Maribor — slovenski Marin IV. MARIBORSKI TEDEN RUDOLF GOLOUH (Njegov pomen za razvoj Maribora in zaledja.) Slovenci bi pri vsej svoji maloštevilnosti znatno več pomenili ne samo kulturno in gospodarsko, mar več tudi narodno in politično, če bi bila naša mesta večja po številu prebivalstva in močnejša po svojem vplivu na narodno celoto. V Evropi smo menda edini izmed številčno manjših narodov, katerih glavno me sto ne šteje niti sto tisoč prebivalcev! Odtod dejstvo, da prevladuje pri nas pri vsej za naše razmere pre cejšnji industriji in trgovini, kmečki mentalitet nad mestnim mišljenjem in obeležjem, še vedno živimo bolj z vasjo kot z mestom, zato je tudi naše življenje in čuvstvovanje in skoro vse naše umetniško ustvar janje bolj vaško kot mestno. Kulturne, politične in gospodarske sposobnosti celote se razmahnejo in uve ljavijo v središčih vsega snovanja, v velikih mestih, kjer se srečajo in združujejo najaktivnejše sile na roda. Mesta izpričujejo pomen in značaj, ekonomsko moč in kulturno višino, živo preteklost in delavno se danjost ljudstva, mesta so neporušljiv dokaz aktivno sti dotičnega naroda, njegovih energij in impulzov na vseh poljih človeškega udejstvovanja. Važnost in vrednost posameznih narodov sodimo predvsem po moči, veličini in zgodovini njihovih mest. Vlogo mesta v kulturnem in splošnem življenju naroda smo začeli Slovenci bolje pojmovati in ceniti šele v zadnjem času. Ni dvoma, da bi bila lahko tudi naša mesta mnogo večja in njihov vpliv mnogo po membnejši, zlasti če uvažujemo, da smo v novih raz merah tako rekoč prisiljeni se naglo industrializirati. Industrializacija pa pomeni navadno urbanizacijo. Naša alpska dežela ni več v stanju konkurirati v pogledu agrarne produkcije z ostalimi vse bolj plod nimi pokrajinami v državi, izčrpane so pa tudi vse možnosti izseljevanja presežkov delovnih sil našega naroda, ki so v prejšnji dobi množile število prebi valstva tujih mest. Trst, Gradec, Dunaj i. t. d. so absorbirali stotisoče našega življa. Slovenci smo ostali tudi zato še celo v zadnjem stoletju, v katerem šte jejo evropski narodi ogromni prirastek svojega pre bivalstva, skoro pri istem številu svojega ljudstva. Kreftovi Celjski grofje v Mariboru (Oder na Rotovškem trgu) Naša mesta, predvsem pa Ljubljana in Maribor, so v stalnem naraščanju tudi radi vedno številnejšega dotoka našega ljudstva z dežele, ki sili sedaj pretežno v ta mesta, ker ne more drugam. Poglavitno Ljub ljana in Maribor sta pri vseh današnjih težkih raz merah sposobni še za mnogo večji razvoj, zlasti če i si ustvarita pogoje za pritegnitev industrije, ki je danes češče brez stvarne potrebe raztresena po deželi, i Tektsilna industrija se je n. pr. koncentrirala v zad- i njih letih v precejšnjem obsegu v Mariboru predvsem i radi ugodne elektrifikacije. Toda tudi naraščanje in procvitanje mesta mora biti osnovano v prvi vrsti na njegovih stvarnih razvojnih možnostih. Kakor je MARIBORSKI TEDEN od 3. do 11. avgusta 1935. Revija gospodarstva, industrije in kulture na našem severnem ozemlju Razstave: lekslilna, splošna industrijska, obrtna, poljedelska, vrt narska, lujsko-promelna, propagandna, foto-amaterska, razstave kulturnega dela severne meje, razstava narodnih noš in ženskih ročnih del, akvarijska razstava, vinograd- ska razstava, pokušnja štajerskih vin, II. državna raz stava čistokrvnih psov itd. Turnirji: mednarodni plesni turnir, medmestni šahovski turnir, tenis-table lunir Kulturne prireditve: festival vojaških godb, kongresi, zborovanja itd. Športne prireditve: državne prvenstvene tekme v plavanju in skokih na Mariborskem otoku, razni lahko- in težko atletski mee- lingi, veslaške tekme na Dravi itd. Velik veselični park sredi mesta bo nudil obisko valcem številne atrakcije in obilo prijetne zabave 30% popust na železnicah In par obrodib, za dopolovanje od 1. do 11. avgusta, za povialek od 3. do 13. avgusta; znlZan! vizum Din 20 za tulce Obiščite Maribor ob priliki tedna.' 33* Zaključek "Mariborskega tedna" na Otoku težko ustvariti iz mesta, ki je po svojem položaju na menjeno trgovini ali tranzitu (kakor n. pr. Trst) industrijsko središče, tako tudi ni mogoče graditi razvoja in bodočnosti mesta na osnovi, ki ni uteme ljena v njegovi naravi. V novih razmerah more Maribor stalno napredo vati predvsem s pospeševanjem tujskega prometa. V to svrho so podani tu vsi stvarni in naravni pogoji. Je tu Maribor in sta tu Pohorje in Slovenske gorice. Te svoje prednosti se je začel Maribor močnejše za vedati šele zadnja leta. Maribor je imel sicer od pre vrata sem nekoliko zelo aktivno delujočih društev, ki so vsako v svojem delokrogu storila mnogo korist nega in pokrenila marsikatero iniciativo, da priteg nejo tujce tudi v naše kraje. Tu je treba omeniti v prvi vrsti tukajšnje Planinsko društvo, ki je storilo mnogo zlasti za naše Pohorje. Za razvoj tujskega prometa in turizma vobče pa so potrebne predvsem večje periodične prireditve v večjem stilu, da opo- zore na kraj in okolico vedno znova vedno širši krog ljudi. Predvsem zaradi tega in s tem namenom je bila ustanovljena v Mariboru zadruga »Mariborski teden« (ki je menda prva zadruga te vrste pri nas), ki je s svojimi vsakoletnimi prireditvami močno dvignila v javnosti zanimanje za naše mesto, ki se lepo raz vija v moderno središče vsega severnega dela Slove nije. Letne prireditve »Mariborskega tedna« so sicer pretežno lokalnega značaja in njegove razstave se omejujejo večinoma na domačo produkcijo (indu strijsko in agrarno), privabile pa so doslej v naše mesto nepričakovano visoko število posetnikov. Med tem ko je prvi »Mariborski teden« pred tremi leti privabil okoli trideset tisoč obiskovalcev, je lani njihovo število poskočilo že na šestdeset tisoč. Ker se vrše prireditve »Mariborskega tedna« vsako leto ob istem času (začetek avgusta), se posetniki tedna iz notranjosti države, pa tudi iz Avstrije, vsako leto vračajo v naše mesto, da tu prežive del poletnih po čitnic. Koristi te ustanove so za naše mesto in nje govo zaledje že sedaj vidne, še večje bodo, ako se bo delo za pospeševanje tujskega prometa sistema tično in vsestransko nadaljevalo, zlasti pa, če bo vzporedno rasla tudi privatna iniciativa in če se bodo izpopolnjevale naprave, ki so v ta namen potrebne. Na Pohorju imamo že sedaj nekaj moderno urejenih domov, marsikaj pa še manjka v Slovenskih goricah in tudi v Mariboru samem. Važna naloga zadruge »Mariborski teden« tiči tudi v tem, da delavnost v tej smeri pospešuje in podpira. Maribor zmore ravno v tem pravcu še marsikateri podvig. Končno so pa ravno v Mariboru nujno potrebne javne iniciative, da ožive lokalno zavest in delav nost, ki sta tu, glede na posebne zgodovinske in narodne razmere, v katerih je to mesto do nedavna živelo, posebno potrebni pobude in opore. Močan činitelj mestnega razvoja je tudi tradicija, zavest pripadnosti k določni mestni kolektiviteti. Mesta ustvarja čas, blagostanje, skupna težnja k napredku, podjetnost prebivalstva, v precejšnji meri pa tudi lokalni ponos. »Mariborski teden« je bil ustanovljen zato, da se delo v smeri pospeševanja tujskega pro meta razmahne in sistemizira, pa tudi zato, da oživi delavnost mesta in dvigne obenem njegov ugled. Prizadevanja »M. T.« niso pomembna le za mesto samo, marveč tudi za njegovo zaledje. Njegovo do sedanje reklamno delo je že močno dvignilo zanima nje javnosti za naše Pohorje, sedaj so na vrsti Slov. gorice, ki so ostale doslej še celo nam samim tuj, nepoznan svet. Tujsko prometna razstava letošnjega »M. T.« in njegove nadaljnje iniciative bodo v glav nem namenjene tudi temu zanimivemu delu sloven ske zemlje. »Mariborski teden« je stopil v četrto leto svojega udejstvovanja ob splošnem odobravanju in bodril- nem razumevanju mariborske javnosti, ki uvideva sedaj, po premagani prvotni skepsi, da more ravno delo v tem pravcu pospešiti razvoj Maribora, ki po stane lahko po vsem svojem položaju, legi, okolici in klimi v doglednem času prvenstveno mesto turizma, letoviščarstva in tujskega prometa vobče. „Večernik" dela za Vas, delajte Vi zanj! Že to preprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slo venskemu Podravju očito na logo, poskrbeti za to, da bo mogel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. — To pa bo mogoče le tedaj, ako ,Večernik' izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Sloven cev, trgovcev, obrtnikov, po sestnikov, zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v „Večernikovih" malih oglasih. 34*