Pozdravljeni grafični delavci Slovenije v Kočevju!
TOVARIŠI IN TOVARIŠICE!
Letos smo se za naše športne igre zbrali v Kočevju, v mestu pod gozdovi Stojne in Roga, ki je bilo v teku NOB porušeno do kraja. V Kočevju in po vsej Kočevski zemlji, ki meri cca 800 kvadratnih kilometrov so do 1.1941 gospodovali tujci, zagrizeni nemški nacionalisti in zvesti Hitlerjevi pristaši, ki so hoteli uničiti vse, kar je bilo Slovenskega. Oblast tujcev je vladala na Kočevskem čez 600 let. V vsem tem času se je naš slovenski delovni človek težko boril za svoje ekonomske, politične, socialne, kulturne in nacionalne pravice in za svoj življenjski obstoj, vse do leta 1945.
V času NOB so se po vsej Kočevski in v samem mestu Kočevje razvijale težke borbe za našo svobodo. Na tej naši slovenski zemlji se je meseca maja 1942 porajala prva svoboda in prvo osvobojeno ozemlje. Okupator je divjal, požigal in rušil. Porušil je čez 100 vasi, pobil več tisoč borcev za našo svobodo in uničil vse materialne dobrine Slovencev. V koncentracijska taborišča je odpeljal žene in otroke večine vasi.
Samo mesto Kočevje je bilo več kot dvajsetkrat bombardirano, v mestu so se razvijali težki boji z okupatorjem in njihovimi pomagači. Ob osvoboditvi, v letu 1945, je bilo mesto sama ruševina; enako tudi vsa Kočevska. Od cca 8.000 Slovencev, ki so živeli pred drugo svetovno vojno na Kočevskem, jih je padlo v NOB okrog 3.000, ostali, ki so preživeli vse te težke boje pa so bili ob osvoboditvi goli in bosi, stanovali so po porušenih domovih.
Izmed predvojnih prebivavcev je sedaj na Kočevskem okrog 2.000 ljudi, vsi ostali, to je okrog 10.000 ljudi, pa so se naselili na Kočevskem v povojnem času in začeli z obnovo, ki še vedno ni zaključena. V Kočevju so zrasli delovni kolektivi, po zapuščeni Kočevski pa kmetijski in gozdni socialistični obrati, ki so danes osnova vsega gospodarskega razvoja.
Na Kočevskem so po izgonu okupatorjev zavladali socialistični družbeni odnosi s polnim poletom. Poleg vse industrijske proizvodnje je tudi kmetijska in gozdna proizvodnja 85 % socialistična. Delovni kolektivi gospodarskih organizacij rastejo in se razvijajo iz leta v leto in ustvarjajo po načelih vse naše družbene skupnosti vedno boljše materialne pogoje za delovne ljudi na Kočevskem. V mejah zmogljivosti rastejo novi objekti, stanovanja in komunalne naprave, ki so za razvoj Kočevske nujno potrebne.
TOVARIŠI IN TOVARIŠICE!
Delovni kolektiv ČZP »Kočevski tisk« in vsi prebivavci našega mesta vas v naši sredini najtopleje pozdravljamo! Upamo, da se boste v našem mestu dobro počutili in našli v njem čimveč osebnega zadovoljstva v času, ko boste bivali med nami.
Naše športne igre, ki so metoda našega dela za medsebojno spoznavanje, naj okrepijo tudi v našem mestu duha plemenitosti in še globljega razumevanja med nami, da bomo vsak na svojem delovnem mestu, vsi skupaj pa kot celota čimveč prispevali za razvoj naše družbene skupnosti.
Tekmovavcem želimo veliko uspehov in srečno vrnitev na delovno mesto po naših zaključnih igrah v Kočevju.
Grad v Kočevju pred vojno, kjer sedaj stoji spomenik Svobode
3. JULIJ, DAN RUDARJEV
Kakor vsako leto, tako bomo tudi letos praznovali 3. julij — dan rudarjev. Ta dan, ki ga
praznujejo rudarji širom naše domovine je namenjen predvsem ljudem, ki tretjino svoje-
ga življenja prebijejo pod zemljo in si v znoju svojega obraza služijo kruh. Gotovo se naši sta-
rejši kolegi — rudarji spominjajo težkih časov pred vojno, ko so bili do skrajnosti izkoriščani po tedanjih delodajavcih, nadalje se spominjamo težkih povojnih trenutkov, ko je bil naš rudnik skoraj popolnoma uničen in je bilo potrebno vložiti mnogo truda, požrtvovalnosti in prizadevnosti, da je dobil sliko, kakršno ima danes.
Ko bomo praznovali ta naš praznik, je pravilno, da se spomnimo vseh delovnih zmag, da se ob kozarcu vina pogovorimo o vseh problemih, ki težijo tega ali onega.
Za prijetnejše vzdušje v dneh praznovanja je iniciativni odbor tudi letos pripravil skromen spored zabavnih in športnih prireditev. Tako nas bo na predvečer našega praznika v domu »Svobode« v Salki vasi zabaval priznani kvintet RTV Ljubljana. Spored, ki ga bo izvajal ta kvintet s svojimi pevci, obsega domačo, narodno in zabavno glasbo. Za dobro povezavo med posameznimi točkami pa bo poskrbel znani humorist.
Na dan praznika nas bo v jutranjih urah zbudila godba na pihala, popoldne pa bo nogometna tekma med moštvom rudnika in ŽNK Ljubljana. Poleg teh prireditev pa bo v teh dneh tudi medsindikalni odbojkarski turnir pri Rudarskem domu. Podrobnejši spored prireditev bo objavljen na plakatih po rudniku.
Iniciativni odbor upa in želi, da bi si vsakdo v tem sporedu našel točko, ki bi ga razveselila in mu vsaj za nekaj trenutkov odtegnila misli od vsakodnevnih težav. Ing. Medan Uranič
Na zadnji seji Občinskega zbora in zbora proizvajavcev Obč. ljudskega odbora Ribnica, se je razpravljalo predvsem o gibanju gospodarstva v prvih petih mesecih ,o predlogu o soustanovitvi zavoda za prosvetno-pedagoško službo s sedežem v občini Ljubljana-Vič-Rudnik, o obveznem izkoreninjenju tuberkulozne živine, kakor tudi o drugih perečih vprašanjih na območju občine. Seja je bila v torek, 26. junija v občinski sejni dvorani.
Iz poročila analitika ObLO je bilo razvidno, da je celotna proizvodnja z ozirom na prvih pet mesecev le nekoliko porasla.
Opekarna Ribnica je dosegla realizacijo le za prve tri mesece. Vzrok za to je bilo slabo vreme, ki je onemogočilo sušenje opeke, kakor tudi mraz v teh mesecih, cih.
Ustvarjena realizacija pri LIP Ribnica v znesku 323 milijonov, je v primerjavi z lanskim obdobjem, porasla za 10 %.
Dosežena vnovčena realizacija v gostinskih podjetjih v prvih petih mesecih leta 1962, v primerjavi z vnovčeno realizacijo v istem obdobju lani, izkazuje indeks 114. Ta številka pa ni odraz količinske proizvodnje, temveč vzrok višjih cen, ki so nastale v teh mesecih.
Tudi realizacija galanterijskih izdelkov je v primerjavi z lanskim obdobjem, skoraj 100 %, dočim je realizacija pri žagarskih proizvodih precej nižja.
Krivdo je pripisati okvari dveh polnojarmenikov, vsled česar so rezali samo na enem polno j ar-rneniku. Tudi zalog žaganega lesa ni bilo. V mesecu juniju se bo to stanje popravilo, ker je v pogonu že nov polnojarmenik in se bo zaostanek v žagarski proizvodnji popravil, ker se bo obratovalo v treh izmenah.
Materialni stroški v višini 215 milijonov so za 11 odstotkov večji kot lani. Osebni prejemki pa so dosegli višino 29 milijonov ter so porasli za 16 % v primerjavi z lanskim letom.
V izplačanem znesku osebnih dohodkov je vsebovanih tudi 6 milijonov osebnih dohodkov za leto 1961.
Do konca maja v letošnjem letu je žagarski obrat dosegel 61 % v fizične proizvodnje pri žaganju lesa iglavcev, pri bukovem žaganju lesa 146 %, pri ostalih listavcih z 127 %, galanterija in zabojarna pa sta plan izvršili z 124 %.
Trgovsko podjetje Jelka iz Ribnice ima predvideno po planu za leto 1962 — 390 milijonov dinarjev. Koncem meseca
ga, zaradi neugodnih vremenskih prilik (dolga zima, pozeba, nadalje pomanjkanje raznega potrošnega industrijskega blaga,
Motiv iz doline Kolpe
maja pa je doseglo 148 milijonov ali 38 % realizacije celotnega plana, ter iz tega sledi, da je 4 % pod planom prvih pet mesecev. Vzrok temu je izpad trgovine z zelenjavo, ker je na splošno primanjkovalo tega bla-
ki ga tovarne in razna proizvodna podjetja forsirajo v izvoz ter ga primanjkuje na domačem trgu).
Plan so presegla tudi obrtna podjetja in sicer za 19 %, z vnov-(Nadaljevanje na 2. strani)
Od petka do petka
doma in po svetu
Predsednik republike J. B. Tito je imel razgovor s predstavniki študentov in predavateljev Visoke šole za politične vede v Beogradu. Ob tej priliki se je dotaknil perečih problemov in težav v naši državi in pri tem poudaril, da imamo tudi ljudi, ki bodo te probleme znali rešiti. Skok družbenega razvoja, zlasti gospodarskega, izgleda po sedanjih ugotovitvah nekoliko manjši, kot se je kazal prej. To narekuje potrebo, da podvzamemo odločne ukrepe zlasti glede investiranja, nagrajevanja, uvoza in izvoza, deficitne plačilne bilance in podobnega. Ponekod so gradili takoimenovane »politične tovarne«, ne da bi pri tem mislili na celotni jugoslovanski gospodarski prostor. Po besedah predsednika Tita bo treba taksna podjetja ali zapreti ali pa preusmeriti njihovo proizvodnjo. To pomeni, da imamo ogromno vsoto zamrznjenega kapitala, ki se ne obrača in ne prispeva k povečanju narodnega dohodka. Tako zmrznjeno vsoto kapitala predstavlja tudi ogromna količina nekurantnega blaga, ki leži po skladiščih. Vse te različne napake so med drugim povzročile, da je prišlo do negativne bilance v zunanji trgovini in privedlo do velikega dolga v višini blizu milijarde dolarjev. Nevarno bi bilo, če bi še nadalje delali tako. Kajti, če se obveznosti ne izpolnjujejo, se izgublja ugled in zaupanje v solidnost. Predsednik Tito se je zavzel za pripravo petletnega načrta, za preusmeritev naše investicijske politike nasploh ter za solidnej-še poslovanje v gospodarstvu. Govoril je tudi o nekaterih primerih velikih razlik v osebnih dohodkih. Nadalje se je dotaknil osnutka nove ustave in se pri tem zavzel za povečanje pristojnosti in odgovornosti republik ter za osvojitev načela rotacije kadrov. Ustava bi po besedah tov. Tita morala uzakoniti uporabo rotacije, da ne bo nihče mislil, da ga ni mogoče premakniti s položaja, na katerem je. Vendar s tem ni rečeno, da bodo vsi stari tovariši odšli iz svojih položajev. Ostali bodo tisti, ki lahko koristijo družbeni skupnosti. Ustvariti pa je treba možnosti, da pridejo na odgovorne položaje novi ljudje in ostanejo nekateri starejši. Ti morajo tesno sodelovati z mladimi in prenašati nanje svoje izkušnje. Tako bo zagotovljena kontinuiteta, ki je neogibna, zlasti če upoštevamo, da se pri mladih ljudeh utegnejo pojaviti vse mogoče ideje.
V	drugem delu razgovora je predsednik Tito govoril o nalogah ZK pri reševanju sedanjih problemov. Dejal je, da v ZK ne more biti mirovanja in zatišja. Dejal je tudi, da je mnogokrat prišlo do raznih deformacij pri komunistih in pri nekaterih zelo odgovornih ljudeh. Govoril je tudi o egoističnih težnjah nekaterih, da bi hitro obogateli, kar je povzročilo velikansko škodo ZK.
V	Ljubljani poteka IV. plenum CK ZKS, na katerem pretresajo splošno gospodarsko situacijo in se pogovarjajo o vzrokih težav in o njiovihh izvorih.
V	Jugoslaviji je bil na obisku državni podsekretar norveškega zunanjega ministrstva g. Hans Engen. V razgovorih so izrazili zainteresiranost za razširitev sodelovanja med Norveško in Jugoslavijo na vseh področjih, zlasti v gospodarstvu in trgovini. Dogovorili so se za izmenjavo obiskov parlamentarnih delegacij in nekaterih članov obeh vlad.
V	začetku prihodnjega meseca bo odpotovala v SZ Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki bo imela razgovore o možnostih razširitve gospodarskega sodelovanja medobema državama.
V	Washingtonu potekajo razgovori med Jugoslovansko investicijsko banko in Mednarodno banko za obnovo in razvoj o udeležbi te mednarodne banke pri finansiranju novih elektroenergetskih objektov v FLRJ.
Od 1. julija bodo plačevali socialni zavarovanci po 60 dinarjev za vsako izdano zdravilo v lekarni ali drugi zdravstveni ustanovi.
Ameriški zunanji minister Dean Rusk je obiskal Francijo, Zahodno Nemčijo in Veliko Britanijo. Trudi se doseči večjo enotnost Zahoda, vendar številni problemi otežkočajo njegovo poslanstvo. Pereče je zlasti vprašanje nadzorstva nad jederskim orožjem v okviru NATO. ZDA nasprotujejo zamisli o evropski jedrski sili, za katero se ogreva Adenauer. Pereče je tudi vprašanje pristopa Velike Britanije k Skupnemu evropskemu trgu. Vse to je tudi po obisku ostalo bolj ali manj odprto in ne kaže,
Podatke ne potvarjati!
To je bilo osnovno geslo III. redne letne skupščine Združenja knjigovodij LRS, ki je bilo 11. junija na Bledu. Delo skupščine je bilo zelo plodno, saj so poleg organizacijskega dela delovanja Združenja obravnavali tudi dva strokovna referata. Občino Kočevje in Ribnico je zastopalo 7 delegatov, ki so bili izvoljeni na občnem zboru Društva ekonomistov Kočevje v sklopu katerega deluje tudi sekcija knjigovodij. V združenju knjigovodij LRS je včlanjenih 19 društev odnosno sekcij knjigovodij, vključujejo pa nad 6000 članov. Knjigovodska sekcija pri Društvu ekonomistov Kočevje ima 196 članov, od tega 143 žensk.
Iz vsebine dela skupščine je bilo moč ugotoviti poseben poudarek na vzgoji članstva, strokovnega usposobljanja s posebnim zanimanjem za vzgojo novega knjigovodskega naraščaja iz vrst srednješolske mladine in fakultet, ter sodelovanja z vodstvi strokovnih šol in fakultet odnosno višjih šol. Vzgojo knjigovodskega kadra pa je začeti že v osemletkah in prilagoditi učni načrt. Zanimive so ugotovitve, da je za računovodsko službo pokazano zanimanje, premalo pa volje, ker smatrajo, da so le boljše rešitve v drugem delu.
V	dveh letih je Združenje organiziralo dva tečaja za vodilno računovodsko osebje, katerega je uspešno končalo 39 tečajnikov. Zaradi premajhne zainteresiranosti podjetij v letu 1962 napovedan tečaj ni bil izveden. Nadalje je bilo izvedenih več seminarjev z nad 2500 udeleženci. Izdanih je bilo 13 priročnikov v nakladi 6000 izvodov.
Vodstvo združenja je mnenja, da je ta način strokovnega izobraževanja koristen. S tem se je strinjalo tudi več diskutantov soglasno pa so ga potrdili prisotni delegati. V vprašanju vzgoje bo društvo moralo storiti še več konkretnih posegov v korist članstva. Potrebno je, da Upravni odbori podjetij, ki so do sedaj premalo storili in nudili računovodjem pomoči, storijo kaj več. Opravičljivo je dejstvo, saj so danes vodilni računovodski kadri v podjetju nepogrešljivi, pa čeprav gre na leto morda samo za nekaj mesecev.
V	sedanjem času smo energično stopili na pot, da odpravimo nepravilnosti v našem gospodarjenju, za katre slabosti pa imajo nemalo krivde in odgovornosti tudi računovodje in ekonomisti, ki so v svojem delu potvarjali podatke o gospodarski zmogljivosti podjetja samo, da so izposlovali željene investicijske kredite, nesorazmerno trošili lastna sredstva za investicije, nesorazmerno delili ustvarjena sredstva na sklade in osebne dohodke. V tem pogledu so nemalokrat zahajali v protislovje, ko so'zastopali koristi svojega podjetja in zapostavljali koristi družbe. Računovodski kader je
da bi bila dosežena enotnost Zahoda. Tudi berlinski problem kali složnost Zapadnjakov.
V Akri je v teku mednarodna konferenca »Svet brez bombe« s ciljem, da ublaži mednarodno napetost in oboroževalno tekmovanje. Konference se udeležuje tudi Jugoslavija. Predsednik Tito je poslal konferenci poslanico; poslanico so poslali tudi nekateri drugi državniki, med njimi Nikita Hruščov. Konferenca bo izdelala novi kodeks mednarodne morale, zavzela stališče do problemov razorožitve, kolonializma in nekaterih drugih perečih mednarodnih vprašanj.
Azijsko-afriška skupina v OZN je predložila svetovni organizaciji osnutek resolucije, v kateri zahteva, naj Belgija umakne svojo vojsko z ozemlja Uranda-Urundi do 1. avgusta. Uranda-Urundi bo postala samostojna predvidoma 1. VII.
Medtem, ko je referendum v Alžiriji takorekoč pred vrati, OAS še vedno divja. Oransko pristanišče je v plamenih in organizacija poziva k še nadalj-nemu pustošenju dežele. Vendar nihče ne dvomi, kakšen bo izid referenduma.
Socialistična skupina evropskega parlamenta se je izrekla proti sodelovanju Francove Španije v ustanovah Zahodne Evrope kot so: Skupni evropski trg, Evropska skupnost za premog in jeklo in Evroatom. To pomeni zmago antifašistične miselnosti in usmerjenosti Evrope. Zahodna Nemčija podpira Franca.
Potniško reaktivno letalo Bo-enig 707 francoske letalske družbe Air France se je pretekli petek zrušilo v morje v bližini Guadeloupe v zahodnoindijskem otočju. Nihče od 117 potnikov ni preživel nesreče. Letalo je letelo na progi Pariz—Santiago de Chile.
Na seji obeh zborov OLO Ljubljana so razrešili podpredsednika OLO Staneta Feleta, ki odhaja na novo dolžnost in za novega predsednika izvolili Toneta Koprivnikarja.
dolžan, da o gospodarnosti hitro obvešča organe delavskega samoupravljanja in jih s svojimi predlogi pravilno usmerja kot zastopnik družbene koristi na eni strani in delovnega kolektiva na drugi strani. Temu pa bo zadostil le ob zakonitem izvajanju predpisov brez iskanja »lukenj« v predpisih ter v duhu socialistične morale in izgradnje.
Knjigovodstvo se danes glede kadrov in mehanizacije usmerja predvsem v predpisano ažurnost ki je za družbene organe še dovolj zanimiva, za potrebe kolektiva pa je že znatno prekasna. Naloga knjigovodstva v podjetju ni samo, da s svojimi podatki prikazuje dejansko stanje v preteklosti, temveč naj bi s svojimi statističnimi podatki dalo vse potrebne pokazatelje za operativno vodenje gospodarske organizacije. To se pravi, da moramo na osnovi analiz, ki izhajajo iz knjigovodskih pokazateljev, sestaviti taka predvidevanja, take plane, ki bodo uporabno orožje pri vsakodnevnih kratkoročnih in tudi dolgoročnih odločitvah.
Osnovne enote delavskega samoupravljanja niso več gospodarske organizacije, temveč so to ekonomske enote oziroma posamezni obrati. Ekonomskim enotam in obratom moramo nuditi točne in čimširše podatke o svojem delu. Težko si moramo zamišljati uspešno delo ekonomskih enot brez ustreznih knjigovodskih pokazateljev t. j. ne samo podatkov, ki prikazujejo zgrajena sorazmerja med celotnim kolektivom in družbo ampak povsem analitičnih glede posameznih stroškov, širše analize in predhodnih planov. Seveda ti podatki se v knjigovodstvih ne dajo stresati iz rokava, ampak zahtevajo pri sestavi in delu enako pedantnost in natančnost kot zelo kompliciran instrument. Pri tem pa ne smemo prehajati v drugo skrajnost in smatrati, da naj bi pri decentralizaciji izgubila občutek, da je gospodarska organizacija kot celota osnovni faktor uspeha ali neuspeha kolektiva t. j. prav tak faktor kot je ekonomska enota sama.
Prečesito govorimo, da je naše 'knjigovodstvo predrago in da imamo preveč zaposlenih pri »neproduktivnem« delu, s čimer povzročamo precejšnjo krivico zlasti armadi računovodsko tehničnega kadra v podjetjih, ki dnevno, mesečno in letno operirajo s številkami in konti od brutobilanc do končnih obračunov osebnih dohodkov. Ko pa opuščamo vsled tega nepredpi-sana dela, takoj ugotovimo, da s tem nastaja gospodarska škoda za podjetje. Knjgovodstvo je poleg vsega tudi kontrola. Vsled pomanjkanja organizacije sistematične kontrole je naše gospodarstvo utrpelo in še trpi precejšnjo škodo. Vprašajmo se, kje je na mestu varčevanje brez nujne kontrole.
Prepogosto menjavanje predpisov in knjigovodske tehnike, prezaposljuje knjigovodski kader in ne more zadostiti vsem zahtevam, niti nima zadosti časa za zasledovanje strokovne literature in za strokovno spopol-njevanje. Spomnimo se zopet armade računovodskih kadrov lju-
di, ki so s svojim delom toliko doprinesli, da smo lahko dvignili na tako zavidno raven naše knjigovodstvo, ki je bilo in ostane najvažnejši faktor naše družbene ureditve.
Združenje knjigovodij ima torej veliko nalogo in zelo pomembno dejavnost pri graditvi moralno in strokovno sposobnega računovodje v podjetju, ki naj bi s svojo sposobnostjo vedno nudil pravočasno podatke in analize delovnim kolektivom brez olepšavanja in pristranosti, kar zadeva odnose kolektiva do družbe in obratno. To je tudi osnovna naloga knjigovodij in upajmo, da jo bodo s svojim tesnim sodelovanjem s svojo društveno organizacijo uspešno izvedli.
J. S.
Rudarji ob svojem dnevu
Sindikalna podružnica rudarjev Kočevje priredi v počastitev dneva rudarjev, 3. julija naslednje športne in zabavne prireditve:
2.	JULIJA — PONEDELJEK:
ob 16. uri začetek tekmovanja v odbojki na igrišču pri rudarskem domu. Sodelujejo sindikalne pgdružni-ce ČZP »Kočevski tisk«, Tekstilane, Itas in Rudnika; ob 20. uri koncert zabavnih melodij s sodelovanjem RTV Ljubljana in pevcema.
3.	JULIJA — TOREK:
ob 5. uri budnica godbe na pihala;
ob 15. uri nogometna tekma med moštvom Rudnika
in ŽNK Ljubljana.
4 JULIJA — SREDA:
ob 9. uri nadaljevanje tekmovanja v odbojki s podelitvijo pokala.
Vsem prodajalnam določene marže
Pred kratkim je bila v Kočevju seja sveta za blagovni promet in turizem. Na njem so obravnavali marže v trgovini. Sprejetih je bilo več sklepov. Prvi je, da se morajo letošnje cene v trgovinah vskladiti s cenami, ki so veljale v decembru lani. Cene za kmetijsko blago pa ne smejo biti višje od lanskega povprečja. Nadalje je svet sklenil, da bodo imele poslovalnice »Trgoprometa« naslednje marže,
ki se pribijejo na ceno grosista ali direktnega dobavitelja: Tehnika 15 odstotkov, Železnina 17 odstotkov, Manufaktura 15,5 odstotka, Tekstil 15,5 odstotka, Tkanina 15 odstotkov, Knjigarna in Galanterija po 20 odstotkov, Obutev 17,5 odstotka, Sad-je-zelenjava 40 odstotkov, Prehrana, Oskrba, Izbira Stara cerkev, Kočevska Reka in Rudar Rudnik 13 odstotkov, Špecerija 13,5 odstotka, Hrana 12 odstot-
Neurje nad Sodražico
Po dvodnevni neznosni vročini katero so kmetovavci izkoristili za košnjo, se je pričelo v ponedeljek 25. t. m. oblačiti. Kmetovavci so pohiteli nalagati vozove s senom, da bi še isto spravili pravočasno domov pred nalivom. Ob 14. uri so se zbrali nad Sodražico in okolico temni oblaki in pričelo je z neprestanim bliskanjem in grmenjem. Strela je udarjala prav v bližini, zdaj tu zdaj tam in najprej podrla več drogov daljnovoda za Loški potok pri odcepu v Sodražici. Prekinjen je bil električni tok in delo se je ustavilo v podjetjih. Prvotni neprestani bliski z grmenjem in treskanjem so bili prvotno brez dežja, zbrani temni oblaki pa so dali slutiti, da stojimo pred hudim nalivom. Kmalu se je vsula močna ploha pomešana z redkimi zrni toče. Voda iz bližnjih bregov je naglo pridrla tako, da kanalizacija ni mogla več sprejemati velike količine vode. Voda je drla kar po cesti proti mostu kjer se je iztekala v Bi-
strico. Bati se je bilo, da bi voda zalila nižje stoječe prostore. Vsled prekinjenega toka ga-sivci niso mogli dati znaka za alarm z električno sireno, bili so pa vsled neprestanega tre-skanja v pripravljenosti. Ob 14.30 je strela udarila v velik kozolec posestnika Antona Oblaka v vasi Graben pri Sv. Gregorju. Dvigajoči dim so opazili tudi sodražki gasivci, ki so naglo pohiteli z desetino na kraj požara. Tov. Lovšin Janez je poskrbel za hitri prevoz z avtomobilom Na požarišču so bili že gregorski gasivci, ki so požar lokalizirali, da ni zajel še bližnjih stavb. Požar se je naglo širil ker je bil kozolec prenapolnjen s suho tudi še lanskoletno krmo. Tov. Anton Oblak ima občutno škodo, ker je kozolec pogorel do tal zraven pa tudi ves inventar, dva gumi vozova, več kubičnih metrov suhih desk itd., tako da se ceni škoda na 3,000.000 dinarjev. Za-vavorvan je bil le za manjšo vsoto.
Fluorografska akcija uspela
Pred kratkim je bila zaključena fluorografska akcija za kočevsko občino. Odzvalo se ji je 98 odstotkov vabljenih, kar predstavlja razveseljiv uspeh. Med preostalima dvema odstotkoma je velika večina upravičeno odsotnih (bili so v bolnišnici, na tečajih itd.), trije občani pa so odločno odklonili fluorografski poziv, češ, da oni že ne bodo prišli na fluorogra-firanje. Ti trije se bodo zagovarjali pred sodnikom za prekrške in bodo tudi kaznovani. Lahko je namreč prav kdo izmed teh treh nosivec kakšne nalezljive bolezni. Zaradi takega odnosa do fluorografiranja se lahko bolezen v posamezniku še bolj razvije, bolnik lahko okužuje člane svoje družine in ostale ljudi, s katerimi dela, živi in se z njimi shaja, lahko pa tudi umre. Taki poedinci spravljajo v nevarnost svoje zdravje in življenje, kakor tudi zdravje in življenje svojih bliž-
PREDGRAD
Poslovodja Poljanke v Pred-gradu je prejel telefonsko obvestilo 23. junija ob 11. uri, da 24. junija napravi v trgovini inventuro. Tega dne je bila nedelja in delavci trgovine so čakali vse dopoldne. Tudi 25. junija ni bilo nobenega člana inventurne komisije za pregled popisa blaga. Potrošnike so obvestili, da bo trgovina vsled popisa blaga zaprta. S tem so bili potrošniki prizadeti, kakor tudi ekonomska enota trgovine, ker bi bila v tem času lahko prodala več blaga potrošnikom. Mnenja smo, da bi se bilo to lahko hitrejše izvedlo, če bi se inventarna komisija držala naloga in prišla pravočasno na pregled.
★
Pod vodstvom učitelja Franca Pajniča so šolski otroci v Predgradu lepo uredili igrišče za balinanje. Z dovoljenjem up-
ravnih organov občine, so otroci počistili po gozdovih podrta drevesa iglavcev in si za denar, ki so ga zato dobili nabavili žoge in krogle za igranje.
Na morje in goro
21. in 25. junija sta spet odšli dve skupini — tokrat šoloobveznih otrok — na letovanje. Vsaka je štela po 50 otrok. Prva je odšla v Piran, se pravi na morje, druga pa na Travno goro. V obeh skupinah so otroci, za katere so ugotovili zdravniki, da jim je oddih na morju ali v hribih potreben ali pa priporočljiv. Na letovanju, ki ga je organiziralo Društvo prijateljev mladine, finansirali pa so ga Občinski ljudski odbor, Zavod za socialno zavarovanje in starši — bodo tri tedne.
njih. Prav zaradi tega zaslužijo vso obsodbo in tudi kazen.
Dosedanji rentgenski pregledi so pokazali, da je običajno okoli 5 odstotkov fluorografiranih »sumljivih« in zato ponovno klicanih na rentgensko slikanje. Pri tem naknadnem slikanju se šele dokončno ugotovi, če je državljan, katerega fluorografski posnetek je pokazal določeni sum, res bolan ali ne. Se pravi, da ni rečeno, da je nekdo, ki bo klican na ponovni pregled, tudi res bolan. Nujno pa je, da se vsak, ki bo klican na ponovni pregled, vabilu odzove, ker se bolezen da v začetku hitreje zdraviti, kot potem ko že zastari. S tem, da se odzove posameznik vabilu na ponovni pregled, koristi največ sebi in seveda svojim bližnjim.
Z organizacijo fluorografiranja pa je bilo tudi nekaj manjših ovir. Predvsem je bilo nekaterim posameznikom težavno izročiti vabila za fluorografira-nje, ker so ti zamenjali stanovanje (bivališča), spremembe naslova pa niso prijavili na matičnem uradu. Zakon predvideva za take primere kazni.
Pri agitaciji za fluorografira-nje je zelo pomagala organizacija Rdečega križa, člani te organizacije so tudi obveščali ljudi o fluorografiranju, propagirali, pojasnjevali in raznašali vabila.
OBISK IZ TRBOVELJ
V nedeljo 24. junija je obiskalo Sodražico 40 učencev Kovinske šole iz Trbovelj. V Sodražici so si ogledali delovne prostore podjetja »žične pletenine« in se zanimali za potek proizvodnje in drugo. Za Sodražico so menili, da je zelo prijeten kraj in so se v njem prijetno počutili.
Iz Sodražice so odšli v Ribnico, od tu pa v Kočevje, potem pa naprej proti morju. Povedali so, da bodo štiri dni popotovali po naši domovini in prijetno združili s koristnim.
kov, Potrošnik 12,5 odstotka, Ko-loniale Željne, Kostel, Livold, Rog Koprivnik, Postrežba Banja Loka 14 odstotkov, Zarja Stari log 18 odstotkov, Živila Mozelj Preskrba Osilnica, Kolpa Fara 15 odstotkov, Poljanka Predgrad in Morava Mošenik 15,5 odstotka ter Cabranka Papeži in Krempa Bosljiva Loka 16 odstotkov. V teh maržah so zajeti vsi stroški (prevoz, reklama, plače, dajatve itd.).
Na znižanje cen v trgovini bo vplivalo tudi znižanje občinskega prometnega davka na maloprodajo za 1 odstotek z veljavnostjo od 1. julija in 1-odstotno znižanje cen v breme trgovine. Praktično pa bo trgovina znižala v svoje breme cene za 1,5 odstotka, ker so se letos občutno dvignili nekateri stroški (PTT, bančni itd.), vendar zaradi njih trgovina ne bo povišala cen.
Marže so določene na osnovi podatkov in primerjav lanskega leta in veljajo že od 1. januarja letos dalje. Po obračunu za 1. polletje 1962 se bo marže ponovno analizirale. V kolikor se bodo pokazale zahteve, se bodo marže korigirale tako, da se bodo ponovno znižale cene.
Dovoljeno pa je tudi nihanje cen navzgor in navzdol, le da ne prekoračijo nivoja cen v lanskem decembru. Trgovina lahko nabije na eno blago tudi višjo maržo, kot je predpisana, vendar jo mora zato pri drugem blagu znižati tako, da tromeseč-ni obračun pokaže povprečno stopnjo marže, ki je za trgovino oziroma poslovalnico določena. Za prekoračenje dovoljenega tromesečnega povprečja marže so predvidene stroge kazni. Inšpekcijska služba bo gibanje cen stalno spremljala in ugotavljala, če so vsake tri mesece vsklaje-ne.
Za trgovine, ki niso v sklopu »Trgoprometa« (Planika, Peko, Borovo) ne predpiše marž kočevski ljudski odbor, ampak tisti, kjer je sedež matičnega podjetja.
Svet je razpravljal tudi o dveh prošnjah za zvišanje cen. Kmetijska zadruga Kočevje je zaprosila za višje cene mesu v njenih mesnicah v Fari in Moravi, kočevski frizerji pa so tudi prosili za zvišanje cen svojim uslugam. Svet je obe prošnji rešil tako, da ne dovoli nikakršno zvišanje cen. Za zvišanje nimajo prosilci nobenih pogojev.
Svet je sklenil še, da bo na eni prihodnjih sej proučil cene v mesarijah, v obrti in v gostinstvu.
REALIZACIJA PLANA V PRVIH PETIH MESECIH
(Nadalj. s 1. strani)
ceno realizacijo 92 %. Kovinsko podjetje Ribnica je preseglo plan za 33 %, Hrast iz Dolenje vasi z 32 %, Lesna galanterija Sodražica za 14 % in Žične tkanine in pletenine Sodražica za 28 %.
Kmetijska proizvodnja pa je izpolnila plan 100 %.
Iz tega je razvidno, da industrijska podjetja niso dosegla pet mesečnega plana. Seveda pa je slaba realizacija plana pri nekaterih podjetjih opravičljiva.
Povprečje osebnih dohodkov v industriji je 20.615 dinarjev, na Opekarni Ribnica, če upošteva-» mo vse zaposlene ,ki so v delovnem razmerju tudi le po 14 dni, pa je povprečje na osebo 17.500, drugače pa je 21.500. Povprečje osebnega dohodka v kmetijstvu znaša 22.866 dinarjev, medtem ko je osebni dohodek pri gradbeniku zelo nizek in znaša le 17.500 dinarjev.
Naj višji osebni dohodki pa so v obrtnih podjetjih in sicer se gibljejo okrog 28.000 dinarjev, v gostinstvu 23.000 din in v trgovini 24.000 dinarjev.
Materialni stroški so se dvignili, z ozirom na prejšnje leto za 18 %, letošnja realizacija pa se je dvignila v primerjavi z lansko za 20 %. Osebni dohodki pa so se dvignili za 18 %.
Vsa ta realizacija je bila dosežena od 1. januarja do 31. maja-
STRAN 3
ŽIVLJENJE IN DELO
Delovni kolektiv ČZP »Kočevski tisk”
- i., * '•-L.X <■'
Tiskarna »CZP Kočevski tisk"
V življenju ljudi, posebno v času revolucij in težkih bojev, je bil tisk eno izmed najmočnejših orožij naprednih ljudi in revolucionarjev, ki so ga uporabljali v boju za napredek. S tiskom so rasli ljudje in njihova izobrazba, dvigal se je tehnični napredek in prosveta; tisk je bil mobilizator za akcije ljudskih množic v revolucijah.
skoro dva meseca v svobodi, dokler se ni ob koncu oktobra približala velika nemška ofen-
Tiskarska stroka ima tudi v Kočevju svojo zgodovino, že v času pred prvo svetovno vojno
je pri Rinži, poleg današnjih poslovnih prostorov Kovinarja, delala tiskarna Pavliček. Lastnik, ki je bil po rodu Slovenec, je bil po prvi svetovni vojni napreden. Natisnil je v letu 1920 statut KPJ v slovenskem jeziku in tudi pozneje je tiskal večkrat propagandni tisk KPJ v času med obema vojnama. V času nemškega fašističnega razvoja na Kočevskem, od leta 1934 dalje, je postal pristaš fašistov in Hitlerja in zato v letu 1941 s kočevskimi Nemci optiral za nemški Reich. Tiskarna je v času italijanske okupacije še obratovala v Kočevju.
KOČEVSKO TISKARNO SO
PARTIZANI ODPELJALI
V GOZDOVE
Po kapitulaciji Italije meseca septembra 1943. leta, je bilo Kočevje osvobojeno. V zgodovinskem Šeško vem domu je zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda. Mesto je živelo
Sodobno urejena ročna stavnica daje videz, da je v njej delo prijetno, saj je grajena po vseh HTV predpisih. Na žalost pa je nezasedena. Kolektiv si prizadeva, da pridobi čim več strokovnih moči
živa. Brigade so v dolini Kolpe branile prehod Nemcev iz Hr-vatskc strani v Slovenijo. Pov-
sod okrog Kočevja so se razvijale borbe z Nemci; partizani so bili pa še vedno v Kočevju, v tiskarni so še vedno brneli tiskarski stroji. Končno je le prišlo povelje, da so stroje ustavili in jih demontirali. Naložili so jih na vozove in tovorni avtomobil in vse skupaj z ostalim tiskarskim materialom odpeljali iz Kočevja v gozdove. Kolono, ki je vozila stroje, so obletavala nemška letala ter jo tudi bombardirala, vendar brez večje škode. Do večera so se partizanski tiskarji prebili v zavetje kočevskih gozdov. V gozdovih so ves črkovni in ostali tiskarski material in stroje razložili in poskrili po gozdovih.
Ofenziva se je razvila po vsej Kočevski, nemške motorizirane in pešadijske kolone so prodirale tudi v gozdove. Partizanski tiskarji so imeli nalogo, da za vsako ceno ohranijo tiskarno. Imeli so veliko truda, da so po gozdovih vso tiskarno poskrili, "da jo Nemci niso dobili, čeprav so bili večkrat v njeni bližini. Bojne izvidnice tiskarjev so ves čas ofenzive skrbno spremljale gibanje Nemcev in se z njimi tudi spopadale. V teh spopadih je padlo tudi več tiskarjev, med katerimi je bil tudi mladi Ribič. V metežu ofenzive se je del tiskarjev pridružil borbenim enotam NOV.
Takoj ko je bila nemška ofenziva po kočevskih gozdovih končana, so se tiskarji spet zbrali in začeli globoko v gozdovih postavljati partizanske tiskarne Triglav in Partizanko. Na rokah in plečih so prenašali deske in ves ostali material za gradnjo barak, kamor so ravno tako prenesli vse stroje in ostali material za tiskanje. Partizani so z veliko iznajdljivostjo in brez
spomenika in zelenic, ki so v njegovi bližini, kakor tudi stavba, v kateri se je nahajala tiskarna Pavliček, vse skupaj je bilo ena sama velika ruševina. O delu grafike ni bilo v Kočevju niti za misliti v prvih letih svobode. Mesto Kočevje in sploh vsa Kočevska je bila le redko naseljena, pa še tisti prebivalci, ki so ostali živi, so stanovali v izredno težkih pogojih. Povsod je primanjkovalo delovne sile in na Kočevsko so začeli prihajati ljudje od vseh strani; Kočevska je bila do leta 1950 »internacionala«. Akcije za sečnjo gozdov in prevoz lesa do železniških postaj, gradnja cest in obnova, vse to je pripeljalo na Kočevsko ljudi iz vse Jugoslavije in iz vse Evrope. V času največje fluktuacije delovne sile je bilo na Kočevskem čez 3000 tujih državljanov, ki so prispeli v Jugoslavijo.
Do leta 1950 so po mestu Kočevje in vsej Kočevski čistili samo ruševine, na novo so zaradi pomanjkanja gradbenega materiala zgradili zelo malo. Po letu 1950 je prišla stabilizacija delovne sile in obnova je začela napredovati. Začeli so rasti novi objekti in delovni kolektivi, ki so začeli osvajati proizvodnjo. Mesto se je začelo urejati; enako tudi vasi.
V letu 1954 je bivši okrajni odbor SZDL Kočevje ustanovil grafično podjetje Tiskarno Urško, ki se je pozneje preimenovala v ČZP »Kočevski tisk«. Lokacija za tiskarno je bila izbrana in še istega leta so pristopili h gradnji objekta. V letu 1955, ko je prišel v Kočevje potrebni strokovni kader, je začela tiskarna obratovati. Podjetje je bilo nekaj let v izgradnji, ker je moral delovni kolektiv proizvodnjo še osvajati. V Kočevje je prišel izmed strojnih stavcev tovariš Alojz Mugrle, nekaj ročnih stavcev in strojnikov; vsi ostali pa so bili začetniki, ki so se dela šele učili.
Stroji so bili v tiskarni stari; dva stroja je tiskarna dobila še iz partizanskih tiskarn in člani kolektiva jih imenujejo »spo-
Clani CZP Kočevski tisk na družabni prireditvi
vu uspelo, da je proizvodnja v zadnjih dveh letih za dvakrat povečal. Ob koncu lanskega leta je dobil kolektiv nov tiskarski stroj »Nebiolo«, ki je prvi sodobni stroj v tiskarni.
Zaradi dobro organizirane strokovne in komercialne služ-
Podrli so staro drevje in začeli z izgradnjo igrišča
Delovno predsedstvo sindikalne podružnice CZP Kočevski tisk v
marcu 1962
posebnih priprav v kratkem času montirali stroje in v izredno težkih pogojih dela so prišle prve številke Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice, katere so kurirji prenašali v brigade, odrede in NOO po vsej Sloveniji. Ker sta bili tiskarni Triglav in Partizanka centralni tiskarni, so v njih tiskali Slovenskega poročevalca in Ljudsko pravico. Tisk je bil kvaliteten, čeprav je bilo grafikov-strokov-n jako v bolj malo. Delavsko-kmečki fantje in dekleta so se vključili v enote grafikov in z veliko voljo in veseljem opravljali dela vlagalk, strojnikov in stavcev. Iz brigad je prišlo še nekaj strokovnih delavcev linorezov in ostalih strokovnjakov, ki so skrbeli za to, da je postal partizanski tisk tudi po obliki pester in zanimiv. Tako se je partizanska grafika razvila do popolnosti in delala ves čas do meseca aprila 1. 1945 v kočevskih gozdovih. Dober mesec dni pred osvoboditvijo so pridrle v kočevske gozdove horde četnikov in ustašev, ki so se umikale pred prodirajočo JA in partizanski tiskarji so morali tiskarno Triglav in Partizanko zapustiti. Iz tiskarn so rešili, kar so mogli in se premaknili na nove položaje. V bojih s sovražnikom je padlo več partizano v-tiskar jev, med njimi tudi komisar tiskarne Triglav tovariš Lado.
DELOVNI KOLEKTIV ČZP »KOČEVSKI TISK«
Ko je v pomladi 1. 1945 prišla svoboda, je bilo Kočevje na območju sedanjega Trga svobode in 3. oktobra ena sama velika ruševina. Veliki Aušpergov grad, ki je stal v območju sedanjega
Prostovoljno delo za izgradnjo igrišča
meničarji iz leta 1941«, ker sta prestala vso partizansko grafiko in borbo, ter še sedaj obratujeta.
Pogoji za delo so bili v Kočevju zaradi pomanjkanja strokovnih moči, ki jih zaradi težkih stanovanjskih razmer ni bilo mogoče dobiti v Kočevje, bolj težki in proizvodnja se je težko razvijala. V zadnjih dveh letih, ko se je kader naučil obvladati proizvodnjo in delo v tiskarni, delo iz leta v leto bolj napreduje. Delovni kolektiv^ je po obstoju in letih svojih članov mlad, saj je v njem 60 odstotkov mladine. Kolektiv posveča veliko skrbi vzgoji svojih mladih kadrov in mladinska organizacija je poleg ZK ena izmed najbolj aktivnih organizacij v zadnjih letih.
Od leta 1954 do leta 1959 je bil direktor tovariš Lakner. Eno leto je bil potem vršilec dolžnosti direktorja Matija Cetinski. V letu 1960 pa je prevzel posle direktorja Ignac Karnič-nik, ki je še danes na tem mestu in njegova zasluga je, da je začel kolektiv v proizvodnji vidno napredovati. S pravilnim odnosom do strokovnih kadrov in kljub težkim delovnim pogojem so s pomočjo komercialne službe, ki jo vodi tovariš Janko Novak, in velike požrtvovalnosti v delu strojnih in ročnih stavcev, tovarišev Avgusta in Janeza Novaka ter Hiti Ivana, je kolekti-
be ima kolektiv vse pogoje, da se bo še okrepil, ko si bo vzgojil potrebni strokovni kader, ker tega še vedno primanjkuje. Tudi strojni kader — Fabjan Boštjan in Marjan Lunder se kot mlada strojnika vedno bolj uveljavljata, da proizvodnja ra-
ste. Ostale strokovne moči kot vlagalke in knjigoveznica pridobivajo vedno večje izkušnje na delovnih mestih in dajejo svoj del za rast vsega kolektiva.
Organi delavske samouprave so bili do letos bolj šibki. DS je zaradi majhnega števila zaposlenih predstavljal ves kolektiv. S povečano proizvodnjo in večjim številom zaposlenih, je bil letos izvoljen delavski svet in upravni odbor, ki uspešno rešujeta probleme kolektiva, kjer je 5 obračunskih enot.
Od meseca februarja 1956 izhaja v Kočevju lokalni list »Novice« kot glasilo SZDL občine Ribnica in Kočevje. Uredništvo in uprava sta v sestavu kolektiva ČZP »Kočevski tisk«.
Na lanskih grafičnih igrah v Ljubljani je bil delovni kolektiv ČZP »Kočevski tisk« zelo prizadet. Po tragičnem naključju brezvestnega človeka je izgubil življenje član kolektiva ročni stavec Mirko Cimprič, ki se je usposobil v kolektivu in je bil največja nada kolektiva. Vsi čla-ni kolektiva so ga imeli izredno radi, ker je bil sposoben in marljiv mlad delavec.
PRIPRAVE ZA LETOŠNJE
GRAFIČNE IGRE
SLOVENIJE
Letos že XV. leto organizirajo grafične igre Slovenije. To organizacijo je letos prevzel ko-(Nadalj. na 6. str.)
Tovor materiala na igrišču
Za Dan borca
Da, tudi tedaj je bila zelena pomlad in za njo je prišlo poletje. Ljudje so kosili po travnikih in senožetih, obdelovali so polje, po tovarnah so brneli stroji. Nekaj težkega je bilo povsod kamor je človek pogledal. Smeh ljudi je utihnil, z žalostjo na obrazu so ljudje opravljali svoje vsakdanje delo. Tu in tam je zajokal otrok in mati ga je hitro potolažila, da ne bi motil tiste tajinstvene tišine, ki je vladala po domovih v vasi, po mestu in povsod drugod, kamor se je človek ozrl. Izgledalo je tako, kakor da je nekaj umrlo. Tako žalostne pomladi ni bilo še nikoli, kot je bila 1941.
Ta mir, ki je vladal po naši zemlji, so motili glasovi tujih vojakov, ki so se prešerno šopirili v svojih črnih in zelenih uniformah. Kolone vojaštva so se valile po cestah, brneli so avtomobili, ljudje so jih pa s prezirom opazovali.
Po tovarnah, mestih in vaseh so se začeli tovariši in tovarišice tajno sestajati. Iz rok v roke je krožil Slovenski poročevalec od začetka v ožjem krogu ljudi, potem pa skoro med vsemi. Začela se je ustanavljati OP in ljudje so postali bolj živahni. Mladina se je spet smejala in veselo prepevala pesmi po napevih in melodijah, ki so bile še nepoznane. To so bile pesmi internacionalnih brigad iz Španije.
★
Fašistično vojaštvo, ki se je v začetku držalo po mestih, se je razlezlo še na vasi. Pobirali so vse kar so dobili. Z izgovorom, da iščejo vojaško opremo in orožje stare jugoslovanske vojske, so hodili po hišah in odnašali ljudem različno blago.
Ljudje so to mirno prenašali, nič se niso pritoževali, ker niso hoteli imeti z oblastjo okupatorjev nobenega stika.
Maloštevilne izdaj avce in sodelavce okupatorja so ljudje prezirali. Tisk in propaganda okupatorjev je bila povsod zelo kričeča, pisali in govorili so, da bodo osvojili ves svet. Zver fašizma je bila na višku svoje slave, njene armade so povsod zmagovale.
»Mirni bodimo in pokorimo se novi oblasti,« so govorili ljudje, ki so bili na oblasti v stari Jugoslaviji. »Nič ne bomo nare-
dili proti taki sili kot jo ima Nemčija.«
Ljudje jih pa niso poslušali, ostali so osamljeni kot strahopetci, ki so pozneje postali odkriti izdaj avci.
Klic KPJ na oborožen upor je dvignil prvoborce in narod, ki se je organiziral v vseljudsko organizacijo OF, ki je postala udarna moč naroda, ki se je začel boriti za svojo svobodo.
★
TOVARIŠICE IN TOVARIŠI!
Spet je pred nami Dan borca, ki bo za vedno zapisan v naših srcih, kot dan spominov na vse tiste težke dni, ki smo jih preživeli v boju za naš življenjski obstoj.
Se spominjate tovarišice in tovariši, kako smo v predvojnem času zbirali prispevke za naše bolne člane, za tovariše, ki so bili brezposelni, ali pa v zaporu. Se spomnite akcije za zbiranje pomoči borcem, ki so se borili v Španiji proti fašizmu. Se spomnite vseh tistih težkih bojev z delodajavci, ki smo jih vodili za večji kos kruh nas samih in naših otrok.
Prav gotovo se vsega tega še spominjate, saj to ni tako daleč za nami, da se tega ne bi spominjali.
Koliko je bilo v vsem tem delu ljubezni in veselja, da smo pomagali tovarišem, ki so našo pomoč potrebovali. Srečni smo bili, če smo mogli prispevati skromen del v ta skupni boj napredka.
Prišli so nad nas najbolj črni dnevi, ki jih more doživeti človek kot posameznik in narod
kot celota. Zver fašizma je trgala našo domovino, ki je bila za delovne ljudi zelo slaba, vendar smo jo ljubili s tisto veliko ljubeznijo, da smo bili pripravljeni zanjo umreti.
Ljubili smo dom naših očetov, zemljo, gozdove in planine, vasi in mesta, ki smo jih poznali, ljubili smo ljudi, ki so se borili za svoje življenje.
Kaj propaganda vladajočih krogov, kaj tehnika na morju, v zraku in na zemlji — ali je ta sposobna uničiti ljubezen srca, ki gori v ljubezni do domovine, do ljudi in svobode.
—"kaj zato, če je boj v špa-
— Slovenci smo uničeni za vedno, so nam govorili omahljivci.
— Zmagali smo, so kričali maloštevilni odpadniki naroda.
— Kaj pa je tamle — kot ena svetla luč se je zabliskalo, je vprašal fant pri 20. letih, ki je
sedel med fanti in možmi pri razgovoru o tistih časih.
Nihče mu ni vedel odgovoriti na njegovo vprašanje. Fantje in možje pa so pogledali v smer, ki jo je nakazal fant.
— Morda kdo potuje in sveti s svetilko, je menil očanec, ki je bil najbolj moder v družbi.
★
Nekaj mesecev pozneje, v isti vasi, med istimi ljudmi.
Kolona mladih izmučenih partizanov, hodi skozi vas.
Fantje so na straži, nad vasjo in pod vasjo, ki skrbno gledajo na vse strani. Vas je pa mirna in tiha, kot da ni v njej nobenega življenja.
Oče gleda skozi okno in zmaje z glavo. Sin ga je obvestil, da bo pohod partizanov skozi vas in tega ni mogel razumeti, da bi se močni Hitlerjevi sili na zemlji in v zraku uprli v naši slovenski vasi.
— Kje pa je to mogoče? je menil oče.
— Pri nas je to mogoče, ker smo ljudje in hočemo živeti, je
magijivo nemško armado, ker je bil v prvi svetovni vojni tudi sam nemški vojak v bojih po Karpatih in Verdunu.
Mati pa ni oklevala, poslušala je svoje otroke, ki so ji govorili o KPJ in OF. Verjela je otrokom, ker je vedela, da so pošteni in dobri. Partizane je vedno rada sprejemala in jim nudila vse kar je mogla. Ko so odšli še otroci v partizane je popustil tudi oče in začel še on aktivno delati za OF in partizane.
Lepa je bila domačija in vas. Pridrveli so okupatorji in jo uničili do kraja. Ubili so mater in očeta samo zato, ker sta bila Slovenca, ki sta ljubila svoje otroke in jih nista izdala. Otroci so se borili kot partizani.
Imeli smo dobre in zveste prijatelje, tovariše in tovarišice, ki so padali v spopadih z okupatorjem, ali pa so jih ujeli in odgnali v koncentracijska taborišča od koder se niso več vrnili.
Boj se je neizprosno razvijal dalje, mi smo pa jekleneli v bojih z okupatorjem ves čas do osvoboditve.
Vse polno je spominov o tej naši slavni borbi, ki je za nami. Tiste svetle ideale s katerimi smo šli v boj, smo uresničili. Nešteto jih je padlo, mi pa, ki smo ostali živi, jih ne moremo nikoli pozabiti. Za Dan borca se spomnimo teh padlih junakov in herojev in obiščimo njihove grobove.
Okvirni program proslavljanja Dneva borca
Za praznovanje Dneva borca, ki je 4. julija, je pripravil posebni odbor pester okvirni program. Tako bodo na predvečer Dneva borca po krajevnih centrih akademije. V Kočevju bo tudi strelsko in kegljaško tekmovanje med ekipo ZB in ZROP. V Primožih bo zbor članov ZB za področje Kočevske Reke, za Osilniško področje pa v Osilnici. Rudnik bo imel poseben program, ki bo posvečen hkrati tudi Dnevu rudarjev, 3. juliju. Za Dan borca bodo tudi lepo uredili spomenike in spominske plošče ter obiskali partizanske matere in bolne borce. 7. julija pa bo tudi v okviru Dneva borcev v Kočevju predstava »Hamleta« v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta.
Ra ionski odbor OF Mozelj iz leta 1942
I
Skupina kočevskih borcev 1942 I.
Ribnica za Dan borca
Kot vsako leto, tako bo tudi letos v počastitev Dneva borca, organiziran štafetni tek za prehodni pokal. Proga bo potekala iz Ribnice do Sodražice, kjer bo tudi svečan sprejem vseh sodelujočih ekip. Pri tem tekmovanju bodo sodelovale ekipe: TVD Partizan, ZROP, Mladine in pripadniki JLA. V dosedanjem tekmovanju je pokal že dvakrat zapored osvojilo moštvo TVD Partizan. Če mu bo to uspelo tudi letos, mu ostane pokal v trajni lasti.
Na predvečer praznika, bo krenila iz Ribnice patrola borcev na Velike Poljane, kjer bo ijnela miting. Naslednjega dne pa bo šla preko Slemen v Sodražico.
Druga skupina borcev bo krenila na pot iz Loškega potoka, se ustavila na Travni gori in naslednjega dne prikorakala v Sodražico. Obe skupini bosta prišli v Sodražico hkrati.
V Sodražici bo slavnostni sprejem vseh ekip, kakor tudi obeh patrulj. Proglašen bo tudi zmagovavec štafetnega teka.
Na predvečer praznika, pa bo v ribniškem gradu gostovalo gledališče iz Trsta, ki bo uprizorilo Hamleta.
-te-
TRATAR MARJAN-UČO:
Ob prazniku slovenskih grafičarjev v Kočevju
Ko bomo spremljali v prijazni partizanski prestolnici naše Kočevske tekmovanje naših slovenskih grafičarjev in ko si bodo spet segli vsi ti naši umetniki črne umetnosti v roke ter proslavili svoj dan, mi v tem trenutku hite misli tudi na velike dni, ki so ustvarili sedanje in na vlogo, ki so jo v tej borbi odigrali naši partizani-tiskarji širom naše domovine. Spomnimo se junaških tovarišev v Ljubljani, v Podmornici, pa spet na Gorenjskem, Primorskem in po gozdovih naše Dolenjske, naše Kočevske, kjer so delali in pomagali ustvarjati pravo sliko naše borbe med prebivalstvom s tiskom in besedo. Tako se spomnimo »Urške« v Rogu, kasnejše »Partizanske« in našega »Triglava«, ki mu je kumoval »Mrzli vrh«... Se so mi v ušesih besede Franceta novomeškega, ki mi je nekoč pripovedoval, kako so umikali iz Novega mesta veliki tiskarski stroj, pa spet kako so do 1200 kg težak podstavek stroja partizanske roke spravila iz doline na vrh, kjer so potem Triglavani tiskali naš tisk, brošure, časopise, plakate.
Ni bilo prijetno takrat delati sredi bojnega groma, brez pravih strojev, pogonskih sredstev, pa tudi tiskarskega materiala ni bilo na voljo . ..
Takole je tov. Mihec-Kmšnik Slavko, takrat strojnik »Partizanske tiskarne«, pripovedoval, kako je bilo treba na uro stiskati 1020 izvodov za RK in nato še 4000 izvodov »Ljudske pravice«. Kako se je delalo v Triglavski vedo povedati takratni tiskarji v stavnici, strojnici, pa vlagalke, ves kolektiv. Se se spomnim, kako je bilo treba poganjati nek stroj, in kako smo bili v nevarnosti zaradi plinov, ki so uhajali in skoro onemogočili nadaljnje delo...
In naši stavci, ki so pač morali »fecati« in postavljati črke v »mostičke«, pa kako je korek-torska roka v kotu barake črtala in vračala mladim stavcem »stavke« v popravo ... Da, tudi teh se dobro spominjam tiste dni na »Triglavu«, bili so še
mladi, neizkušeni, pa pogumni, radoznali in s svojo partizansko prizadevnostjo in iznajdljivostjo premagali marsikakšne ovire ... Njihova imena so že zabrisana, čeprav so živela takrat med nami, doma iz krajev Kočevske, Dolenjske, Ljubljane, Štajerske. In tako je bilo vsepovsod v naših tiskarnah . . . Mogoče še niste pozabili, kako smo nosili v breg papir iz baze, pa hrano, pa kako so naši kurirji potem ta naš tisk odnašali na kurirsko stani-co pa naprej med prebivavstvo, med borce, aktiviste, noseč jim poguma in resnico o naši borbi.
Misli se mi pode in nizajo mnoge koščke takratnega tiskarskega življenja, in če to primerjamo danes ter pogoje v katerih teče današnje delo, potem smo lahko ponosni tudi tiskarji tistih dni na svoje uspehe ter delo.
Mnoge žrtve niso bile zaman, tudi padli tiskarji, tehniki, kurirji so dokaz naše ljubezni do partizanske tiskarske umetnosti, in tudi ti bodo v letošnjem slavju v spominu z nami, med nami, in ponesli bomo na njihovo gomilo cvetje, naš pozdrav in zahvalo. Tudi pokojnemu komisarju »Triglava« Ladu, ki je padel pod Krempo, smo hvaležni za njegovo delo, pogum in žrtev!
Ko boste v teh dneh dragi tiskarji v gosteh našega Kočevja, vedite, da je tudi ta deželica mnogo pomogla našim tiskarjem — partizanom, ter tako tudi prispevala svoj delež, da nam je bilo delo lažje in uspešnejše.
Naj bo v pozdrav in spomin pesmica, ki jo je recitiral pionirček iz Kočevske Reke tiskarjem — partizanom pred 14 leti, 'ko je zaključil:
»Borba vsa velika v brastvo je siplela, v gozdove Kočevske in njene vasi.
Vas partizanov tod junaštvo se spleta, pesem nas mladih v zahvalo glasi:
Zdravo tovariši, vi partizani!
Zdravo junaki, vi Titovih dni! Zdravo tovariši tukaj vsi zbrani! Zdravo v pozdrav vsa Kočevska ori!«
ta imo
Talci smo, talci.
Nad nami je smrt razgrnila svoj mrtvaški prt.
Za nas je vse mrtvo: življenje in svet, — a v prsih se širi nam plamen razvnet.
Ta greje, bodri nas, nam daje moči — saj lepše življenje bo zraslo iz krvi.
Umrli bomo, da svet bo nov vstal, svet, ki ljudi bo vse prekoval. —
Talci smo, talci.
Prej ko bo svit, bomo šli s srcem upornim pred zid!
Rudolf Mohar
ni ji prenehal — kaj zato — če je na svet navalila zver fašizma, mi smo še na domu naših očetov!
— v srcu smo čutili tako veliko moč, da bi preglasili — prevpili — pesem fašističnih štuk, ki so rušile — dom nedolžnih ljudi po Evropi.
če je pred armado Hitlerja, kapitulirala Francija, kot domovina prve ljudske revolucije v letu 1789 iz katere ie zrastel Napoleon, če so klonili potomci Pariške komune iz leta 1871, če so zbežali Angleži iz Evrope (Dunckerja) pred navali nemških, moderno oboroženih armad, ki so v valovih iz zraka, tolkli po njihovi mornarici — če so te zveri — raztrgale našo domovino, nič zato — mi še živimo!
★
Gozdovi naših krajev so tedaj tako lepo zeleneli. Nismo jih videli. V naših pogledih oči in v naših srcih, je bila — tema.
dejal sin.
— In kaj še?
— Nič več kot samo to, da hočemo živeti!
— Pa živite in bog ali vrag z vami, boste že videli kaj bo.
Sin je pripeljal v hišo skupino partizanov. Mati jim je hitro postregla, oče pa jih je gledal postrani, ker ni mogel verjeti tega, da se bo boj v resnici začel.
— Borili se bomo oče vse do tedaj, dokler ne bomo izgnali okupatorjev iz naše zemlje, je dejal eden od partizanov.
— Kaj boste pa napravili proti taki sili, samo žrtve boste imeli in pobili vas bodo .
— Da tudi žrtve bodo, tega se dobro zavedamo, je dejal spet partizan. — Vendar se moramo boriti, če hočemo, da bomo še živeli. Okupator nas je zapisal smrti, mi pa prostovoljno ne bomo umrli, borili se bomo do zmage.
Oče še ni verjel v moč naroda, ki se je začel zavedati samega sebe. Verjel je v nepre-
Kolektiv partizanske tiskarne »Partizanka« v Kočevskem Rogu
Družinski tednik=
Poletni čas — tudi čas obiskov in turizma
Znana slovanska gostoljubnost nam prinaša zlasti v poletnem času marsikaterega sorodnika, znanca ali prijatelja v goste. Pa tudi marsikateri turist, ki ga privabijo lepote naše domovine, Si bo raje poiskal miren kotiček v zasebni hiši, tu se bo prijetneje počutil kot v hotelu s številnimi gosti.	,
Če smo se odločili, da bomo sprejeli bodisi na obisk, ali pa oddajali sobo turistom, smo prevzeli tudi določene dolžnosti gostitelja. Predvsem se moramo zavedati, da bo gost, zlasti če je prišel na obisk po dolgih letih v domovino, ali pa če je iz tujih dežel — po našem vedenju ocenjeval tudi lastnosti vsega naroda. Prišel je k vam iz dveh razlogov: da vas zopet vidi, če je vaš znanec ali sorodnik, turist pa da spozna kraje in ljudi — oba pa, da se spočijeta. Vaša dolžnost je, da mu po svojih močeh in na pravd način pomagate, da ne bo odšel od nas razočaran.
Turistični gost vas bo spraševal o zgodovini vašega kraja, o znamenitostih in običajih. Zanimal se bo za kulturne in športne prireditve. Vedeti bo hotel, kam bi lahko hodil na sprehode ali daljše izlete. Če torej želite, da bo gost zadovoljen tudi z vami kot gostiteljem, ne pa samo s svojo sobo, potem morate domači kraj dobro poznati.
Lepote naše ožje domovine spoznavajo že otroci na šolskih -izletih. Zato je dosti čudno, da vsi otroci ne -izrabijo te ugodne prilike, zlasti še, če denar ni glavni vzrok. Spoznaj najprej •svojo domovino, da jo vzljubiš in znaš vrednotiti njene krasote. Tako pa se zgodi, da je dijak, ki pokuka komaj čez našo severno mejo, zavzet nad lepotami ta-mošnjih krajev, ko pa ni v sled malomarnosti pri nas videl ne Bleda, ne Bohinja, ne Kranjske gore, Logarske doline, da ne govorimo o Plitvičkih jezerih itd. Nemogoče je, da bi človek, ki je sam obšel te čudovite kraje, ne bi znal tega vabljivo opisati tujcu.
Ne nergajte pred gostom, če je preskrba v vašem kraju slabo ■organizirana, ali če se je kaka več podražila. To so domače zadeve, k'i jih pomagajte reševati na pravem mestu. Gosta ne bodo zanimale, ali pa se bo našel človek, ki bo stvar neznansko napihnil, ko se bo vrnil domov. V občevanju s tujim gostom mislite vedno na to, da ste zanj Predstavnik našega naroda. Obnašajte se do njega kulturno, pozorno in nevsiljivo. Ne bodite hlapčevski. Ne nadlegujte ga z dolgoveznim praznim pripovedovanjem. Omogočite mu miren počitek ponoči, pa tudi podnevi, če se je vrnil v sobo, da bi bral knjigo ali kakšno uro zaspal. Pošljite otroke ob takem času iz hiše, če radi razgrajajo.
Če boste sprejeli turista na stanovanje, da bi imeli od njega gospodarsko korist, bo cena sobe odvisna od »kategorije« vaše sobe. Z gostom se takoj, ko pride, pomenite, kakšne usluge bo pri-
čakoval od vas. Zapisujte si vestno vse dohodke in izdatke, ki jih imate v zvezi z gostom. Imejte za to poseben zvezek. Redno zapisovanje vam bo prišlo zelo prav, da ne pride ob obračunavanju do nesporazumov.
PRIPRAVA SOBE
Soba za goste naj ima po možnosti poseben vhod. Tako vas bo gost manj motil in se svobodneje počutil. Pred sprejemom gosta sobo temeljito očistite. Zrj-bajte tla, če so narejena iz surovih desk. Parket zdrgnite in po-loščite. Umijte okna in obesite sveže zavese. Namestite v sobo ležišče, omaro za obleko z zadostnim številom obešalnikov, mizo in vsaj dva stola. Ob ležišču postavite manjšo mizico ali polico za odlaganje knjig, časopisov itd. Če nimate kopalnice, morate opremiti sobo z umivalnikom, h kateremu spada dovolj velika posoda za umivanje, velik vrč s svežo vodo, vedro za odlivanje rabljene vode, obešalnik za brisače in polica za odlaganje toaletnih potrebščin, po možnosti z ogledalom. Tla pod umivalnikom in okrog umivalnika zvarujite z oblogo iz plastične mase. To je najmanj, kar moramo postaviti v sobo za gosta.
Ker bo marsikateri gost prišel k vam p-rav zaradi puščobe v hotelskih sobah, morate storiti še kaj več. Ne pozabite okrasiti sten s slikami. Lahko so to večje fotografije naših krajev. Preprosta preproga bo naredila sobo toplejšo. Postavite na mizo vazo s cvetjem; lahko si izberemo poljske rože ali pa z domačega vrta. Ne pozabite na luč pri postelji in na luč, ki bo razsvetljevala vso sobo. Ne bodite Skopi pni žarnicah. Nič ni bolj pustega, kot brleča luč, pri kateri se ne dajo prebrati niti časopisni naslovi. Če so v vašem kraju zelo nadležni komarji, si preskrbite gosto nerjavečo mrežo, ki jo uokvirjeno postavite vsaj v eno krilo okna.
LEŽIŠČE
Gostovo sobo skušajte opremiti s čimbolj preprostim ležiščem. Postelja z vzmetnicami in žimnicami vam bo dala dosti dela pri čiščenju. Preprosta postelja, sestavljena iz lesenega okvira, v katerega je na mrežo položena primerno debela žim-nata trodelna blazina, se vam bo najbolj obnesla. Hitro jo boste prezračili in vam ne bo treba prenašati težkih vzmetnic. Čez njo pogrnite rjuho iz inleta, da vam bodo spodnje blazine dlje vzdržale. Nato dobro napnite rjuho. Rjuha naj bo dovolj velika. Segati mora po vseh štirih straneh najmanj 20 cm pod rob. Vzglavni blazini naj ne bosta previsoki. Za pokrivanje uporabljajte raje volnene kot pa prešite odeje. Volnene odeje se hitreje prezračijo in laže čistijo, če je potrebno. Oblecite jih v prevleke iz belega platna ali pastelno črtastega popelina. Lahko pa na volneno odejo pritrdite tudi rjuho z gumbi in zankami.
Postelje naj bodo dovolj visoke od tal, da boste sobo hitreje in temeljiteje počistili.
TLA V SOBI ZA GOSTE
Zgodilo se bo, da boste dobili tudi takega gosta, ki je sprt z redom. Prihajal bo v sobo' z umazanimi čevlji, kljub vašem prijaznem opozorilu. Pa tudi če bi se ob vstopu v sobo vedno preobul v copate, boste morali tla vsak dan brisati. Obložite tla z oblogo iz plastične mase (podelit), pa jih boste najlaže čistili.
POMOŽNI PROSTORI, ki jih
potrebuje gost
Kjer je v stanovanju kopalnica, dovolite gostu, da jo uporablja. V kopalnici določite zanj prostor, kamor bo odlagal toaletne potrebščine in mu pripravite poseben obešalnik za brisače (najmanj dve). Brisači naj se po vzorcu ali barvi razlikujeta, da jih ne bo zamenjal. Brisače morate zamenjati takoj, ko so umazane, čeprav jih je gost uporabljal morda samo en dan.
Če nimate kopalnice, a imate tekočo vodo, boste morda z majhnimi stroški lahko uredili zasilno kopalnico s prho in boj-lerjem. Če se pa tega ne da urediti, pazite, da bo posoda z vodo vedno čista. -
Razen kopalnice je tudi stranišče prostor, ki ga bo gost uporabljal. Vzdrževanje popolne snage v stranišču, ni sicer važno samo v primeru, da imate gosta, vendar morate računati s tem, da je gost še posebno natančen in zahteven. Stranišče naj ne bo ropotarnica in ne obešajte po stenah raznih »okraskov« v obliki koledarjev, slik in podobno, kar je na deželi pogosto navada. Stene in strop stranišča prepleskajte vsako leto. Okno zastri te s tanko, belo zaveso, ki sicer prepušča svetlobo, a ne dovoljuje pogleda skozi okno. Škatla za toaletni papir naj bo vedno polna. Ne uporabljajte časopisnega papirja. Pred školjko ni treba polagati nobenih oblog, da boste laže čistili. Poskrbite, da se bodo vrata od znotraj res zapirala.
ČIŠČENJE GOSTOVE SOBE
Vzdrževanju snage v gostovi sobi morate vsak dan posvetiti veliko pozornosti. Ni dovolj, če vsak dan površno uredite posteljo, pometete tla, pobrišete prah in spraznite pepelnik. Ne lotevajte se pospravljanja, dokler se v sobi zadržuje gost. Dnevno vso posteljnino prezračite ob odprtem oknu. V sobi napravite prepih. Nato skrbno namestite ležišče. Če imate v gostovi sobi tako ležišče, da mu služi čez dan za sedenje, ga boste zvečer pripravili za nočni počitek. To vam da sicer deset minut več dela, soba pa je mnogo bolj privlačna. Temeljito očistite tla. V sobi skrbno obrišite prah po pohištvu in oken sikih policah.
Ko ste očistili sobo, položite po tleh očiščeno preprogo, premen,jajte v vazi vodo in tudi cvetje, če ni več lepo.
V torek, 19. junija 1962 ob 19.30 je bil v Šeškovem domu v Kočevju prvi javni nastop učencev glasbene šole Kočevje. Učenci in njihovi učitelji so na
Zaprla
šolska
so se vrata
Zopet so zaprta vrata hrama učenosti. Šole so ostale prazne in po hodnikih vlada mir. Marsikdo izmed šolarjev je zapustil temačne hodnike veselega srca, drugi zopet, kateremu ni šlo letos učenje od rok, pa je sklenil, da bo prihodnje leto bolj priden in se bo pošteno potrudil, da bo imel lepe in prijetne počitnice. Tako je povsod, v Kočevju, v Ribnici, širom naše domovine. Počitnice so se pričele, vendar J1® za vse, tu so profesorji, učite-;ji. ki morajo pregledati uspehe in neuspehe v minulem šolskem letu. Treba je napraviti obračun, Pa naj bo slab ali dober. Zato ?° Prav v teh dneh po raznih šolah skupni roditeljski sestanki. Eden je bil v četrtek, 21. junija v dvorani TVD Partizan.
Ravnatelj ribniške osemletke, profesor Lavrič je v referatu nanizal težave, na katere je učiteljski zbor naletel pri izvajanju učnega načrta. Predvsem je poudaril, da starši vse preveč prepuščajo vzgojo otrok šoli. Kljub reformi niso bili doseženi rezultati, ki so jih pričakovali. Pokazalo se je, dia je uspeh v nižjih razredih bojši, kot v višjih. Po novem učnem načrtu napreduje v višji razred tudi tisti dijak, ki ima dve nezadostni oceni, seveda pa mora to odobriti učiteljski zbor. Izkazalo pa Se je, da so bili učenci, ki so
lahko nadaljevali šolanje v višjem razredu, še slabši in so imeli tudi po osem negativnih ocen.
Prav tako je tov. Lavrič poudaril, da šoli primanjkuje učil. Potrebovali bi tudi nove prostore, kar pa bodo poskusili rešiti tako, da bodo starim prostorom prizidali oziroma nadzidali nove. Seveda pa so za to potrebna sredstva, katera pa občina ne more dati; zato pa bi morala vplivati tudi SZDL na različna podjetja, da bi priskočila na pomoč.
Na šoli so delovala tudi različna društva kot n. pr. pionirsko, spiska skupnost, RK itd. Ustanovljeni so bili tudi razni krožki (prirodoslovni, dramski itd.). Vsa ta dejavnost se je pokazala na raznih kulturnih in športnih prireditvah.
Po končanem sestanku pa so učenci osmega razreda s pomočjo svojih učiteljev uspešno odigrali igro ruskega avtorja »Začenjamo živeti«. Igra opisuje življenje dečkov, brezdomcev, ki se po Oktobrski revoluciji znajdejo v koloniji »Maksim Gorki« in se pod skrbnim vodstvom svojega učitelja Makarenka izoblikujejo od mladih porednih, kradljivih huliganov v prave ljudi svoje družbe. Igra je bila kljub nekaterim besednim spodrsljajem dobro odigrana. Zlasti so ugajali mali huligani, a dru-
gače mirni fantje Mihič, Podboj, Pugelj, Ozimek in drugi. K tako dobri izvedbi pa so z igro pripomogli učitelji Kos, Jamnik in Petek kakor tudi učiteljici Divjakova in Kržanova.
Mate
Prvi javni nastop učencev glasbene šole Kočevje
Učenec glasbene šole nastopa
njem pokazali uspehe enoletnega študija. Obračun svojega 9-meseonega truda so mladi glasbeniki polagali pred polno dvorano poslušavcev, ki so jim bili že a priori z vsem srcem naklonjeni. Vedeli so, da večina njih nastopa prvič javno in pred tolikšno množico poslušavcev in so si lahko predstavljali, kako jim je pri srcu. Zato tudi nisio ričakovali umetniško dovršenih stvaritev, posebno pri mlajših začetnikih ne, saj je bila najmlajša učenka, ki je nastopila, stara komaj 7 let! Vedeli pa so tudi, da so vsa izvajanja mladih glasbenikov šele prvi, tu in tam še nesigurni koraki v neizmerni svet glasbene umetnosti, zato so svoja spontana priznanja ob vsakem izvajanju izražali še tem prisrčneje.
Pred začetkom izvajanja programa je ravnatelj Glasbene šole, prof. Miloš Humek imel kratek nagovor o pomenu in namenu glasbene vzgoje: Današnja atomska doba je nadvse povzdignila človekov razum, zanemarja pa čustveno plat. Stroji nas hočejo zasužnjiti in zadušiti v nas vse čustvene vzgibe. Glasba pa nas rešuje pred popolno mehanizacijo. Če se nočemo spremeniti v avtomate in robote, moramo tudi sami veliko peti, igrati in ne samo poslušati! Veliki, da, edini cilj glasbene šole je: nuditi mladini možnost osnovne glasbene izobrazbe in jo tako navajati k aktivnemu glasbenemu udejstvovanju. Pri tem pa morajo pomagati tudi vse
druge šole in še prav posebno starši.
Nato je malo izčrpneje govoril o naši glasbeni šoli in o glasbenem študiju sploh. O razliki te šole od navadne, o talentih, o fizični nadarjenosti, in o še važnejši notranji : i ud a rej nos; i — muzikaličnosti. Za uspešen študij sta potrebni obe sposobnosti. Kdor ima samo eno, ne bo nikoli dober glasbenik. Čeprav nima nižja glasbena šola namena, vzgajati vrhunske umetnike, zahteva od učencev vsaj skromno nadarjenost, zlasti pa vztrajnost in marljivost. Glasba je umetnost, ki ne trpi nobenega nereda, slepomišenja in nenatančnosti. V tem pa je tudi veliki pomen glasbene vzgoje: mladi človek je tu prisiljen biti vesten, natančen in vztrajen. S temi močnimi elementi v sebi ima glasba velik vpliv tudi na oblikovanje družbene, etične, estetske in patriotične zavesti pri človeku.
Glasbena šola v Kočevju je ena prvih, ki je uvedla v svoj redni učni program takozvane ljudske instrumente: harmoniko, kitaro, blokflavto in melodiko. Zlasti zadnja dva sta kot nalašč za mlado dušo in nežne prstke!
Po nagovoru vodje šole so
Tudi mala pionirka je zaigrala
Zabavne melodije v Ribnici
V sredo, 20. junija so obiskali ribniško občinstvo izvajavci zabavne glasbe RTV Ljubljana. Ljubljanski jazz ansambel se je predstavil ribniški publiki v svoji popolni zasedbi s pevkama Marjano Deržaj in Majdo Sepe. Izvajavci zabavne glasbe so igrali predvsem ritme iz Južne Amerike, seveda pa niso bili prikrajšani tudi ljubitelji domačih popevk.
Izvajane so bile tudi popevke z letošnjega Blejskega festivala lcot n. pr. Qando, Vsak dan in druge. Najbolj pa je navdušila, predvsem mladino; Majda Sepe s svojim twistom. Navdušeno pa je bil sprejet tudi dr. Urban Koder, ki je s svojo res odlično igro na trobenti navdušil tako mlade kot tudi starejše poslu-šavce. Nastop glasbenikov iz
Ljubljane je bil toplo sprejet, škoda pa je bila le, da ni bil izveden v starem gradu, ampak v zatohli in vroči dvorani TVD »Partizan«. Imamo tako lep, idealen prostor, toda ne znamo ga izkoristiti, da bi služil svojemu namenu. Kaj nam koristi grad, če ne znamo ceniti njegovih dobrih lastnosti, katere bi morali videti prav v teh poletnih mesecih in prenesti vse kulturne prireditve vanj. Prav tako pa bi morali paziti, da bi dobro pazili na dohode v grad, da se ne bi v njem pojavili brezplačni poslu-šavci oziroma gledavci. Vsekakor bi se morali pristojni ljudje iz Ribnice o tem pomeniti in hitro ukrepati, da ne bo prej zima. Zato še enkrat: čuvajmo ribniški grad in skrbimo, da bo koristil svojemu namenu!
20 let pionirske organizacije
Dragi pionirji! Letos praznujemo 20 let ustanovitve pionirske organizacije. Kar čedna vrsta let je že minila od tistega časa, kaj? Od tistega decembra 1942. leta. Takrat je bila v malem bosenskem mestu Bihaču ustanovljena na prvem kongresu USAO na pobudo KPJ vaša organizacija.
Tako je dobil tudi naj mlajši rod svojo organizacijo in se vključil v revolucijo, v NOV. Pionirji niso vnesli v partizanske vrste le novih moči, ampak tudi mladostno svežino, neusahljiv polet. Govoriti o deležu, ki so ga prispevali v borbi za osvoboditev takratni pionirji — vaši predniki, se mora govoriti o borbah, pohodih in strahotnih naporih, ki so jih prenašali borci in njihovi naj mlajši tovariši. Tisoče in tisoče dečkov in deklic je aktivno sodelovalo v NOB, iz njihovih vrst so zrasla imena številnih junakov, legendarnih kurirjev, bombašev in obveščevavcev. Organizirali so pionirske čete in odrede, vse otroke, člane pionirske organizacije pa je prešinjala vroča ljubezen do opustošene, okupirane domovine. Zavedali so se svoje vloge v tistih zgodvinskih
dneh, vedeli so, da morajo tudi oni napeti vse sile za osvoboditev. Noben napor jim ni bil odveč, ničesar se niso ustrašili. Borili so se povsod v mestih, vaseh in gozdovih, borili so se in se učili ljubiti domovino. Spoznavali so veliko resnico o svobodi, o revoluciji, ki so jo sami doživljali in v njej sodelovali.
Vojna je bila končana, pričela se je doba velikih naporov, graditve nove domovine. S tem so se spremenile tudi naloge pionirske organizacije. V letih obnove domovine so se pionirji vključevali v pionirske odrede in čete in z največjim elanom, z veliko ljubeznijo do rodne grude, ki se je izkristalizirala v vojnih dneh, po svojih močeh pomagali na vseh koncih in krajih.
Ko letos praznujemo 20-Ietni-
co ustanovitve pionirske organizacije, je prav, da se spomnimo vseh tistih dečkov in deklic, ki so pomagali v borbi proti okupatgrju m domačim izdajav-cem, vseh tistih, ki so za svobodo domovine žrtvovali svoja mlada življenja. Temu jubileju
mladi glasbeniki izvajali svoj obširni program, ki je imel 34 točk. Vrstile so se narodne pesmi in skladbe domačih in tujih skladateljev. Dela starejših, klasičnih skladateljev so izbrali predvsem zaradi njihove jasne, pregledne, dosledne zgradbe in
Ravnatelj Glasbene šole profesor Miloš Humek
nekompliciranega ritma, kar je najbolj primerno za začetnike. Mnogovrstni so instrumenti, na katerih so mladi izvajavci pokazali svoje doseženo znanje: klavir, violina, kitara, trobenta, pozavna, rog, klarinet, blokfavta in melodika. Nadvse pestri glasbeni večer je zaključil harmonikarski zbor, 11 mladih harmonikarjev, z venčkom narodnih.
Pod priznano visokim strokovnem vodstvom profesorja Miloša Humeka so učiteljski zbor naše glasbene šole sestavljali glasbeni pedagogi:	Anita Zupan, Adi
Škorjanc, Josip Papež, Bojan Kuhar, Miroslav Jablanov in Ferdo Šafec. Vodstvu šole smo za zanimivi glasbeni večer prav zares iskreno hvaležni! Rekorden obisk te glasbene prireditve mu je jamstvo, da bo tudi vsaka prinodnja vedno dobrodošla!
Fr. Cankar
so posvečene tudi letošnje pionirske igre in vse dejavnosti pionirske organizacije. Centralna proslava bo 29. septembra v Ljubljani, kjer bodo tudi odkrili spomenik pionirjem v parku ing. Stanka Bloudka.
Vsak pionir mora biti ponosen, da je član te organizacije, da živi v socialistični domovini in da lahko aktivno sodeluje pri graditvi socialističnih odnosov med ljudmi. Naloga vsakega pionirja je, da se marljivo uči, ker bo le tako lahko kasneje uspešno sodeloval kot strokovnjak na svojem delovnem mestu. Vsi se zavedamo deleža, ki so ga pionirji prispevali v NOB za svobodo, zato tudi vemo, da moramo nuditi našemu mlademu rodu lepo, srečno življenje, ki ga sami prej nismo poznali. Tudi tovariš Tito je večkrat poudaril v razgovoru Z mladimi obiskovavci, da so oči domovine uprte v mladi rod ki bo moral kasneje nadalje . ti začeto delo in še razvijati — izpopolnjevati pridobitve naše ljudske revolucije. Tov. Tito je tudi poudaril, da se ne smemo ustrašiti nobenih nalog in naporov, dokler imamo tako mladino, ki je pripravljena žrtvovati vse svoje sile za blagor skupnosti, za boljšo domovino.
Pogled na razstavo v Bračičevi šoli
Stanko Oražem Petinsedemdesetletnih
Obisk _5ri letošnjih maturantih
Te dni je obhajal 75-letnico rojstva Stanko Oražem, upokojeni obratovodja nekdanje kočevske elektrarne.
Naš slavljenec je zagledal luč sveta v Ribnici kot prvi sin v družini ključavničarskega mojstra, ki je štela 8 otrok. Po končani šoli v domačem kraju se je vpisal na Tehniško srednjo šolo v Grazu. Ko je na tej šoli diplomiral, je absolviral še višjo elektro-sit.ro j no šok> na Dunaju.
Po zaključenem šolanju se je vrnil v domačo Ribnico, kjer je zelo aktivno sodeloval pri ustanovitvi prve elektrarne, ki je bila mejnik na polju razsvetlja-
ve v Ribnici. Pred 38 leti se je naselil v Kočevju kot obratovodja Mestne elektrarne in Vodarne. Na tem delovnem mestu je ostal do svoje upokojitve leta 1952. Ko so leta 1934 prevzele Mestno, elektrarno v Kočevju Kranjske deželne elektrarne, je kot obratovodja obrata Kočevje zelo aktivno sodeloval pri elektrifikaciji celotnega bivšega okraja Kočevje. Mnogo ljudi iz Ribniške doline, Loškega potoka in drugih krajev se ga še dobro spominja iz tistih časov. Kljub svojim visokim letom tudi danes ne drži rok križem: pri podjetju »Avto« vodi livarno, ki jo je s svojimi nasveti tudi pomagal vzpostaviti.
S 35 leti se je poročil s tov. Nado Slovša iz Ljubljane. V zakonu sta se mu rodila dva sinova: Savo, ki je zdravnik — specialist, ginekolog v Ljubljani in Dušan, inženir kemije v tukajšnji Kemični tovarni. Stanko Oražem je bil vedno naprednega duha. Že v Ribnici je bil član naprednega telovadnega društva »Sokol« kot znani telovadec. Tak je ostal tudi po preselitvi v Kočevje, kjer je bil tudi starosta Sokola; zato ni bilo nič čudnega, da so kočevski Nemci močno nasprotovali njegovi namestitvi kot obratovodja Mestne elektrarne. Bil je tudi od mladih let pionir motorizacije na tem delu Dolenjske. Leta
1955 je bil prvi motorist v Ribnici. V tistih časih je bilo to nekaj povsem novega, skoraj nezaslišanega, saj mu je celo občina domačega trga prepovedala vožnjo z motornim kolesom po Ribnici, češ, da se plašijo ljudje in živina! Pozneje ga najdemo kot člana v prvi slovenski komisiji za šoferske izpite. V prvi svetovni vojni je moral seveda v vojsko. Skoraj ves čas je bil kot oficir in komandant avtoko-lone na italijanski in ruski fronti. Tudi v zadnji vojni mu ni bilo prizaneseno: čeprav 54 let star, je bil takoj po izbruhu vojne mobiliziran in je prišel v Zadru kot ujetnik v roke ustašem. Med to vojno mu je bila hiša ob Rinži, ki jo je začel graditi še pred vojno, težko poškodovana. Le z največjo- težavo jo. je po vojni zopet obnovil, saj je bilo to ob času, ko sta mu bila oba sinova še na univerzi.
Naš jubilant je še vedno čil in dobrega zdravja. Za tobak ne mora, dobre kapljice se pa poslužuje le po pameti. Zelo mu je pri srcu kolesarski šport, katerega goji že od mladih nog. Gojil ga je vedno kot turistični šport in delal na kolesu tudi precej dolge ture. Rad se spominja kolesa s 4 sedeži, M so mu rekli »kvadruple«. Pred prvo svetovno vojno se je na takem kolesu vozil s svojimi tremi brati.
Oče Draženi Ima seveda tudi svojega »konjička«! To so njegove čebelice, DhcVfto ga lahko Vidimoj kako še na kolesu pelje k oddaljenem čebelnjaku oskrbovat svoje miljenke. Po čebelarskem stažu spada prav gotovo med naše naj starejše čebelarje.
Drugi njegov konjiček je gojitev vrtnic in delo na vrtu sploh. Že pred zadnjo svetovno vojno je bil znan strokovnjak pri gojitvi vrtnic in dreves, kakor tudi v njihovem cepljenju. Ker so bile med zadnjo vojno v našem mestu uničene vse vrtnice, je dobil pred leti iz Ljubljane nove cepiče in je na svojem vrtu vzgojil lepo število krasnih vrtnic. Vsakomur, ki se v tej lepi panogi udejstvovanja obrne nanj, rad pomaga z nasveti in pride tudi na njegov vrt cepit vrtnice. Če vidimo po kočevskih vrtovih danes Spet cveteti vrtnice, je to nemala zasluga Stanka Oražma.
Našega slavljenca, markantno osebnost našega mesta, odlikuje znana ribniška šegavost in tudi še prav dober spomin. Rad pripoveduje o minulih časih, ko so imeli zavedni Slovenci med nemškimi Kočevarji težko stališče. Mladim poslušavcem zato rad naglasa, koliko jim je lepše v svobodni domovini, ko so sami gospodarji na lastni zemlji.
Stanku Oražmu ob častitljivem jubileju kličemo: Se na mnoga zdrava leta!
Obiskal sem -jih. Bili so že počitniško ra&.Uoženi, a sem jih kljub temu pripravil k besedi. Pravzaprav bi lahko napravil intervju tudi sam s seboj. Tudi jaz sem drgnil z njimi šolske klopi, poslušal učenosti in marsikatero »ušpičil«. Danes sem jih obiskal kot novinar in ne kot sošolec. Na vprašanja so mi sprva neradi potem pa čedalje bolj sproščeno odgovarjali. Izbral sem si štiri peresno deteljico brez peclja, no skoraj bi pozabil, pecelj, to sem bil jaz. Imam jih pred seboj, kako so trli letos zadnje šolske orehe in še pred ned,av-
študirat tudi stvar, za katero ne čuti zanimanja pa se zanjo odloči samo zaradi štipendije ali mogoče zato, ker misli, da bo po končanem študiju več zaslužil. Rada bi nadaljevala študij kemije, prav zadnje čase pa se navdušujem za arabščino. Velika razlika, ali ne? Toda prav tako, kot je zanimivo delo v laboratoriju, bi me prav gotovo veselilo, da bi se seznanila z arabsko kulturo, z njihovimi običaji, jezikom in življenjem.«
Marjan Kastelic:	Marjana
sem dobil doma prav takrat, ko je pripravljal kosilo. Tudi
Storjen je
nim res zadnjega, velikega — maturo. Danes je vse to za njimi, pred njimi pa so zopet nove skrbi, katere bodo skušali pozabiti vsaj za sedaj, ko so počitnice. Na, kaj bi tisto, vrnimo se raje k vprašanju. Taka so: Kaj meniš o svojih sošolcih in sošolkah? Ti je ugajala nova matura, zakaj in zakaj ne? Tvoj življenjski cilj in kako ga nameravaš doseči?
Ando Bastarjevo sem dobil doma. Sedaj, ko ima čas, gospodinji in tako pomaga mami, ki je v službi. Rada se je odzvala moji prošnji ter medtem, ko je valjala prepečenec v drobtine, odgovarjala.
»S sošolci in sošolkami sem doživela mnogo prijetnega. in neprijetnega. Bili smo družina, za katero bom prav gotovo žalovala. Kljub temu, da je prišlo včasih do kakšnih malih nesporazumov, upam, da bodo ostali le tisti lepi, ki jih prav gotovo ne bom mogla pozabiti.
Kaj menim o sedanji maturi? Razočarana sem. Pričakovala sem, da je težja. Kljub temu je boljša kot stara, kajti pri njej moraš pokazati samostojnost, posebno še v domači nalogi. Prej si se le »nagulil« predmete in določene stvari kmalu pozabil. Skratka, sedanja matura je mnogo bolj življenjska od prejšnje.
Mislim, da se je že vsak s svojo nalogo odločil za svoj nadaljnji študij, kljub temu pa pride včasih tako, da gre kdo
njegova mama je v službi in Marjan ne bodi len večkrat prime za kuhalnico in kuha. Vendar danes ni bil sam. Tu sta bila še sošolca Marjan in Ciril. No, še bolj prav, sem si mislil in začel vpraševati.
»Sošolci so dobri, med sošolkami pa so manjši in večji problemi.
Matura, ali kakor jo hočeš že imenovati (misli zaključni izpit), mi je bila všeč zato, ker je lažja od prejšnje. Prav tako pa mora imeti dijak tudi pri tej maturi srečo in predvsem znanje. Vsekakor pa bi bilo prav, da bi mogoče že drugo leto bila zopet stara matura.« Seveda se je pri tem na široko zasmejal.
»Za svoj nadaljnji študij pa se še nisem odločil, štivendije ne bom iskal, ker sem materialno preskrbljen.«
Jože Požar:	Dobil sem ga,
ko je globoko sklonjen nad ribniškimi šopki, risal nanje cvetlice in seveda tradicionalne ribniške vitre. Jože dela to že od malega in lahko bi rekli, da se z mamo prav s tem preživljata. Pod njegovo roko dobijo šopki lepšo, dokončno obliko. »Vidiš, tale bo za v Avstralijo,« mi je dejal in mi pokazal šopek. »Res okusno,« sem moral priznati. Rjavkasto rumene vitre so se bleščale od še pravkar posušenega laka in dajale šopku nenavaden blesk. Skrbna roka je slikala dalje in čopič je ustvarjal umetnino, ki bo nekega dne
zapustila te roke in ponesla v svet delo neznanega ustvarjav-ca. No, malo sem se zagovoril, pa nič hudega. Začel sem s svojimi običajnimi vprašanji. Jožetova roka se je ustavila in iz-gledalo je, da premišljuje. Toda le za trenutek, začel je:
»Smo soliden razred z dobrimi odnosi, toda kot povsod, tako je bilo tudi pri nas: včasih smo se sporekli, a je bilo kmalu vse dobro. Vse to pa je verjetno še poglobilo naše prijateljstvo.
Dijak pokaže lahko z novo maturo res določeno poglobljeno znanje, na katerem lahko potem gradi svoj nadaljnji študij. Vendar se mi zdi potrebno, da bi sedanjo maturo dopolnili s slovenskim jezikom. Tisti pa, ki delajo zaključni izpit iz tega predmeta, bi morali pokazati, da vedo o njem več. Pisali naj bi še kakšno pismeno nalogo. Lahko bi uvedli še kakšen tuj jezik.
Življenjski cilj? Predvsem mirno, ustaljeno življenje, toda brez dvoma, ne prekmalu. In kako naj bi ga dosegel? Zavzeti se je treba za cilj, ki si ga človek zada, to je treba imeti vedno pred očmi. Brez dvoma je za to potrebna tudi trma.
česar.« »Lepa reč, sem pomislil, zdaj se je pa zataknilo in to prav na koncu.« Toda zmotil sem se, Vida si je hotela s tem pridobiti čas za razmišljanje. Steklo ji je in moj intervju bo popoln. Odgovarja zadnji list naše štiri peresne deteljice.
»Rada sem šla v šolo, ker smo bili majhen, enoten razred, ki je znal tolažiti in pomagati sotovarišu v nesreči. Bili smo nesebični, pravi prijatelji. Vsak je čutil, da ni sam v razredu, da sem spadamo vsi, prav vsi, ki nas veže marsikaj lepega, in tudi grenkega. Večkrat je bil ta ali oni nesrečen. Vsi smo občutili njegovg nesrečo in mu hoteli pomagati, prav tako pa smo bili srečni, ko smo videli, da je srečen tudi posameznik.
Pri stari maturi je bilo preveč predmetov, zato mi tudi ni bila všeč. Sedanja je mnogo bolj izvirna, lahko se bolj poglobiš v predmet, ki ti je všeč. S tem postaneš še bolj navdušen za stvari, ki te zanimajo. In prav gotovo je to že prvi odločilni korak, ki te še bolj opogumi, da nadaljuješ študij, ki si si ga že izbral za svojo maturitetno nalogo. Vem, da je korak, ki ga naredi človek iz gimnazije na univerzo zelo velik. Toda kljub temu moram priznati, da se še nisem odločila za svoj nadaljnji študij. Prav gotovo pa
,!
prvi korak
Mislim, da sem se že s svojo nalogo že odločil za študij na arhitekturi, če ga bom dokončal, se bo izpolnil eden izmed mojih velikih načrtov.«
Vida Novak: Kot vedno, sem jo tudi danes dobil nasmejano. Dolgo sem jo iskal in jo končno staknil ob Bistrici, kjer je z ostalimi kopalci preganjala počitniško lenobo. Voda je bila polna mladih, veselih ljudi in tudi mene je zamikalo, da bi skočil vanjo, toda spomnil sem se na intervju in potlačil v sebi vročo željo po prijetnem kopanju. Umaknila sva se v senco in Vidi je zaprlo sapo, ko sem začel z vprašanji. »Kaj ga pa lomiš?« mi je dejala, »saj šola se je že zdavnaj končala.« »Prav zato, ker se je končala, hočem zvedeti, kaj misliš o njej.« »No ljubček, če je pa tako, potem ne izveš od mene ni-
bo soroden moji maturitetni nalogi.«
Končali smo. Zadnji list štiriperesne deteljice je odpadeL Ostal sem le jaz — pecelj. Kar težko se počutim brez listja okrog sebe. In kaj se ne bi, saj sem tudi jaz eden izmed njih. Kljub temu, da je zaključni izpit že za mano, se počutim tako zelenega, rumeno zelenega, da bi najraje pobegnil življenju. Toda ustavijo me Vidine, Andine, Jožetove, Marjanove... besede: »Smo celota, smo družina, od katere današnja družba marsikaj pričakuje in nam zaupa.« Nič več nisem obupan. Vidim našo štiri peresno deteljico, vidim vsakega posameznika iz razreda in upam, da bo tudi ta, rumeno zeleni pecelj nekoč koristen član naše družbe.
Mate Miha
O kosilnicah in še kaj
V nižinskih predelih Ribniške doline gredo s košnjo h kraju. Temu se morajo v marsikateri kmetiji zahvaliti kosilnicam, ki jih je v teh krajih že precej. Te so posebno prav prišle na posestvih, kjer so ostale doma samo ženske in otroci ter starčki, fantje in možje pa so na delu v Nemčiji.
Res je, da so motorne kosilnice praktične, na drugi strani
pa se nam vsiljuje misel, kdaj se bo ta stroj njegovemu lastniku amortiziral, saj stane nova kosilnica s carino v našem denarju (baje) 500.000 din. Posestnikom, ki imajo košnje za dvoje ali troje repov se jim bo leta zelo podražila. Ali ne bi bilo ceneje, če bi za košnjo najel zadružno kosilnico?
Kmalu pa se bo pojavilo tudi vprašanje servisov za popra lo
pokvarjenih kosilnic ter nabava nadomestnih delov. Zaradi neznanja v ravnanju s temi stroji bo prišlo do večjih okvar. Dokler je kosilnica nova in cela, seveda teh skrbi ni. Tisti, ki investirajo težko pirislužene marke v kosilnice, bi morali pri nakupu pomisliti tudi na te stvari.
V Loškem potoku kosilnice ne
pridejo' dosti v poštev zaradi hribovitega terena. Tu bodo pokosili travo kar s kosami. Z glavno košnjo bodo začeli v začetku julija. Kot smo že poročali bo letos na potoških lazih bolj slaba košnja, ker je trava slabša kot druga leta.
Delovni kolektiv ČZP »Kočevski tisk«
(Nadalj. s 3. strani)
Jektiv ČZP »Kočevski tisk« in se za to dobro pripravil. S pomočjo vseh športnih delavcev Kočevja bodo potekale igre gra-fičarjev iz vse Slovenije letos v Kočevju. Srečali se bodo nogometaši, odbojkarji, strelci, lahko atleti, kegljači in ostali športniki v medsebojnem tekmovanju in pomerili svoje sposobnosti v športnih igrah. Igre so organizirane za 29. in 30. junij.
Delovni kolektiv ČZP »Kočevski tisk« je na pobudo mladinske organizacije kolektiva v dveh mesecih zgradil letos pomladi igrišče za odbojko in perjanico s prostovoljnim delom. Za izgradnjo tega igrišča je napravil kolektiv 1.100 ur prostovoljnega dela, izmed katerih je polovico napravila mladina, polovico pa ostali člani kolektiva.
V mesecu aprilu t. 1. je na prostoru igrišča raslo še staro sadno drevje. V času dveh mesecev so to drevje podrli in napeljali več kot 100 kubičnih metrov materiala, da je dobilo igrišče tako obliko, kakor jo ima sedaj. Pri delu je pomagala tudi šolska mladina. Igrišče je sedaj na razpolago mladini kolektiva in ostalim športnikom v Kočevju. Na njem bodo igrane tudi tekme grafičarjev v odbojki.
Tudi z ostalo organizacijo za nemoten potek vseh ostalih iger
se je kolektiv potrudil. S športnimi delavci Kočevja je pripravil vse potrebno, da bodo vse igre, ki so v programu, v redu potekale in upamo, da bodo tekmovavci z organizacijo zadovoljni.
Tudi za stanovanja vseh gostov je poskrbljeno. Kolektiv ČZP »Kočevski tisk« se v svojem imenu in v imenu vseh grafičnih delavcev Slovenije vsem sodelavcem, športnikom in pre-bivavcem mesta Kočevja za nji-
hovo razumevanje in podporo vsem skupaj najlepše zahvaljuje. Gostom črne umetnosti želi kolektiv in prebivavci mesta Kočevja veliko uspehov in zadovoljstva, ko bodo bivali med nami.
Mladi igravci šole J. Šeška so zaigrali igro »Šestero mušketirjev«
Razstava mladih ustva rjavcev
Novo zgrajeno igraš če za odbojko
23. in 24. junija je bila na osnovni šoli »Jožeta Seška« odprta razstava, ki je predstavljala delo učencev v letošnjem šolskem letu. Iz skrbno izdelanih predmetov in lepo naslikanih otroških risb se je videla velika prizadevnost mladih ustvarjav-cev. Skrbno narisane slike so nam prikazale svet naših najmlajših, njihova občutja, njihov odnos do narave, katero podoživlja otrok na svojstven način. Na razstavi pa smo zasledili tudi druge stvari: ročna dela v obliki pajacev, lutk itd. Lepo in
dopadljivo so bili izdelani reliefi, ki predstavljajo Kočevje z okolico. Stari meči, noži, ure in drugo pa nam dokazujejo, da se mladina zanima tudi za take, stare, zgodovinske stvari, ki nam pričajo, kako smo nekoč živeli-Lepo in okusno je bila opremljena tudi učilnica, kjer so bile razstavljene znamke. Na steni je bil velik napis: »V znamkah spoznaš lepoto svoje domovine.« In res, iz tako lepo urejenih albumov z znamkami, kot so bili razstavljeni tu, se lahko res marsikaj naučiš.
XV. letne športne igre grafičarjev
Na letošnjih XV. letnih športnih igrah grafičarjev Slovenije sodelujejo Celjski tisk, EMKA, Delo, Ljudska pravica, Kartonažna tovarna, Mariborska tiskarna, Gorenjski tisk, Pomurski tisk, Tiskarna »Jože Moškrič«, Tiskarna »Toneta Tomšiča«, Kočevski tisk in Valvazorjeva tiskarna. Igre bodo 29. in 30. junija v Kočevju.
Grafične igre bodo potekale po naslednjem programu:
PETEK, 29. JUNIJA
Ob
Ob
Ob
Ob
Ob
Ob
9. uri 9.45 uri 10. uri 15. uri
18. uri 20. uri
Otvoritev na stadionu v Kočevju Atletika — moški in ženske — na stadionu Streljanje — moški in ženske — v Gaju Odbojka — moški — v Gaju Kegljanje — v Gaju Namizni tenis — moški — Šeškov dom Šah — v Domu množičnih organizacij (finale v soboto po dogovoru)
SOBOTA, 30. JUNIJA:
Ob 8. uri : Nogomet — stadion
Odbojka — ženske — v Gaju Šah — finale
Ob 15. uri :	Namizni tenis (če ne bo zaključen že
v petek) — Šeškov dom
Ob 17. uri : Nogomet — finale
Ob 20.30 uri:	Razglasitev rezultatov in podelitev po-
kalov — Kolodvorska restavracija
KEGLJANJE
bo na kegljišču v Gaju. V tej disciplini se bo pomerilo 8 ekip. Začetek tekmovanja je v petek ob 15. uri, ko začno podirati keglje kegljači EMKA. Za njo se v razmaku po približno eno uro zvrste ekipe Kočevskega tiska, Dela, Kartonažne ■ tovarne Ljubljana, Pomurskega tiska, Gorenjskega tiska, Tiskarne »Jože Moškrič« in Celjskega tiska. Vsak tekmovavec bo vrgel 50 lučajev na polno in 50 na čiščenje.
ODBOJKA — MOŠKI
Odbojkarsko tekmovanje moških ekip se bo začelo v petek ob 15. uri. Takrat se bosta na igrišču CZP Kočevski tisk pomerili v predtekmovanju ekipi EMKA in Celjski tisk, na obeh igriščih v Gaju pa ekipe Ljudske pravice proti Tiskarni »Jože Moškrič« in Mariborska tiskarna proti Gorenjskemu ti-sku. Uro 'kasneje se bo ekipa Kočevskega tiska pomerila na svojem igrišču z zmagovavcem iz predtekmovanja in zmago-vavci ostalih srečanj. Vsa odbojkarska tekmovanja bodo potem na igriščih v Gaju — razen finalnega srečanja, ki bo isti večer ob 20.30 ob umetni razsvetljavi na igrišču ob Ljubljanski cesti (nasproti gimnazije). Še prej pa bo na igrišču Kočevskega tiska (ob 19. uri) tekmovanje za 3. in 4. mesto. Vse igre se igrajo na dva dobljena seta, finalna tekma in tekma za 3. in 4. mesto pa na 3 dobljene sete.
ODBOJKA — ŽENSKE
Tekmovanje bo v Gaju. Igra vsaka ekipa z vsako. Tekmovale bodo ekipe Pomurskega tiska, Tiskarne »Jože Moškrič«, Kartonažne tovarne in Ljudske pravice.
STRELJANJE
Tekmuje se samo z zračnimi puškami. Začne se v petek, 29. junija ob 10. uri dopoldne v Gaju. Ekipo- — moško ali
M
žensko — sestavlja po 5 tekmovavcev oziroma tekmovavk. V streljanju se bodo pomerile moške ekipe Pomurskega tiska, Tiskarne »Jože Moškrič«, Kočevskega tiska, Kartonažne tovarne, Tiskarne »Toneta Tomšiča«, EMKA, Dela, Ljudske pravice, Celjskega tiska in Gorenjskega tiska ter ženske ekipe Pomurskega tiska, Tiskarne »Jože Moškrič«, Kočevskega tiska in Kartonažne tovarne.
ŠAH
Šahovsko tekmovanje, ki bo v Domu družbenih organizacij, se začne v petek ob 20. uri. Najprej se bodo pomerile ekipe Delo : EMKA, J. Moškrič : Celjski tisk, Mariborska tiskarna : Kartonažna tovarna, Pomurski tisk : Ljudska pravica. Še isti večer po predvidoma odigrano tudi polfinale, medtem ko bo finalno tekmovanje naslednji dan. V vsaki ekipi tekmuje po 5 šahistov.
NAMIZNI TENIS
Moški igrajo v petek od 18. do 24. ure in naslednji dan od 15. ure do zaključka, v kolikor ne bo tekmovanje končano že prvi dan. Pomerili se bodo v treh skupinah. V skupini A igrajo Gorenjski tisk, Pomurski tisk in Tiskarna »Jože Moškrič’. Skupino B sestavljajo Ljudska pravica, Delo in »Tone Tomšič«. V skupini C pa so Kočevski tisk, Kartonažna tovarna, Celjski tisk in EMKA.
Ženske se bodo pomerile v igri z belo žogico v soboto ob 15. uri, Nastopile bodo ekipe Tiskarne »Jože Moškrič«, Kartonažne tovarne in Ljudske pravice.
V predtekmovanju igra vsaka ekipa z vsako. V finalu pa se bodo pomerili zmagovavci skupin za 1. do 3. mesto, drugoplasirani igrajo za 4. do 6. mesto in tretjeplasirani za 7. do 9. mesto.
NOGOMET
Nogometne tekme se bodo začele v soboto, 30. junija ob 8. uri zjutraj. Polčasi trajajo po 20 minut. V predtekmovanju se bodo srečale ekipe Tiskarna »Jože Moškrrič« : Pomurski tisk, Tiskarna »Tone Tomšič« : Mariborska tiskarna. Zmagovavec v prvem srečanju se bo pomeril s Kočevskim tiskom, zmagovavec druge skupine pa s Kartonažno tovarno. Srečale pa se bodo še ekipe Ljudske pravice : EMKA in Gorenjskega tiska : Delo. Finalna tekma bo ob 17. uri.
ATLETIKA
Tekmovanje v atletiki se začne v petek ob 9.45 na stadionu. Pomerile se bodo moške ekipe Pomurskega tiska, Tiskarne »Jože Moškrič«, Kočevskega tiska, Kartonažne tovarne, Mariborske tiskarne, Valvazorjeve tiskarne iz Vidma-Kr-škega, Celjskega tiska, Dela, Gorenjskega tiska, EMKA ter Ljudske pravice in ženske ekipe Pomurskega tiska, Tiskarne »Jože Moškrič«, Kočevskega tiska, Kartonažne tovarne, Celjskega tiska, Ljudske pravice in Mariborske tiskarne. Člani bodo tekmovali v teku na 1500 m, teku na 100 m, skoku v višino in daljino, troskoku ter metu krogi j e, diska in kopja, članice pa bodo tekle na 80 m, skakale v daljino in metale kroglo.
Zaključek tekmovanja, razglasitev rezultatov in podelitev pokalov bo v Kolodvorski restavraciji v soboto ob 20.30.
f	/
OVWMWOAX/>
Qifumie peebioaluo Obvestila Spatedi čestitke Mali oglasi
KOČEVJE
Poročili so se: Per Alojz, delavec iz Vel. Cerovca 24, star 29 let in Marinč Ivana, poljedelav-Ita iz Oskrta 4, stara 28 let.
V	Ljubljani sta se poročila: Kužnik Marjan, pleskar iz Kočevja Roška cesta 52, star 19 let in černec Ivica, trg. pomočnica iz Ljubljane, Vodmatska 18, stara 21 let.
Rodile so: Papež Marija, gospodinja iz Kočevja Roška c. 23 — dečka, Grčman Ana, polje-delavka iz Koprivnika 19 — dečka, Babič Danijela, delavka iz Koblarjev 42 — deklico.
V	Novem mestu so rodile: 'Ferkulj Vera, gospodinja iz Po-tiskavca 1 — dečka, Poberaj Milena, gospodinja iz Koblarjev 37 — deklico, Kinkopf Regina, gospodinja iz Kočevja Rožna ulica 25 — dečka, Gavranovič Nevenka, iz Kočevja — Rog — •deklico.
V	Ljubljani je rodila: Cegner Matilda iz Mahovnika — deklico.
DOLENJA VAS
Rodila je Češarek Julka, gospodinja iz Dolenje vasi 31 — deklico.
Umrla je Dejak Angela, kmetica iz Blat 8, stara 76 let.
DRAGA
Umrla je Žagar Terezija iz Podplanine 11, družinska upokojenka, stara 73 let.
Rodila je Križ Antonija, gospodinja iz Pungrta št. 3 — dečka.
DOBREPOLJE
Poročila sta se Kralj Janez, kmetovalec iz agorice 54 in Žga-nJar Ana, delavka iz Zdenske vasi 48.
ČESTITAJO
Ljubemu atu in mami Lavričevima iz šegove vasi 30, želi-
»NOVICE« — glasilo SZDL občin Kočevje in Ribnica. Izdaja In tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor, Odgovorni urednik Peter Robar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14-a, telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 860 din, polletna 400 din in jo Je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 2.000 dinarjev oziroma 3 ameriške dolarje. Tek. rač. 600-27-1-266 *1 NB podružnica Kočevje
jo za 32. obletnico skupnega življenja vse najboljše!
Hčerki Stana, Marija, sinova
Jože in mali Metod.
ČESTITAJO
Ljubemu očku in možu, Fajfar Vilku, ki služi vojaški rok v Titogradu, želijo k njegovemu prazniku vse najboljše!
Sin Iztok, žena Zdenka in vsi
domači.
ČESTITAJO
Prisrčne čestitke hčerki Nadi poročeni Kavšček in možu Raj-kotu iz Želj n, za dvojno praznovanje in obletnico poroke. Ostalim pa lep pozdrav.
Verderberjevi iz Mlake
OBVESTILO
Rudnik rjavega premoga Kočevje, obvešča vsa društva in družbeno politične organizacije, da v letošnjem letu ne bo dajal nobenih denarnih sredstev, za katera društva prosijo, niti odgovarjal na morebitne prošnje.
Rudnik rjavega premgga Kočevje
ZAMENJAM
Zamenjam lepo sobo v Kopru z, enako v Kočevju.
Poizvedbe na upravi Novic.
PRODAM skoraj nov
moped
Prodam TMZ.
Deržek Ernest, Kočevje, Kolodvorska cesta 3-a.
PRODAM
Magnetofon češke znamke ugodno prodam. Informacije na upravi »Novic«.
PRODAM
Prodam dobro ohranjeno motorno kolo Tomos Colibri. Interesenti naj se zglasijo na Roški cesti 24 Kočevje.
PRODAM •
Prodam 12 ha stoječe trave v Kočevju. Vprašati na Trgu 3. oktobra 15. I. nadstropje.
Strela ga je ubila
25. junija, v zgodnjih popoldanskih urah, je v Ribniški dolini divjalo hudo neurje z gromom in dežjem. Ljudje so hiteli s spravilom sena kljub treska-nju. Nebo so parali bliski, udarjale so strele.
Alojz Grebenc, ki se je pred letom dni priženil na Šuštarjevo domačijo v Zapotoku pri Sodražici, se je med grmenjem vozil s kolesom na travnik od doma. Bil je že v bližini vasi ko je nenadoma udarila strela v kolo in Grebenca. Kljub hitri pomoči bližnjih sosedov ponesrečencu niso mogli pomagati in je umrl.
Pokojnik je bil star okrog 25 let. Zapušča mlado ženo in nekaj mesecev starega otroka. Bil je deloven gospodar in skrben rednik svoje družinice. Tragična nesreča je ljudi v tem kraju zelo presunila.
NAŠ TRG
Zelenjava Kočevje je imela od 20. do 27. junija naslednje cene: paradižnik 250, krompir (novi) 115, peteršilj 250, zelje (sveže) 130, jagode 280, breskve 220, paprika 580, bučke 110, fižol stročji 260, korenje rdeče 200, kumare 250, banane 300, čebula uvožena 150, krompir (stari) 32, limone 270, rdeči ribez 150, češenj 160, češnje 100 in 120 dinarjev kilogram.
Podjetje »ITAS«, Industrija transportnih sredstev in opreme Kočevje, išče za takojšnjo nastop
—	administratorko za delavsko samoupravljanje
—	administratorko za delo v pripravi dela.
Za delovno mesto administratorke za delavsko samoupravljanje se zahteva znanje strojepisja in delno stenografije ter praksa v administrativnih poslih, za administratorko v pripravi dela pa je potrebno znanje strojepisja.
Prošnje pošljite kadrovski službi podjetja.
»ITAS« KOČEVJE
Objava
Vodna skupnost za vodno preskrbo Kočevja in Ribnice v Kočevju (Vodovod Kočevje—Ribnica) objavlja, da bo njen III. redni letni občni zbor v petek dne 6. julija 1962 cb 9. uri v dvorani za komitejem v Kočevju, z običajnim dnevnim redom. Naprošamo zato imenovane in izvoljene delegate, da se istega polnoštevilno udeleže.
Obveščamo cenjene potrošnike, da bo trgovina »Tekstilane« zaprta v času od 1. do 25. julija. Po tem času pa bo trgovina zopet redno obratovala,
»TEKSTILANA« KOČEVJE
OBVESTI LO
Stanovanjska skupnost Ribnica — Upravni odbor otroškega vrtca obvešča vse zainteresirane starše, da bo vpis otrok v otroško ustanovo »Vrtec« za leto 1962/63 od 2. julija do 7. julija 1962 v prostorih ustanove od 8. do 10. ure dopoldan.	Stanovanjska skupnost Ribnica
Okrajno sodišče v Kočevju razpisuje javno prodajo odvisnih inventarskih predmetov. Prodaja bo dne 18. julija 1962 ob 9. uri v sobi številka 3 v II. nadstropju v poslopju ObLO v Kočevju.
V prodaji bodo:
3 pisalni stroji, motorno kolo znamke Tomos-Puch 175 ccm. 2 omari, 2 lestenca, 2 železna obešalnika, 2 tekača iz jute.
Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije.
Okrajno sodišče Kočevje
RAZGLAS
Občinski ljudski odbor Kočevje obvešča občane občine Kočevje, da bodo od meseca julija t. 1. dalje uvedeni uradni dnevi na krajevnih uradih za predsednika in tajnika ObLO.
Predsednik in tajnik bosta uradovala na krajevnih uradih vsak 1. torek v mesecu (na krajevnem uradu Predgrad, vsako 1. sredo v mesecu), in sicer po sledečem časovnem razporedu:
—	na krajevnem uradu Vas-Fara od 8. do 10. ure
—	na krajevnem uradu Osilnica od 11. do 12. ure
—	na krajevnem uradu Draga od 13. do 14. ure
—	na krajevnem uradu Predgrad od 16. do 18. ure.
S to obliko zbližan ja odnosov državljan-uprava bo občanom omogočeno, da se bodo ob teh uradnih dnevih lahko pogovorili o svojih življenjskih zadevah s predstavnikoma občine.	Iz pisarne tajništva
ObLO Kočevje
Sporočamo žalostno vest, da je na poti v službo tragično preminila
GORNIK ANGELCA
delavka v obratu mizama Li KGP Ohranili jo bomo v lepem spominu!
KOLEKTIV LESNE INDUSTRIJE
SPORED RTV LJUBLJANA
JADRAN KOČEVJE: 29. junija do 1. julija franc, film »Greh mladosti«, 2. in 3. julija franc, barvni CS film »Žena in njena igračka«, 4. in 5. julija ital. film »Beli šejk«, 6. in 8. julija angl. film »Smrt preži«, 9. in 10. julija amer. film »Ljubezen popoldne«.
SVOBODA KOČEVJE: 30. junija in 1. julija sovj. film »Ne-poslano pismo«, 3. julija jug. film »Senca slave«, 4. julija jug. film »Partizanski dokumenti«, 7. in 8. julija poljski film »Mati Ivana Angeljska«.
STARA CERKEV: 30. junija in 1. julija ital. film »Žena dneva«, 7. in 8. julija jug. film »Akcija«.
RIBNICA: 30. junija in 1. julija ital barv. CS film »škandal na plaži«, 7. in 8. julija slov. film »Družinski dnevnik«.
LOŠKI POTOK: 1. julija francoski barvni film »Noči Lu-krecije Borgie«, 8. julija fran-
coski barvni CS film »Ljubezen pod nadzorstvom«.
VELIKE LAŠČE: 30. junija in 1. julija amer. barvni CS film »Mož, ki ga nikoli ni bilo«, 7. in 8. julija franc, film »Zakon je zakon«.
DOBREPOLJE: 30. junija in 1. julija jug. barv. VV film »Ljubezen in moda«, 4. julija ruski film »človekova usoda«, 7. in 8. julija amer. barv. CS film »Cowboy«.
PONIKVE: 5. julija ruski film »človekova usoda«.
KOČEVSKA REKA: 30. junija in 1. julija češki barvni film »Ljubezenska legenda«.
PREDGRAD: 30. junija in 1. julija sovjetski barvni film »Tihi Don« II. del, 7. in 8. julija sovjetski barvni film »Tihi Don« III. del.
BROD NA KOLPI: 30. junija in 1. julija ameriški film »Kovinska zvezda«, 7. in 8. julija nemški film »Jazz, ljubezen in pesem«.
SPORED
za soboto, 30. junija 1962
5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5.05, 6.00, 7.00 in 8.00 Poročila, 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji, 8.35 Prokofjev in Ha-čaturijan, 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.10 Zabavni kaleidoskop, 9.45 Rado Simoniti: Kolednica mladinskih brigad, 10.10 Napoved časa in poročila, 10.15 Od tod in ondod, 11.00 Trije prizori iz Kozinove opere »Ekvinokcij«, 11.30 Glasba za vedro razpoloženje, 12.00 Poročila, 12.05 Trio Maksa Kovačiča, 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vzgoja in bolezni nageljna, 12.25 Eduard Mac Dowell: Indijanska suita, 13.00 Poročila, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Glasbeni omnibus, 14.30 Prireditve dneva, 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo, 15.00 Poročila, 15.20 Napotki za turiste, 15.25 Glasbena medigra, 15.30 Iz raznih dežel, 15.45 Iz zapuščine Gusta-
va Ipavca, 16.00 Vsak dan za vas, 17.00 Poročila, 17.05 Gremo v kino... 17.50 Sobotni izlet na Havaje, 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu, 18.10 Orkestralne miniature slovenskih skladateljev, 18.30 Godala in zabavni zbora, 18.45 Naši popotniki na tujem, 19.00 Obvestila, 19.05 Domači napevi za sobotni predvečer, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Za prijeten konec tedna, 22.00 Poročila, 22.15 Oddaja za naše izseljence, 23.00 Poročila, 23.05 Za ples in prijetno razpoloženje, 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
SPORED
za nedeljo, 1. julija 1962
6.00—8.00 S sprejemnikom na dopust — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, 6.30—6.35 Napotki za turiste, 7.00—7.15 Poročila, 8.00 Mladinska radijska igra — Tone Seliškar — Bratovščina Sinjega galeba, 8.55 Vedra medigra, 9.00 Poročila, 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden, 9.45 Partizanske pesmi za glas in klavir,
10.00	Še pomnite tovariši... Gojko Jokič: Takrat smo bili še otroci, 10.30 Operna matineja,
11.30	Nedeljska reportaža, 11.50 Sto pisanih taktov za dober tek,
12.00	Poročila, 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I., 13.00 Poročila, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Za našo vas, 14.00 Poje Slovenski oktet, 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II.,
15.00	Poročila, 15.15 Trikrat pet,
15.30	Opera in balet, 16.00 Ho-moreska tega tedna — M. Ayme: Mož, ki je hodil skozi zidove, 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne, 17.00 Poročila, 17.05 Športna nedelja, 19.00 Obvestila, 19.05 Glasbene razglednice, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Vaša pesem, vaša melodija, 20.50 Športna poročila, 21.00 Koncertna ura s pianistom Leonardom Pennari-om, 22.00 Poročila, 22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana,
23.00	Poročila, 23.05 Zaplešimo ▼ novi teden, 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
»HAMLET« v Kočevju
Slovensko narodno gledališče v Trstu je letos zaključilo svojo 17. gled. sezono. Odveč bi bilo pisati o tem, kako tesno je to naše tržaško gledališče povezano z usodo naših ljudi, ki so v Trstu in okolici ostali izven meja matičnega ozemlja. Z mnogimi zelo uspešnimi gostovanji v Ljubljani in drugod skrbi to gledališče za kulturno povezavo z brati v zamejstvu. Neprecenljiva je njegova kulturna misija na narodnostno ogroženem ozemlju, ki jo opravlja v najtežjih razmerah.
zahteva uprizoritev »Hamleta«. Ta slikovita in poetična drama zahteva dosti prostora, da se bodo mogla dejanja odigravati tako, kot si jih je zamislil Shakespeare. Visoka umetniška raven članov Slovenskega gledališča iz Trsta nam je jamstvo,
da bomo tudi v Kočevju po dolgem presledku zopet enkrat videli resnično umetniško dognano gledališko uprizoritev.
Ker je tudi na centralnih gledaliških odrih uprizoritev »Hamleta« za ljubitelje gledališča in tudi za priložnostne obisko-vavce izreden kulturni dogodek, ki se ne ponovi niti v enem desetletju, zato našemu občinstvu obisk te predstave nadvse toplo priporočamo!
France Cankar
Hamlet: Slane Starešinič
Po zaključku sezone so se slovenski gledališčniki iz Trsta odločili pokazati svoje umetniške dosežke tudi po manjših kulturnih centrih Slovenije, zlasti pa še v krajih Dolenjske, ki so znani iz narodnoosvobodilne borbe. V soboto, 7. julija ob 20.30 uri zvečer bodo na prostoru pri gimnaziji (šola J. Seška) gostovali s tragedijo Williama Shakespearea »Hamlet«. To tragedijo nesrečnega danskega kraljeviča, v prevodu O. Župančiča, bo režiral Jože Babič, scena in kostumi Vladimir Rijavec, glasba Pavle Merku. Uprizoritev tragedije zahteva poleg izredno izkušenega režiserja še mnogoštevilno igravsko družino. Od nastopajočih umetnikov naj omenimo vsaj najvažnejše: Jožko Lukeš (Klavdij, kralj danski), Stane Starešinič (Hamlet, nečak kralja), Rado Nakrst (Polonij), Alojz Milič (Horatio, Hamletov prijatelj), Livio Bogateč (Laert, Polonijev sin), Zlata Rodoškova (Gertruda, danska kraljica), Miranda Ca-harija (Ofelija, Polonijeva hči), Modest Sancin (I. igralec), Ad-rijan Rust j a (Gildenstern), Silvij Kobal (Rozenkranc), Stane Raztresen (Osrik), Dušan Jazbec (Marcel), Justo Košuta (I. grobar), Edvard Martinuzzi (II. grobar), Julij Guštin (For-timbras), Majda Hrvatič (dvor-janka), Leli Nakrstova (dvor-janka), Josip Fišer (dvorjan), Anton Požar (dvorjan), Nora Jankovič (igralka). Nastopajo pa še mnogoštevilni dvorjani, vojaki in paži. — Organizacijsko vodstvo predstave: Danilo Turk. — Odmor bo po 2. sliki III. dejanja.
Veliki prostor pri naši gimnaziji je kot narejen za tako impozantno scenarije, kakršno
aeoioeoeoeoioioaoeoeoeoaoeieeieoe
3« ftgoilooitte
TRATAR MARJAN-UCO
S Triglava skozi ofenzivo v Dalmacijo
(Nadaljevanje iz predzadnje številke)
Prav smo storili, ker so se še isti večer vrnili v Ogulin za en dan ustaši in nam ne bi bilo prav nič prijetno, če bi bili prišli z njimi skupaj. Hiteli smo dalje proti Otočcu, kjer smo se po štirih letih vojne prvič najedli belega kruha in dobili tudi naše ljudi. V Otočcu je bila baza glavnega štaba JA. Povedali so nam, da je taka tiskarna kot jo mi želimo v Zadru in mi smo pred nočjo krenili dalje proti Dalmaciji. Z vrha Velebita smo zagledali luči mesta in morje. Srečavali smo kolone tankov in topov, ki so vozili proti Sloveniji.
Tako smo prispeli na osvobojeno ozemlje, naš šofer je sicer pot zgrešil in smo se sredi noči znašli v Biogradu na morju, namesto v Zadru. Prenočili smo kar v dvorani hotela, drugi dan pa nadaljevali pot proti Zadru. Tam smo dobili tiskarno Toneta Tomšiča, v kateri so tiskali glasilo za JA, razne brošure in vse ostalo za glavni štab naše armade.
Dobili smo se s tovarišem Palčkom-Prosencem iz Triglava in kmalu smo začeli tudi mi tiskati Poročevalca in Pravico. V Zadru je bil tudi pisatelj Tone Seliškar, ki je urejal naš list, ki je izhajal za Slovence, ki so bivali tedaj v Dalmaciji.
Za četrto obletnico OF smo natisnili v lični knjižici partizanske pesmi Mateja Bora, Toneta Seliškarja in Kajuha, ter drugih pesnikov. To je bil naš dar tiskarjev OF ob vstopu v svobodo.
Dobro se spominjam tistih velikih dni okrog 1. maja leta 1945, ko je Zadar slavil ta naš največji praznik. Veličastna povorka, baklada, ognjemet in igra »Raztrganci«, ki so jo zaigrali člani gledališča za obletnico ustanovitve OF. Pel je tudi invalidski pevski zbor in kulturna ekipa slovenske bolnice v Zadru, ki je pod vodstvom tovariša Valentinčiča podala zaokroženo obliko borbe za našo svobodo. Slovenska pesem je ob morju v Zadru tako lepo odmevala, Zadar je bil tedaj res del naše Slovenije, od koder je odhajal naš tisk med naše ljudi.
Bravci Poročevalca in Pravice tedaj gotovo niso vedeli, da se lista tiskata daleč tam v Dalmaciji. Večkrat smo morali hitro natisniti oba lista in še list »Naša vojska«, ker so prihajale vesti o osvoboditvi naših krajev, smo morali tiskanje Pravice prenesti še v frančiškansko tiskarno v Šibenik, kamor je odpotovala ekipa naših tiskarjev. Po radiu, ki smo ga prinesli iz Triglava, smo poslušali vesti o osvoboditvi Trsta in Gorice, objemali smo se in se veselili svobode, ki se je hitro približevala. Tiste dni je bilo povsod veliko navdušenja, rajanja in dela.
Naše delo smo v Dalmaciji zaključili. Poročevalec je začel izhajati v Trstu, pozneje pa v Ljubljani, kakor tudi Pravica. Zadnje številke, ki smo jih natisnili, smo spravili v zaboje in vse skupaj z nami vred naložili na nekaj avtomobilov in 14. maja ob morju krenili proti Sloveniji. Vstavili smo se v Karlobagu in spali kar na avtomobilih, narod pa je okrog nas rajal in se veselil pozno v noč. Potovali smo po porušenih cestah mimo porušenega Senja, Kraljeviče in Bakra do Reke, ki je bila spet v ruševinah. Hiteli smo naprej v Slovenijo in kmalu smo bili v Postojni in v srcu Slovenije, naši ljubljeni Ljubljani. Na žalost smo prišli v Ljubljano z gromom in dežjem, vendar smo bili srečni. Naslednje jutro smo se dobili pred pošto, prodajavci časopisov so klicali: Slovenski poročevalec in Ljudska pravica. Zajokali smo od veselja in se objeli, v naših spominih pa so ostali dnevi, ki smo jih preživeli v tiskarni Triglav in v Zadru, ko smo tiskali te liste.
0
■
0
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
m
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
Krivica storjena materi
Ne, tisto jutro res ni bilo lepo. Modro nebo so pokrivali težki svinčeni oblaki, da se zaspano sonce niti za trenutek ni pokazalo izza njih. Po nočnem dežju je bilo vse še nekako megleno; na asfaltni cesti so se svetile mokre luže, bilo je še zgodaj.
Magdi se ni mudilo v službo. Bila je pozna in tisto jutro nekam nerazpoložena. Morda je bila tako slabe volje. In — jezila jo je mama! Da, mama! Sedla je na nepospravljeno posteljo, se zamislila in čisto pozabila, da je pozna in se ji mudi v službo. Pred oči so ji stopili pretekli dogodki in zopet je začutila tisto neprijetno vprašanje, ki jo je že dolgo mučilo:
»Ali mama res še vedno misli, da sem še otrok, da si ne morem sama, brez njene pomoči pomagati? Kaj morda nimam 18 let, svoje službe, ki lahko z njo ne le preživljam sebe, temveč tudi malo pomagam materi? Oh, le zakaj je mama tako čudna? Stara pač še ni toliko, da bi ji šlo na otročje!«
Magda se je nenehno bavlla s tem vprašanjem. Matere ni razumela; ni mogla razumeti materine ljubezni, ki je bila kriva, da je hčerko razvajala in tudi ni videla, kako je v marsičem res še vedno odvisna od nje, ter, kako jo njena skrbna roka vodi že od mladosti po pravi poti, saj očeta že dolgo ni več imela. In — navsezadnje — kdo bi materi zameril, če v taki ljubezni pozabi, da njen otrok ni več otrok.
Ne, Magda matere ni razumela. Jezilo jo je, da jo je mati z neštetimi malenkostmi poniževala in delala otročjo, kot se je Magdi zdelo, hotela je dokazati, da je že odrasla. To je bil njen edini cilj.
Iz takih neveselih misli jo je nepričakovano predramil ljubeč materin glas, poln skrbi:
»Magda, pozna si, službo boš zamudila!«
»Že spet! Kaj mi res ne more dati miru?!«
Magdo je sililo na jok. Vihravo je planila pokoncu, oblekla plašč in kar stoje popila skodelico bele kave, ki jo je mati, obenem s kosom belega, z maslom namazanega kruha, postavila na mizo. Tega ni pojedla, pustila ga je, kjer je bil in vzela v roke torbico. Hitro je stekla do vhodnih vrat. Na pragu jo je pozdra-
vilo bledo sonce, ki se je tisti trenutek pokazalo izza oblakov in se spogledljivo pogledalo v lužah na cesti. Za trenutek je imela vesel občutek, toda, ko je zaslišala materin glas, ki jo je klical, je le-ta v trenutku ugasnil in se nadomestil z velikim srdom, ki ga je čutila, če je le pomislila, da je tako ali tako že pozna, pa jo še mati zadržuje.
»Pa kaj hočeš spet? Da zamudim službo?! Joooj!« je začela z glasom,- ki se je kar lomil od jeze in končala obupano, vsa iz sebe. Mati se je prikazala za njo na pragu, kot da ni slišala grobega glasu; v rokah je imela ruto in kos kruha, ki je bil ostal na mizi. Z zaskrbljenim pogledom se je ljubeče ozrla po hčerki.
»Na, vzemi ruto, k dežju se pripravlja. Lahko se prehladiš. Tu imaš kruh, saj ne gre, da boš vse dopoldne lačna v službi. Spotoma ga lahko poješ!« Z veliko ljubeznijo je gledala svojo hčerkico, ki se je kar penila od - j eze. Magdi je prišlo vse to do vrha. Vse, kar se je v dolgem času nabiralo v njej, je hotela sedaj vreči iz sebe, hotela je ohladiti svoj srd, svoj srd nad materjo, ki jo je prepadena gledala. Z vso jezo je iz Magde izbruhnilo:
»In zato naj zamudim službo? Kaj misliš, da sem še dojenček, da bom umrla od lakote. Ti, ti... starka, stara.. . Oh!!« Jok ji je pretrgal besede, bijoč kot plaz z njenih ustnic. Z vso silo je zadrlesnila z vrati in ihte stekla iz hiše.
Mati je ostala sama; sama, z osuplim, žalostnim obrazom in očmi, ki so se polagoma napolnile s solzami. Očitek, ki ga je slišala od svoje hčere, jo je grozno zabolel, v srcu pa ji je sililo spoznanje, da njena hči res ni več otrok in to spoznanje je bilo grenko. Pa kljub temu ... ! Stopila je iz hiše in sedla na klop. Po licih so se ji potočile solze in kot bi se smilila še nebu, je tudi nebo začelo jokati. Padle so prve težke kaplje. Počasi se je dvignila in stopila k oknu, v hišo. Bridko je jokala, naslonjena nanj, po okenskih šipah pa so polzele velike deževne kaplje, podobne materinim solzam, solzam razočaranja in žalosti.
M. K.
Elektrika pod zemljo ali kako bomo žagali drva
V Kočevju je podjetje Elektro na del Ljubljanske ceste in v
Smrl na cesti
21. junija ob 14.30 uri je prišlo na križišču v Stari cerkvi do težke prometne nesreče. Po cesti II. reda je vozil tovornjak MB 60-98, last podjetja »Transport« iz Maribora, ki ga je upravljal Maks Kuhar. Na križišču pri gostilni je pripeljala s stranske ceste ,ne da bi se na nepreglednem priključku prepričala, če je glavna cesta prosta, kolesarka Angela Gornik iz Gorenj 5, zaposlena pri Lesni industr. KGP. O tej, za kolesarko zadnji vožnji, pripoveduje šofer Kuhar takole: »Ko je opazila tovornjak, je hotela skočiti z bicikla. Dvignila se je s sedeža. Vsa presenečena ni imela kolesa več v oblasti. Z nezmanjšano hitrostjo se je zaletela v desni del karoserije. Zavrl sem takoj, a nesreče nisem mogel več preprečiti.« Pri trčenju je bila kolesarka težje poškodovana. Prepeljali so jo v novomeško bolnišnico, kjer je v ponedeljek 25. junija podlegla poškodbam.
* * *
Na tem križišču v Stari cerkvi je bilo že več težkih nesreč. Kriv je seveda nepregledni ovinek, ki je tudi brez vsakega prometnega znaka (najbrž zato, ker je tisto vaška pot), veliko pa so krivi neprevidni koristniki cest sami, ker se ne prepričajo, če je križišče prosto, predno zapeljejo nanj. Vsekakor pa bi bilo nujno nekaj urediti, da bi se število nesreč na tem mestu zmanjšalo.
Kolodvorski ulici položilo podzemni električni kabel. Prednosti polaganja kablov pod zemljo so, da lahko položijo večje preseke, odpornejši so proti raznim vremenskim neprilikam, potrebnih je.manj stroškov za vzdrževanje kabla, manj verjetno je, da bi se kdo ponesrečil pa tudi izgled mesta bo lepši.
Seveda pa ima vsaka dobra stvar tudi svojo slabo stran in tako jo ima tudi ta. V ulicah, kjer je kabel že položen, namreč ne morejo več žagati drv s cirkularjem, ker nimajo žage kam priklopiti (kabli so namreč pod zemljo). Ta problem bi se lahko rešil tako, da bi pri hišah vgradili trofazne vtičnice — in prav tukaj se je vse zapletlo. Stanovavci namreč menijo, da bi moralo te vtičnice vgraditi podjetje Elektro brezplačno ali pa Stanovanjska skupnost, seveda tudi brezplačno. Na Stanovanjski skupnosti pa pravijo, da naj bi vgradili v vsako drugo ali tretjo hišo trofazne vtičnice na stroške podjetja Elektro ali pa stanovavcev oz. hišnih svetov. Elektro pa spet zatrjuje, da naj bi v vsaki ulici napravili 2 do 3 vtičnice na stroške Stanovanjske skupnosti — ali pa naj si Stanovanjska skupnost kupi dizel motor, ki ne bo potreboval električne energije in torej tudi vtičnic ne.
Menimo, da ne bi bilo prav, če bi pri tej zadevi potegnili državljani krajši konec. Razumljivo bi se nam namreč zdelo, da mora tisti, ki uvaja neko novo stvar, hkrati tudi poskrbeti, da državljani zaradi nje ne bodo prikrajšani, ampak da bodo kvečjemu na boljšem.
I
lih
!!
j
Mi
Zgodbe o stricih in še marsičem
Strici! Kako sladka beseda v današnjih »težkih« časih,, beseda, ki jo izgovarjamo z nekakšnim strahospoštovanjem in milino. Sicer pa ne zamerite, tudi vi imate verjetno kakšnega strica, na katerega ste še posebno ponosni, posebno še, če vam je poklonil avto, ali vsaj kaj temu podobnega. Pa nekakšnega »fičkota«, to se danes že ne izplača poklanjati, prišel je že iz mode, vsak se že vozi v njem. Ne, dragi moji, stričev poklon mora biti danes vse kaj več, nekaj elegantnega, nekaj, nad čemer bo vsa soseska zazijala, najmanj polovico pa jih mora zadeti kap od samega presenečenja in nevoščljivosti.
Pa to je samo ena vrsta stricev, iz prakse jih poznamo pa več, vsaj jaz, uboga para. Strici mi grenijo življenje, zaradi njih je vedno prepir v hiši, odvzemajo mi še tisti prosti čas, ko pridem popoldne domov in se hočem v miru odpočiti, torej skratka zaradi stricev mi včasih popustijo živci, posebno, kadar se mimo okna pripelje kakšna tista »cestna ladja« v njej nasmejan srečnik, ki ima še bolj srečnega strica tam preko gora ali preko luže. Pa ne mislite, da sem mu nevoščljiv, pa da mi zato popustijo živci, ne nikakor ne. Takrat se spravi na mene moja boljša polovica, našteje mi vse strice, bližnje in daljnje, še celo take, za katere nisem nikoli v svojem življenju slišal in šele ob njeni ihti ugotovim, da smo si res v sorodu tam nekje v petdesetem kolenu ali pa mogoče še malo dalj. Kot magnetofon mi našteje razne vrste znamk in modelov, v katerih bi se lahko že zdavnaj vozil, ko bi bilo iz mene kaj, tako pa imam soli v glavi toliko kot neslana juha in čudno, da me sploh držijo v službi, ko sem tak niče. V vsej svoji ihti mi še zabrusi, da mi privošči, da bi se ubil na svoji »krači« s katero se vsak dan vozim v službo in domov, češ da me ni nič škoda in da je danes bolj slavna smrt, če se ubiješ že z avtomobilom in to kakšne »super« znamke. Časopisi bodo ob taki priliki prinesli veliko sliko, pa ne mene, ampak razbitega avtomobila, tako bo pa samo kratka črtica »Smrt neprevidnega kolesarja« brez slike, ker koles se danes pa res ne izplača fotografirati.
Pa recite, če vam ob takih izbruhih ne bi popustili živci in bi se tisti trenutek raje znašli pod avtomobilom in čeprav kot pešec.
Sicer sem pa danes malo predaleč zašel od svoje teme. Prikazati vam hočem enega svojega strica, in to za začetek bolj bližnjega, torej takega, ki ga imam vsak dan pri roki. Seveda ima ta stric svoj avtomobil, ne takega navadnega, ker tudi on ni navaden človek in pa tudi avto ni dobil od kakega navadnega strica. Ima svojo hišico, katera pa ni poklon kakega strica, ampak si jo je »revež« prigaral v potu svojega obraza. Poleg hišice lepo urejeno delavnico. Torej ta stric je obrtnik, poklic, kateri je precej višje ocenjen od mojega na trenutni hierarhijski lestvici.
Sicer se pa bolj poredkoma vidiva, kar je popolnoma razumljivo. Mož ima vedno obilo dela, poslovne stvari, malo je že v letih, po osvoboditvi sem mu je malo zrastel tudi trebušček, tako da peš zelo težko hodi. Iz vseh teh tehtnih razlogov si je omislil tudi avto, sicer pa kdo bi mu zameril, saj je drugače »fejst« fant in kadar on »ceha«, vse teče od mize.
Rekel sem že, da se vidiva bolj poredkoma, ponavadi v začetku koledarskega leta, takrat ko se izpolnjujejo davčne prijave. Takrat jo prisopiha k meni, obložen z raznimi papirji in formularji. Običajno je takrat mraz, ali od njega vse teče od samih težav in skrbi.
Takrat mi z vzdihom vrže vso svojo korespondenco, odnosno svoje knjigovodstvo in z muko izdavi iz sebe: »Prosim te, pomagaj mi, saj veš, da se jaz ne razumem dosti na te stvari, ti pa si študiral in lažje razumeš, kaj hočejo imeti vse od mene. Samo eno ti povem: številke bom diktiral jaz, ker na te stvari se pa bolje zastopim kot ti.«
No, in potem z muko spravljam iz njega vse, kar zahtevajo strogi davčni predpisi. Pri izračunu njegovega dohodka pa ponavadi prideva do zaključka, da ni on nič dolžan občini, ampak bi še občina morala dati nekaj njemu, revežu, ki nima ničesar, razen tega, kar si je »prigaral in pristra-dal« v vseh svojih letih dela. Ko mu omenim dohodke, katere je prejel od tega žalostno povzdigne svoje oči proti stropu, kot da bi tam iskal rešitve, nato pa žalostno vzdihne: »To ni vredno besede, še manj pa da bi napisala v davčno prijavo, občina bo tudi brez tega lahko živela. Saj vidiš, kako je, draginja vsaki dan večja, jaz pa delam še-vedno za iste cene.« Malo debeli prsti nervozno prično premetavati tiste listine, kot bi hoteli nekaj poiskati, potem pa spet z globokim vzdihom reče: »Saj vidiš, da nimam nikjer zapisanega, na občini pa tudi ne bodo vedeli; kar izpusti te-stvari.« In tako je šlo leto za letom. Včasih so ga »vrtili«, včasih so ga pustili pri miru, on pa jo je vedno dobro »vozil« kot pravimo.
Zgodilo pa se je pred nekaj dnevi. Sedel sem doma in čital časopis. Nenadoma se ustavi avtomobil pod oknom. Iz njega stopi on. Začudil sem se, kaj išče ob tem času pri meni. Da bi mu spisal davčno prijavo, sigurno ne; mogoče-bo spet kakšna pritožba.
Ves zasopihan in oznojen je prišel v kuhinjo. Z globokim vzdihom se je vsedel na ponujeni mu stol in še bolj slastno prižgal ponudeno cigareto, po stari navadi obrnil oči proti stropu kot da bi tam kaj iskal, potem pa vričel z jokajočim glasom: »Poslušaj me, dobro me posluša), kaj ti bom povedal. Pred kratkim sem odjavil svojo obrt in sedaj sem brezposeln. Tako ni moglo več, cene dol, davki gor, pa živi če moreš.«
Onemel sem in ga debelo pogledal. »Poslušaj«, sem mu rekel, »saj sem še včeraj bil v tvoji delavnici in se je na vse-pretege delalo neko novo pohištvo?«.
»Ah, vidi se, da si s časom vedno nekaj nazaj kot si bil vedno«, me je prekinil. »Veš, to delamo za mojo hčer; saj je vendar že tako velika, da se bo v kratkem poročila. To pa vendar ne spada pod udar davkarije, za sebe lahko delam kar hočem in niti »ficka« jim nisem dolžan od tega dati.«
»Poslušaj me, nekaj drugega bi rad govoril s teboj, nekaj bolj važnega, kot pa je tisto pohištvo. Veš, rad bi se zaposlil v državnem sektorju. Potrebna pa mi je majhna prošnja in ti mi jo lahko sestaviš. Saj veš; ti si bolj študiran od mene in lažje ti tečejo za take stvari besede. Tudi napiši, da sem bil, saj veš, vedno navdušen patriot in vedno za našo stvar, skratka človek vedno na »liniji« kot se reče. Nimajo mi kaj očitati in teh nekaj uric življenja, kolikor mi jih še preostane na tej ljubi zemljici, bi iz srca rad doprinesel za to našo stvar. Ne bo mi žal, pa tudi na tebe ne bom pozabil.«
Sprva nisem vedel ali se mu je zmešalo ali pa me kaj preizkuša, potem pa se mi je počasi pričelo svitati.
Napisal sem mu tisto prošnjo; druga stvar pa je če ga bo državni sektor sprejel, sicer pa to mene ne zanima, kot me niso zanimale njegove davčne napovedi.
Eno pa drži. Ta stric je res na »liniji« ali kot rečeno vedno se znajde. Mislim, da ste tudi sami uganili. Potrebna mu je pokojnina in da jo bo dobil, mu je potrebno samo še nekaj mesecev dela v državnem sektorju in on bo spet na »konju«, v svojem prostem času pa bo lahko prislužil še kakšen dinar, za katerega ne bodo vedeli na davkariji. Ko bo pa enkrat v »penzjonu«, potem bo pa tako in tako lahko brez skrbi živel in delal; on ki je bil vedno za »našo stvar« seveda samo »na jeziku«.
V mislih sem mu čestital, sam sebi pa sem rekel, da sem velik tepec in da nikoli ne bom nič imel in da je pravr da se v službo vozim s tisto »kračo«. (Se nadaljuje)