?
Predsednika slovenske nacionalne stranke g. Jelinčiča ob njegovih prizadevanjih po neomadeževanosti svojega članstva ob koncu vprašujemo le še to, če je preveril neomadeževanost ? ZKS in ZKJ, pa še s čim drugim tudi svojega »dopredsednika« iz Velenja. Na dolgi rok se namreč vedno izkaže, da morajo vse stvari, ki temelje na neiskrenosti in zlaganosti, propasti!
Socialistična stranka Slovenije Velenje
ta rdečo nit turistične promocije Slovenije. Razpiše in predlaga ustrezno zakonodajo na tem področju, izvede natečajne ponudbe za turistične projekte, ureditve nacionalnih parkov, zaščitenih območij, svetuje glede trženja in zatorej ustrezne propagande krajinskih, kultur-nih-sakralnih, zgodovinskih in drugih znamenitosti; vse skupaj pa je potrebno voditi v integralni maniri trženje slovenske ponudbe na makroekonomskem trgu povpraševanja.
Ta organ mora nujno vzpostaviti neposreden in ažuren kontakt z vsemi gospodarskimi subjekti, ki delajo na turističnem makroplanu (turistične agencije, potniško prometne organizacije, fakultete, zavodi, kulturna, turistična in promocijska podjetja, itd.) in pa nenazadnje z regijami oziroma občinskimi upravnimi organi.
Slednji morajo slediti skupno v parlamentu dogovorjeni rdeči niti in jo informacijsko obogatiti z aktivno politiko na področju turizma.
Jasno nam je, da v Žalcu potrebujemo v prvi vrsti dejansko in objektivno evidenco vse turi-
stične infrastrukture, projekti rekreacije za vse strukture prebivalstva in turistov, narediti učinkovite vodnike, skrb za čisto okolje, podpiranje kongresnih, simpozijskih, zbrati ponudbo storitvene dejavnosti, ki obogati turistično ponudbo, voditi planirano politiko na področju turizma v občini itd.
Kako priti to denarja, se najbrž sprašujejo ljudje še iz časov starega Babilona? Da pa se samo z lotom ne da zaslužiti, pa si zaenkrat še niso pogrun-tali niti večina ljudi, še manj pa tisti, ki so odgovorni za slovensko polnost o?, izsušenost de-
narnic' Iz Žalca Gregor Vovk Foto: Ljubo Korbar
21. maja 1992
TO IN ONO
naš čas
Bolje preprečiti, kakor zdraviti
Mar res
dolina logopatov?
Poleg logopedinje v osnovnem šolstvu mozirske občine dela še logopedinja v Vzgojno-varstvenem zavodu Mozirje. Žal razprave o (ne)upravičenosti njenega dela tudi po dokaj dolgem času še niso sklenjene, tudi ni razrešeno zagotavljanje sredstev zanjo. V vrtcih se je otepajo, ker zajeda njihove osebne dohodke, otepa se je proračun in vse naj bi spet ostalo na plečih staršev.
Tako je občinski izvršni svet na nedavni seji obravnaval zahtevo po določitvi cene logoped-skih storitev, ki jih logopedinja obravnava pri predšolskih otrocih. Cena za eno obravnavo je izračunana na 531 tolaijev, starši plačajo 4o odstotkov, to je 212 tolaijev. Občinski proračun zagotavlja 60 odstotkov sredstev za OD in druge stroške logopedinje, ostalih 40 odstotkov je zajetih v ceni, ki jo plačujejo starši otrok, ki so v vrtcih in seveda s plačilom storitev za otroke, ki niso v vrtcih; prav zanje je bilo treba določiti ceno, po tem izračunu torej 212 tolaijev. In prav pri tem se je na seji zapletlo. Glede na to, da so zdravstvene storitve za otroke
zastonj, se s plačilom niso strinjali, poleg tega pa dvomijo v številke, ki so sploh na voljo, saj bi naj po njih imela govorne motnje več kot tretjina vseh otrok. V lanskem šolskem letu je logopedinja pregledala 242 predšolskih otrok in ugotovila kar 106 motenj; v vrtcih je sicer 445 otrok, skupno v občini okrog 900 predšolskih otrok. V skrajšani mali šoli je pri 105 otrocih ugotovila 34 motenj.
Po mnenju članov izvršnega sveta so številke previsoke, žal pa zdravstvo podatkov ne da, če jih sploh ima, so še podvomili. Pri zdravniških pregledih otrok v tretjem letu starosti logoped ne sodeluje in to je prva zahteva izvršnega sveta. Druga glede cene je, da mora sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti zagotoviti strokovno mnenje o številu šolskih in predšolskih otrok z govornimi motnjami in šele potem bo izvršni svet razpravljal o teh 212 tolarjih. Mimogrede - pri 100 pregledanih otrokih je to "celih" 21.200 tolaijev, za pojasnilo pa še to, da to seveda ne velja za logopeda v Velenju, tu je strošek le prevoz, (jp)
ODMEV
Bolje preprečiti, kakor zdraviti
Hvale vredno je dejanje, ko zdravnik svoje s trudom pridobljeno znanje humano in nesebično posreduje tako bolnikom kot zdravim ljudem, in to na način, ki je razumljiv tudi laiku. Že res, da si je treba včasih v leksikonu poiskati pomen tuje besede, vendar je bolje, ko v svojem jeziku spoznaš zdravju škodljive elemente in s pomočjo zdravnika poskrbiš za tisto naše najdražje okno v svet, naše oči. Človek, obsojen na temo, je mrtev človek. Življenje v temi ni življenje, je smrt!
Hvala doktor za vašo nesebično razlago v časopisu. Vem, nisem edina, mnogo jih misli enako. Veliko uspehov še naprej in naj bo tema vaše očesne ambulante veliko svetlo okno v svet!
Pavla Šuster, Velenje
GLAUKOM (glaukomska bolezen)
Drug izraz za bolezen je "zelena mrena" ali "povišan očesni pritisk".
Bistvo bolezni je v okvari vidnega živca. Vidni živec pomeni pot, po kateri potujejo informacije iz očesa v druge dele možgan. Igra vlogo najbolj zmogljivega kabla, bolj zmogljivega, kot je kateri koli kabel, ki ga je v ta namen uspelo ustvariti tehniki. Iz očesa nosi živec svetlobo in temo. Ima to slabo lastnost, da za svojo funkcijo rabi prehrano.
Povišan pritisk v očesu (znotraj očesa) vpliva na začetni del vidnega živca. V njem stisne drobne, nevidne žilice in ustavi prehrano. Živec prične odmirati in z odmiranjem nosi samo še temo in občasno kakšno iskrico. To dogajanje je počasno, ponavadi večletno in kar tragično, je neopazno in tiho.
KDO
JE V NEVARNOSTI, DA IMA ALI BO IMEL GLAUKOM?
• vsakdo po 40. letu starosti, posebno, če je bolezen v družini
■	sladkorni bolnik
■	bolnik s povišanim krvnim pritiskom
Od vseh, ki so slepi, jih je več kot 15% zaradi glaukoma ali zelene mrene ali povišanega očesnega pritiska, kar je eno in isto.
Od vseh, ki jim je zdravnik
ugotovil glaukom že pri prvem pregledu, je 20% že slepih na eno ali drugo oko (imajo že manj kot stotinko vida na očesu).
Opozorilni znaki:
Največkrat je edino opozorilo vztrajno, počasno poslabšanje vida.
NASVET: Poiščite pot do zdravnika!
Redkeje se dogodi, da se pritisk na očesu hitro dvigne. Takrat se vid takoj poslabša, vidimo megleno, ponavadi kolobarje okoli luči. Pridružijo se bolečini v očesu in sevanje bolečin v vse smeri glave. Oko je največkrat rdeče in trdo.
NASVET: Kot prej, svetujem pot k zdravniku. Če se je to zgodilo prvič, vam kot vsak zdravnik brez strahu pred posledicami, svetujem dvojni whisky. Zagotovo bodo težave manjše. Nenadni glaukomski napad je namreč edina bolezen, pri katerem uradna medicina dopusti rabo alkohola v požirku.
Kakšna je naloga očesnega zdravnika?
Iz vaših težav mora posumiti na povišan krvni pritisk. Z natančnim pregledom mora dokazati glaukomsko bolezen. Vaš očesni pritisk mora spraviti pod kontrolo - to pomeni, da bo tako visok, ali tako nizek, da bo čim manj škodil vašemu vidu. Zato vam bo vaš zdravnik opravil naslednje:
- IZMERIL OČESNI TLAK s tonometrom in sicer tako, da se dotakne vašega očesa, katerega površina je rahlo omrtve-na. Meritev je absolutno neboleča in ne okvari očesa. Pacient mora le premagati strah pred dotikom. Potrebnih je več meritev, v različni dobi dneva, včasih
tudi večkrat na dan.
- PREGLED OČESA -
zdravnik z lučko natančno pregleda oko, od zunaj in znotraj; kaj se dogaja predvsem z glavo vidnega živca, ki je viden na zadnjem delu očesa. V ta namen redno uporabi tudi poseb-
SPLOSNA NAVODILA
1.	Ne pyte več kot 3 del tekočine naenkrat. Omejite pitje tekočine, zlasti zvečer.
2.	Kava, ki vsebuje kofein in pravi čaj, zvišuje očesni pritisk.
3.	Težka fizična dela s sklonjeno glavo, niso primerna za vsakega glaukomskega bolnika.
4.	Skrbite za redni način življenja, ne krajšajte si nočnega spanja.
5.	Ne razbuijajte se! Razburjenje škoduje glaukomskemu bolniku.
6.	Bivanje v prirodi je' priporočljivo (zlasti v zelenju).
7.	Čitanje pri dobri svetlobi in ne pretirano dolgo gledanje televizije v pravilno osvetljenem prostoru, ne škodi vašim očem.
no kontaktno lečo, ki jo nastavi na vaše oko.
- PREGLED VIDNIH POLJ
- se opravi na posebnem aparatu, kjer bolnik javlja, kdaj vidi lučko, ki se pojavi v dosegu njegovega vida. Preiskava je zelo pomembna, saj je v danih razmerah edina, ki zgodaj odkrije okvare vida, se pravi v času, ko se še da bistveno pomagati.
NAČINI ZDRAVLJENJA
V principu se najprej zdravi s kapljicami, ki so običajno dveh vrst. Važno je redno, vsakodnevno vkapavanje po navodilu. Zdravljenje s kapljicami je prvo in najboljše, saj majmanj posega v človekovo življenje in ritem, čeprav je v primeru bolezni vsekakor potrebna sprememba le-tega. Zdravljenje s kapljicami je namreč doživljensko.
Včasih se kapljicam dodajo tudi tablete. Če vid slabi in bolezen ni možno kontrolirati z zdravili, je potrebna operativna terapija, ki se izvaja z laserjem na več načinov, ali pa klasična operativna terapija, po kateri običajno kapljice niso več potrebne.
Pomembno je vedeti, da je bolezen takšne vrste, ki se nikdar ne pozdravi sama in je običajno zdravljenje in spremljanje bolezni potrebno doživljenjsko, kajti v nasprotnem primeru grozi veliko poslabšanje vida ali tudi slepota.
Zato bodo potrebne redne kontrole vida pri zdravniku, redne kontrole in meritve očesnega tlaka na 1 mesec, 2 ali 3 in vidnih polj, to pa vsaj 2 do 3 krat na leto.
Spec. okul.
dr. med. Alojz Žičkar
Potovanje v Siam
Napisala: Renata NATEK - HUDARIN
Tudi Phuket na jugu, pa sever z zlatim trikotnikom, z drugim največjim Tajskim mestom Chang Mai so turistične atrakcije, morda celo preveč, ker milijoni turistov dejansko uničujejo prelepo Tajsko. Pa vendar vse to ni dovolj, da bi lahko preživelo 53 milijonov Tajcev.
Tudi industrija, ki je zelo razvita in močna, ne prinaša dovolj denaija. Zato je za Tajca že velikokrat preveč in pravo bogastvo, če lahko 3-krat na dan sploh je. Trije obroki riža so za Tajce že bogastvo, pa čeprav je na drugem mestu po pridelku riža na vsem svetu. Na prvem mestu po pridelkih kot so tapioca, kavčuk, sladkorne pese in še in še, pa vendar večina prebivalcev ni sita, revščine je še vedno veliko.
Danes si Tajska utira pot v gospodarstvo tudi po mnogih elektronskih tovarnah in sploh industriji, ki prihaja iz zahoda, kajti delovna sila je zastonj. Mnogokrat se zgodi, da boste prevarani, kajti za napisom MADE in THAILAND se skriva marsikaj. Svojo bodočnost pa Tajci vidijo v dragih kamnih, ki bi lahko dvignili Tajsko materialno. Pred dvema letoma je postala Tajska sedmi največji proizvajalec zlata in nakita, 95 ton je znašala končna bilanca in v tej panogi vidijo svojo bodočnost. Mnoge svetovne firme so ustanovile svoje podružnice na Tajskem.
Tajci so znani od nekdaj kot veliki trgovci in so med prvimi ugotovili tudi čarobno moč svile, zato so trgovine s svilo nekaj posebnega, pa tudi na tisoče jih je. To je spoznal Jim THOMSON, Američan, ki je prišel na Tajsko konec 2. svetovne vojne in začel trgovati s svilo. Zgradil
si je tipično tajsko hišo, ki je danes najbolj obiskan muzej v Bagkoku. To je hiša neprecenljive vrednosti, kjer najdete predmete iz vse jugovzhodne Azije. Žal, je njegovo življenje zavito v meglo.
Bil je neveijetno zanimiv človek in ustanovil THAI SILK COMPANY, umrl je 1967 leta v malezijskih gorah in vse do danes niso našli njegovega trupla; enostavno je izginil neznano.
Tajska je dežela mnogih posebnosti, atrakcij in znamenitosti. Odšla sem proti reki KWAI. To je reka, ki jo tudi mi poznamo ali pa smo vsaj slišali zanjo, po filmu ali melodiji iz filma MOSTA NA REKI KWA1. Odpeljala sem se z avtobusom v to smer in šele nato z železnico in prečkala ta most, most, ki je terjal toliko človeških življenj.
Peljala sem se z muzejskim vlakom v smeri proti Burmi in le še kakšnih 20 km me je ločilo od meje, ko sem presedla in se popeljala ob reki in preko mostu, ki je teijal 16.000 življenj.
Danes je vse območje ob reki KWAI, kot tudi sam most, muzej, kjer lahko vidite stare zapore, taborišče, pokopališče in memorialno zgradbo. Področje KANCHANABURI je ob meji z Burmo in v začetku 2. svetovne vojne so Japonci hoteli zgraditi 415 km dolgo železniško progo, ki bi povezovala Tajsko in Burmo. Tako so Japonci ob reki organizirali eno najbolj zastrašujočih taborišč za zavezniške vojake.
V nemogočih vremenskih razmerah, lakoti, boleznih, ki so kosile smrt med vojaki, slabi prehrani, so zavezniki, Tajci in plačana delovna sila gradili to znamenito železnico in most. Tako je Piere Boulle napisal novelo o tej zgodbi, o tem, kako so preživeli samo najmočnejši. Kasneje pa so posneli o vsej zgodbi film, ki je postal svetovna uspešnica in še bolj znana je melodija, ki jo požvižgavajo zavezniški vojaki.
Ker sem bila zelo blizu Burme, me je zamikalo, da bi se
odpravila proti meji, a kaj, ko je to še vedno zelo nevarna meja. Tudi v Aziji velja za eno najbolj grozlivih mej. Pomislila sem, da bi si morda le uredila turistično vizo in se odpravila v Rangun, vendar so mi mnogi odsvetovali. Zato sem se odpravila nazaj v smeri Bangkoka. Ker sem tam spoznala Američanko, ki se je kot jaz potepala po tem koncu sveta, sva se odločili, da bova nekaj časa potovali skupaj.
Ker sem bila na Tajskem ravno ob mnogih festivalih, sem se odločila, da bom obiskala kakšnega. Tako sem tudi jaz praznovala MAKA PUJA, ki zelo pomemben budističen praznik. Vsi templji so bili polni Tajcev, ki so se hodili zahvaljevat za svoj vsak dan. Najpomembnejši praznik na Tajskem je Loy Krathong, ki sem ga jaz pravzaprav zamudila, vendar vam v mnogih parkih ali muzejih na prostem uprizarjajo ta praznik. Za Tajce je praznovanje Loy Krathonga največji praznik v letu. 90 % prebivalcev veruje v Budo, zato vidite mirno podobo Bude na vsakem koraku.
Vsaka vas, vsako mesto praznuje zase in na tisoče ljudi častijo svojega Budo in delajo drobne ladjice iz lotosovih cvetov, okrašene s svečami in različnimi okraski, ki jih najprej pokažejo na ulicah svojega mesta v dolgih sprevodih, zvečer pa prižgejo sveče in kadila in jih spuščajo po rekah in kanalih. Zato je to praznik luči - Loy Krathong. Te drobne ladjice - lotosovi cvetovi
so tako sijajni, da jih je pravzaprav težko opisati. Vsak Tajec si naredi svoj Loy Krathong in ga do teme prinese do brega reke ali potoka, tako, da ga ob mraku splavi. Tajke, ki slovijo kot najlepše ženske na svetu, si ob tem nadenejo svoja najimenitnejša oblačila, vsa v bleščicah so ob splavitivi svojega Loy Krathonga še posebej lepe.
Praznik luči je posvečen boginji Matere vode in v zahvalo za njeno življenje tisoči in tisoči Loy Krathongi pljujejo s tokom in puščajo za sabo opojnost kadil. Ljudje se zbirajo ob bregovih rek in stotine sveč razsvetljuje vodne poti. Noben festival ni popoln, če nočnega neba ne razsvetli ognjemet, in če plesalke, ki so nekoč ob tem dogodku plesale samo za kralja, sedaj plešejo zase in za vse ljudi. Pri tem se zvijajo in uporabljajo predvsem svoje roke, še posebej zapestja, na prstih pa imajo tudi do 10 cm dolge umetne nohte. Plesalke so tudi močno namazane, da skrijejo človeško osebnost.
Ko sem gledala te prizore in jih doživljala, sem razumela, zakaj je za Tajce to največji praznik. Ko splavijo svoj Loy Krathong, si vsak zaželi željo, ob upanju za boljši jutri. Tajci se zahvaljujejo ob tem boginji vode in jo prosijo, naj odnese s seboj njihove grehe in za večino je praznovanje Loy Krathonga mogočen simbol, ker ima moč očiščenja, je psihološko dejanje,
Reka Kwai in v ozadju Burma
Zlati trikotnik - kajenje opija
tako da človek postane zopet čist... Čeprav je bilo to praznovanje Loy Krathonga narejeno za turiste, je bilo vse to en sam sanjski prizor in veličasten pogled.
Skratka, to je eden najbolj čarobnih in radostnih festivalov na svetu.
Bila sem zelo presenečena in vznemirjena. Nikakor ne morem pozabiti teh občutkov. Kako zelo drugačen in nenavaden je ta svet, kako zelo smo si ljudje na našem planetu različni ob praznovanju. Ob koncu sem kar obnemela.
Ko sem sedela v neki vasi, kakšnih 40 kilometrov stran od Bangkoka - njenega imena se niti ne spomnim več in pila iz babmusovega kozarca, ter vonjala sladkobno kadilo, sem se zamislila nad vsem tem svetom. Bila sem vsa prevzeta. Zdelo se mi je, kot da sem od nekdaj tukaj. Počasi sem se začela prebujati in spoznavati, da je vsega konec; to je bilo kruto.
Nekdo ob poti proti Bangkoku mi je ponudil cigareto. Na srečo ne kadim in hvala bogu da ne, kajti kasneje sem ugotovila, da nam je nekdo želel podtakniti nekaj, kar je prepovedano, in to smrtno prepovedano. Že v Maleziji sem spoznala krutost drog v jugovzhodni Aziji. Tajska je nekoliko bolj popustljiva, a vendar za gram droge, ki jo najdejo, sledi huda kazen. Največ mamil in preprodajalcev je na severu Tajske m v Bangkoku, kjer se srečujejo ljudje, ki prav zaradi drog prihajajo v mesto. Bangkok je metropola droge, prekupčevalcev, kajti v veliki večini prinašajo 'robo' s severa, iz Burme, Laosa itd...; to so ljudje, ki za zelo malo denaija storijo veliko.
Nočno življenje Tajske je dobro znano vsem ljudem po svetu, ki vsaj malo prebirajo časopise ali revije. Po raznovrstnosti nočnega življenja je Bangkok spet na prvem mestu. Ko se prižgejo prve luči v mestu, se ne ugasnejo do jutra. Zloglasna četrt oziroma predel mesta PAT PONG je poln barov, klubov za masažo, topless go-go klubov, restavracij z različno postrežbo, skratka meka za sodobnega turista.
(dalje prihodnjič)
Slabo obiskan ekološki shod
Vztrajati pri zahtevah ali popustiti?
Šaleško ekološko društvo je v soboto organiziralo najprej ekološki shod, uro kasneje pa še posvet v skupščinski dvorani občine Velenje. Shod je bil slabo obiskan, kljub vsemu pa je del pripravljenega programa slišalo precej mimoidočih. Predstavniki Koroške iniciative Alpe Jadran brez atomskih naprav, so v času shoda mimoidočim delili tudi letake, v katerih so razložili svoj protest proti atomski energiji in naši jedrski elektrarni v Krškem.
Ob 10. uri so se udeleženci shoda in gostje preselili v skupščinsko dvorano. Posvet je vodila predsednica Šaleškega ekološkega društva Marija Šavor, pri tem ji je pomagal Tone Potočnik, predstavnik prebivalcev Zavo-denj. Žal, tudi tu niso imeli ne pravih sogovornikov, ne občanov, ki bi jih stvar pritegnila. Od povabljenih predstavnikov republiške vlade in skupščine se je shoda udeležil le mag. Franc Avberšek, sedanji minister za energetiko. Povedal je, da se bo zavzemal za to, da bo Slovenija imela dovolj električne energije, da se bo ta bolj racionalno porabljala in imela ustrezno ceno, prva naloga pa bo ekološka sanacija objektov, ki dajejo elektriko.
Prišla pa sta predstavnika TEŠ-a, občinski sekretar sekretariata za varstvo okolja Emil Šter-benk, predstavnik Zelenih Peter Rezman in dr. Peter Novak. Posvet je bil organiziran tudi zato, ker rok za sanacijo največjega onesnaževalca v dolini Termoelektrarne Šoštanj poteče 1.1. 1993, sedaj pa je že jasno, da do tega datuma čistilnih naprav ne
A
m P
m J l^f«!!®!
mMidmcleti-
bo mogoče namestiti. Organizatorji so zato želeli osvetliti vzroke za zamujanje rokov sanacije in se dogovoriti o novem skrajnem roku sanacije TEŠ. Želeli so tudi izvedeti kaj se dogaja z ekološkim dinarjem in drugimi viri za ekološko sanacijo, ob podpori udeležencev iz sosednje Avstrije pa ponovno podati zahtevo po zaprtju JEK z osvetlitvijo vplivov zaprtja na proizvodnjo TEŠ. Predstavnika termoelektrarn sta povedala, kaj so do sedja že uspeli storiti za ekološko sanacijo, povedala pa sta tudi, da še vedno ni jasno, kdaj bo vlada dala jamstvo za tuje kredite, ki bi omogočili dokončanje projekta odžvepljevanja plinov na bloku IV. Ista rešitev na bloku V. je uvrščena v republiški ekološki program, pričetek sanacije pa prav tako še ni znan. Na blokih I. II. in III. bodo še vedno uporabljali aditivno metodo odžvepljevanja, povedali pa so tudi, da sta blok I. in III. kljub dobremu vzdrževanju precej dotrajana, zato malo obratujeta. Dejstvo
. zeleni servis
FINŽGARJEVA 8, Velenje
ZELENI SERVIS d.o.o. vam nudi:
—	rezervne dele za motokullivalorje in vrine kosilnice z motorji Acme, Briggs, LA 300, MAG . . .
—	servisne usluge
—	izposoja male kmetijske mehanizacije in vrtnih kosilnic Informacije: Tel. (063) 854-596
Od 17. maja bo celo poletje odprt di skont v Šoštanju tudi ob nedeljah od 8.—11. ure. Za vas se trudi trgovina Dolina.
/O	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje
Spoštovani varčevalci!
Smo ena izmed redkih bank, ki vam omogoča NENAMENSKO KRATKOROČNO VEZAVO TOLARSKIH SREDSTEV ZA DOBO OD 10 DO 30 DNI pod naslednjimi pogoji:
—	minimalni znesek vezave: 30.000,00 SLT
—	sredstva se obrestujejo v višini1 75 % veljavne mesečne revalorizacijske stopnje
—	po poteku roka vezave lahko takoj dvignete glavnico s pripisanimi obrestmi.
V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. smo prepričani, da je ta oblika varčevanja zanimiva za marsikaterega varčevalca, ki želi za kratek čas ohraniti vrednost svojih prihrankov.
je, da bodo čistilne naprave na bloku IV. pričele redno obratovati šele leta 1995, poskusno 1994, seveda pa mora republika prej poskrbeti za denar in jamstvo za tuje kredite. Če bodo uspeli s sanacijo bloka IV. bodo z zamikom šestih mesecev na enak način sanirali še blok V. Kaj pomeni to za dolino, rudnik in TES je ob argumentiranih vzrokih za zamujanje še vedno nejasno, saj Zeleni vztrajajo pri uresničitvi sklepa občinske skupščine, da se mora emisija
žvepla do konca leta 1992 znižati za 90 odstotkov. Člani ekološkega društva so za to, da se ta rok podaljša, saj bi v danih pogojih zmanjševanje izkopa v rudniku in zmanjšana proizvodnja v TEŠ lahko socialno ogrozila velik del prebivalcev doline. V polemiki, ki je nastala zaradi tega je bilo Zelenim kot stranki, ki ima politično moč, očitano, da so tudi sami pripomogli k zamujanju ekološke sanacije TEŠ in naj zato prevzamejo nekaj dogovornosti. Ali, kot je v nadaljevanju rekel dr. Peter Novak: »Nemogoče je zahtevati nekaj, kar je že sedaj jasno, da je nemogoče izpeljati do konca leta.« O teh vprašanjih bo že kmalu odločala občinska skupščina, ki bo morala sprejeti dokončen sklep. Emil Šterbenk pa je sam dejal, da razume ta posvet kot podporo politiki občinskega izvršnega sveta.
Posvet se je precej zavlekel tudi zarai polemike med dr. Novakom in predstavnikom avstrijskih gostov, ki so podali vsak svoje stališče do zaprtja JEK. Konkretnih zaključkov nismo slišali, saj takšnih stvari ni mogoče reševati na javnih posvetih.
B. Špegel
Majsko srečanje otrok in odraslih
V soboto, 23. maja bo organizirala občinska zveza društev prijateljev mladine Velenje družinski pohod na Trebeliško.
Zbrali se boste ob 14. uri pri osnovni šoli v Šaleku in skupaj odšli na Trebeliško, kjer se bo ob 15. uri začelo tekmovanje z BMX in gorskimi kolesi, nato pa bo član AMD Šaleška dolina prikazal vožnjo z motorjem. Sledile bodo športne in družabne igre. Vabljeni vsi.
Kardeljev trg 1, Velenje, Tel: 851-476
Darilni butik, ugodna cena bi-žuterije ...
KUPON - 30% popust ob nakupu igrač
1
TOPLOTNA TKHNIKA TONI. o«*
Ljubljanska 15/b
63320 Velenje Telefon: 063/857-141 063/853-495 Fax: 063/853-674
ZAGOTOVITE SI EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA.
/O	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje
BLAGAJNIŠKI ZAPIS ZA INVESTITORJA, KI ZNA
želite ohraniti realno vrednost svojih sredstev?
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. vam ponuja nakup blagajniških zapisov, ki so nominirani v DEM, vplačljivi in izplačljivi pa v tolarski protivrednosti.
Rok zapadlosti blagajniškega zapisa je 6 mesecev, obrestna mera je fiksna in znaša 8 % letno.
Če postanete lastnik blagajniškega zapisa LB Splošne banke Velenje d.d., lahko le-tega:
—	uporabite za poravnavo obveznosti do upnikov, če se z njimi tako dogovorite;
—	podarite, prodate ali zastavite;
—	hranite do njegove zapadlosti in ga nato vnovčite v naši banki;
—	zastavite pri naši banki za pridobitev kratkoročnega kredita;
—	predčasno, t.j. do 3 mesecev pred zapadlostjo, vnovčite v banki z diskontom;
—	predčasno prodate preko borznega posrednika na borzi.
Podjetja in druge pravne osebe lahko kupijo blagajniške zapise v Službi sredstev, likvidnosti in vrednostnih papirjev. Rudarska 3, Velenje, občani pa v ekspoziturah RUDARSKA, ŠOŠTANJ in MOZIRJE.
GOST d.o.o. Velenje
vabi na
veliko zabavno glasbeno prireditev
Marjanca
V petek, 22. maja, ob 20. uri pri restavraciji Jezero
Nastopili bodo:
—	Don Juan
—	show skupina OSTSTEIERER
—	Aleksandra
—	Manuela
—	Alfi Nipič s svojimi muzikanti
—	Helena Blagne
—	Globus Band
—	Sedmi raj
—	Dudek _
—	Vinko Šimek
Pestra pivska in kulinarična ponudba. Družabne igre z lepimi nagradami.
Vstopnina 250.00 SLT, v predprodaji po 200,000 SLT.
Če bo dež, bo prireditev preložena na drug termin.
Kleopatra d.o.o. iz Šoštanja vabi na
OTVORITEV NOVEGA BOUTIQUA GOSPODIČNA
pri krajevni skupnosti Šoštanj. Otvoritev boutiqua Gospodična bo v ČETRTEK, 21. MAJA, OB 17. URI. V njem boste lahko našli najmodernejši Jeans iz Italije, ofciačila, ter obutev za mlade. INFORMACIJE: tel. (063) 881-149. DEL. ČAS: vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah od 9,—13. ure
VLJUDNO STE VABI J EN I'
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE Ljubljana, Glinška 12
objavlja
-PROGRAM SUBVENCIONIRANJA NOVIH DELOVNIH MEST ZA INVALIDE«
Republiški zavod za zaposlovanje bo za vsako novo delovno mesto, na katerem bo delodajalec zaposlil brezposelnega invalida, zagotovil nepovratna sredstva v višini 250.000,00 SLT.
POGOJI OBJAVE:
1.	Kandidirajo lahko fizične in pravne osebe, ki bodo na območju Republike Slovenije zagotovile zaposlitev brezposelnim invalidom, prijavljenim na Republiškem zavodu za zaposlovanje.
2.	Obravnavani bodo le novi programi ali širitve obstoječe dejavnosti, ki zagotavljajo nova delovna mesta.
3.	Nova delovna mesta morajo zagotavljati zaposlitev za nedoločen čas.
4.	Za invalida se štejejo tisti, ki imajo ustrezno upravno odločbo o statusu invalidnosti.
5.	Sredstva, odobrena po tem programu, izključujejo možnost koriščenja sredstev iz drugih programov aktivne politike zaposlovanja.
6.	O dodelitvi sredstev bo v skladu z določili te objave in sprejetim poslovnikom odločal odbor pri Republiškem zavodu za zaposlovanje.
NAVODILA ZA KANDIDIRANJE:
1.	Prijava mora vsebovati:
-	izpolnjen obrazec RZZ-INV-1/92. ki ga interesenti dobijo na vsaki Enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje,
-	predstavitev obstoječe dejavnosti,
-	dokumentacijo o novem programu in opis novih delovnih mest, ki jih bo novi program zagotavljal (zahtevana stopnja izobrazbe in poklic, posebna znanja, veščine, zahteve ...)
2.	Prijavo za natečaj je treba poslati na pristojno Enoto Republiškega zavoda za zaposlovanje.
3.	Dodatne informacije dobijo vsi zainteresirani pri Enotah Republiškega zavoda za zaposlovanje. REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE
14749
Jimmmmt
Zgodilo seje
• •
21. MAJA
LETA 1954
V	Slovenskem poročevalcu je bila objavljena tudi naslednja novica z zelo zanimivim naslovom »V šoštanjskem okraju bodo letos zaposlili nad 1000 novih delavcev:
»Okrajni ljudski odbor Šoštanj je te dni izdal v lični brošuri v javno razpravo predlog družbenega plana za leto 1954. Po tem predlogu je predvideno, da se bo proizvodnja v letošnjem letu dvignila za 12,7% napram letu 1953 oziroma za 16,2 % napram letu 1952. Največje povečanje predvideva plan v gradbeništvu (88 %) zaradi povečane in poživete investicijske dejavnosti, v gostinstvu in trgovini pa glede na predvideno povečanje prometa. V industriji bo proizvodnja povečana za 11 %, ker so bile dane v pogon nove kapacitete, in to predvsem v rudarstvu, še v večji meri pa zaradi intenzivnejšega izkoriščanja že obstoječih. Povečanje proizvodnje bo seveda vplivalo tudi na povečanje števila delovne sile. Ta se bo povečala za 7 %. Lani je bilo v okraju zaposlenih povprečno 4644 delavcev, letos pa se predvideva zaposlitev še 1088 novih delovnih moči.«
V	zadnjih letih pa je ta trend žal nekoliko drugačen! LETA 1957
Tudi druga današnja novica z naslovom »V soštanjski občini« je bila objavljena v Slovenskem poročevalcu:
»Tudi v soštanjski občini so priprave na Dan mladosti dokaj obsežne. Tako bodo v Šmartnem ob Paki uprizorili mladinci igrico »Brigada prihaja«. Velenjski pionirji bodo odšli na izlet na Vodenje, Društvo inženirjev in tehnikov iz Velenja pa bo v dneh pred 23. majem obiskalo oddaljene hribovske vasi s kinoprojektorjem na ozki trak. Glavne prireditve bodo v Šoštanju in Velenju. Tako je že bilo 19. maja množično tekmovanje mladinskih akti vov v streljanju z zračno puško v Šoštanju. Na predvečer praznika bo v Velenju slavnostna akademija, ki jo pripravlja telesno - vzgojno društvo »Partizan — Rudar« Velenje. Naslednji dan bodo na stadionu ob Velenjskem jezeru razna športna tekmovanja. Glasbena šola iz Celja bo priredila 26. maja koncert v Velenju. Ta dan pa bo tudi zborovanje vseh mladinskih aktivov šoštanjske občine, kateremu bo sledil pester kulturni spored. Za Dan mladosti bo izšla tudi slavnostna številka Velenjskega rudarja za katerega bo pripravila prispevke velenjska mladina.«
Kakršenkoli je že ta »Dan mladosti« bil, je bil vendarle dan mladih in mladine.
LETA 1962
Mariborski Večerje objavil novico o dejavnosti gasilcev iz Šentilja z naslovom »Lepa slovesnost v Šentilju«:
»Včeraj je bila v Šentilju pri Velenju velika slovesnost, ki je privabila gasilce iz bližnjih in daljnih krajev. PDG Šentilj je proslavljalo 30. obletnico ustanovitve društva. To društvo je znano javnosti po izredni delovni vnemi. Naj omenimo samo primer gasilca Kuharja, ki je rešil iz ognja že tri ljudi. Na včerajšnji gasilski svečanosti so razvili gasilski prapor in podelili priznanja I 1 požrtvovalnim gasilcem.«
LETA 1969
»30 novincev v velenjskem RŠC« pa je naslov zadnje današnje novice, ki je bila objavljena v Večeru:
»Na razpis za enoletno šolo polkvalificiranih rudarjev se je pri velenjskem RŠC prijavilo 30 mladih fantov. Teoretični in praktični pouk, ki bo trajal eno leto, seje že pričel. Potrebe po polkvalifikacirani delovni sili se v velenjskem rudniku nenehno večajo. Sprejeli bi lahko še najmanj enkrat toliko učencev.«
Podobno kot smo današnjo rubriko pričeli jo tudi končaj-mo: »Trend zaposlovanja je danes žal precej drugačen«.
DAMIJAN KLJAJIČ
Pozdrav pomladi
Zveza kulturnih organizacij občine Velenje bo tudi letos pozdravila pomlad na svojstven način — s srečanjem otroških, mladinskih, odraslih pevskih zborov in oktetov.
Dobrodošlico so pomladi že minuli petek v kulturnem domu v škalah izrekli pevci in pevke nekaterih odraslih zborov iz občine Velenje. Ta petek in soboto pa ji bodo zapeli v pozdrav še drugi. Tako se bodo ljubiteljem zborovskega petja jutri (v petek) ob 18. in 20. uri predstavili v glasbeni šoli Frana Koruna Kozeljskega v Velenju otroški in mladinski zbori, dan kasneje pa na istem odru še odrasli zbori ter okteti. To prireditev bodo lačeli ob 20. uri. (tp)
9. srečanje otroških folklornih skupin
Ljubitelji folklorne dejavnosti danes (v četrtek) gotovo ne bodo zamudili prireditve, ki jo bo v domu kulture v Velenju pripravil odbor za folklorno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje.
Gre za 9. po vrsti srečanje otroških folklornih skupin. Na njem bo tokrat sodelovalo sedem skupin, od tega ena iz Celja (FS France Prešeren), prireditev pa bodo popestrili še Mladi tamburaši s Konovega in frajtonarji.
Srečanje otroških folklornih skupin bodo začeli ob 19 uri. (tp)
Sonce, Hirošima, vojna — in mladi
Prav ubrana in na določeni kvalitetni ravni sta bila literarna večera, ki ju je pripravil odbor za sodelovanje s šolami pri ZKO Velenje.
V prvem, 12. maj$ zvečer, je v Knjižnici Velenje, nastopilo šest skupin iz osemletk velenjske občine. Prozo in poezijo so brali ustvarjalci sami.
13. maja zvečer pa sta bili nastopajoči skupini računalniška usmeritev iz Centra srednjih šol in Gimnazija.
Posebno nas je prijetno presenetila Gimnazija z mladimi in talentiranimi ustvarjalci.
Ta skupina je že pred letom pripravila zelo uspešen happe-ning V temi. Tudi tokrat se je izkazala s tako prireditvijo, ki pa je ni poimenovala.
Kaj je pravzaprav happening? Literarni leksikon pojasnjuje, da je povezana predstava vseh mogočih vrst, s prvinami gledališča, glasbe, slikarstva tehnike in stvarnosti. Dejansko pa beseda happening označuje dogajanje.
In prav takega, imenitnega, so nam z vso sproščenostjo, ki je predpogoj za dobro predstavo, prikazali mladi talentje velenjske gimnazije. Uvod v happening je bilo slikanje na papir. Zažarelo je veliko rumeno sonce. Kmalu so ga prekrile temne barve. In tudi srce, simbol ljubezni in mla-
dosti, je postalo sivo. Pretresljivi so bili verzi: Hirošima, Hirošima... Molovska glasba in petje je prijetno dopolnjevala vzdušje, verzi so se poigravali na ustih mladih.
Happening, tudi obtožba, tega nepravičnega sveta, polnega nesmiselne vojne, krvi in — razora-ne mladeniške psihe, bolj občutljive od naše, ki trpi z vsemi ponižanimi pri nas in v svetu.
Tipke nadarjenega Šalejevega fanta so izzvenele — in vsi, ki smo ta happening doživeli, smo vzkliknili: »Zopet dogodek, o katerem razmišljaš, in ga ne pozabiš!«
Tudi ta dogodek s soncem, sivim srcem in Hirošimo, ostaja opomin, ostaja vest človeštva in je grenka kaplja pelina za mladino, ki dozoreva, pa bi rada mir, ljubezen — in sonce . . .
Viš
Vlado Parežnik iz Mozirja
Razstava likovnih del
V prostorih recepcije hotela Vesna, zdravilišča v Topolšici razstavlja svoja likovna dela Vlado Parežnik.
Slike so po vsebini cvetlični motivi namišljenega cvetja, v kombinirani tuš pastelni tehniki. Značilnost slik je v ostrih barvnih kontrastih, filigramski izdelavi in dekoraciji. Cikel razstavljenih slik je iz ustvarjanja izpred nekaj let, tj. slovenske pomladi.
Razstava bo na ogled do konca meseca maja. Slike je možno tudi kupiti.
(mmp)
Pogovor s
Svetlano Makarovič
»Moj odnos do sveta je v bistvu en sam obup!«
Kdo in kaj je Svetlana Makarovič najbrž tistim, ki češče posegajo po knjigah, ljubiteljem šansonov ni treba posebej predstavljati. Če so jo doslej poznali le preko pisane besede, so jo minuli četrtek lahko spoznali še »v živo«. Cel omenjeni dan se je namreč Svetlana mudila v mestu Velenje ter s svojimi nastopi razveselila tako najmlajše kot srednješolce in manj mlade ljubitelje šansonov. Enega redkih njenih prostih trenutkov med nastopi smo izkoristili in nastal je zapis o Svetlani pesnici, pisateljici, pevki in čisto navadni »zemljanki«.
•	Če začnemo tale pogovor morda kar z vašim simbolom. To naj bi bila črna mačka. Zakaj prav mačka in še črna po vrhu?
Svetlana Makarovič: »Črna muca je zame ena najlepših stvari na svetu. V zgodovini je bila najbolj preganjana, saj je poosebljala čarovništvo, hudiča. Nekaj tega se drži simbola še danes, čeprav je črna muca sedaj priljubljena žival. Žal, tega kar se je dogajalo z njo v preteklosti, ne morem pozabiti.«
•	Sami o sebi pravite: zdi se mi, da sem ena redkih preprostih ljudi na svetu
Svetlana Makarovič: »Preprostosti je več vrst. Prva je preprostost primitivnih ljudi, ki se duhovno še niso razvili. Temu sledijo razne faze, v katerih ljudje hočejo narediti vtis, da so nekaj drugega kar v resnici so. V mladostni fazi »igralca« se prikoplješ do miselne selekcije tega, kar govoriš, delaš in misliš. Celo življenje sem imela čas, da sem se prikopala do te preprostosti, ki jo imenujem žlahtna kadar jo srečujem pri izredno razvitih in tenkočutnih ljudeh. To se zgodi sicer redkokdaj, ker takih ne srečam veliko in takrat je zame velik praznik.«
•	Kako bi sebe predstavili, kdo in kaj ste?
Svetlana Makarovič: »To težko vprašanje me
spravlja v zadrego. Predvsem sem pesnica, ki gleda v svet s svojimi očmi na svojstven način. Na primer gledam drevo in razmišljam o življenju, kajti drevo je kot človek: ima roke, noge, nekje domuje, se bori, v njem je neko življenje. To, kar se dogaja v tem času okrog nas, v meni še bolj preganja misel na nasilje, na vojno, na mučenje ljudi. Ob prepoznavanju svojih pesniških praobčutij iz časov, ko še vojne pri nas ni bilo, spoznavam, da se človeštvo od svojih začetkov ni prav nič razvilo. In to mi daje misliti, kaj sem jaz in kaj se skriva v meni. Moj bog, vemo, kaj smo, a ne vemo. kaj utegne biti iz nas.«
•	Kaj bi lahko o sebi povedali takega, kar še ne vemo?
Svetlana Makarovič: »Mogoče to, daje moj življenjski ideal prijateljstvo, ki zahteva skrajno mero tolerantnosti. Tisti, ki nima rad narave, živali moj prijatelj ne more biti. Mimogrede mnogo ljudi ne ve, da živim sila skromno. Živim v leseni koči sredi gozda, v kateri zamaka, v katero piha, ne morem si privoščiti avtomobila, ker sem vse zaslužke vložila v samozaložbo. Vozim se s kolesom iz Blagovnice v Ljubljano (30 km). Ko
me enkrat ljudje spoznajo, postavljajo take stvari zanje nepojemljive. Takšen preprost način življenja po drugi strani ne izključuje moje elitno-sti. Ta se kaže v selekciji med ljudmi, v nenehnem čiščenju odnosov med ljudmi, med menoj in svetom, med menoj in publiko. Nimam 100 mačk, ampak le 4 in enega psa, niti črnih zaves v hiši.«
9 Je Svetlana posebnež?
Svetlana Makarovič: »Vsak človek zase je posebnež. Ustvarjanje umetnin pa zahteva še poseben način življenja. To je velik kos svobode, ki pa za žensko ni najboljša prednost. Živeti sam ni ravno lahko, v zadnjem času tudi zaradi natalite-te nekaterih Slovencev in njihovih idej o veliki družini. S to mentaliteto sem se mogla spopadati celo življenje in povem vam, da se pri mojih 53. še vedno nisem mogla navaditi na tako srednjeveško pojmovanje umetnika, še posebej umetnice. S tega stališča sem gotovo čudak.«
•	Pesmi, zgodbice, pravljice pišete za otroke, sami pa družine nimate.
Svetlana Makarovič: »Ustvarjanje za nekoga je nejasen pojem. Pišem pravljice zaradi pravljic in v tem je skrivnost, zakaj so tako dobro sprejete. Ta zvrst pisanje je zame enakovreden in zahteven žanr. Kajti, doseči neko priznano svetovno raven, je garaško delo. Dajo lahko napišeš, moraš imeti bridke izkušnje. Kar je napisano priložnostno, se ne more »obdržati«, nima niti prave vrednosti. Pišem za vse generacije. V resnici gre za kreacijo ideje, ki se utrne, ki jo sprejmem, ji prisluškujem in jo potem izdelam do konca. Ko dam umetniški izdelek iz rok, šele potem se začne zanimanje, kdo bo to bral. Pravljica je napisana kar tako, ker je prišla, ker sem ji prišla naproti. Vedno sem v pripravljenosti, kdaj pride ideja in takrat ne sme biti ob meni nikogar. Prenesem le bližino gozda in živali. Svoje delo jemljem resno in če se za to tako odločiš, potem moraš temu prilagoditi svoje življenje. Če bi bila jaz mati, bi bila polovičarska. Zato je bolje tako kot je.«
•	Ob prebiranju vaših del ima človek občutek, da ste rojeni za to, kar počnete?
Svetlana Makarovič: »Najbrž nekaj talenta prineseš na svet in to je osnova, iz katere zrasteš. In če življenja temu ne nameniš, ostaneš na pol poti. Imaš lahko le to in ono. Ob tem, kar sem izbrala jaz, se mi nenehno vsiljuje primerjava viso-
ke gore, na katero vodi s severne strani strma skalna steza, polna trnja in za cilj je potrebno veliko naporov. Z druge strani pa vodi na njen vrh avtocesta. Po njej seje pripeljal umetnik, kije leta in leta pobiral same laskave nagrade. Čeprav me pozdravi kot kolega, jaz to zanikam, ker to ni ena in ista gora. Zame je to garanje, za njega izlet. Do vloge se je treba torej prikopati. Cena je način življenja in pa seveda velika samota, ki ima včasih obraz osamljenosti.«
• Pisanje in pesnikovanje vam je v užitek. Tudi prepevanje šansonov. Kaj pa vam je od tega najljubše?
Svetlana Makarovič: »Težko vprašanje. To je tako, kot če bi me vprašali, ali mi je všeč španski bezeg ali vrtnica. To so različne stvari. Pri šansonu me privlači to, da imam sama možnost glasbo skomponirat, da jo sama zapojem, da se spremljam kot se meni ljubi. Pri poeziji pa se me loteva neka čudna ljubusumnost, sebičnost, ki se ji kar težko upiram — izbor občinstva. Nemogoče je, da bi nastopila pred isto publiko, ki obiskuje tudi Slakove koncerte. Po drugi strani pa mislim, da nihče od mojega občinstva ne bi odšel poslušat takih oslarij na veselice. Zadnje čase se razvija snobizem, kar je po svoje pozitivno. Iz tega se rodi poznavanje predstavljenega materiala. Od srca do srca je tisto lepo pri šansonu.«
•	Kaj je za vas plačilo za vložen trud? Svetlana Makarovič: »Težka vprašanja mi zastavljate. Če pa že, zame je honorar za nastope, gostovanja simbol, ki me ne motivira za nastop pred občinstvom, ki ga ne uvrščam med primernega. Tisto najlepše? . . . Morda solza v očeh, ki se včasih zasveti. Morda zgoščen, napet molk med občinstvom. Takrat vem, da je tisto ta pravo.«
•	Kaj vas radosti in kaj žalosti?
Svetlana Makarovič. »V tem času imam v mislih dogajanja v Bosni in Hercegovini. Spoznanje, da je človek zver, in da je to pravzaprav prelepa beseda zanj, nosim sicer že iz otroštva dalje. Če povem iskreno: kljub vsemu povzročenemu smehu, kljub dobri volji, radoživosti, je moj odnos do sveta v bistvu en sam obup. In tudi za to sem vesela, da nimam otrok in žalostna, da je svet tak.«
•	Kaj počne Svetlana takrat, ko ne piše? Svetlana Makarovič: »Takrat dela na vrtu, se
ukvarja z mucami, seka drva, se pelje s kolesom v Ljubljano, se na avtorski agenciji tu in tam skrega kadar ugotovi, da jo je kdo okradel.«
•	Kaj delate v zadnjem času?
Svetlana Makarovič: »Letos sem prekinila s samozaložbo in sklenila sodelovanje z Državno založbo in založbo Mladika. Napisala sem peti del Kosovirjev, nove pravljice, slikanico Mali parkelj Malič. Potem bo kmalu izšlo Zajčkovo leto, pa nadaljevanje Tete Magde, Mečje preje, še topel je zunaj Korenčkov palček. Za naslednje leto pripravljam izid drugega dela Pekarne Miš-maš,... Oh, veliko je tega.«
•	V klepetu z vami človek spozna, zakaj vas imajo zlasti otroci tako radi. Zaradi nekoliko drugačnega opisovnaja in gledanja na svet, zaradi vase neposrednosti.
Svetlana Makarovič: »Po smrti bom gotovo za sabo pustila precej sledu. Ne uide mi že danes to, da se ob pekarnah, kjer pečejo najboljši kruh, pojavljajo slikanice. Tudi pevci mi radi izmaknejo brez dovoljenja kakšen šanson. In ko bo črna ladja — tako pravim smrti — odpeljala, se morje še lep čas ne bo umirilo.
•	In kaj bo Svetlana počela v prihodnje? Svetlana Makarovič: »To ve sam Bog. Najprej
se bo nekoliko odpočila, ker je bila v zadnjem letu priden Kosovir. Veliko bo hodila po gozdu, se veselila zrelih češenj,... Dolgoročno? Ne vemo ne ure, ne dneva, ker je vsak dan podarjen, in če ga ne utrgaš kot rožo, je za vedno izgubljen. Držim se tega, da je vsak dan roža. Ker pa imajo najlepše rože trnje, veste kaj mislim reči. Vsem skupaj želim, da bi prišli za vse čimlepši časi čimprej.«
tap

jMMPMSli

ks šentilj Asfalt v posamezne zaselke
Začetek maja so prebivalci šentiljske doline pričakali in ~reživeli z nekoliko večjim za-ovoljstvom kot običajno. Kljub neugodnim časom jim je uspelo, da so v celoti, ali pa vsaj delno asfaltirali ceste v nekaj zaselkov. Poleg tega so irekrili z asfaltno prevleko udi parkirni prostor pred domačo cerkvijo in tako še do-
Si
p,
datno prispevali k lepšemu videzu kraja. Ko je že beseda o izgledu centra Šentilja, bi veljalo omeniti tudi nekdanji hram učenosti, ki ga vsi domačini poznajo pod imenom »Stara šola«. Ta stavba kljub prizadevanju vodilnih krajevnih mož še vedno s svojo podobo kvari videz kraja. Tisti, ki so neposredno krivi za njeno
jr «■»••


žalostno, da ne rečem sramotno podobo, bi morali, če bi imeli vsaj kanček vesti in osebnega ponosa, od sramu zardevati. To pa bi bil že pravi čudež. To-pa kot vemo se ne dogaja več. Zato bi bilo jalovo delo vsakega, ki bi od teh gospodov pričakoval, kaj takšnega. Še vedno sedijo varno in udobno na vodilnih stolčkih ali pa že uživajo zaslužen pokoj.
»Krajevni župan« g. Janko Jelen je povedal, da je to asfaltiranje cest v posamezne zaselke rezultat nazadnje iz-glasovanega samoprispevka. Tako pridobljena sredstva bodo v celoti namenili za posodobitev krajevnih cest. Seveda pa ta sredstva, še zdaleč ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov. Vsak posameznik oziroma zaselek je moral — kot je to že običajno — opraviti večino del na cestišču v lastni režiji, in prispevati še znatna finančna sredstva. Mnogi tega bremena niso
zmogli, zato tudi posamezne ceste niso v celoti asfaltirane. So pa tudi posamezniki, ki so zlahka zmogli to finančno breme. Tako je na primer kmetovalec iz zaselka Kote, poleg sredstev, ki jih je prispeval za cesto še sam financiral več kot 360 m2 asfaltne prevleke po njegovem posestvu.
Eden izmed tistih srečnežev, ki jim je uspelo, da so v celoti asfaltirali cesto v svoj zaselek, je tudi Ivo Petek iz tako imenovane »Uršnerjeve ulice«. Ko sem ga zmotil sredi zaključnih del, ki jih je tudi sam vodil, mi je med drugim povedal tudi tole: »Koliko fizičnega dela je vloženega v to cesto, ve samo tisti, ki je že delal kaj podobnega. Tudi finančni prispevek za vsakega posameznika ne bo ravno maj-nen, in marsikdo bo moral kar pošteno zategniti pas. Pa bomo že preboleli, samo, da smo se rešili nadležnega makada-
ma<<-	M. Hrusti
Ivo Petek: »Ni bilo poceni pa samo, da ga imamo.
TAKO ČVRSTE LUKNJE PA ŠE NE - Delejev jez pri Mozirju poznate. Zgornji posnetek je še iz časov pred poplavo, spodnji prikazuje nov jez. Le kaj za vraga pomeni ta luknja? Zaščitni znak morda.
Cesta v Šokat
Skorajšnje končanje del
Dela na lokalni cesti v Šokat v Gornjem Gradu, ki je bila v novembrskih poplavah močno poškodovana, gredo h koncu.
Kljub temu, daje šlo za veliko investicijo, so krajani z lastno angažiranostjo ter v veliki meri lastnimi sredstvi prispevali k bistveni pocenitvi del. Ob ugodnih vremenskih pogojih in izpeljavi def kot načrtujejo, predvidevajo, da bodo dela končana v roku enega tedna.
Se jim pa zato malce zapleta z dokončanjem del pri sanaciji gornjegrajskega jezu. S projektantom in izvajalcem del — NIVOJEM Celje. se je po oesedah Janeza Pustoslemška zapletajo že v samih začetkih. Minilo je več kot leto dni, da so se dela sploh pričela izvajati. Kljub časovnemu zamiku bo delo opravljeno kvalitetno.
Računajo tudi na krajevno kopališče. Pred desetimi leti so ga že imeli, pa so ga morali sčasoma opustiti zaradi neprimernega urejanja voda.
Kdaj bo prišlo do izvajanja del obvoznice, oziroma širitve obstoječe regionalne ceste, je zaenkrat še povsem odprto vprašanje. Pripravljajo sicer idejni projekt, celotna zadeva pa verjetno ne do končana prej kot v petih letih.
(mmp)
Skorno
Je bela cesta uglajena
Ni niti asfaltirana in ni zelo široka, a vendar pomeni veliko. Po njej — po tej cesti namreč — se je mogoče prav lepo ' na vrn Skornega, do Ramšakove domačije. Tam pa
:loveka pričaka v mirni naravi skrit svet, odmaknjen od vsega prašnega, hrupnega.
Če se vam zdi, da berete reklamni oglas, ki vas nujno vabi v Skorno, se motite. Tole je le zapis o nekem kraju na samem, ki ga odslej s svetom povezuje trpežna makadamska cesta. Še do začetka letošnje pomladi pa je bila ta cesta komajda vredna svojega imena. Sai je vsak naliv z nje odnesel domala vse, kar jo je delalo podobno cesti, vodna ujma pred letom in pol pa jo je sploh uničila. Priznati je treba, da so si za njeno ureditev nekateri prizadevali kar celih zadnjih deset let, a jim je uspelo narediti le nekaj obcestnih jarkov. Tudi zato je zdaj ta cesta toliko več vredna! Dolga nekaj manj kot dva kilometra povezuje z dolino pet kmetij in zadnja med njimi, prav na vrhu, je kmetija Martina Ramšaka. Zanj pravijo, da se zadnje tedne, ko gre gradnja ceste h koncu, vse bolj na široko smeje. In kot sam prizna, je s cesto res zadovoljen. V njej je skritih veliko ur njegovega udarniškega dela in prevozov materiala za cesto s traktorjem pa tudi veliko ur tovrstnega dela drugih domačinov Skornega. Sicer pa je gradbena dela pri cesti opravila velenjska obrtnica Ema Meh s svojo gradbeno mehanizacijo in krajanom Skornega pomagala tudi poiskati denar za cesto — iz velenjskega občinskega sklada za odpravljanje ško-
de, nastale v poplavah pred poldrugim letom. Tako se je še enkrat izkazalo, da je možnost, če je volja.
Dragica Marinšek
Zadnja dela na cesti
Mislinja
Kako po novem ceste in zaselki?
Skupščina in svet krajevne skupnosti Mislinja sta pred časom obravnavala tudi pobudo SO Slovenj Gradec o preureditvi oštevilčenja hiš in o preimenovanju cest in zaselkov. Novo oštevilčenje je zlasti potrebno zato, ker se je v zadnjem času v Misli-nji veliko gradilo in so zato hišne številke nepregledne. Zlasti tujci imajo pri iskanju hiš veliko težav.
Ko so govorili o preimenovanju cest, je bil prvi predlog, da oblikujejo manjše, zaključene in naravno zaokrožene enote in jih poimenujejo s starimi imeni, ki so pri ljudeh v navadi in jih še uporabljajo. Javna razprava lani
decembra je prinesla predlog, da bi povsod tam, kjer so ravne ceste, na celih dolžinah bilo poimenovanje po cestah, saj so zatrjevali, da bi bila takšna ureditev bolj pregledna. Druga pripomba je bila, da bi cest-ulic ne poimenova-
li z imeni ljudi (naprimer Pir-ševa cesta). Pobuda je bila tudi, da nekaterih imen, naprimer Šentlenart, ne pisali fonetično, temveč Št. Lenart.
Komisija se za tak način pisanja imen ni opredelila, saj je fonetični način pisanja praktičnejši.
V Mislinji so med krajani opravili tudi anketo o preimenovanju, kajti javna razprava o tem je bila skromno obiskana. Anketa je pokaza-
la, da krajani sprejemajo večino predlaganih imen, razen Šentiljska cesta, saj jih je večina za Šolsko cesto. Tako bi se sedanje naselje Mislinja razdelilo na naslednja imena: »Straže, Šentlenart, Mov-že, Na vasi, Pohorska cesta,
Šolska cesta, Ob gozdu, Pri-soje, Sejmišče, Gozdarska cesta in Velika Mislinja. Iz predloga komisije so izpadla imena Vovkarje, Fužine, Graben in Šentiljska cesta.
B.M.
t— ■■■M


UR
o potovanje Velenja do Šoštanja
•? |g i vr <?.„£
Ne samo po naravi, tudi v resnici sem pes. Ne velik, ne majhen, zelo različnih prednikov. Skratka, nikakršen, vesoljni križanec, pravi ba-stard. Samo Špelini dobroti se moram zahvaliti, da imam topel dom pri Novakovih, ki me imajo celo radi. Edina spoštovanja vredna stvar na meni je ime — v posmeh moji nikakršnosti mi pravijo Killer (Ubijalec).
Oni dan sta imela moj gospodar Pavel in njegov prijatelj Tone opravek v Šoštanju, pa sta mislila, da mi bosta naredila uslugo in sta me vzela s sabo. Priznam, da mi tokrat izlet ni preveč dišal, saj sem že ves popoldan vohal sosedovo Tino, ki je s privihnjenim repkom in otožnimi očmi krožila okoli naše hiše. Zavili smo že na Foitovo cesto, ko sem v glavi še vedno živo slikal, kaj bi lahko počel z njo. Iz sanjarjenja me je zbudil Pavlov glas.
»Madonca, glej kaj so norci spet naredili. Saj sploh ne moreš več normalno v križišče ... pa iz njega tudi ne! Poglej si ga no, pa pas za avtobuse so tudi narisali. Zakaj pa potem ta bedak ne vozi po njem?«
Očitno sta se možaka že nekaj časa pogovarjala, pa med svojimi erotičnimi sanjami nisem bil pozoren, zato sem zdaj toliko bolj našpičil ušesa.
»No, kot sem ti že rekel, v roke sem dobil predlog občinskega proračuna. Prav tragikomično je, da je že sredina maja, pa proračun še ni spr. . . Ja, kaj hudiča pa delaš« je naenkrat zakričal Tone, ko je z glavo skoraj razbil vetrobransko steklo.
»A jaz, da kaj delam? Vidiš, da je rdeča! Sobota popoldne je, pred Gorenjem ni niti enega avtomobila, semafor pa veselo dela. To je za znoret. Jim ni dosti to, da vsake dva meseca prebarvajo celo cesto ... Kaj si že rekel o proračunu?«
»Pravim, da še vedno ni sprejet. To pomeni, da porabniki še vedno živitarijo z akontacijami. Tega seveda ni kriva občinska vlada, ampak delegati, prav jim je . . . pazi tukaj moraš zaviti levo, potem pa spet desno, spet so spremenili pas .. . Torej bolj bodo sitni, kasneje bo denar, pa še manj bo vreden. Sicer pa mislim, da imajo prav, čisto vsega, kar pripravi vlada, jim res ni treba sprejeti.«
Videl sem Pavla kako je napeto gledal na cesto, da ne bi spregledal še kakšne novosti in je samo skozi zobe stisnil: »Brez skrbi, izvršni svet bo že našel način, da jih obrne... še vedno doslej jih je.«
»Imaš čisto prav. Predlog so pripravili na osnovi razprave o osnutku. Tipičen: Deli in vladaj! Koga je treba kupiti? Stranke in krajevne skupnosti, seveda! Obojim je vlada zdaj povišala sredstva čez nujno potrebno mejo — velika večina ostalih porabnikov pa je ostala kakšnih dvajset procentov pod
njo. In kateri delegat v zboru krajevnih skupnosti ali družbenopolitičnem zboru bo zdaj proti proračunu, ki je do njih tako velikodušen . . . Pazi, spet je semafor! Rdeča!«
Gume so zacvilile, seveda — križišče pred rudniško upravo. Pavle se je spet pridušal: »Rdeča, ja, rdeča! Ko bi se le še občina spet malo rdeče pobarvala. Slabše ne bi moglo biti . .. No, zdaj sva že v bodoči šoštanjski občini.«
»To menda še ni čisto zanesljivo, ampak vlada je v proračunu za letos že namenila štiri milijone za razvoj lokalne samouprave. Na eni strani zateguje, na drugi pa razmetava z denarjem. Tudi to je nabiranje točk. Bojda naš župan tu in tam uporabi tisti pregovor, da kadar konja loviš, mu ovsa moliš!«
»Čakaj malo. dva zbora v skupščini sta kupljena — kaj pa zbor združenega dela, vsaj tam bo težje.«
»Malce težje bo že, a šlo bo skozi. Družbenim dejavnostim so nekaj dali zraven, seveda manj kot drugemu delu proračuna, očitno je sekretar za družbene dejavnosti tudi tokrat moral malo popustiti. So pa tudi znotraj družbenih dejavnosti napravili selekcijo, tako, da so glasnejšim dali več, drugim pa toliko, da jim" zaima.57/»""usta. Največ je seveda dobilo šolstvo. »Kako šolstvo? Ali niso rekli, da bo zdaj bolje, ko je šole prevzela republika?«
»Republika je prevzela samo plače in materialne stroške, vzdrževanje objektov pa je še vedno domena občine. Pa seveda aparat bivšega VIZa, ki republika ni hotela. In tako izobraževanje še vedno porabi skoraj polovico denarja za družbene dejavnosti. In tako mora biti, sicer bodo učitelji spet šli na ceste lin kakšnemu od gospodov na (občini se bo zamajal stolček. Tega pa si oblast menda ja ne želi . ..«
»Lepo, točke so si nabrali kjer je treba, drugim bodo dali pa obljubo, da bodo kasneje z renominacijo ali pa rebalansom odpravili morebitna neskladja. In jih bodo nategnili! Tako kot lani, ko je občina veselo vnaprej trošila uradno nerazdeljena sredstva renomina-cije, izvajalci pa so konec leta, ko se je občinska mošnja vsaj malo odvezala, potrebovali namesto renominacije že kar rea-nimacijo. Oblast jih je do konca leta pustila crkovati, na koncu pa jim dala toliko, da ravno crknili niso . . .«
Močan stres in Pavletova kletvica sta mi povedala, da smo že tik pred Šoštanjem, natančneje, na železniškem prehodu pri elektrarni. Kljub temu, da so ga lani nekaj popravljali, še vedno lahko spodobno konkurira velenjskemu skakalnemu centru. In, ko smo potem v ostrem desnem zavoju v center mesta zapeljali še na štrleči rob pločnika ob parkirišču, je bilo izleta na srečo konec.
Pravzaprav je bilo to kratko potovanje čisto poučno. Zdaj sem dokončno spoznal, kako lepo je ljudem. Jaz ure in ure bolestno sanjam, kako lepo bi bilo, ko bi vsaj enkrat lahko naskočil sosedovo Tino — ljudje pa, oh, kaj bi govoril, očitno se nategujejo kar naprej. Naravnost tekmujejo, kdo bo koga večkrat in bolj temeljito, zraven pa se delajo tako nedolžne, da se ti milo stori. No, ja, pa saj bi jaz Tino tudi samo zato, da bi bilo njej lepo, takore-koč v njeno dobro bi se žrtvoval. Častna beseda!
vaš Killer
Arhitekturna pripoved Velenja
Danes ni več pomembno zakaj je arhitekt Janez Trenz iz Ljubljane prenehal načrtovati in regulirati razvoj našega mesta. Važno je, da je uspel vzpostaviti urbano ogrodje, ki še danes daje Velenju svojsten pečat modernega mesta.
Novi načrtovalci Velenja, se niso držali že realiziranih smernic. A tudi čas je bil že drugačen. Socializem je začel doživljati svoja zlata leta. Rudnik je stalno povečeval izkop lignita. Uspešno je poslovalo Gorenje, elektrarna. Vse je šlo po planu. Velenje je prešlo v svojo tretje razvojno obdobje. V splošnem blagostanju se na mesto ni več gledalo po tržnih kriterijih. Nov, velik pozidan prostor je vedno bolj dobival funkcijo le velikega spalnega naselja in lepega sprehajališča.Zapirale so se ceste, načrtovale nove promenadne poti, gradile stanovanjske soseske po dolinah in hribih, ter začeli postavljati spomeniki. Precej racionalno gradnjo prepleteno s svojimi programi je začela vedno bolj spodriva-ti kvantiteta betonskih skladovnic. Vendar je Velenje še vedno bilo lepo, zeleno mesto. Velenj-
čani so bili deležni številnih slavnih obiskov. Bil je to čas razcveta socialistične Jugoslavije in bilo je razumeti hvaležnost ljudi, da so svojo naklonjenost do maršala označili z bronasto skulptu-ro na najlepšem in najdragocenejšem mestnem prostoru. V istem obdobju se mesto okiti s Titovim imenom. Povprečni dohodek prebivalcev Velenja je v samem vrhu Slovenije.
Tako že dolgo ni več. Imamo novo državo, vedno bolj se vpo-stavlja zelo drugačen kriterij uspešnega življenja. Mesto s svojim ustrojem je že davno preraslo svojega botra — Rudnik lignita Velenje. Tudi slavnostnih obiskov ni več. In če Velenje primerjamo danes z ostalimi številnimi mesti širom Slovenije, bi lahko rekli, da celo nazaduje. Skoraj povsod drugod mestni
Petdeset let je dolga doba, a za dva, ki sta razumevajoča do drugega, kratka
| Živeti s stresom ne, hvala!
Za sodobnega človeka radi rečemo, da živi pod nenehnim pritiskom. Danes se bom z vami povprašal, kako ta pritisk vzdržati ali vsaj olajšati.
Pritisk, ali kot ga radi poimenujemo z angleško besedo stress, ni sicer nova iznajdba, je pa dobil še posebej v tem stoletju krila in postal, ostal eno osrednjih vprašanj. Na ta množični pojav je prvi opozoril H. Selye v svoji knjigi »Pritisk obvladuje naše življenje«. Če bi hotel našteti vse vidnejše avtorje, ki so se lotili tega vprašanja, bi prehitro zmanjkalo prostora. Že to kaže na akutnost problema.
Najprej povejmo, da je določena mera pritiska povsem normalna, celo mora biti. Podobno, kot če imamo v električnem omrežju napetost 220 V, nam vsi aparati lepo in pravilno delajo. Kadar pa napetost pade ali naraste se hitro pokažejo motnje. Posebno pri preveliki napetosti aparati radi pregori-jo. Podobno se nam dogaja pri pritisku. Ravno prav bi ga namreč moralo biti, a žal ga je če-sto preveč.
Ne bom našteval številnih motenj, ki jih pritisk pušča na našem zdravju. Vem da jih poznate. Je pa res, da so mnogi prepričani, da jim je ta pritisk nekako vsiljen in se radi izgovarjajo na okolje, politiko, višjo silo ipd., in pravijo, da bi samo sicer hoteli živeti drugače, pa .. . Pravijo tudi, da jim ta pritisk vsiljuje pospešena naglica življenja, tempo pravijo. Kar obremenjeni so s časom, hitrostjo, nepristranim gledanjem.na uro, divjanjem ... Le malokdo pa se povpraša, čemu? Zakaj ne počasneje? Komaj si kdo kupi avto, že hoče imeti boljšo znamko, zato pa štedi, gara in zbira, tudi krade če ima priložnost, si stopnjuje živčno napetost in tako dalje — čemu?
Ljudje se ponavadi sploh ne
zavedajo, da si mnoge skrbi nalagajo sami in docela po nepotrebnem; da jim nikakor niso vsiljene od zunaj. Ne upoštevajo namreč, da imajo v sebi sa-mouravnalno občutljivo napravo, ki večino dogajanj sama dopolni brez našega zavestnega naprezanja; da naše zavestno naprezanje lahko celo ovira in škoduje temu avtomatskemu dogajanju v nas. W. James je to zakonitost preprosto, toda modro izrazil v prispodobi ko pravi: »Odstranite zavore vašega voza in pustite konjem, da-ga vlečejo, vi pa se izkažite kot razumni vozniki.«
Morda prav zato, ker hoče sodobni človek vse »sam in zavestno« dokončati z lastno pametjo, namesto da bi z njo samo usmerjal, delal načrte in dajal naloge, zaključna dela pa prepustil stvariteljskim silam podzavesti, ki delujejo avtomatično, se čuti bolj nedorasel in ogrožen.
Moderni človek si sploh ne more prav predstavljati da ne bi vsega sam dokončal z zavestno dejavnostjo svojega razuma. Upravičeno lahko trdimo, da bi mogel prav on, ki je izdelal vesoljska plovila in čudovite računalnike, ta samokrmilni mehanizem v svoji podzavesti najbolje razumeti in se zanesti nanj. Pa se ne. Premalo se zanaša nase in se prepušča okolju, ki ga prehiteva.
Umreti pri petdesetih ali še prej za posledicami pritiska — ne, hvala. Zato lahko zaključim razmišljanje o stresu z besedami, da kdor ne zna (ali noče) v sebi vedno znova obujati stva-riteljskih sil, temu nihče, prav nihče od zunaj ne more pomagati. Pravzaprav,, drugi lahko pomagajo samo toliko, kolikor zmorejo v nas obuditi te sile ali nam vsaj vrniti zaupanje vanje. Vesel bom, če bom uspel vsaj pri enem.
prostor doživlja oblikovno preobrazbo, kot posledico novih tržnih mehanizmov. V Velenju se žal prav nasprotno razen zelenic ne obnavlja skoraj nič, objekti umetniških vrednosti kot svojevrstni arhitekturni spomeniki določenega časa vidno propadajo.
Celo ena od okrasnih kamnitih oblog podstavka Titovega spomenika in to celo v samem centru mesta se že nevarno nagiba.
Mesto je oblikovno povsem neurejeno za nove potrebe, nekako noče spregledati, da je časa mogočnih mecenov konec in da mu ne preostane drugega, kot da se ponovo preoblikuje v sodobno mesto, ki se je sposobno samo živeti in uspešno postaviti ob rob drugim danes vedno uspešnejšim urbanim centrom; Celju, Slovenj Gradcu, Žalcu, . . .
Mestni prostor Velenje danes ni ovrednoten. Ne ve se, kaj je poslovni del, kje točno naj bi bil center druženja ljudi, ali je možna kakšna nova investicija, komu gre določen parkirni prostor, kaj smeš tržiti v svojo in splošno korist,.. .
Takšno stanje ne koristi nikomur.
Nov svež kapital se nima kam umestiti, ne dovoli se, da bi se mestu potrebni programi razvili v samem središču. Za nov hotel, kino, večjo tržnico, mladinski klub, kavarne, številne trgovine v mestu ni prostora. Po drugi strani pa se vrši grabljenje in prilaščanje funkcionalno potrebnih prostorov stanovanjskih blokov. Razne kleti, površine namenjene za smeti se spreminjajo v lokale in trgovine. Številni veliki avtomobili poslovnežov zaparkirajo vhod v otroški vrtec. Pešci razbijajo svetilke na promenadnih poteh, poslovni partnerji pa ne znajo priti do novih poslovnih prostorov, ki nastajajo vsepovsod. Skratka, konflikti se kopičijo in opozarjajo, da Velenje za novi čas ni povsem pripravljeno. Vsa nekdaj zelo opevana slava mesta vedno bolj bledi.
(se nadaljuje) Edi Vučina in Nande Korpnik
Alojzija in Martin Tepej
»Nikoli
ne bova pozabila«
Petdeset let skupnega življenja ni mačji kašelj, to seveda najbolje vedo tisti, ki so v zakonu že pol stoletja. Verjetno se bodo zakonci strinjali, da je v skupnem življenju dveh potrebno velikokrat potrpeti in drug drugemu prisluhniti v dobrem in slabem.
Tako sta pred dnevi zanesljivo razmišljala tudi zakonca Alojzija in Martin Tepej iz Škal 83, ko sta v krogu svojih najbližjih praznovala zlato poroko. Alojzija, njen dekliški priimek je bil Povh, se je rodila 5. junija 1919 v Skalah. Učila se je kuhanja v rudarskem domu, leto dni pa je bila hišna pomočnica pri dr. Kolšku. Ker sta bila starša bolehna, je zapustila službo in se vrnila domov v Škale. Za kratek čas se je spet honorarno zaposlila v rudarskem domu kjer je tudi spoznala bodočega moža Martina.
Martin se je rodil 31. decembra 1912 v Skomarju pri Vitanju. Za preživetje v tistih težkih časih je morala Martinova mama služiti kruh pri kmetih, Martin pa je moral že kot mlad fantič za re-jenca na Kotnikovo, po domače Fijavževo kmetijo. Tu se je že zelo zgodaj spoprijel s težkim delom. Leta 1931 seje šel učiti mizarskega poklica k mojstru Ivanu Kralju v Slovenj Gradcu, se tudi izučil in delal tam tri leta. Leta 1941 si je poiskal novo zaposlitev na Rudniku lignita Velenje, kjer je delal vse do upokojitve leta 1971.
Kmalu zatem, ko sta se Alojzija in Martin spoznala, sta se 6. maja 1942 tudi vzela. Skrbela sta za Alojzijine bolne starše in prevzela domačijo, ki je bila zelo stara in bila potrebna nujnega popravila. Odločila sta se za gradnjo nove hiše poleg stare. Ker so bili hudi časi s pomanjkanjem denarja, je bilo graditi sila težko, čeprav je vsa mizarska dela opravil Martin sam. Kljub te-
žavam sta si zakonca Tepej zgradila svoj lastni dom in se leta 1953 vanj tudi vselila.
V družini so se jima rodili štirje otroci, hčerka in trije sinovi. Imata že osem vnukov, pestujeta pa že tudi pravnukinjo. Tepejeva živita sedaj sama v hiši, a jima ni dolgčas, saj ju otroci pogosto obiskujejo in na svoje otroke sta zelo ponosna. »Že v mladosti so bili pridni in ubogljivi,« se pohvali mama Alojzija in nadaljuje:
»Kakšno lepo presenečenje so nama pripravili za zlato poroko! Tega ne bova nikoli pozabila. Na matičnem uradu sva bila deležna lepega govora gospoda Čretnika, v škalski cerkvi pa nepozabnega obreda kaplana, gospoda Hrastnika. Na veliko presenečenje nama je v cerkvici zapel škalski pevski zbor, za kar se pevcem najiskrene-je zahvaljujeva. Zalem so naju otroci povabili še k Vidi na svečano kosilo,« s ponosom pripoveduje Alojzija.. »In koliko rumenih vrtnic sem dobila,« še doda.
Da ima Alojzija cvetlice res rada, se vidi takoj, ko prideš do hiše, katere okolica je v raznobarvnem cvetju. Sicer Tepejeva ob ostalih hišnih opravilih z veseljem skrbita tudi za vrt, čeprav si mora Alojzija pri hoji pomagati z berglo, kar je posledica trikratne možganske kapi. Kljub temu, da živita samo s skromno Martinovo pokojnino, se ne pritožuje-ta. »Samo zdravja si želiva, pa bo šlo,« v en glas dodata.
To jima radi verjamemo, kajti vajena sta vsega, tudi skromnosti. A najpommbnejše je to, da se zelo lepo razumeta že vsa leta doslej, pa tudi pošalita se rada, zato je tudi pogovor bolj sproščen in prijeten. Ob zlati poroki tudi naše iskrene čestitke!
Bogdan Mugerle
KUHARSKI NASVET
kmetijski kombinat ptuj P
TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573
Sardelni kolač
Potrebujemo: 12 svežih jajc, 1 limono, 2 žlici olja, 2 jajci, 1 žlico moke, strok česna, 2 žlici drobno sesekljanega peteršilja, sol, poper.
Sardine očistimo, jim odstranimo glave, kosti in jih operemo. Tako pripravljene sardele razporedimo v okroglo ognejvarno posodo, poškropimo z limoninim sokom in oljem ter postavimo v segreto pečico, da se pečejo približno 10 minut. Med tem razžvrkljamo jajca, jim dodamo vse prej naštete sestavine. Vse dobro premešamo, prelijemo sardine in pečemo še 10 minut.
Jecljajoči seks
V mozirski občini se že dalj časa otepajo z nejasnostmi v zvezi z logopedom, ali logopedi, pa to na tem mestu ni najpomembnejše. Gre za to, da bi morali starši otrok, ki niso zajeti v vrtce, poslej plačevati za vsak obisk pri logopedu 212 tolarjev, to je sicer samo 40 odstotkov dejanske vrednosti, ostalo »čisti« proračun. Člani občinskega izvršnega sveta se s tem niso mogli sprijazniti, saj so sicer zdravstvene usluge za otroke zastonj in pribili, da je zastonj med drugim celo kontracepcija, za tako pomembno stvar pa bi morali starši plačevati (seveda ne pri logopedu v Velenju, da ne bo pomote). Predlagamo torej raziskavo o vplivu denimo jecljanja na seks. Ce posebej presunljivih vplivov ne bi ugotovili, otrok ne bi vodili več k logopedu, pri tem nekaj privarčevali, kasnejši užitki pa bi bili obojestransko zastonj. V vsakem slabem je torej vedno tudi nekaj dobrega.
Otroci in statuti
»Življenje je zelo zasukano, zato tudi ima dvakrat J« je bilo med drugim rečeno na zadnji seji mozirskega izvršnega sveta. Šlo pa je za statut Vzgojnovarstvenega zavoda Mozirje. V predlaganem tekstu je bilo cel kup osnovnih slovničnih napak. Izvršni svet je k statutu sicer dal soglasje, zahteval pa temeljite slovnične popravke. Tako je prav in naj bo še večkrat tako. Vzgoja otrok sicer ne temelji na branju statutov, na lepi materinščini pa prav gotovo. (Če sam ne znam, bom pa druee učil).
Gasilci in »metuljčki«
Ko je optometrični dopisnik pokaral obrambnega ministra in ministrskega predsednika občine Velenje, češ »med gasilce pa kar z metuljčki, to ja ne gre...« se najbrž ni nadejal, da bo pripomba tako zalegla.
Na veliki gasilski vaji, ki jo je organiziral RLV v kla-sirnici v Pesju, sta bila oba funkcionarja kot opazovalca — brez metuljčkov. Dokaz (slika), da g. Bartolac in g. De Costa obvladujeta tudi bolj športno garderobo, odvisno od priložnosti.
Krap velikan
Boštjan Gunzek: »Je kaj pokazati, kaj!«
Ribiška sezona je na vrhuncu, zato so tudi vesti v časopisih in drugod o nevsakdanjih ulovih vse pogostejše. Veliko srečo je imel tudi Boštjan Bunzek iz Šoštanja, ko je v četrtek zvečer iz šoštanjskega jezera potegnil krapa velikana. Tehtal je kar 8 kilogramov, v dolžino pa meril 75 centimetrov. Boštjan je povedal, da je krapa na trnek zvabil s koruznimi žganci in najlonsko vrvico 0,40. »Kar precej sva se z bratom trudila, da sva ribo potegnila na suho; brat je moral ponjo celo v vodo,« je navdušeno pripovedoval mladi ribič. To je njegova največja trofeja doslej. Lani je že ujel krapa, težkega 6 kilogramov. Sicer pa Boštjan veliko ur presedi ob jezeru in namaka trnek. Lani je na primer na družinskem mladinskem tekmovanju v Šoštanju osvojil kar dve prvi mesti.
B. M.
10 stran naš čas
OD TU IN TAM
21. maj 1992
Živila Naklo:Rudar 3:2 (1:2)
Za domače - prva pomladanska zmaga
Nogometaši Rudarja so v go-steh dosegli dva zadetka, dvakrat celo vodili, pa se domov vrnili brez obeh, ali vsaj ene točke. Gostovali so pri petouvrščeni ekipi živil v Naklem, ki je kljub visoki uvrstitvi prav proti Rudarju zma-
načili v 21. minuti. Po prostem strelu je žoga zadela nekoga v Rudarjevem živem zidu in prevarala Magriča. Kljub temu, da so domačini več napadali, so gostje v 36. minuti spet povedli. Zopet je bil v akciji Pranjič, ponovno je
Selektor slovenske nogometne reprezentance Bojan Prašnikar je na širši spisek kandidatov za srečanje z Estonijo v Talinu, tekma bo 2. junija, uvrstil tudi kapetana Rudarja Matjaža Cvikla.
gala prvič v pomladanskem delu prvenstva sploh. Rudarji so sedaj na 12. mestu z malenkostnim zaostankom za osmouvrščeno Muro, v -sredo (včeraj) so doma igrali s Potrošnikom, v nedeljo bodo v prvenstvu počivali, sicer pa odigrali prijateljsko tekmo s šmarčani.
Velenjčani so v Naklem povedli v 14. minuti, ko se je Pranjič znašel sam pred domačim vratarjem. Ta je njegov strel odbil, vendar samo do kapetana Cvikla, ki je z natančnim strelom zadel v polno. Domačini so ize-
bil sam pred vratarjem, ki ga je zrušil, z enajstih metrov pa je bil natančen Karič. Po odmoru so domačini nenehno napadali in izenačili v 69. minuti, tudi z enajstmetrovko. Ko je že vse kazalo, da bodo domačini zabeležili še enega v nizu neodločenih izidov na domačem igrišču, je tri minute pred koncem upe gostov pokopal Borobjov, prvi ruski igralec v slovenski ligi, ki je odlično podal Taneskemu in točka za Rudarja je šla po zlu; odlični Taneski je sicer dosegel vse tri zadetke za domačine.
_ **
Hrastnik :Era Šmartno 3:4(1:3)
Nogometaši ERE Šmartno (seveda) nadaljujejo z zmagami. V minulem kolu so v gosteh premagali Hrastnik s 4:3, ob polčasu so vodili s 3:1, dva zadetka je dosegel Malus, po enega pa sta prispevala Žurej in Bolko. V predzadnjem kolu se bodo to soboto v Krškem srečali z domačo eki-
po, v nedeljo pa bo na vrsti prijateljska tekma z velenjskim Rudarjem, ki je v tem kolu prost.
Prihodnjo nedeljo, 31. maja, bodo odigrali še zadnje kolo prvenstva v MNZ Celje. Od te lige se bodo na domačem igrišču poslovili s tekmo proti Papirničarju iz Radeč.
Karate
Najmlajši na poti uspehov
V Murski Soboti je bil kvalifikacijski turnir za mlajše pionirje za nastop na državnem prvenstvu, ki bo čez 14 dni v Trbovljah. Med osem najboljših ekip se je uvrstila ekipa pionirjev (Kotnik—Hriberšek— Petrovič), med 16 najboljših posameznic
ONESNAŽENOST ZRAKA
ONESNAŽENOST ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE
V tednu od 11. 5. do 17. 5. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SO: prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikrogramov/mJ za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m3 za neindust., zaščitena in rekreacij, območja
v naslednjih dneh:
13. 5. AMP TOPOLŠICA 250 mikro-g/mJ AMP ZAVODNJE 140 mikro-g/mJ
SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA
DNEVNE KONCENTRACIJE
od 11. 5. do 17. 5. 1992
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
SOS.
TOP
V.V.	ZAV.	VEL.
MERILNE POSTAJE
G.G.
M 11. 5.	mi 12.	6.	eni 13.	6.	■ 14. 6.
Hffl 16. 6.	□ 16.	6.	WU 17.	5.	
MAKS. POLURNE KONCENTR.
od 11. 5. do 17. 5. 1992
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
3000 2500 2000 1500 1000 500 0
	
	
	
	
n	.... ni_______________________________________________
itfcj	
SOS.
TOP.	V.V.	ZAV.	VEL.
MERILNE POSTAJE
G.G.
Kegljanje
Šoštanjčanom »Zaki '92«
Po zmagi na kvalifikacijah za vstop v 2. republiškp ligo vzhod so Soštanjčani zabeležili nov uspeh. Zmagali so namreč na spominskem turnirju »Zaki 92«, ki ga vsako leto pripravijo v spomin na svojega člana Herberta Zakeljška. Imeli so precej težav z organizacijo (odpovedi ekip, okvara na eni stezi), vseeno pa so turnir dobro izvedli. Tretjič doslej so slavili domačini, po enkrat sta zmagala Fužinar in Radenska. Podrli so 5.017 kegljev, drugi je bil Konus 4.896, tretje Ljubno 4.803 in četrta Metka iz Celja 4.670. Med posamezniki so se izkazali S. Fidej (Šoštanj) 878, Petek (Konus) 861 in Kramer (Ljubno) 859.
Kegljači prejemajo čestitke za uvrstitev v republiško ligo in kljub »mrtvi« sezoni pridno vadijo, kmalu pa si bodo privoščili zaslužene počitnice. Teh seveda ne bo za upravo kluba, saj so se z uvrstitvijo v republiško ligo precej povečali stroški. Kljub vsem naporom sponzorja še niso našli, zato vabijo vse, ki so zainteresirani za pokroviteljstvo, da se jim oglasijo, saj jih bodo Šoštanjčani primerno zastopali širom po Sloveniji.	L. F.
Slovenski plesalci spet dobri
Konec aprila je bil v angleškem mestu Birminghamu DRU-
pa s 3. mestom v Murski Soboti tudi Sonja Cingesar. Kvalifikacije za starejše pionirje bodo v soboto v Bohinjski Bistrici in tam si velenjski tekmovalci obetajo še večjega uspeha.
D. Borovnik
GI SVETOVNI MLADINSKI POKAL. Udeležili so se ga najboljši slovenski plesalci, katerih starost je med 12 in 16 let. V standardnih plesih sta prvo mesto osvojila Mirjam Šulek s svojim italijanskim plesalcem Ales-sandrom Bassijem, tretja pa sta bila Matej Krajcer in Janja Sto-jilkovič.
Ob tem kot zanimivost dodajmo, da je lanski pokal osvojil slovenski par Miha Rabič — Jasna Stojilkovič.	-th-
Teniške vesti
Velik uspeh Srebotnikove
V	vrsto odličnih dosežkov igralcev šaleškega teniškega kluba sodi vsekakor zmaga 11-letne Katarine Srebotnik na turnirju pionirk do 14 let v Novi Gorici. V finalu je premagala Bonaco iz Portoroža s 6:3 in 6:0, Katarina pa v višji kategoriji nastopa s posebnim dovoljenjem tekmovalne komisije TZS.
• • •
Na turnirju za mladince do 16 let v Kopru sta se izkazala Apš-ner in Camloh, ki sta premagala nekaj visoko rangiranih vrstnikov na slovenski jakostni lestvici. Camloh je klonil v četrtfinalu, Apšnerja pa je v polfinalu premagal Celjan Šubel.
• • •
Na mladinskem turnirju Alpe-Adria je lep uspeh dosegla Urška Radanovič, ki je klonila šele v finalu. Po hudem boju jo je premagala Pipanova s 6:4, 6:7, 6:4. Dunja Bibianko se je z dobro igro uvrstila med osem najboljših.
• • •
V	lepem vremenu in odlični organizaciji velenjskih teniških delavcev se je končal 2. teniški rekreativni BOSS turnir. Od domačih velja pohvaliti Lino Sza-bo, ki je v finalu pri članih izgubila s 30 let mlajšo Megličevo iz Kranja. Pri članih je Vojko Meh v polfinalu izgubil s kasnejšim zmagovalcem Jagečičem iz Maribora. Alojz Benetek
Mali nogomet
w
Kavabar Cuk in Škale
V	ligi v malem nogometu »Škale 92« so v obeh skupinah
odigrali 2. kolo, vsaka skupina šteje deset ekip. V skupini A vodi Kava bar Čuk s 6 točkami, Old Rabit's na drugem ima prav tako 6 točk, Madl na tretjem pa 5. V skupini B z vsemi tremi zmagami in 6 točkami vodijo škale, na drugem in tretjem mestu pa sta s po 5 točkami ekipi Sportkluba in Lipovega lista.
Športno plezanje
S prve letošnje tekme za svetovni pokal v športnem plezanju se je vrnila slovenska reprezentanca, katere barve je zastopal tudi Velenjčan Matej Mejovšek. Tekmovanje je potekalo v enkratnem ambientu v osrednjem športnem kompleksu Zuricha. Mejovšek se je v kvalifikacijskih krogih uvrstil v svoji skupini na osemnajsto mesto in le slab meter višine mu je manjkalo za uvrstitev v polfinale. Mesto boljši je bil Slabe, ostali naši plezalci pa so se uvrstili slabše. Zmagal je trenutno najboljši pleazalec in lanskoletni svetovni prvak Fra-coz Legrand. Na začetku junija pa se v Kranju obeta prava plezalna poslastica s tekmo »Ročk Master«, na kateri pričakujejo številne najboljše športne plezalce v ključno z vsemi najboljšimi Slovenci.
Pred tekmovanjem v Švici pa je Mejovšek opravil trening v italijanskem plezalnem centru Ar-co, kjer je v treh dneh opravil trideset vzponov na pogled v smereh osme in devete težavnostne stopnje. Pred nekaj dnevi je skupaj z našim najboljšim alpinistom Tomom Česnom plezal v plezališču pri Bohinjski Beli, kjer mu je le za las zmanjkalo pri uspešnem vzponu na pogled v smeri »Ekosistem« z oceno IXx/X —, kar bi pomenilo dosežek najvišje vrednosti v svetovnem merilu pri vzponih opravljenih na pogled.	Tadej G.
Šahovske novice
Matko prvak
Pretekli četrtek je šaleško šahovsko društvo organiziralo regijsko hitropotezno prvenstvo za letošnje leto, na katerem se je v močni konkurenci s prvim mestom odrezal Milan Matko, nastopilo pa je 30 šahistov. Vrstni red: I. Matko (Ve) 10 točk (100 bucholc točk), 2. Brinovec (Žalec) 10 (98,5), 3. Štucl (Ce) 10
(97,5), 4. Vombek (Žalec) 9, 5. Goršek (Ve). 8, 6. Rajkovič (Ve) 7.5 itd.
• • •
Trinajstega turnirja za pokal Gorenja se je udeležilo 19 šahistov. Vrstni red: I. Štucl (Ce) 12, 2. Kortovič (Ljubno) 10,5, 3. Matko 10, 4. Goršek 8,5, 5. Kristan (vsi Velenje) 8 točk itd.
Andrej Novak
Na velenjski tržnici
Dobro založene stojnice
Kar nekaj mesecev je že minilo, odkar smo nazadnje obiskali velenjsko tržnico. Sedaj bomo gibanje ponudbe in cen na njej spremljali vsak teden, tja do prvih mrzlih jesenskih dni.
Že na prvi pogled lahko rečemo. da so stojnice na tržnici dobro založene, blago pa kvalitetno. Cene pa so že druga reč. Hrana že nekaj časa predstavlja velik del izdatkov v družinskem proračunu, cene sadja in zelenjave pa so oblikovane precej tržno — za tiste artikle, ki so sedaj še redkost, so visoke, drugje zmerne.
Poglejmo najprej cene zelenjave. Sveže kumare vas bodo stale 150 SLT za kg, solata 100 SLT, paradižnik 250 SLT, paprika 400 SLT, stara čebula 60 SLT, star krompir 20 SLT, nov pa kar 100 SLT, vse seveda za kilogram. Tu sta še sveže zelje po 70 SLT, fižol po 100 SLT, grah v zrnju 250 SLT, prav toliko vas bo stal kilogram cvetače, korenček pa 100 SLT/kg.
Cene sadja pa so bile v torek naslednje: Jabolka od 60 do 120 SLT za kilogram, najboljše so dražje kot banane, ki vas bodo stale od 100-110 SLT/kg in tudi pomaranče, ki so po 80 SLT/kg. Se dražje je grozdje, kar 350 SLT/kg, uvožene lubenice in di-nje po 250 SLT/Kg, češnje po 250 SLT, marelice po 400 SLT, kivvi pa 180 SLT/kg. Domače branjevke vam ponujajo še beriv-ko po 150 SLT/kg, špinačo pa po 100 SLT/kg. Med sadikami rož, kjer so cene zelo gibljive in po besedah prod'ajulca odvisne tudi od kupca, smo našli tudi planike, po 50 SLT za sadiko.
Trgovina SP0RT AS
clekrROissko napenjanJe lopARjev TENiS, SOUASh, bAdMINTON
ZKO Velenje vabi
Za ta konec tedna so pri ZKO Velenje pripravili dvoje zanimivih prireditev.
Skupaj z odborom za folklorno dejavnost vabijo danes, 21. maja ob 19. uri, na 9. SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN v velenjski Dom kulture. Nastopile bodo folklorne skupine VVZ Mojca, osnovnih šol Livada, Gustava Šiliha, Šentilja, Bratov Mravkov, Bratov Letonje, folklorna skupina France Prešeren iz Celja, zaigrali pa mladi tamburaši s Konovega in frajtonarji.
Odbor za glasbeno dejavnost pri ZKO velenje pa vabi na občinsko srečanje otroških, mladinskih, odraslih zborov in oktetov z naslovom POZDRAV POMLADI.
Revija pevskih zborov se bo pričela v petek, 22. 5., v dvorani velenjske glasbene šole, za vse ljubitel je petja pa so pripravili takle program:
—	v petek, 22. 5. ob 18. in 20. uri bodo zapeli otroški in mladinski pevski zbori
—	v soboto, 23. 5. ob 20. uri pa odrasli pevski zbori in okteti.
Vstopnice za revijo pevskih zborov lahko rezervirate po tel. 853-657 v domu kulture v Velenju.
th
Kmetijsko svetovanje
Reprodukcija in plodnost krav
11. 6.
15. S.
I I ie. s.
EH 13. 6. H 17. s.
Vodenje reprodukcije v čredah krav molznic mora biti natančno in pravilno, kajti plodnost krav odloča o gospodarnosti prireje mleka. Plodnost in mlečnost sta pri molznicah medsebojno izrazito povezani. Na ekonomičnost prireje najbolj vplivata prehrana in pa doba med telitvama (DMT). V svetu je potrjeno optimalno trajanje DMT 365 dni. Tako predolgo kot prekratko obdobje med telit-vami ekonomsko ni opravičljivo.
Trajanje DMT spreminjajo:
1.	Razne kužne bolezni
2.	Genetske motnje
3.	Bolezenska dogajanja na jajčnikih in rodilih
4.	Napake pri vodenju reprodukcije
Prvi dve postavki sta v naših pogojih reje zanemarljivi, izločitve zaradi plodnostnih motenj pa so do 50% od izločenih krav. Ob načrtno usmerjenem in ekonomsko utemeljenem odločanju za izločitev problematičnih krav lahko trajanje DMT približujemo željenim vrednostim.
Za pravilno vodenje reprodukcije je potrebno skrbno voditi
evidenco in analizirati vzroke izločitev. Pogosto se zgodi, da krave, ki nimajo ugotovljenih znakov plodnostnih motenj, ne uspemo pravočasno obrejiti. Vzrok za to je praviloma vezan na napake pri vodenju reprodukcije. Ža vodenje reprodukcije v čredi je pomembna razdelitev DMT na obdobja, v katerih se odvijajo značilna dogajanja.
DMT je sestavljen iz trajanja brejosti in iz trajanja poporodnega premora (PP). Na trajanje brejosti ne moremo vplivati, na PP pa lahko. PP je obdobje, ki ga lahko usmerjamo s postopki vodenja reprodukcijskih procesov. Ti postopki pa so: — označevanje krav, vodenje telitev, odkrivanje bolezni in zdravljenje, ugotavljanje pojatev, določanje časa prve osemenitve, določanje časa osemenitve v pojatvi, tehnika osemenjevanja, ugotavljanje pregonitev, diagnostika brejosti, odločanje o času izločitve problematičnih krav, vodenje prehrane, vodenje evidence in analiza dogajanj v čredi.
Med ekonomsko najpomembnejši parameter sodi čas prve
osemenitve. Vemo, da krav pred 42. dnem po porodu ne smemo pripuščati, saj je uspešnost slaba, po kasnejši obrejitvi pa je slabša mlečnost. V naših razmerah lahko priporočamo osemenitev okrog 60. dne po porodu. Krave z nižjo mlečnostjo prej, krave z višjo mlečnostjo pa kasneje, vendar ne po 80. dnevu po porodu. Pri visoki mlečnosti odloča o času prve osemenitve predvsem kondicija krav in ne mlečnost. Truditi se moramo, da bo večina krav prvič osemenjena med 50. in 80. dnem po porodu.
Odkrivanje pojatev
Odkrivanje pojatev je najpomembnejše opravilo rejca pri vodenju reprodukcije. Za uspešno odkrivanje pojatev je potrebno čredo večkrat dnevno opazovati, da odkrijemo tudi krave s t. i. »tiho pojatvijo«.*Z uspešnim odkrivanjem bomo skrajšali PP in DMT, ter povečali ekonomski učinek reje.
Na trajanje DMT ima največji vpliv odkrivanje pojatev. Na drugem mestu je trajanje PP in nato uspešna osemenitev. Če-
prav neposredno na uspešnost osemenitve ne moremo vplivati, pa nanjo lahko delujemo posredno. Če bomo krave pravilno krmili (obrok naj bo prilagojen potrebam tako po beljakovinah, energiji in mineralih), bodo zdrave in v dobri kondiciji, kar tudi vpliva na uspešnost osemenitve. Ne smemo pa pozabiti na pravilno vzrejo telic in njihovo pripravo na reprodukcijske procese, o čemer bomo v prihodnje podrobneje govorili.
Na koncu bi rad še enkrat poudaril, da na plodnost krav vpliva skupek faktorjev, ki so bolj ali manj medsebojno povezani. Pri reji se pojavljajo napake, kar se negativno odraža na plodnosti. Zato je najbolj pomembno, da skrbno in točno vodite evidenco o dogajanjih v čredi, saj bomo le tako lahko odkrivali vzroke motenj in jih poskusili odpraviti. Z boljšo plodnostjo krav in boljšimi rezultati reje pa bo večji tudi ekonomski rezultat, kar pa rejce najbolj zanima.
Robert Jeušnik
dipl. ing. kmet.
KOZMETIČNI NASVETI
OVEN od 21. marca do 21. aprila
Veliko več, kot sicer, boste premišljevali o svojem življenju. Zapadli boste v pravo depresijo, ker vas bo vedno bolj mučil občutek, da ste vsem odveč. To seveda ni res. Le zmotljivi ste, tako kot vsi drugi. Imate pa to nesrečo, da z vami bolj odločni z lahkoto manipulirajo. To velja tako za partnerja, kot pri delu. Zato je zadnji čas, da se vzamete v roke in se ne pustite več metati iz kota v kot.
BIK od 22. aprila do 20. maja
Življenje se vam je vsaj za silo uredilo. Sedaj ste dokaj zadovoljni z njim, čisto pa še ne. In to zato, ker se spet pojavljajo stare težave s partnerjem, čeprav ste upali, da se ne bo ponovilo. Tokrat boste nekoliko bolj strpno reševali nastale probleme, zato bo takšno občutje kmalu minilo. V tem tednu vas bo nepričakovano obiskal prijatelj, ki ga boste veseli, ker vam bo prinesel dobre novice in še kaj.
DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Prijelo vas bo, da bi spremenili nekaj stvari v svojem življenju. Zato boste zapravljali preko svojih zmožnosti in sploh ne boste imeli slabe vesti. Spremenili boste ali notranjost doma ali pa svoj izgled. Neverjetno veliko dobre volje bo to povzročilo tako pri vas, kot domačih. Sicer pa boste v tem tednu v dobri družbi preživeli še en lep in nepozaben večer. S partnerjem se bosta razmela, kot že dolgo ne. Prihajalo bo sicer do kratkih stikov, ki pa bodo hipni in zato neboleči.
RAK od 22. junija do 22. julija
Prišel je čas, ko se boste zamislili nad svojimi dejanji in ugotovili, da si vse preveč jemljete k srcu. Pa naj bo to delo ali stiki s prijatelji. Trenutno se boste odločili, da boste temu naredili konec, se nekaj dni tega držali, potem pa se hitro prekršili. Vzrok temu bo zelo prijazna oseba, ki pa se bo kasneje izkazala kot močno dvolična. Zato se vsaj minimalno zavarujte, čeprav ste trenutno navdušeni nad njo.
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Dnevi vam bodo minevali dokaj vsakdanje, nič kaj pretresljivega se vam ne bo zgodilo. Uživali boste v pomladi, soncu in kratkih sprehodih, sicer pa vas bo spet pričelo mučiti nekaj vprašanj, povezanih z vašo eksistenco. Ob spoznanju, da ste v preteklosti vložili precej truda in odrekanj temu, da bi se kaj spremenilo, rezulatatov pa ni in ni, vam ne bo lahko. Včasih ste preveč egoistični, zato razumite tudi partnerja, ki ima podobne težave, pa jim niste pripravljeni prisluhniti.
DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra
Sedaj se že smejite svoji neodločnosti, ki vas je stala precej neprespanih ur in čudnih scenarijev, ki so se vam odvijali v sanjah. Zaljubljeni ste do ušes, vse pa se bo tudi naprej odvijalo tako, kot si želite. Vsaj na čustvenem področju. Nekaj več težav bo na poslovnem in zdravstvenem. Ker si nikakor ne vzamete časa za pregled pri zdravniku, vas bodo tja kar odpeljali, če boste še nekaj časa čakali. Pri poslu pa se boste preveč zanašali na poštenost vaših partnerjev.
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Trud, ki ste ga v preteklih tednih vnašali v neko za vas veliko stvar, se vam bo poplačal. Vse se bo izteklo tako, kot ste si lahko samo želeli. Vendar bo zmagoslavje trajalo le kratek čas, potem pa se boste še v tem tednu mogli spopasti z novim problemom. Tokrat ne bo povezan z delom, ampak družino. Lotili se ga boste na vaš znan način, vendar tokrat ne bo šlo tako lahko. To vam bo vzelo veliko časa in energije.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Kar se zdravja tiče, boste sedaj nekaj časa imeli mir. To vam bo precej polepšalo dneve, saj ste bili v preteklosti veliko slabe volje ravno zaradi zdravja. Sedaj vas bo prijelo, da bi vsaj za nekaj dni kam odpotovali. Možnosti sicer bodo, pa jih spet ne boste izkoristili. Potem se boste pa čudili, ko se vam bo kar naprej zdelo, da ste močno osamljeni. Veliko boste razmišljali o pametni naložbi vaših prihrankov, odločiti pa se ne boste mogli.
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Vedno bolj vam je jasno, da bo vaša ljubezenska zveza zašla
v	hudo krizo, če se ne boste končno pomenili s partnerjem o vsem tistem, kar težko izrečete. Partner to ve, zato se izmika temi,
vi	pa si je tako sploh ne želite načeti. Kriza se poglablja, pa naj izgleda vse še tako v najlepšem redu. Proti koncu tedna vas bo doletela zelo dobra novica, saj boste razrešili problem, ki ste se mu do sedaj vse premalo posvečali. Velika verjetnost, da boste podlegli čarom simpatičnega sodelavca.
KOZOROG od 22. decembra do 22. januarja
Poslovno zadevo boste izpeljali tako, da bo volk sit, koza pa se vam bo zdela sita. Volk boste v tem primeru vi, koza pa se bo izkazala za bolj premeteno, kot ste si predstavljali. To bo povzročilo precej negodovanja vaše okolice, očitkom pa se boste izmikali na star način. Da ste včasih precej težavni in samoglavi, bo občutil tudi vaš partner. Tudi njegovim željam ne boste pripravljeni ustreči tako, kot si sam želi.
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Po dolgem in na trenutke mučnem pogovoru, se boste vzeli v roke in pričeli živeti precej drugače. Hitro iz svoje kože sicer ne boste mogli, vendar bo očitno, da se trudite. In kar naenkrat se bodo stvari pričele obračati na bolje z veliko naglico. To vam bo dalo še več volje in energije in počutili se boste že skoraj perfektno. S partnerjem se bosta ujela, kot v prvih dneh vajine zaljubljenosti, kar bosta tudi očitno pokazala.
RIBI od 19. februarja do 20. marca
Preveč vas je strah samega sebe, da bi si upali v življenju narediti kakšen res radikalen korak. Poleg tega se vam je problemov nabralo kar nekaj, čeprav jih večino vlečete za sabo že nekaj časa. Energijo boste izgubljali na stvareh, ki vam ne dajo notranjega zadovoljstva - tega pa vedno bolj potrebujete. Zato se zna zgoditi, da bo iz komične situacije, ki bo izgledala povsem nedolžna, nastala resnejša zveza, ki vam bo življenje hkrati polepšala in popolnoma postavila na glavo.
dipl. kozm. Metka Mujadžič -Kaligaro Tel.: 856-837
Poletje je pred vrati, a za ta letni čas je značilno, da se bomo zaradi vročine_ bolj potili, kot običajno. Čeprav je potenje neprijetno, je potrebno za normalno delovanje našega organizma.
Potenje
Z znojenjem organizem uravnava telesno temperaturo in hkrati iz telesa odpravlja toksične (strupene) snovi. Pot sam po sebi nima vonja, to je prozorna ali mlečno obarvana tekočina, ki je idealna podlaga za razvoj bakterij, ki povzročajo neprijeten vonj.
Da bi preprečili nastanek le-tega, moramo redno skrbeti za telesno higieno. Poleg osnovnega umivanja in osnovne nege telesa je uporaba deodo-ranta' potrebna. Mnogi ljudje ga ne uporabljajo, misleč, da je dovolj le umivanje z vodo in milom.
Ker pa živimo zelo hiter tempo, venomer se nam mudi, pa boste dokaj hitro občutili neprijeten vonj pod pazduho.
V primeru, da ste alergični na dišave deodorantov, vam priporočam, da si izberete nevtralen deodorant. Razlika je le v vonju, saj nevtralni deodor-anti vsebujejo identične snovi kot tisti, ki so parfumirani. Sicer pa se vsako telo drugače odziva na vonje.
Nekaterim ljudem prijajo sladki vonji, drugim zopet bolj osvežujoči. Najbolje je, da si izberete tistega, ki vam je všeč. Vsekakor pa mora omogočiti
tudi potenje in dihanje kože. Med deodoranti se pojavljajo tudi razlike, saj nekateri delujejo na kožo tako, da zmanjšujejo pore in hkrati tudi količino potu. Zelo razširjeni so deodoranti z antibakterijskim delovanjem, ki preprečujejo razvoj bakterij in nastanek neprijetnega vonja.
V zadnjem času pa so se na tržišču pojavili deodoranti s sposobnostjo vpijanja neprijetnega vonja. So dražji od ostalih deodorantov. Proizvajalci pa trdijo, da nimajo škodljivega delovanja na organizem. Seveda bo čas povedal svoje.
MODA
Midi zapeljivost
Že nekaj let se v modnih sezonah pomlad-poletje pojavljajo skoraj obvezna mini krila, zapeljiva in hktrati delikatna. Slednje predvsem za tiste, ki radi sledijo modnim trendom, narava in sami pa premalo poskrbijo za postavo. Tako ta včasih izpadejo prej odbijajoča, kot zapeljiva. V letošnjih toplejših mesecih pa so številni kreatoiji našli zapeljivo rešitev, ki si jo bodo zlahka privoščile tudi malce bolj okrogle.
Seveda mislim na midi krila in obleke, ki imajo letos neverjetno visoke izreze. Od tu naprej je vse le še variacija na temo. Krilo ali obleka sicer sega do gležnjev, razporek pa čim višje
(spet odvisno od drznosti in postave). Praviloma so ti modeli narejeni iz neprosojnih tkanin, prosojne pa so le vstavljene pod razporek in tako učinkujejo zelo zapeljivo in elegantno hkrati.
Več kot prejšnja leta je mrežastih nogavic in to z zelo veliko mrežo. Veliko je tudi kratkih hlač, narejenih iz tankih materialov, ki le ob daljšem koraku pokukajo izpod razpor-ka. V večerni toaleti je lahko zelo uporabna sicer preprosta obleka, ki jo vidite na sliki, kjer je razporek kar izrezan. Za tiste, ki prisegate na športna oblačila, pa so kreatorji spet segli po jeansu vseh barv in
ukrojili midi krila po prej omenjenem receptu.
Razporek je lahko na sprednjem delu oblačila ali pa ob strani. Naredimo ga lahko tudi tako, da obleko, ki jo spredaj zapnemo z gumbi, čim višje odpnemo...
Wm3
V kletkah se kožuharji dobro počutijo	»Činčile obetajo zaslužek«, meni Marko Založnik
li 100 mark. V prostorih mora biti stalna temperatura od 18 do 20 stopinj Celzija in relativna vlažnost zraka pod 7o odstotkov. Činčile je potrebno nahraniti enkrat na dan, po možnosti zvečer in ob isti uri, potrebujejo pa mir," trdi Marko Založnik. Vsem bodočim rejcem svetuje, da upoštevajo tri osnovne pogoje. Prvi je ljubezen do živali, drugi vestnost rejca in tretji vztrajnost, denar se namreč ne prične takoj vračati. Sicer pa so te ljubke živali primerne tudi za otroke kot hišni ljubljenčki. Niso napadalne in so primerne za igro. Marko Založnik nam je še zaupal, da se lahko vsi bodoči rejci činčil in tisti, ki so jih že nabavili, zglasijo pri njemu na Tomšičevi 19, ali ga pokličejo po telefonu 851-097 (v večernih urah) za kakršenkoli nasvet in mnenje o kvaliteti živali.
Bogdan Mugerle
v
Činčile prinašajo zaslužek
Ne zaupajte vsakomur!
V zadnjem času je tudi v Sloveniji vse več rejcev ljubkih južnoameriških činčil. Rejci dragocenih kožuharjev pa so mnogokrat tudi razočarani, kajti njihova pričakovanja se žal včasih ne uresničijo, še zlasti, če nasedejo raznim nepoštenim prekupčevalcem.
Pa si najprej oglejmo kakšna živalca je činčila. To je južnoameriški glodalec, katerega domovanje je v Andih, vse tja do snežne meje na okrog 5.000 metrih nadomorske višine. Živi v predelih, ki so človeku težko ali nedostopni. OPodročja so malo, poraščena in rastlinsko revna. Činčila zraste do velikosti 3o centimetrov. Še najbolj podobna je veverici, zlasti po značaju, saj je zelo igriva in živahna. Zleze lahko več metrov navpično po steni. Živi v skalnatih razpokah, hrani pa se s posušeno travo, skorjo redkega grmičevja in sadeži kaktusov. Največji sovražnik činčil so ujede in redke lisice. Zaradi zelo kvalitetnega krzna je seveda njihov največji sovražnik človek. Tako množično so jo lovili, da so jo skoraj iztrebili, zato je lov v naravi teh živali strogo prepovedan. Posledica tega je, da so jih leta 1923 začeli gojiti na farmah.
Činčilja družina na farmi
šteje pet samic in enega samca. Če je slednji zelo kvaliteten, ima lahko do dvajset samic. Življenska doba teh živali (v ujetništvu) je približno 181et. Samica koti dva do trikrat letno od enega do treh mladičev, nosi pa 111 dni. Starost južnoameriške činčile, primerne za izkoževanje, je osem mesecev, ciklus zrelosti pa se nadaljuje vsake štiri mesece. Cena kožuha je odvisna predvsem od velikosti, barve in gostote kožuščka, suče pa se okrog 40 do 70 nemških mark. Družina, _ pet samic in samec, je vredna okoli 2.400 mark.
Društvo rejcev činčil Slovenije, katerega člani so tudi rejci s Hrvaške, šteje preko 70 članov, seveda pa je rejcev precej več. Na žalost pa so se med rejci pojavili tudi nekateri prekupčevalci, ki služijo denar s prevaro in sicer tako, da začetnikom prodajajo povsem nekvalitetne živali (družine). Cena teh je tako mnogokrat precej višja, kot pozneje zaslužek. Eden izmed rejcev južnoameriških činčil je tudi Marko Založnik s Tomšičeve 9 v Velenju. Je tudi član upravnega odbora društva rejcev činčil Slovenije in obenem predstavnik za štajerski predel. Ko smo ga obiskali, nam je povedal, da ima trenutno okoli 90 činčil, njegova želja
pa je, da bi farmo razširil na 3oo kožuharjev. To je tudi število, od katerega se da živeti.
"Za činčile sem zvedel v Salomonovem oglasniku pred dvema letoma. Obiskal sem šest farm v Sloveniji in pri njih zvedel, da se reja teh živali splača. Najpreej sem kupil štiri družine pri Ivu Javorniku v Ljubljani, ki je tudi prvi gojitelj činčil v Sloveniji. Prostore za rejo sem dobil v najem od Kmetijstva Šoštanj, to je bivša sušilnica hmelja v Šentilju. V prostore in opremo sem vložil precej denarja. Ena kletka iz posebnega materiala je vredna oko-
r
vam za vaš trud lahko le zahvalimo.
Soglašamo z vašim dopisom, čeprav bi človek od vas pričakoval malo več odločnosti, kot ste jo v članku prikazali. Ne mislimo g. Kučana prositi za dolino, ker ni njegova, ampak je naša. Zahtevali bomo ekološko ceno doline, saj je ta dolina trpela in še trpi na račun celotne države in država naj jo sanira. Zahtevali bomo tudi, naj vlada, ki zahteva, da se energija še dobavlja dolžnikov v Kidričevo, podpiše garancijo za izplačilo 40 mio DEM, kolikor jih je Kidričevo dolžno, v primeru da gre to podjetje v stečaj.
Zadnji čas je, da stopimo skupaj in odločno povemo, kaj nam v tej državi ni všeč. Predolgo smo namreč poslušali gospode iz Ljulbjane, kako so nam obljubljali to in ono, kot da bi imeli pred sabo razposajeno skupino otrok, pa so jim, da bi jih umirili mazali oči s peskom. Mi hočemo iti s časom naprej, mi hočemo živeti in razpolagati z našim prigaranim denarjem. To hočemo vsi od posameznika, do vsake vasi, do občine in pokrajine, ki bo naša upravna enota.
Vi, sedanji poslanci in delegati, pa še naprej rušite vlade, še naprej menjujte stolčke, še lažite in zlorabljajte volilce, vendar ne na plečih poštenega delavca, ampak na vaš račun. Ker pa vaše sposobnosti že dobro poznamo, menimo, da si računa niste sposobni ustvariti, ne z vašimi glavami in ne z vašimi rokami. Če pa ste sposobni, do-kažite to tudi s svojimi in ne tujimi idejami, ki si jih boste upali zapisati v program.
RZS VELENJE
Čestitka
Zeleni Velenja čestitamo mag. Francu Avberšku za vstop v novo slovensko vlado, na mesto ministra za energetiko.
Zeleni Velenja smo zaradi vsebinskih in tudi simbolnih razlogov nasprotovali, da Zeleni Slovenije sodelujemo v vladi, ki z menjavo ministra za energetiko, očitno ne sprejema mehke energetske politike, katere zagovornik je dr. Miha Tomšič.
Kljub temu pa hkrati s čestitko apeliramo na novega ministra za energetiko, mag. Franca Avberška, da tudi na novem mestu ostane zagovornik stališč, ki jih je kot direktor Rudnika lignita Velenje večkrat javno izrazil, še posebej pa, da v času njegovega mandata Rudnik lignita Velenje ne bo dvigoval letnega izkopa premoga in da Rudnik lignita do leta 2020 ne bo odpiral odkopnih delovišč v Jami Šoštanj.
Še posebej pa pozivamo mag. Franca Avberška, da s svojim vplivom v novi vladi skuša zagotoviti, kar ni bilo doseženo v času vlade Dušana Šinigoja in le delno v času vlade Lojzeta Peterleta: to pa je nemoten potek ekološke sanacije Termoelektrarne Šoštanj. V tem smislu v najkrajšem času pričakujemo že od Lojzeta Peterleta obljubljeno garancijo za zaprtje finančne konstrukcije sanacije bloka IV Termoelektrarne Šoštanj.
S spoštovanje in zeleni pozdrav!
ZELENI VELENJA
Odmev na odprto pismo g. Kučanu
Na redni seji Republikanske zveze, dne 2. 5. '92 smo med drugim obravnavali tudi odprto pismo g. Kučanu, avtorja g. Rezmana in vsi smo bi bili enotni, da je le ta prenesel na papir ideje naše stranke, ustanovljene dne 22. 4. '92 v domu kulture Velenje. Takrat smo tudi predstavili naš program in zagotavljamo, da smo edina stranka, ki ima v programu sanacijo doline, oz. zahtevo po izstavitvi računa državi za ceno izkoriščanja doline, nekako tako kot jo opisuje g. Rez-man. Veseli smo, da naš program pada tudi na plodna tla, da pričenjajo ljudje misliti, tako kot mislimo mi, vendar pa moramo vprašati že navedenega gospoda, zakaj ni on, oz. stranka zelenih te ideje prinesla v javnost prej, saj so ljudem pred volitvami toliko obljubljali. Verjetno so zeleni oz. g. Rezman (članek namreč piše v svojem imenu in ne v imenu stranke!) začutili, da se zopet bližajo volitve in da bi jim dobro prišel kakšen glas na račun že tako oguljufanih kmetov iz Zavo-denj, Ravn in okoliških hribov, kjer so posledice onesnaženja najbolj občutne.
Mnogi smo zelenim slepo zaupali in dali svoje glasove v dobri veri, da boste kaj storili za naš lepši ekološki jutri, pa ste nas tudi izkoristili, in verjemite, da vam to ne bo več uspelo. Ravno to izkoriščanje že tako revnih in takrat še upanja polnih ljudi, nas je pripeljalo na idejo, da ustanovimo Republikansko zvezo, stranko, katere cilj ni poiskati blaginje samo določenim, ampak spraviti to državo v red in narediti konec lažnivim in goljufivim posameznikom (beri poslancem). Če v dveh letih niste prišli sami na to idejo, ampak ste jo morali nekje slišati, potem se
Protest RZS
Glede na to, da je to stranko ustanovila skupina občanov menimo, da je naša dolžnost povedati tisto, kar večina občanov tu-
di misli. Jedro problema pa so begunci. Smatramo namreč, da vlada nima pravice na naš račun in na račun našega preživetja podpirati večjega števila beguncev kot pa so naše sposobnosti, samo zato, da bi se v svetu pokazala v dobri luči. Če jim ne morejo oz. jim nočejo pomagati razvite države zahodne Evrope, z osebnim dohodkom cca 2000 DEM na delavca, zakaj moramo to početi mi, z zaslužkom cca 200 DEM na delavca? Vlada naj se zaveda, da smo samostojna država, tako kot Italija, Avstrija in Nemčija in da lahko tudi mi po njihovem vzorcu zapremo meje pred begunci. Nismo nacionalisti, želimo pomagati starim ljudem in otrokom, niti slučajno pa ne dezerterjem. Zahtevamo, da se begunce definira kdo je kdo in da se do njih tudi tako postopa. Nekaj primerov je, ko pride 30 letni begunec z avtom vrednim 50 ali pa več tisoč DEM v SLO. Naj najprej proda avto in se z denarjem, ki ga bo zanj dobil preživlja, potem pa se bomo o pomoči šele pogovarjali. Kako si dovoli vlada Slovenije zahtevati od nekoga ki zasluži 300 DEM, da preživlja begunca, ki se ves čas vozi v dragem avtomobilu in ima pri sebi več denarja, kot pa ga je naš že skoraj lačni delavec kdajkoli imel? Kdo pa bo preživel nas, Slovence?
Ravno tako jim ne bi škodilo, če bi v času bivanja v naši državi vse te usluge povrnili s kakšnimi očiščevalnimi akcijami. Poleg vsega tega pa jim je treba povedati, da so oni tukaj tujci in da bodo morali takoj, ko se situacija umiri, to državo tudi zapustiti, kajti Slovenija ne bo nikoli več Jugoslavija v malem. Hrvaški predsednik g. Tudman je že pred mesecem dni preko medijev objavil, da je vojna na Hrvaškem končana, naša vlada pa še vedno govori o 5000 hrvaških beguncev, čeprav bi se morali že vsi vrniti preko meje. Slovenci smo za te ljudi potili krvavi pot, v njih smo vlagali denar, da so nam na koncu pokradli podjetja. Vlada v Ljubljani se naj zaveda, da tega Slovenci nočemo več početi. Od vlade pa istočasno zahtevamo, da uvede moratorij na dodelitev državljanstva za čas dokler se ne uredijo vsi zakoni v državi, saj je še vedno v veljavi veliko zakonov bivše SFRJ. Kajti z ljudmi, ki so se med vojno pokazali kot
nelojalni oz. so simpatizirali z okupatorjem, Slovenci ne mislimo živeti v isti državi, še manj pa jim ponuditi državljanstvo. V kolikor tu vlada nima namena nič ukreniti, bo Republikanska zveza Slovenije smatrala da si hoče na ta način pridobiti novo volilno bazo, saj se v glavnem že zavedajo, da so nas le malo preveč izigrali in stem izgubili ogromno število volilcev. Ce pa bi do česa takega prišlo, potem si lahko Slovenci to dejanje razlagamo kot izdajo in bomo prisiljeni s skupnimi močmi odgovornim postaviti nekaj zelo neprijetnih vprašanj.
S spoštovanjem, do Slovenije in Slovencev!	RZS
Poslanci SDP so podprli
Gošnikov amandma
Peter Rezman v svojem članku objavljenem v 19. številki Našega časa iz 14. maja 1992 ugotavlja, da bi proračun republike Slovenije lahko že postal jamstvo za najem kreditov za sanacijo TE Šoštanj, če bi večina poslancev podprla amandma, ki ga je vložil Vane Gošnik ob razpravi o predlogu proračuna za letošnje leto. Med tistimi, ki amandmaja niso podprli, naj bi po njegovem bili tudi poslanci SDP. Ta trditev je napačna. Poslanci SDP v družbenopolitičnem zboru, katerega poslanec je tudi Vane Gošnik, so njegov amandma soglasno podprli. Poslanci SDP v ostalih dveh zborih pa so imeli nekatera dodatna vprašanja povezana predvsem s sanacijo TE Trbovlje. Neglede na to so tudi oni amandma večinoma podprli. Do teh majhnih razlik v nastopu poslanskih klubov SDP in Zelenih Slovenije pa vsekakor ne bi prišlo, v kolikor bi predlagatelji amandmaja našemu poslanskemu klubu dali pobudo za predhodno uskladitev.
Vsekakor pa se strinjam z zaključno mislijo Petra Rezmana, »da so maja 1990 v Sloveniji vsi komunisti nekam izginili«. Okrog 80"u se jih je skrilo v stranke nekdanjega in sedanjega Demosa.	Mauricio Olenik,
predsednik Ekološke pobude SDP Slovenije.
Drugi kongres demokratičnega foruma Slovenije
Značilnost večjih političnih strank našega političnega prizorišča je, da ustanavljajo svojo podmladke in si s tem zagotovijo stik z mladimi.
Demokratični forum (v nadaljevanju DF) je politična mladinska organizacija, ki deluje znotraj SDP Slovenije, kjer mu je zagotovljena popolna avtonomnost in tri delegatska mesta v najvišjem organu stranke.
Po dveh letih delovanja so se člani DF (ki pa ni nujno, da so člani SDP) odločili pomladiti svoje vodstvo in dopolniti svoj statut ter program. Dosedanjega predsednika Boruta Pahorja je zamenjal Danilo Tomšič, ki je v svojem uvodnem govoru predstavil poglede in načrte vodstvene ekipe v naslednjem mandatu.
Namen kongresa pa ni bil zgolj ukvarjanje samih s sabo. Pripravili so dve zanimivi tematski razpravi. Prva je spregovorila o možnostih novega zaposlovanja. Ministrica za delo Jožica Pu-har, je v svojih uvodnih besedah seznanila udeležence z velikimi problemi, ki na tem področju pretresajo našo mlado državo. Gosta te tematske razprave sta bila še republiška poslanka S.
Lokar in M. Hribar iz zavoda za zaposlovanje. Slednji je povda-ril, da se zavod utaplja v problemih. Zanimiva primerjava s sosednjimi državami nam pokaže, da na tam področju s številom zaposlenih v službi, ki se s problemom nezaposlenosti konkretno ukvarja (v našem primeru je to zavod za zaposlovanje) močno zaostajamo. Glede na to, da je kadrovska okrepitev tesno povezana z denarnimi sredstvi, je kongres sprejel sklep, da preko naših poslancev v republiški skupščini sprožimo pobudo, da se nujno pristopi k razreševanju nastalih težav.
Druga tematska razprava je bila posvečena narkomaniji med mladimi. Razprava je pokazala različno razmišljanje na kakšen način pristopiti k razreševanju akutnega problema naše družbe.
Vsi pa so bili mnenja, da izhod ni možen z represijo. Zaključek kongresa je, da poslanci SDP predlagajo in se zavzemajo za ustanovitev skupščinske komisije, ki bo posvetila vso svojo pozornost ne zgolj odpravljanju, temveč tudi preprečevanju. Pri tem bo potrebno združiti vse naše skupne moči ne glede na strankarsko pripadmosf.
Bojan Kontič
Karitas - ljubezen do bližnjega
Beseda Karitas se je v tem letu že kar udomačila med našim narodom. V latinščini pomeni pridevnik »carus« »ljub«, »drag«, »vreden«. Že v najstarejših svetopisemskih prevodih so grško besedo »agape« (plemenita ljubezen v nasprotju od erosa) v latinščini prevajali s »cari-tas« in naj bi pomenila tisto ljubezen, ki ima svoj izvor v Bogu. Agape je Bog sam, njegova ljubezen do sveta; agape je ljubezen Jezusa do učencev. Tudi oni naj ljubijo drug drugega s tako ljubeznijo: »Novo zapoved vam dam: Ljubite drug drugega! Kakor sem vas jaz ljubil, tako ljubite tudi vi drug drugega! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste ljubili drug drugega« (Jn 13, 34).
Prvi kristjani so uporabljali to besedo za bratski obed, ki so ga obhajali v povezavi z evharistijo, da bi izražali medsebojno ljubezen.
Ljubezen je glavna zapoved za kristjane. Mora pa se obračati posebno k tistim, ki so ubogi, bolni, nemočni, brezpravni, telesno ali duhovno prizadeti. Karitas je tako bistven način življenja kristjanov. Kristus sam nam je dal nalogo, da ljubimo drug drugega, kot je on nas ljubil. Ta nesebična ljubezen, ki izhaja iz lastnega nagiba, službi, obdarja in prinaša pomoč, ima svoj izvor v Bogu, ki je sam Ljubezen.
Že od začetka je krščansko občestvo poskušalo udejaniti zapoved ljubezni do bližnjega. Iz Apostolskih del zvemo, da so postavili posebej se-
dem diakonov, ki so opravljali karitativne dejavnosti krščanskega občestva v Jeruzalemu. V tem prvem času krščanstva je bilo karitativno delovanje tesno povezano z evharistijo in si je brez nje sploh ne bi mogli zamišljati. »Bili so stanovitni v nauku apostolov in bratskem občestvu, v lomljenju kruha in molitvah ... Vsi verniki so se družili in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval« (Apd 2, 42-45).
V	času cerkvenih očetov so nastale, posebno v povezavi s škofovskimi sedeži in samostani, hiše za karjtativno dejavnost. V Galiji so se v 5. stoletju razvili prvi sistemi župnijskih Karitas. Ni naključje, da je že dolgo prispodoba karitativne dejavnosti sv. Martin iz Toursa, ki deli svoj plašč z zmrzujočim beračem in vidi v sanjah Kristusa, oblečenega z njim, ko mu še-peče besede: »To si storil meni!«
Za srednji vek je značilno, da je bila cerkvena karitati-vna dejavnost tesno povezana s svetno mestno upravo in s tem pokazala, kako mnogotere so lahko možnosti sodelovanja. Seveda se je Karitas s tem spuščala v nevarnost, da postane posvetna ustanova in bi morala opustiti svoj dosedanji način dela.
V	začetku novega veka stoji kot pionir in zgled karita-tivnega mišljenja in delovanja sv. Vincencij Pavelski (1581-1660). Z vplivom in zgledom svoje dejavnosti je pripomogel k nastanku vin-
centinskega gibanja, in oživitve karitativnega dela. Številne kongregacije so sprejele zamisli Vincencija Pavelske-ga in se nesebično postavile v službo ljubezni do bližnjega. Tako so na predvečer pred industrijsko revolucijo nastale karitativne ustanove na najrazličnejših področjih dela.
Te ustanove, povezane z novimi idejami in pobudami, so bile v začetku 19. stoletja nujno potrebne, saj je industrijska revolucija prinesla s seboj nove probleme tudi na socialnem in karitativnem področju, ki so zahtevali hitro rešitev. Pomembne nove pobude za karitativno dejavnost je dal leta 1891 Leon XIII. z okrožnico Rerum no-varum.
Spoznali so potrebo po skupnem delu pri obvladovanju nastalih problemov, in so si iz tega razloga prizadevali za združitev vseh karitativnih društev v eno organizacijo. Tako so že ob koncu 19. stoletja ustanovili nacionalne »Zveze Karitas«. Leta 1924 je bil ustanovljen prvi zametek Caritas Internationalis. Ta, kakršno poznamo danes, je bila ustanovljena leta 1950. Od leta 1951 ima sedež v Rimu in vključuje nacionalne Karitas vseh celin. Njen namen je hitro in učinkovito se spoprijemati z velikimi stiskami modernega sveta, takoj ko se pokažejo. Iz statutov je razvidno, da je njena glavna naloga širiti v svetu ljubezen do bližnjega, in socialno pravičnost.
Caritas Internationalis predstavlja neke vrste konfederacijo okrog sto tridesetih nacionalnih Karitas po vsem svetu.
Tudi v Sloveniji je bilo pred 2. svetovno vojno veliko raznih objik organiziranega karitativnega dela. Zelo žive so bile Vincen-cijeve konference. Veliko dobre-
ga so storili redovniki in redovnice: lazaristi, usmiljenke, frančiškani in drugi. Leta 1941 seje to delo končalo. Nemški okupator je prepovedal vsakršno karitativno dejavnost. Tudi po vojni organizirana dobrodelnost v okviru Cerkve, ni bila zaželena. Kljub temu so mnogi verniki skr-beii za potrebne v svojem okolju. Zelo organizirano pomoč bližnjim je sprožil mesečnik Ognjišče s Predalom dobrote, ki je sčasoma postal mednarodno sprejeta oblika Karitas.
Leta 1991 smo v Sloveniji zopet ustanovili Karitas, kije organizirana na župnijski, dekahiji imamo organizirano Karitas po župnijah in v okviru celotne de-kanije. Dekanijska Karitas deluje v Vejenju pri cerkvi sv. Martina na Šmarški 1. Uradne ure so ob torek od 7. do 9. ure in ob petkih od 17. do 19. ure.
V dneh vojne v Bosni in Hercegovini, se je zgrnila reka beguncev tudi v naša mesta. V naši občini je trenutno v zbirnih centrih okoli 500, pri družinah pa okoli 1500 beguncev. Po trgovinah so zopet nastavljene škatle za Karitas. Svoj prispevek lahko oddate v vseh župnijskih uradih in na sedežu dekanijske Karitas. Lahko se obrnete tudi na telefon voditeljice dekanijske Karitas Jožice Pogorele: 857-856. Trenutno najbolj primanjkuje hrane. Dobrodošla so otroška oblačila (oprema za dojenčke) in druga letna oblačila. Povpraševanje je tudi po rabljenih otroških vozičkih (vsaj 10 bi jih potrebovali), in po otroških igračkah.
»Karkoli ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni« (Mt 25, 40)!
»Naše življenje bi ne bilo služba, in tudi ne resnična pomoč našemu bližnjemu, če bi hoteli deliti samo kruh in zdravila. Posnemati moramo Gospoda. Hodil je s kraja v kraj, da bi ozdra-vljal bolnike, pa tudi, da bi jim prinašal večno življenje« (sv. Vincencij Pavelski).
Vinko Čonč
Marija, si moja
Kdo si, Marija, da ti je slovenski kristjan podaril in ti še podarja najlepši mesec v letu, mesec maj? Da te je izbral za kraljico tega cvetočega meseca? Odgovor se skriva v tistem preprostm odpe-vu pri Marijinih litanijah:
»O ti kraljica majnika, katere prošnja vse velja, izprosi nam od Jezusa, da raj nebeški kdaj nam da.«
Še druge majniške pesmi s svojim preprostim, toda duhovno bogatim besedilom in lepo melodijo razkrivajo, kaj čuti verni Slovenec do Marije. Mesec maj nas vsako leto povede »k Mariji v nadze-meljski raj«, kot se glasi ena izmed majniških pesmi. Sredi pomladi nam Cerkev predstavi podobo čistega, ponižnega, preprostega, plemenitega in duhovno močnega izraelskega dekleta — Marije iz Nazareta, Jezusove matere.
Marija je blizu slovenskemu kristjanu, ker čutimo, da je bilo njeno življenje v marsičem podobno našemu. Čeprav je Bog predvidel, da bi kot žena prevzela izredno odgovorno poslanstvo, da bi dala telesno življenje drugi božji osebi, to je Jezusu, zaradi našega odrešenja, je vendar Bog ni razsvetljeval ob vsakem pomembnejšem doživetju. Bila je »brezmadežno spočetje«, kot je rekla Bernardki v Lurdu, toda ona tega ni vedela. Šele, ko je prišla v nebesa, je zvedela za vse čudovite darove, s katerimi jo je Bog obdaril. V svojem zemeljskem življenju pa je živela iz vere. Razumela in sprejemala je, da se Bog razodeva skozi zgodovino. Da uresničuje načrt odrešenja po zgodovinskih dogodkih in da njegovo voljo spoznavamo po znamenjih, ki nam jih prinaša vsakdanje življenje. Biti prepričan, da Bog kljub močnemu nas-
ti mati
protnemu videzu uresničuje svoje odrešenje, biti prepričan, da mi govori po vsakdanjih dogodkih in po ljudeh, ki jih srečujem, da kot Oče bdi tudi nad mojim življenjem, to pomeni verovati v osebnega Boga. Tako je verovala Marija. Po znamenjih, ki jih je Bog pošiljal, je spoznavala njegovo voljo in njegov načrt. Vendar so bila ta znamenja v Marijinem življenju zelo skromna. Nenavadno Jezusovo rojstvo, ki je bilo odraz skrajnega družinskega uboštva. Simeonova prerokba v templju in napoved prihodnjih bolečin sta bili samo še nova preizkušnja za Marijino vero. Jasno je, da vera zanjo ni bila nič lažja kot za nas. Najbrž ji je bilo večkrat še težje odkrivati, da jo vedno in povsod spremlja ljubeča Očetova roka. Morala je imeti močno vero, da je v tem otroku, ki je bil sad njenega telesa, ki ga je dojila, ki ji je bil podoben, ki se ni v ničemer razlikoval od drugih otrok na vasi, videla tudi svojega Boga. Bližina z Jezusom, ki v tridesetih letih življenja v Nazaretu ni storil nič izrednega, da bi kdo lahko spoznal njegovo božanstvo, je terjala od Marije močnejšo vero, kot jo Bog pričakuje od nas.
V	tej Marijini veri, v njeni pripravljenosti, da se da na razpolago Bogu, da po njej uresniči svoje načrte, vidimo kristjani veličino njene osebnosti. Za nas je Marija uresničen in do popolnosti živet ideal nesebičnosti. Jasno je, da jo je Bog hotel imeti takšno in da jo je do tega cilja tudi vodil.
V	božjem načrtu je, da ostane tudi naša mati v najlepšem pomenu besede. Dal nam jo je na razpolago, da pomaga tudi nam na poti k Njemu. Čutimo, da je vsa njena veličina v tem, da nam ostaja kot mati blizu. Da jo smemo imeti za svojo, ker vemo. da nas v svoji nesebičnosti ne bo prezrla. S tem globokim zaupanjem lahko mirno in s polno mero gotovosti kličemo k njej: »Pod tvoje varstvo pribeži-mo . . .«.
Jože Škrinjar
ČETRTEK
10.10 Pedenjžep. 10.45 Stare japonske pravljice: Trije bratje in divje hruške. 11.00 Šolska TV, ponovitev. 11.00 Boj za obstanek: Pravičen delež za vse. 11.25 Angleščina, Follovv me, 51. lekcija. 11.40 Kemija: Od rude do surovega železa. 12.00 Poročila. 14.50 Športna sreda, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Program za otroke. 17.10 Ebu drame za otroke: Elifine sanje. 17.35 Živ žav. 18.28 Že veste ..., svetovalno-izobraževalna oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 Gore in ljudje. 21.35 Tednik. 22.25 Dnevnik 3, Šport. 22.50 Poslovna borza. 23.00 Kronika ICSID. 23.25 Sova: Dragi John, angl. nanizanka, 4/22; Vietnam, avstralska nadaljevanka, 7/10; Šingen, jap. nadaljevanka, 10/12.
I> \l < M SI I V /
15.50 Sova, ponovitev; Going places, amer. nanizanka, 1/9; Vietnam, avstr. nadaljevanka (6/10); Ves svet je oder, angl. dokumentarna oddaja (12/13). 18.00 Regionalni program — Koper. Slovenska kronika. 19.00 Videolestvi-ca. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 Serijski film. 20.30 O raku, angl. poljudnoznanstvena serija (1/4). 21.25 Video na Slovenskem. 22.30 Tri sestre. 23.00 Nestrpnost.
9.00 Super babica, serija za otroke, ponovitev (4/13). 9.30 Smogovci, serija za otroke, ponovitev (9/23). 10.00 Poročila. 10.05 Tv v šoli. Predmetni pouk. Prirodoslovje. 11.05 Jutrofon. 11.35 Novopečeni princ od Bel Aira, humoristična serija, ponovitev. 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 13.45 Poročila. 13.50 Kockar, serijski film, ponovitev (5/6). 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija, nadaljevanje. 17.00 Znanstveni razgovori. 17.30 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.05 Gremo dalje, nadaljevanje. 18.25 Santa Barbara, serijski film. 19.10 Skrivnosti velikih mojstrov kuhanja. 19.15 Risani film. 19.27 Nocoj. . . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 3, 2, 1, kviz (16/21). 21.10 Dokumentarni film. 22.00 Glasbena oddaja. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila.
._„, tm i
9 00 Čas v sliki. 9 05 Čudovita leta. serija 9.30 Dežela in ljudje 10 00 TV v šoli: Življenje v potoku. 10.15 Španščina. 10.30 Sissi, avstrijski film, 1955 (Romy Schneider, Karl-Heinz Bohm) 12.10 Morski orel. 12.15 Klub senjor-jev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Barva prihodnosti. 13.35 Urad, urad, serija. 14.00 Big Valley, serijski vestem. 14.50 Psi, rešitelji življenja. 15.00 Otroški spored. 15.05 Muppet Babies, risanka. 15.30 Am, dam, des: Šale s črko L. 15.55 Otroški filmi in igrice. 16.05 Otrok morskih razbojnikov, avstralska otroška serija. 16.30 Uspešnice. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Barva prihodnosti, 3. in zadnji del. 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.20 Nocojšnji spored. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Zabavna mešanica: 1. Revija video posnetkov, 2. Parada skečev. 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Barva zmage, italijanski film v dveh delih, 1. del. 23.00 Odkritje, francoski film, 1985 (Gerard Depardieu, Nathalie Ba-ye). 0.40 Čas v sliki. 0.45 Tisoč mojstrovin.
PETEI\
\WEmmmmmrn
SATELITSKA TVl
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Besedna igra. 9.30 Booker. 10.20 Pesem donskih kozakov, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Vrnitev na Eden, družinska saga. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Temna stran pravice, serija. 21.15 Ulrich Meyer: Ugovor! 22.15 Spiegel TV. 22.45 Poročila. 23.00 Mladi tigri iz Hongkonga, akcijski, 1969 (Robert Woods, Veronique Vendell). 0.40 Akutno, ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.00 Takšno je življenje. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Lassie. 11.30 Tiktak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin. 12.50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef. 15.45 21, Jump Street. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17 45 Igra. 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Mini Playback Shovv. 21.15 Klic v sili. 22.15 Nick, morilec, kriminalka, 1986 (Burt Reynolds, Wen-del Burton). 23.50 Poročila. 0.10 Airvvolf. 1.00 Svetleči asfalt.
10.00 Čira čara, angleška nanizanka (4/6). 10.25 Jelenček, serija HTV (12/13). 10.55 O raku, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije, 1/4.11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 14.20 Video na Slovenskem, ponovitev. 16.20 Gospodarska oddaja, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Forum. 20.30 W. M. Thackery: Semenj ničevosti, angleška nadaljevanka (2/8). 21.35 Oči kritike. 22.25 Dnevnik 3, Šport. 23.00 Sova: Pri Huxtablovih, 43. epizoda ameriške nanizanke; Vietnam, avstralska nadaljevanka, 8/10; Območje somraka, ameriški film.
wmmmmmsm
15.50 Sova, ponovitev: Dragi John, angleška nanizanka (4/22); Vietnam, avstralska nadaljevanka (7/10); Šingen, japonska nadaljevanka (10/12). 18.00 Regionalni programi — Maribor. Slovenska kronika. 19.00 Jazz in blues. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Koncert orkestra SF, prenos 1. dela. 20.40 Slovenski magazin. 21.10 Dobrodošli. 21.40 Umetniški eksperimentalni program.
9.00 Vratolomni let, serija za otroke, ponovitev (4/5). 9.30 Povejte, kaj naj naredim: Sprejemni izpiti. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli. Predmetni pouk. Program za učence od 5. do 8. razreda. 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 13.45 Poročila. 13.50 Kockar, serijski film, ponovitev (6/6). 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija: Joe in Rdeči Sokol, serija za otroke (5/5). 16.00 Poročila. 16.05 Malavizija, nadaljevanje. 17.00 Teci, Savo, teci, dokumentarna oddaja. 17.30 Gremo dalje, nadaljevanje. 18.30 Santa Barbara, serijski film. 19.15 Risani film. 19.27 Nocoj. .. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Me je kdo iskal? 20.55 Poslovni klub. 21.40 Umetniški paviljon, dokumentarni film. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila. 0.05 Otok dr. Moreauja, ameriški igrani film. 1.40 Odiseji v vesolju, ameriški igrani film. 3.30 Poročila.
9 00 Čas v sliki 9 05 Čudovita leta. serija. 9.30 Ruščina. 10.00 TV v šoli: Živalski vrtovi v Avstriji. 10.15 TV v šoli. Fotografija. 10.30 Odkritje francoskega filma, 1986. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Barve prihodnosti. 3. del. 13.35 Urad, urad, serija. 14.00 Big Valley, serijski vestem. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nekoč je bila Amerika, risanka. 15.30 Am, dam. des: Šale s črko K. 15.55 Strelovod. 16.05 Otok zadnjih morskih razbojnikov, 4.. zadnji del avstralske otroške serije. 16.30 Mini kviz. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19 20 Nocojšnji spored. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Derrick, kriminalka. 21.15 Zdravje 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Barve zmage, 2. del italijanskega filma, 1990. 23 10 Večerni šport. 23.30 Žareča krogla, ameriški znanstveno fantastični film, 1986. 1.00 Čas v sliki. 1.05 Tisoč mojstrovin.
M
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Vrnitev na Eden. 10.00 Temna stran pravice. 10.55 Ulrich Meyer: Ugovor! 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Cagney in Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Helikopter Blue Thunder, akcijski, 1982 (Roy Scheider, VVarren Oates). 22.15 Bitka na Neretvi, partizanski, 1969 (Yul Brynner, Hardy Krueger, Franco Nero, Orson Welles). 0.50 Vroča svetlolaska, erotični, 1984 (Marina Frajese).
8.05 Angleščina, Follow me, ponovitev 50. lekcije. 8.30 Radovedni Taček: Polž. 8.50 Lonček kuhaj: Sadna torta. 9.05 Klub Klobuk. 11.00 Zgpdbe iz školjke. 12.00 Poročila. 12.05 Tok, tok, ponovitev. 16.00 Tednik, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Drugačna Sneguljčica, madžarski animirani film. 19.00 Risanka. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Utrip. 20.30 Križ kraž. 21.35 Zlata leta, ameriška nadaljevanka (2/8). 22.25 Dnevnik 3, Šport. 23.00 Sova: Murphy Brovvn, 25. epizoda ameriške nani-znake. Vietnam, avstralska nadaljevanka, 9/10. Nočne ure, 10. epizoda ameriškega varietejskega programa.
16 20 Sova, ponovitev Pri Huxtablo-vih, 43. epizoda ameriške nanizanke. Vietnam, avstralska nadaljevanka (8/10). 17.30 Prisluhnimo tišini. 17.45 Angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Poglej in zadeni. 18.30 Boš videl, kaj dela Dolenj e, 2. oddaja. 19.00 Kre-menčkovi. 12. epizoda ameriške risane serije 19.30 Dnevnik RTV Srbija. 20.15 Klasika. 20.30 Ramson, ameriški film. 21.55 Umetniški eksperimentalni program. Moški, ženske
9.00 Čas v sliki. 9.05 Simpsonovi, risanka. 9.30 Angleščina. 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Važno je biti Ernst, angleška filmska komedija, 1952 (Michael Redgrave). 12.30 Hello, Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Scampolo, nemška komedija (Romy Schneider, Paul Hubschmidt). 15.15 Burleska (čb). 15.30 Otroški spored: Boule in Bili, risanka. 15.35 Račja vas, risanka. 16.00 Moja knjiga o džungli: Nosorog. 17.30 Ribje zgodbe, risanka. 17.35 Če mene vprašaš . . . 18.00 Čas v sliki. 18.05 Nogomet. 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.15 Nocojšnji spored. 19.20 Pogovor. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Kdor reče A. igra in zabava (Peter Rapp). 22.00 Zlata dekleta, serija. 22.25 Ubij me še enkrat, ameriški film, 1989 (Val Kilmer, Joanne Whalley). 23.55 Čas v sliki. 24.00 Črna trinajstica, angleška grozljivka, 1965 (Deborah Kerr, David Niven). 1.25 Čas v sliki. 1.30 Ex libris.
SATELITSKA TV
SAT 1
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.00 Takšno je življenje. 9.50 Bogat in lep (439). 10.15 Dr. Welby. 11.05 Lassie. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin. 12.50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara (769). 14.10 Springfieldova zgodba (1454). 14.55 Šef. 15.45 21, Jump Street. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Družinski grob, kriminalka, 1975 (Bruce Dem, Karen Black). 22.30 Dvanajst Švedinj v Afriki, erotični, 1981. 0.10 Tutti Frutti. 1.10 Tag, morilska igra, kriminalka, 1985 (Robert Carradine).
7.55 Horoskop, ponovitev. 8.00 Poročila. 8.05 TV koledar. 8.15 Slika na sliko, ponovitev. 9.00 Tv šola. Odprti čas. 10.00 Poročila. 10.05 Kaj se mi to dogaja, program za otroke (1/6). Izbrano med tednom. 11.05 Ljubljenci bogov, serijski film, ponovitev (4/4). 11.45 Dopolnitev. 12.00 Poročila. 13.20 J. Gotovac: Morana, opera (2/3) 14.05 Voyage to Melonia, švedski film. 15.50 Risanke. 15.55 Poročila. 16.00 Prisrčno vaši: Zvonimir Kulundžič. 16.45 Turbo limach show. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara, serijski film. 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj. . . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Škrlatna barva, ameriški igrani film. 22.40 Lepa naša: Pozdrav iz Opatije. 23.10 Dnevnik 2. 23.30 Slika na sliko. 0.15 Poročila v angleškem jeziku. 0.20 Horoskop.
10.00 Cagney in Lacey. 10.55 Pravi čudeži, pon. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Čar gora. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Stan in Olio, komedija. 15.20 Tarzan in boginja džungle, pustolovski, 1952. 16.45 Azili za živali. 17.15 Pozor, kamera, zabavni spored. 17.45 Besedna igra (Mike Kruger). 20.15 Ponarejevalec iz Londona, kriminalka, 1961 (Karin Dor). 22.00 Jux in Dallerei, zabavna oddaja. 23.00 Golo ob Koenigsee, erotični, 1977. 0.35 Vroče svetlolaske, erotični, ponovitev.
RTL PLUS
[HW H:
20.10 Suspended Dreams, dokumentarni film. 21.00 Zgodba z naslovne strani. 21.30 Cosby shovv. 22.00 Hrvaška nogometna liga. 23.05 Polnočni klici, serijski film. 23.50 Hit depo.
6.00 Risanke. 8.00 Za otroke. 9.20 Klack. 10.05 New Kids On the Block. 10.35 Peter Pan. 11.00 Captain America, Rude Dog, Dino. 12.35 Michel Vail-lant. 13.05 Želve. 13.30 Ameriški gladiatorji. 14.30 Adam 12. 15.00 Knight Rider. 15.55 A-team, serija. 16.50 Trop črnih ovc. 17.45 Cena je vroča. 18.15 Družinski dvoboj (Werner Schulze-Er-del). 18.45 Poročila. 19.10 Polna hiša. 20.15 Navidezni svetnik, veseloigra. 22.00 Vse ali nič. 23.00 Josefine Mut-zenbacher, erotični, 1987 (Desiree Be-nardy). 0.40 Dvanajst Švedinj v Afriki, ponovitev filma. 2.10 Magazin za mo-'ške.
......................................i ....................................................................................................................m/mnn/wwwmimiM<.......
> \M M SI I V I
9.20 Program za otroke, ponovitev. 9.20 Živ žav. 10.10 Ebu drame za otroke: Elifine sanje. 10.35 Republiška revija Zagorje '92. 11.05 Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije (5/26). 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Kremenč-kovi, ponovitev ameriške risane serije. 12.40 Boš videl, kaj dela Dolenj'c, ponovitev 2. oddaje. 14.25 Orka kit ubijalec, ponovitev ameriškega filma. 16.00 S. Borg: Junak med barabami, angleškoavstralska nadaljevanka (3/4). 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Royal wedding, ameriški film. 18.40 Tv mernik. 18.55 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Zrcalo tedna. 20.30 Moravske toplice: Pomladni 3x3, prenos. 21.55 Otoki, novozelandska dokumentarna oddaja, 1/2. 22.45 Dnevnik 3, Šport. 23.15 Sova: Ameriške video smešnice, 6. epizoda ameriškega varietejskega programa; Vietnam, avstralska nadaljevanka, 10/10.
resne glasbe. 23.15 Tednik. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pozor, kultura! 9.30 Katoliško bogoslužje. 10.15 Očarljivi svet meteoritov, 2. in zadnji del: Sporočila iz vesolja. 11.00 Evropski studio. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Čudovita leta, serija. 13.35 Pozdrav in poljub, nemška filmska komedija, 1957 (Elma Karlowa, Harald Juhnke). 15.10 Luknja v Alpah. 15.25 Sveto pismo za otroke. 15 30 Otroški spored. 15.35 Octopus. kviz. 15.55 Pregled sporeda. 16.10 Skrivnost delfinov. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Mladinski magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport 20.15 Moselbruck serija. 21.05 Ameriške sanje, 2. del: Potovanje brez povratka. 21.50 Vizije. 22.00 Čas v sliki. 22.05 Šport. 22.10 Dokumentarni film. 22.50 Pepelka. posnetek. 23.50 Georg Solti dirigira Rossinija. 0.20 Čas v sliki. 0.25 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
Opomba: Športna nedelja: Nuerbur-gring, moto. 14.45 Sova, ponovitev; Murphy Brovvn, 25. epizoda ameriške nanizanke; Vietnam, avstralska nadaljevanka, 9.10. 16.00 Športna nedelja. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Videogodba. 20.30 Galaktična Odiseja, japonska dokumentarna serija (7/9). 21.25 Alek-sa Šantič, koprodukcija TVSA in TVS (3/8). 22.25 Športni pregled. 22.55 Retrospektiva slovenske opere: A. Foer-ster: Gorenjski slavček
am n	............		
7.55 Horoskop, ponovitev. 8.00 Poročila. 8.05 Tv koledar. 8.15 Slika na sliko. ponovitev. 9.00 Smogovci, serija za otroke, ponovitev (9/23). 9.30 Zgodba o lisici, risana serija (11 in 12/13). 10.00 Poročila 11.00 Akupunktura in homeopatija, kanadski popular-noznanstveni film. 11.30 Oddaja narodne glasbe. 12.00 Poročila. 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Hišni ljubljenci. 14.00 Poročila. 14.05 Mikser M. 14.45 Zlatko in detektivi. 16.00 Poročila. 16.05 V nedeljo, nadaljevanje. 17.00 Zopet skupaj s 7. odredom, francoski igrani film. 18.25 Dopolnitev. 18.50 Tom in Jerry kot fantiča, risanka (6/13). 19.15 Tv fortuna. 19.27 Nocoj.. . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Tv vinje-ta. 20.10 Sedma noč. 21.40 Dnevnik 2. 22.00 Šport. 22.15 New age, oddaja
SAT 1
6.00 Za otroke: Neon Rider, Poni, Zorro, Stan in Olio. 11.00 Ponarejevalec iz Londona, ponovitev kriminalke. 12.40 Kino. 13.05 Zdravje. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Stan in Olio za zapahi, komedija, 1931. 16.25 TV-stava. 16.55 Dežela faraonov, pustolovski, 1955 (Joan Collins, Jack Hawkins). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Ra-detzky marš, veseloigra, 1958. 22.00 Pogovor v stolpu (Erich Boehme). 23.30 Hoganovi heroji, serijska komedija. 0.00 Stan in Olio za zapahi, ponovitev komedije.
9.10 Cyrano de Bergerac, predstava mladinskega gledališča, 2/5. 9.35 Čarobna košara. 9.55 W. M. Thackery: Semenj ničevosti, ponovitev angleške nadaljevanke (1/8). 11.00 TV mernik, ponovitev. 11.15 Forum, ponovitev. 11.30 Utrip, ponovitev. 11.45 Zrcalo tedna, ponovitev. 12.00 Poročila. 16.20 Dobrodošli, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Program za otroke. 17.10 Radovedni Taček: Hrana. 17.25 J. Bevc: Ko je pomlad: Deklica in zajček (3/6). 18.10 Obzorja duha, ponovitev. 18.45 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija (6/9). 1910 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 Politik novega kova, angleška nanizanka (8/14). 21.00 Mednarodna obzorja. 21.40 Dragana Disič: Nad nebom, drama HTV. 22.55 Dnevnik, Šport. 23.30 Sova: Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka, 1/12; Zvezdne steze, 21. epizoda ameriške nanizanke.

9 00 Čas v sliki 9 05 Čudovita leta, serija 9.30 Podoba Avstrije 9 55 Helmi, otroški prometni klub. 10.00 TV v šoli: Pridobivanje in predelava petroleja. 10.15 TV v šoli: Energija. 10.30 Pain Mike, ameriška čb komedija, 1952 (Katharine Hepburn, Spencer Tracy). 12.00 Pogovor: Zgodovina in prihodnost. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zakladnica v Avstriji. 13.30 Smisel življenja: Skupnost za vse življenje. 14.00 V balonu čez Afriko. 14.10 Big Valley, serijski vestem. 14.55 Popaj, risanka. 15.00 Otroški spored 15.05 Nils Hol-gersson, serijska risanka. 15.30 Am, dam, des; Zabava s črko B. 15.55 To in ono. 16.05 Šest milijonov sekund, poljska serija v 16 delih. 16.30 Ding Dong. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.20 Nocojšnji spored. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Športna arena. 21.08 Mojstrski kuharji. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Miami Vice, kriminalka. 22.10 Posnetek od blizu. 22.40 Zasliševanje, francoski kriminalni film,
II
I!
SATELITSKA TV
RTL PLUS
6.00 Za otroke. 8.30 Super Mario Brothers, Samuraj, risanke. 9.35 Kralj piratov, pustolovski, 1953 (John Payne). 11.15 Tednik. 12.05 Stric Buck. 12.30 Major Dad. 13.00 Moj oče zunajzem-Ijan. 13.30 Munsterjevi, Ultraman. 14.25 Policijsko poročilo. 14.50 Harry in Hendersonovi. 15.15 Najstniška akademija, komedija. 1985 (Art Car-ney). 17.45 Dr. VVestphall. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Amazonka. 20.15 Showmaster (VVerner Shulze-Er-del). 21.50 Spiegel TV. 22.35 Prime Time. 22.55 Playboy Late Night. 23.30 Ljubezenske ure. 0.00 Kanal 4. 0.55 Bazen, romantični, 1968 (Romy Schneider, Alain Delon).
15.30 Oči kritike, ponovitev. Ameriške video smešnice, 6. epizoda ameriškega varietejskega programa; Vietnam, avstralska nadaljevanka, 10/10. 17.30 Športni pregled, ponovitev. 18.00 Slovenska kronika. 18.10 Festival Daljnega vzhoda, ponovitev avstralske dokumentarne serije, 6/6. 19.00 Videošpon. 19.30 Dnevnik Koper. 20.00 Serijski film. 20.30 Gospodarska oddaja: R & R. 21 00 Sedma steza. 21.30 Ciklus filmov L. Bunuela: Ta mračni predmet poželenja, francosko španski film. 23.10 Umetniški program.
8.55 Joe in Rdeči Sokol, serija za otroke, ponovitev (5/5). 9.20 Bonton-ton, posnetek predstave za otroke 1. in 2. razreda. 11.05 Jutrofon. 11.35 Cosby shovv, ponovitev. 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.00 Tednik, ponovitev. 13.30 Glasba. 13.45 Poročila. 13.50 Vrnitev Sherlocka Holmesa, serijski film, ponovitev. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija, serija za otroke (3/12). 16.00 Poročila. 16.05 Malavizija, nadaljevanje. 17.00 Fantiči z malega dvorišča, dokumentarna serija. 17.30 Gremo dalje, nadaljevanje. 18.30 Santa Barbara, serijski film. 19.15 Risani film. 19.27 Nocoj... 19.30 Dnevnik 1. 20.05 N. Fabrio: Življenjske vaje, (3/3). 21.40 Krvavo sonce, ameriški igrani film. 23.15 Dnevnik 2. 23.35 Slika na sliko. 0.20 Poročila
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Stan in Olio. 9.20 Azili za živali. 9.45 Skrita kamera. 10.10 Radetzky marš, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče 12.40 Tip dneva 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Dr. Kulani, serija (Richard Chamberlain). 21.15 Spominčica, romantični, 1958 (Sabine Beth-mann). 23.05 Magazin. 23.50 Potovanja . 0.15 Filmski ustvarjalci. 0.30 MacGyver.
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9 00 Takšno je življenje. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby 11.10 Lassie. 11.35 Tik tak 12.00 Družinski dvoboj. 12.50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara. 14 10 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila. 19.10 Explo-siv, politični magazin (Barbara Elig-mann). 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Umor je njen hobby. 21.15 Imenitne tete, komedija, 1970 (Rudi Car-rell). 23.00 Kulturni magazin. 23.30 Magazin za moške. 0.00 Airwolf. 0.55 Svetleči asfalt. 1.45 Cona somraka. 2.10 Rdeči suknjič, pustolovski, 1955 (Michael VVilding).
8.55 Zgodbe iz školjke. 9.55 Šolska TV. 9.55 Boj za obstanek: Življenje v močvirju. 10.20 Angleščina, Follovv me, 52. lekcija. 10.40 Kemija: Kaloid-ni sistemi. 11.00 Sedma steza, ponovitev. 11.30 Prisluhnimo tišini, ponovitev. 11.45 Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev. 12.00 Poročila. 15.10 Ciklus filmov L. Bunuela: Ta mračni predmet poželenja, ponoovi-tev fr.-špan. filma. 17.00 Dnevnik. 17.10 Program za otroke. Lonček kuhaj; Ocvrti zrezki iz leče. 17.20 Pla-menica, angl.-slov.-češka nanizanka, 3/6. 18.40 Alpe-Donava-Jadran. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 Osmi dan. 21.20 Novosti založb. 21.35 D. Decoin: Grad na soncu, francoska nadaljevanka (5/6). 22.25 Dnevnik 3, Šport. 22.50 Poslovna borza. 23.10 Sova: Življenje po Henryju, 6., zadnja epizoda angleške nadaljevanke; Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka, 2/12; Glasbeni utrinek: Jean Sibelius: Otožni valček.
15.00 Mednarodna obzorja, ponovitev. 15.40 Sova,-ponovitev: Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka, 1/12; Zvezdne steze, 21 epizoda ameriške nanizanke. 17.20 Svet poroča. 18 00 Regionalni programi — Koper. Slovenska kronika. 19.00 Orion. 19.30 Dnevnik SA 20.00 Serijski film. 20.30 Glasba, shovv in cirkus. 21.30 TV tribuna. 23.30 Svet poroča, ponovitev.
9.00 Silas, serija za otroke, ponovitev (3/12) 9.30 Mali svet. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. Predmetni pouk, Za učence 5. in 8. razreda. 11.05 Jutrofon. 11 35 Popolni tujci, humoristična serija, ponovitev. 12.00 Točno opoldne Poročila. 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 13.45 Poročila. 13.50 Polnočni klic, serijski film, ponovitev. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija: Batman, serija za otroke (30/34). 16.00 Poročila. 16.05 Malavizija, nadaljevanje. 17.00 Kako lahko mati pomaga otroku, izobraževalna oddaja. 17.30 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.05 Gremo dalje, nadaljevanje. 18.30 Santa Barbara, serijski film. 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj. . . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Ljudje, ki so ubili Kennedyja, tuja dokumentarna serija (5/5). 21.00 V velikem planu. 22.30 Dnevnik 2. 22.50 Glasba. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23 50 Poročila v angleškem jeziku.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Čudovita leta, serija. 9.30 Angleščina za začetnike. 10.00 TV v šoli: Peru skozi stoletja. 10.15 TV v šoli: Delo v gospodinjstvu nekoč in danes. 10.30 Nagobčnik, nemški čb film. 1938 (Ralph Roberts, Hilde VVeissner). 12.05 Športna arena. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Urad, urad, serija. 14.00 Big Valley, serijski vestem. 14.50 Mladi glasbeniki nastopajo v študiju. 15.00 Tudi šala mora biti. 15.30 Am, dam, des: Šale s črko G. 15.55 Detektivi okolja. 16.05 Šest milijonov sekund, poljska serija. 16.30 Glasbena delavnica. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 17.55 Nocojšnji spored. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Gorata dežela: Monument Valley v Arizoni. 21.00 Naredite sami. 21.07 Perry Mason se vrača, ameriški kriminalni film, 1985 (Raymond Burr, Barbara Hale). 22.45 Prava ljubezen, avstrijski film, 1990. 0.20 FBI, kriminalna serija. 1.05 Čas v sliki. 1.10 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Čar gora. 9.30 Dr. Kulani. 10.15 Ne pozabi me, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče 12.40 Tip dneva. 12 45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Macgyver (Richard Dean Ander-son). 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila (Hans Herman Gockel). 19.20 Kolo sreče. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Lov na Pozejdona, akcijski, 1978 (Michael Caine, Sally Field). 23.15 Pet pred dvanajsto. 23.45 Poro-' čila. 23.55 Smileyevi ljudje, serija. 0.55 Na begu, serija. 1.50 MacGyver.
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.00 Takšno je življenje 9.50 Bogat in lep (460). 10.15 Dr. Welby. 11.10 Lassie 11.35 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin. 12.50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara (790) 14.10 Springfieldova zgodba 14.55 Šef 15.45 Čips, serija. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Columbo: Morilec samouk, kriminalka, 1989. 22.00 Politični magazin. 22 25 TV—vročica, serija. 0.05 Airvvolf. 1.00 Svetleči asfalt. 1 50 Cona somraka. 2.15 Revolver, vestem.
™....................M>f¥¥¥¥¥¥¥WMIHWWWWWWHHNMMIIIlMinf¥¥¥¥¥¥¥IIUUUUUUUWHf1HH>00
Zagrizeni likovni ustvarjalci
9.15 Stoletja pod klobukom. 9.45 I. Boden: Nahodno strašilo in mačka z očali. 10.00 Retrospektiva slovenske opere A. Foerster: Gorenjski slavček, ponovitev. 11.00 Grad na soncu, ponovitev francoske nadaljevanke (5/6). 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 15.55 Ga-laktična Odiseja, ponovitev japonske dokum. serije (7/9). 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Klub Klobuk, kontaktna oddaja za otroke. 19.10 Risanke. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 Film tedna: Papirnata maska, angleški film. 22.25 Dnevnik 3, Šport. 22.50 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija (7/26). 23.20 Sova: Goingplaces, ameriška nanizanka, 2/9; Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka, 3/12; Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija, 13/13.

Opomba: V SP sredi finale rokometnega pokala. 15.45 Osmi dan, ponovitev; Življenje po Henryju, angleška nanizanka, 6/6; Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka, 2/12: Glasbeni utrinek: Jan Sibelius: Otožni valček. 18.00 Regionalni programi — Maribor. Slovenska kronika. 19.00 Psiho. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Športna sreda. 21.30 Kvartet Tartini.
9.00 Batman, serija za otroke, ponovitev (30/34). 9.30 Risanke. 9.35 Kre-menko, risanka. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli. Predmetni pouk. Program za učence 3. in 4. razreda. 11.05 Jutro-fon. 11.35 Kavarna Na zdravje, humori-stična serija, ponovitev. 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.00 Slika na sliko,
Conovitev. 13.45 Poročila. 13.50 Zgod-a Josephine Baker, serijski film, ponovitev (1/3). 14 40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Šolski program. 15.35 Malavizija: Super babica, serija za otroke (5/13). 16.00 Poročila. 16.05 Malavizija, nadaljevanje. 17.00 Lipik je naš, dokumentarna serija. 17.30 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.05 Gremo dalje, nadaljevanje. 18.30 Santa Barbara, serijski film. 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj . . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 The Unaprochable, nemški igrani film. 21.35 Glasba. 22.00 Obnova Hrvaške. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila.
w	tj
9.00 Čas v sliki. 9.05 Čudovita leta, serija. 9.30 Francoščina. 10.00 TV v šoli: Mozaik. 10.15 Španščina (6). 10.30 Perry Mason se vrača, ameriški kriminalni film, 1985. 12.00 Kaprun, elektrarna za Evropo. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Urad. urad, seri|a 14.00 Big Val-ley, serijski vestem. 14.50 Gostje pri mizi. 15.00 Otroški spored. 15.05 Ni-klaas, fantič iz Flandrije, risanka. 15.30 Habakuk in klobasa, lutke. 15.55 Dobro glej. 16.00 Živalski kotiček. 16 05 Šest milijonov sekund, poljska serija 16.30 Mini leksikon 16.55 Telestik 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 17.56 Nocojšn|i spored. 18 00 Čas v sliki 18.05 Me ženske 18 30 Trojica s štirimi pestmi, serija 19 22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik 20 15 Sissi mlada cesarica, avstrijski film, 1956 (Romy Schneider, Karlheinz Bohm). 21 55 Boj za Jenny. ameriški film, 1986 (Lesley Warren. Philip Thomas). 0.30 Vzoren umor, ameriška kriminalna čb komedija 1938 (Melvyn Douglas, Florence Rice) 1.40 Čas v sliki. 1.45 Ex libris.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Narodna glasba. 10.00 Lov na Pozejdona. ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Booker (Richaed Gnečo). 17.05 Pojdi na vse 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Sreča z Moniko. veseloigra. 22.00 Akutno, afere, analize. 22.35 Schreinemakers v živo 23 35 Poročila. 23.45 Dozirani umor, kriminalka, 1968 (Lana Turner, George Chakiris).
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro. Nemčija. 9.00 Takšno je življenje 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby 11 10 Lassie 11.35 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin 12.50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba 1455 Šef, serija. 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99, magazin. 1845 Poročila. 19.10 Magazin. 19.40 Dobri časi. slabi časi (19) 20.15 Narodna glasba. 21 15 Policijski asi v akciji. 22.15 Stern TV 23.00 Ženske po Sinnenovi. 23.50 Poročila. 0.00 Ainvolf. 0.55 Svetleči asfalt. 1.45 Cona somraka. 2.10 Izdan, akcijski, 1954 (Clark Gable)
<vwvwwuwwuynii^ui
V soboto, 9. maja in v nedeljo, U. maja, je bila v Pomurju letošnja društvena likovna kolonija EX TEMPORE '92, točneje v okolici Lendave. Likovniki so ustvarjali v tehnikah akvarela, tempare in risbe. Dela, ki so tu nastala in so bila izbrana (44 jih je bilo), bodo razstavljena v Lendavski galeriji.
Tudi tokrat je likovno kolonijo vodil in z njimi soustvarjal akademski slikar Alojz Zavolovšek iz Mozirja, ki je hkrati tudi duhovni vodja šaleških likovnikov. V koloniji so
sodelovali in ustvarjali: Jure Godec, ki letos praznuje svojo šestdeset letnico, Anja Jerčič, Anka Pin-ter, Irena Pevnik, Anica Tamše, Jožica Ocvirk, Ana Ojsteršek, Viktorija Meh, Betka Cimperc, Oskar Sovine, Milan Mat-ko, Arpad Šalamon, Ibro Džumhur, Sebastjan Kurmške, Peter Petrovič, Julijana Juhart, Štefka Kordež in Jože Hohkraut. Povejmo še to, da bo vsak izmed udeležencev likovne kolonije pustil po eno delo lendavski galeriji. Ta oblika sodelovanja bo po-
OŠ Bratov Mravljakov
»Praznik in praznovanja«
Prejšnjo soboto popoldan je bilo na osnovni šoli Bratov Mravljakov bolj veselo in bolj živo kot običajno. Učenci so staršem in povabljenim predstavili svojo projektno nalogo PRAZNIKI IN PRAZNOVANJA NEKOČ IN DANES, v kateri so sodelovali vsi učenci od 1. do 8. razreda.
Na odru jedilnice so se pred očmi navdušenih obiskovalcev odvrteli različni slovenski običaji in praznovanja: ofiranje ob godu, prihod pomladi z zelenim Jurijem, pa vasovanje, prihod po nevesto in šranganje. K vsemu temu so pridali še nekaj najbolj znanih pesmi in plesov iz Bele krajine in Gorenjske.
Po prikupni in domiselni predstavitvi projektne naloge so učenci in učitelji vse skupaj povabili še v malo telovadnico in gospodinjsko učilnico, kjer je bilo razstavljeno vse tisto, kar je spremljalo praznične dogodke. Ob tej priložnosti so mladi osnovnošolci s pomočjo svojih učiteljev izdali tudi glasilo - BILO JE NEKOČ . . .
— th —
Melodije tamburic
Na Konovem so ljubitelji tamburaških strun doživeli prijeten večer. Na 2. Vikijevih večerih so se s prijetnimi skladbami predstavila Mlajši in starejši orkester s Konovega, tamburaši ŠFS Kolede, posebej pa so navdušili gostje iz Reteč pri Škofji Loki s svojim širokim programom od venčkov narodnih, modernih pop skladb do priredbe Verdijevega Nabucca. Organizatorji KUD Lipa Konovo so poskrbeli za dobro organizacijo, posebej pa so se tako spomnili na mentorja velenjskih tamburašev Viktorja Hladina.
naslednj
Prireditev postaja tradicionalna, organizatorji pa bodo jdnje leto povabili še več, predvsem mlajših orkestrov.
Šaleški oktet na Konovem
V okviru Kulturnih petkov pod nazivom Sosed — dober dan bodo v petek 22. 5. ob 19. uri zapeli pevci Šaleškega okteta. Tako kot vse večere bo tudi tega povezoval in obogatil Karel Drago Seme, prireditev pa bo v bogato opremljenih prostorih Planinskega kluba Dobrač Konovo. Vabljeni!
D. M.
stala trajna in s tem bo še tesnejše likovno sodelovanje med šaleškimi in lendavskimi likovniki. V tokratni likovni koloniji so sodelovali še likovniki iz Polzele.
L. Ojsteršek
Mini
filmski
maraton
Kako privabiti v kinod-vorane spet več obiskovalcev je vprašanje, ki si ga zastavljajo zaposleni Kina Velenje že lep čas. Pa so se domislili in to svojo zamisel bodo to nedeljo, 24. maja, tudi uresničili.
Mini filmski maraton je ena od akcij, ki naj bi spodbudila in spomnila obiskovalce na čar velikega platna. V domu kulture v Velenju si bodo lahko ljubitelji kina ogledali ob 10. uri premiero filma Moja punca, o katerem danes zlasti otroci veliko govorijo. Ob 14. in 16. uri bodo v program uvrstili Sneguljčico, dve uri kasneje pa bo na sporedu še film z naslovom Bingo.
Organizatorji upajo, da bodo z izborom filmov ustregli in zadovoljili željam ter zahtevam njihove mlade filmske publike ter se jim na takšen način oddolžili za dokaj pridno obiskovanje predstav.
Sicer pa naj bi mini filmski maraton spremljalo pravo vzdušje v stilu ameriškega: glasba, transparenti, balončki, sladkarije, pokrovitelj akcije firma Pluton pa bo za popestritev vsega prispeval še nagrade za udeležence mini filmskega maratona.
NOVO NOVO NOVO
ScOifie q0SP0Q1&HA
❖	modo DIESEL,	« kavbojke, jakne	^
❖	bluze, krila, trenirke
❖	majice, T - shirts,	^ mlad. program	LU
❖	modne viskozne	h— srajce	tT
❖	modni dodatki	» in vedno kaj	Q novega	^
Šoštanj,
Prešernov trg 9	w
NOVO NOVO NOVO
»Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Cena posameznega izvoda je 50,00 tolarjev, mesečna naročnina 200,00 tolarjev trimesečna naročnina 585,00 tolarjev, polletna naročnina 1.170,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 980,00 tolarjev.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka.
t)

Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi ID v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKW 88,9 IN 97,2 MHz
ČETRTEK, 21. MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
PETEK, 22. MAJA: 15.00 Pozdrav: 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje; 19.00 V imenu Sove; 20.00 Program Alfa Radia Velenje; 24.00 Lahko noč.
SOBOTA, 23. MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila; 8.45 Na svidenje.
NEDELJA, 24. MAJA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj.kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50 epp sporočil); 18.00 Minute z domačimi ansambli; 19.00 duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 25. MAJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje.
TOREK, 26. MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila: 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
SREDA, 27. MAJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 17.30 Živ žav; 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje.
								
I 1	1"	M	M	o	1 1	i		
KINO DOM KULTURE VELENJE
Nedelja. 24 5. OTROŠKI FILMSKI MARATON:
ob 10. uri MOJA PUNCA (\1y Girl) - amer. komedija. Vloge: Anna Chlumsky, Macaul Culkin, Jamie Lee Curtis. Prijateljstvo, problemi, ljubezen trinajstletne deklice ter odlična glasba.
ob 14. in 16. uri SNEGULJČICA - amer. risanka. (Waltdiesnev) ob 18. uri BINGO — ameriška komedija o izjemnem psu in njegovih avanturah!
Ponedeljek, 25. 5. ob 20. uri in v sredo, 27. 5. ob 18. in 20. uri KAJ BOMO Z BOBOM - ameriška komedija. Režiser: Frank Oz.
Vlogi: Bili Murrav, Richard Drevfuss.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 23. 5. ob 17. uri BINGO — amer. akcijska komedija.
Nedelja, 24. 5. ob 10. uri SNEGULJČICA - ameriška risanka Ponedeljek, 25. 5. ob 17. uri KAJ BOMO Z BOBOM - ameriška komedija.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 22. 5. ob 17. uri SNEGULJČICA - ameriška risanka. Nedelja. 24. 5. ob 16. uri BINGO — ameriška komedija. Torek. 26. 5. ob 20. uri KAJ BOMO Z BOBOM - ameriška komedija.
Iz filma Moja punca
Na javni oddaji TRIČ TRAČ IN DRUGE ČVEKE so podelili tudi nagrade obiskovalcem:
Nagrade so bile: dvodnevno potovanje v Gardaland za eno in dve osebi.
Potovanje v Gardaland za 2 osebi sta prispevala:
—	NAMA, Veleblagovnica Velenje in
—	Kulturni center Ivan Napotnik Velenje Potovanje v Gardaland za 1 osebo pa so prispevali:
—	Kopirnica LICHTENEGER Velenje
—	IZLETNIK, turistična agencija Velenje
—	Radio Velenje
Vse dobitnike nagrad obveščamo, da se morajo takoj zglasiti na Kulturnem centru »Ivan Napotnik« Velenje. Titov trg 4. Na potovanje bomo odšli v petek. 22. maja, ob 7.00. Kulturni Center Ivan Napotnik Velenje
a
tet 883 481, 858 480
Hsji&Un. ocj[a£, ocjHas tr	cas
OSEBNI AVTO AUDI 80, letnik 1979, karamboliran, brako prikolico z opremo in dirkalno kolo prodam. © 882-217 zjutraj od 6. do 7.30 ure.
FIČKA, letnik 1985, kolo Rog maraton in dva urejena akvarija, prodam. © 852-912.
ZMRZOVALNO OMARO IN ŠTEDILNIK, 4 plin 2 elektrika, prodam. © 850-197. PRIZNANI ANSAMBEL IŠČE RUTINIRANEGA BOBNARJA © popoldne.
V VELENJU ALI SLOVENJ GRADCU NAJAMEM kakršno koli stanovanje. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Nujno«.
TELICO BREJO 7 mesecev, Si mentalko, prodam po ugodni ceni. © 832-319.
OTROŠKI KOMBINIRAN VOZIČEK PRODAM. © 855 969. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na 4
plošče, star 2 leti, skoraj nerabljen, prodam. © 856-570. KRAVO BREJO, SIMENTAL-KO, dobro molznico, prodam. © 892-115.
SUH OPAŽ 150 m' in 150 m2 brun, prodam. © 853-099 interna 21 od 10. do 14. ure. SEDEŽNO GARNITURO, do ,. bro ohranjeno, zelo ugodno prodam. © 855-152. UGODNO PRODAM NASLEDNJE: Lado Samaro, industrijski šivalni stroj Singer, vi-deorekorder Toshiba, osciloskop Hameg, © 853-321 interna 766. NUDIM DELO RESNEMU IN SPRETNEMU delavcu. Pogoj lasten prevoz. © 858-305 po 21.30.
LOKAL IN PROSTOR za različne dejavnosti v centru Mozirja, oddam. Informacije po © 061-192-234.
KONFEKCIONARKO ZAPOSLIMO. Samo pisne ponudbe pošljite na naslov: PI-RELI, d.o.o. Šoštanj, Aškerčeva 11, (Rotovnik).
Trgovina z metanlm blagom
Koroška 8 c, Velenje Tel.: B55-998
ZA NEKAJ UR TEDENSKO
ZAPOSLIMO upokojenca z znanjem trgovskih in skladiščnih del. Informacije po ©
855-975.

urarstvo
VELENJE
POPRAVILO IN PRODAJA UR GRAVIRANJE
tel.: 063/ 856-952
MARIJA ŠPEGEL OBVEŠČA, da prodaja v nedeljo 24. 5. ob deveti uri, mlade nesni-ce, stare pet mesecev, ki že nesejo. Prodaja se bo vršila v Šaleku pri Kolavtarju. © 0602-61-202.
mm mm
Rent a car
Tel.: 855 - 552 ali 854 - 626 Izposoja vseh vrst vozil
ZAPOSLIM M in Ž FRIZERKO, s tri letno prakso. © 854-411 zvečer.
PRODAJALNA /TUSftl
Dragomira Rošer 62382 MISUNJA 170/a
Tel.: 0602/ 55-237
Občina Velenje Zdravstveni dom: Zdravniki:
Četrtek, 21. maja — dopol-dal dr. Slavič, popoldan dr. Janežič, nočni dr. Pirtovšek in dr. Friškovec
Petek, 22. maja — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Natek, nočni dr. Kozorog in dr. Mijin
Soboto, 23. maja in nede-
ljo, 24._maja — dr. Friškovec in dr. Žuber
Ponedeljek, 25. maja — dopoldan dr. Janežič, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Natek in dr. Jonko Zobozdravstvo:
V nedeljo, 24. maja — dr. Zora Pavlovič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti.
Lekarna:
Ob sobotah in nedeljah je
dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja Šoštanj:
Od 22. maja do 29. maja
—	Franc Blatnik, dipl. vene-tirnar, Stenotova 47, Velenje, tel.: 857-875.
Občina Mozirje:
Do 24. maja — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubi-ja, tel.: 831-219.
Od 25. maja do 31. maja
—	Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410.
4T
OBČINA VELENJE
Roman Sečki, Topolšica št. 51/b in Damjana Kugonič, Topolšica št. 51/b, Stanko Špacapan, Celje, Ul. Franko-lovskih žrtev št. 34 in Darinka Bračič, Velenje, Zidanško-va cesta št. 8, Rajko Cevzar, Velenje, Šenbric št. 35 in Helena jeromel, Spodnji Dolič št. 16, Drago Ostervuh, Florjan št. 178 in Emilija Turk, Šoštanj, Metleče št. 35, Miroslav Šošter, Kamnica, Slepa ul. št. 9 in Jožica Delopst, Topolšnica št. 109, Peter Menih, Topolšica št. 50/b in Silva Koželnik, Florjan št. 147, Stanislav Koradej,. Ravne št. 11/a in Tatjana Knez, Celje, Pucova ul. št. 1, Simon Sre-
bre, Lokovica št. 129 in Viktorija Skornišek, Lokovica št. 71, Željko Klaužer, Velenje, Jenkova c. št. 35 in Milica Ucovnik, Velenje, Šaleška c. št. 2/c.
OBČINA MOZIRJE:
Robert Semprimožnik, roj. 1968, Bela 12, Kamnik in Mojca Slapnik, roj. 1969, Gornji grad, Attemsov trg 8, Milutin Djujič, roj. 1963, Do-bletina 39 in Sanda Filipič, roj. 1961, Dobletina 39, Srečko Robida, roj. 1965, Mozirje, Tomšičeva ulica 1 in Sonja Ermenc, roj. 1967, Mozirje, Aškerčeva ulica 36.
SMRTI
OBČINA VELENJE:
Janez Oštir, roj. 1919, Ve-
lenje, Tomšičeva c. št. 41, Štefan Gajšek, roj. 1928^ Dre-venik št. 20, Alojzij Zonta, roj. 1940, Celje, Krava 6, Andrej Skrt, roj. 1926, Slovenj Gradec, Ul. Heroja Vrunča 2, Juraj Kalaj, roj. 1908, Celje, Zoisova 3, Stanislav Kumer, roj. 1930, Florjan št. 208, Janez Rogelšek, roj. 1911, Šoštanj, Cesta talcev št. 15, Jožefa Urlep, roj. 1914, Mali vrh št. 5, Henrik Grčar, roj. 1947, Velenje, Cesta Franti-ška Foita št. 10, Albert Strniša, roj. 1925, Sp. Gabernik št. 5, Marija Sotler, roj. 1902, Velenje, Cesta 1. št. 17.
OBČINA MOZIRJE:
Kristina Visočnik, roj. 1912, Primož pri Ljubnem 70, Marta Majetič, roj. 1943, Ljubija 116.
ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta
HENRIKA GRČARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem za cvetje in izražena sožalja in vso izkazano
pomoč.
Žena Valči in sinova Aleš in Gregor
Trgovina Janko & Metka Mislinja
—	pisarniški material
—	vse za šolo
Ugodne cene Fotokopiranje!
SEMENARNA BRAZDA
Primorska 4, Šoštanj Ugoden nakup vseh vrst pesticidov, semen, krmil, orodja . . .
Del. čas: vsak dan od 8.—18. ure, v soboto od 8—12. ure. Tel.: (063) 882-749
AVTO MASTNAK obvešča vse cenjene stranke, da imajo, na zalogi vse vrste novih in obnovljenih avtoplaš-čev . . . < osežno ponudbo rezervnih delov in opreme.
Po konkurenčnih cenah
vam nudimo tudi rent-a-car storitve.
POSEBNA UGODNOST:
Ob nakupu avtoplaščev v trgovini Mastnak boste deležni brezplačne montaže. Možnost plačila na čeke.
AVTO MASTNAK SE PRIPOROČA
Partizanska 7. Velenje, Tel. 855-380
Delovni čas: vsak dan od 7. do 18. ure.
Gostisce Acman
Skorno 62 a, Šoštanj Tel.: 881-393 Se priporočamo
BUTIK KAJA
Mislinja 152
ŠIVANJE PO MERI Tel: (0602) - 55-068
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure.
BISTRO ALF
Cesta talcev 3, Šoštanj Vljudno vas vabimo vsak dan od 9.—21. ure.
NO PROBLEM! HA - HA - HA G. ALF in Gospa ALFIKA
ČERVENJAK — zdrava hrana in zelišča d.o.o. Prodajalna — Rudarska 1 (hotel Paka)
Inf.: tel. 853-351, NUDIMO VAM KOŠČEK NARAVE!
gorenje
toplotne Črpalke
komisija za delovna razmerja GTČ d.o.o. objavlja prosta dela in naloge
—	monter centralnega ogrevanja
—	KV / IV. st.
—	3 leta delovnih izkušenj
—	šoferski izpit B kategorije
—	elektrikar — elektronik
—	KV L IV. st.
—	3 leta delovnih izkušenj
—	šoferski izpit B kategorije
—	skladiščnik
—	5 let delovnih izkušenj
—	šoferski izpit B kategorije
—	poklicna šola kovinarske ali elektro usmeritve
Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za določen čas.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenje toplotne črpalke, Partizanska 4, 63320 VELENJE.
VILA
V VELENJU
je vila za izbrane trenutke, primerna tudi za dobro razpoloženje zaključenih skupin, za prijateljsko kramljanje ob izvrstni gostinski ponudbi
Vabimo vas, cLa. preživite prijetne trenutke v naši restavraciji ob izvrstnih Jedeh. Priporočamo vam tudi naš vrt, Jcjer vam bomo pripravili izvrstne sladice:
O sladolede 0 kosate O sadne kupe O razne palačinke O veliko izbiro cocktailov in frapejev
Pričakujemo vas vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 10. do 23. ure, v baru pa do druge ure zjutraj. Veseli bomo, če nas boste poklicali po telefonu 853 - 828 ali 856 -348. Rezervacije so zaželjene.
Sobotna javna radijska oddaja v organizaciji Radia Velenje je z eno (lahko rečemo skromno) besedo, uspela. Jože Robida in Jože Krajnc, bolj znana kot strašna Jožeta, sta s svojimi gosti uspela napolniti dvorano večnamenskega doma v Vinski gori do zadnjega kotička. V dve uri in pol trajajočem programu, polnem glasbe in smešnih domislic, so sodelovali še ansambli Slovenija, Bratje iz Oplotnice, Dan in noč in moški magnet, Helena Blagne.
Ansambel Dan in noč je sodeloval v programu, utrudili pa se niso vse do jutranjih ur, saj jim tega niso pustili številni plesa željni
Ko je na oder prišla Helena Blagne, je med moškim delom občinstva zavrešalo. Se čudite?
Javni radijski Trič-trač
Strašna Jožeta z gosti navdušila
Strašna Jožeta sta bila delavna tudi, ko so vsi ostali plesali. Le o čem so se štirje znani Slovenci tako zavzeto pogovarjali?
Večnamenska dvorana v Vinski Gori je bila nabito polna, prireditev pa tako zanimiva, da se niso jezili niti tisti, ki so morali stati.
Gost večera je bil dr. Matjaž Kmecl, ki se še redno rad vrača v svoje kraje, med domače ljudi. Morda so bile klopi ob mizah res nekoliko neudobne, vročina v dvorani precejšnja, vendar to ni skazilo res dobrega razpoloženja občinstva. In tudi zato bomo že prihodnji mesec organizirali podobno prireditev!
Tako so se nabora veselili topolški fantje, šentiljski pa so se pripeljali kar na Naš čas
Fantje pred naborno komisijo
Tradicija okrašenih voz se nadaljuje
Pretekli teden smo na naših cestah srečevali lepo okrašene vozove (traktorje), na katerih so se mladi fantje prešerno razpoloženi peljali na nabor. Torej lepa tradicija se nadaljuje, saj so se fantje že nekoč z vozovi s konjsko vprego vozili pred naborno komisijo. Razlika je le, da danes na vozu plapola nova slovenska zastava in da fantje sedaj služijo zelo kratek vojaški rok v slovenski vojski.
Pred naborno komisijo sekretariata za obrambo občine Velenje, ki so jo sestavljali Ludvik Onuk Marjana Plajhner, dr. Bogdan Menih, Vera Sinigoj in Anton De Costa, sodelovali pa še Andreja Mevc, Bojan Trno-všek in Pavla Čas, je prišlo preko 350 nabor-
nikov iz vseh krajevnih skupnosti. Fantje, večina letnik 1974, so bili na predhodnem zdravniškem pregledu v Zdravstvenem centru na medicini dela. Na podlagi tega zdravniškega izvida je naborna komisija fantom določila služenje določene specialnosti. Večina bo služila pehoto, k vojakom pa bodo fantje odšli prihodnje leto.
Kot so povedali na sekretariatu za obrambo, je zdravstveno stanje fantov — bodočih vojakov zadovoljivo in v okvirih republiškega povprečja. Večina fantov, ki so bili na komisiji zavrnjeni, pa je izrazila željo, da bi vojsko kljub temu odslužila. To seveda kaže, da je razpoloženje in navdušenje pri mladih fantih za služenje v slovenski vojski, veliko.
B. Mugerle
modro bela kronika
POSKUS ODVZEMA MOTORNEGA VOZILA
V noči iz 11. na 12. maj, je neznanec pri Domu učencev v Velenju vlomil v kombi Trafic, last društva paraplegi-kov celjske regije. Vozilo je poskušal odtujiti, vendar mu ga ni uspelo spraviti v pogon.
PRECEJŠNJA MATERIALNA ŠKODA
Prejšnji torek, čez noč, je prišlo do prereza transportnega traku v šoštanjskih termoelektrarnah. Prerez je povzročila železna plošča, ki je bila med premogom. Po prvih ocenah je pri tem nastala velika materialna škoda. Po pvih ocenah znaša več kot 10 milijonov tolarjev.
SPET KRŠIL JRM
Prejšnji torek, ob 21.30 minut je ponovno kršil javni red in mir v velenjskem zdravstvenem domu I.G. iz Velenja. Ker je v kratkem času storil več podobnih kršitev, so ga velenjski policisti s kazensko ovadbo (zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja) privedli k preiskovalnemu
sodniku. Ta je zanj odredil pripor.
SOSEDSKI SPORI KONČALI S HUDIMI POŠKODBAMI
V torek, 12. maja, okoli 21. ure so se, že ničkolikokrat doslej, obnovili sosedski spori zaradi zemljišča med A.M. in I.D. iz Topolšice. Pri sporu je prvi poklical na pomoč svojega sina, ki je z večjim kolom udaril I.D. že na tleh ležečega je nato še nekajkrat udaril. I.D. je zadobil v pretepu hude telesne poškodbe in moral je iskati zdravniško pomoč v slovenjegraški bolnišnici.
TUDI »FIČO« AKTUALEN
Čeprav so za dolgoprstne-že v zadnjem času aktualni boljši železni konjički, pa so med njimi očitno tudi taki, ki se zadovoljijo z zastavo 750. To dokazuje poskus odvzema »fiča«, last skupščine občine Velenje, ki ga je v noči iz 12. na 13. maj poskušal iz parkirnega prostora pred občinsko stavbo odtujiti neznanec.
NESREČEN VOZNIK
Sreda. 13. maj, je bila za voznika osebnega avtomobila A.V. iz Prihove pri Nazarjah sila nesrečen dan. Ob pol desetih dopoldne naj bi na križišču šaleške in Foitove ceste v Velenju povzročil lažjo prometno nesrečo. Dobro uro kasneje je v križišču pri NOB povzročil drugo prometno nesrečo. Kljub temu, da so mu policisti odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljevanje vožnje zaradi suma vpliva psihoaktivnih zdravil, tega ni upošteval. Ob 13. uri seje namreč v Skornem zaletel v škarpo in se pri tem telesno poškodoval. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico.
PO DENAR NAMESTO PO SLADOLED
V noči iz 13. na 14. maj je nekdo vlomil v slaščičarno Jagoda na Kardeljevem trgu v Velenju. Očitno dolgoprst-než ni bil sladkosned, čeprav je najbrž vedel, da je v tej slaščičarni moč dobiti dober sladoled. Bolj ga je zamikala vrečka z večjo vsoto denarja. Tega je namreč vzel za popotnico.
ODTUJIL KOLO
Iz hodnika stanovanjske hiše na žarovi 11 v Velenju je
v dneh iz 14. na 16. maj nekdo odtujil Rogov pony, bele barve, last J.O. Sebi je skrajšal pot do cilja, lastniku pa...
VZVRATNA OGLEDALA, METLICE BRISALCEV ...
Na parkirnem prostoru na šaleški 2 c v Velenju se je v noči iz 15. na 16. maj mudil eden od tistih, ki jim pravimo nepošteni. To je namreč ugotovil lastnik tam parkiranega jugeca, saj je njegovo vozilo ostalo brez obeh vzvratnih ogledal, metlic za brisalce in dveh okrasnih pokrovov.
HUDO TELESNO POŠKODOVAN OTROK
Prejšnjo soboto, nekaj minut pred 10. uro, seje zgodila na Tomšičevi cesti v Velenju prometna nesreča, v kateri je eden udeleženec zadobil hude telesne poškodbe.
Iz smeri Jenkove proti Kidričevi je vozila voznica osebnega avtomobila Anica Jurkovnik (28 let). Ko je pripeljala do stanovanjskega bloka Tomšičeva 19, je z njene leve strani prečkal cestišče 5-letni deček A.O., sicer begunec iz BiH. Prišlo je do trčenja in zaradi hudih telesnih poškodb so dečka odpe-
ljali na zdravljenje v slove-njegraško bolnišnico.
SPOR IN ŽEPNI NOŽ
Prejšnjo soboto popoldne so se pred stanovanjskim blokom na Prešernovi 22 c v Velenju sprli otrok J.T. in mladoletnik D.P. iz Velenja. V spor je z nožem posegel K.S., prav tako iz Velenja in oba prej omenjena lažje telesno poškodoval z žepnim nožem.
IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM
Nekaj po 20. uri je prejšnjo soboto Ivan Stropnik (25 let) iz Lepe njive vozil motorno kolo iz smeri Metleče proti Florjanu. Pri mostu čez potok Toplica je izgubil oblast nad vozilom in padel po cestišču. V nezgodi se je lažje telesno poškodoval, odpeljali so ga v bolnišnico Slovenj Gradec. Kot so ugotovili velenjski policisti, je vozil neregistrirano motorno kolo brez vozniškega dovoljenja in brez varnostne čelade.
UKANA NI USPELA
16. maja, nekaj čez polnoč, sta prišla pred stanovanjski blok na Bračičevi 4 v velenju dva neznanca. Iz kolesa z motorjem, last M.G. sta po-
skušala iztočiti bencin. Pri nepoštenem dejanju ju je zalotil sam oškodovanec, ki je ugotovil, da sta imela nepridiprava v bližini prizorišča spravljeno kolo z motorjem.
Policisti so kmalu ugotovili njegovega lastnika. Da bi S.R. iz Velenja prekril svoje nepoštene namere, je vmes prijavil tatvino svojega kolesa z motorjem. Ukana mu ni uspela, saj je njegova boljša polovica policistom povedala po pavici, kaj sta hotela storiti.
MOČNO PRETEPEL SVOJO ŽENO
Prejšnjo nedeljo popoldne je Z.J. iz Prešernove v Velenju močno pretepel svojo izvenzakonsko družico. Spor med njima ni bilo mogoče rešiti drugače, kot da je žrtev iskala zdravniško pomoč v velenjskem zdravstvenem domu, vinjeni vročekrvnež pa se je moral trezniti v posebnih prostorih na velenjski policijski postaji. Tu ni bil sam, saj si je isto noč zaradi preglobokega gledanja v kozarec moral bistriti možgane tudi F.K. iz Paškega Kozjaka. Policisti so ga »vtaknili« vanje zaradi tega, ker je hotel kljub vinski utrujenosti nadaljevati vožnjo z osebnim avtomobilom.