ISSN0350-55Ó1 9 / . UJ-.U Delno oblačno in toplo bo. številka 26 četrtek, 12. julija 2001 220 SIT Za mejo dobrih ljudi in dobrih sosedov PAVLIČEVO SEDLO -- V petek opoldne sta predscdnik slovenske vhidc dr. Jitnc/ Drnovšek in avstrijski zvezni kanelcr dr. Wolťgang Scliue.ssel v nav7oint»li Slevilnih uglednih goslov iz obeh drŽav icr««edovin prijalcljevz obeh sirani meje odprla novo cesto od Logarske doline do meddržavnega mejnega prehoda Pavličevo sedlo in ohjeki za poirebe mejnih nrganiw obeh drřav. S temsokonćno uresničili iridescileine želje in po- trebe, /.a kar so dejanske možnosti nasi ale Šele z osamosvojitvijo Slovenije. Sklenitev zajetne naložbe pomeni tudi okrepitev stoletnih gospodarskih in sorodstvenih vezi tamkajšnjih prebivalcev, pomeni moi^nosl icsnejf^ga sodelovanja na turisiićnem in drugih področjih, predvsem pa pomeni simbol dohrih sosedskih <'>dnosw, kol so zatrjevali vsi po vrsti. Sir..?. ■ Foto: jp Trava je porumenela Konec minulega ledna je bilo vroče kot v peklu, saj so ponekod namerili 30 slopinj in celo čez. Ne/nosne pripeke se najbolj ra/veselijo prireditelji različnih vaških indnigjh iger zdrui^enih z vrtnimi veselicami, saj je ob neznosni vročini žeja nepotešljiva, (ptvdvsem) prvo pa običajno (eče kol v potoku. Zaradi tega je tudi zaslužek, ki je najpomembnejši tovrstni vir za delo mnogih, vroč. Tudi na leli^Snji vaški olimpiadi v ŠkaJah je ira-va ponekod porumenela od sonca pa tudi od siiakov, ki so vlekli vrv in padali po tleh... Sir 20. ■ Foto: vos E-mesto - Študij na daljavo Kmalu pobiranje parkirnin Kje bodo letovali znani Šalečani? Anton Jamnik - gornjegrajski Leonardo stran Stran Stran O o Poletje in čas počitnic odstirata nova znanstva, prijateljstva in poti, za katere običaj* no med letom ne najdemo časa. Pa to ne vetja samo za odrasle, ampak tudi za otroke. Priložnostif pri katerih združimo prijetno s koristnim, je več. Med drugimi so to lahko aktivnosti ali prireditve, ki jih organizirajo v tem času razna društva, klubi, društva prijateljev mladine. Kar nekaj se jih bo zvrstilo v našem okolju vse tja do konca avgusta. Škoda bi bilo, če bi jih prezrli. Utrinek iz Otroškega mesta. Str. 2.(tp) V Igri Je nadomestilo za stavbna zemljišča xa Preloge in del Družmirja VELENJE, 9. juliji! - Velenjnini so sť na predlog, ki ga je konec junija v držjivni /tHir vložil župan Šoštanja In poslanec Milan K<»-pusar, o i/vzomu Prelog in dda Družmirja iz. Mestne olivine Velenje ter prlk^učihi kohčini Šo^lanj. (Hl/vali s tiskovno kimlerenco, na ka* leri s<» |)c>jasnili ra/Joge. /iikaj prerili tudi o tem, da so Preloge od nekdaj v oWini Velenje. "Krajevni leksikon Dravske banovine Izleta 1937 je t>pisf kraj, kije ImI dotedaj mimaktijen ćju je bila brez /.ole. Nejavnem razpisuje bil za izvajalca izbran velenjski Vcgrad, pc^giîdbo za ta del naložbe vvrednasll l44milijonovtolar3Cv,seveda brez opreme, pasta pred tednom dni podpisali županja Anka Rakun in direklo-riea Vegrada Hilda Ibváak. Pogodba je na kijučz zagoiovlje-nimi ccnanii, gradbena dela naj bi sklenili do 31. oklobra. za opremo bo poskrbelo podjetje Inventa iz Eîegunj, oba objekta pa naj bi slovesno odprli okrog novega leta, Čistilna naprava do praznika SOLČAVA - Po naložbah v kanalizacijsko omrežje v pR'tc-klcm ol-îdobju so v spodnjem delu SolOave zaceli gradnjo (čistilne naprave. Izvajalci hitijo,saj v Solčavi želijo, da bi olv jeki zgradili do občinskega praznika, ki ga slavijo 5. avgusta. ■ {foto:Jp} Šestdeset odstotkov dohodninskih odločb že pri naslovnikih bavkarji so tokrat hitri VEI^ENJE, MOZIRJE - 0(J iih 34.<>(N) diJiiMlninskih na-|)uvedi. ki su jih /a iHo 2fHK) mi obeh l/postavah Davćne}slej pri mislovnikih že 20.(>IMt odločb ali 6(1 «KJstotkov vseh. Za la čns največ doslej. i>el zavezancev Ik> e prejehi še v naslMlnjih dneli, preostali po IM) poklnih počitnicah. "V zadnjih letih ugotavljamo, da je vedno več listih zavezancev, ki so med lelom plačali do-vi^Ij ali celo preveč dohi>dnine in v končni odločbi ne dobijo zahteve za doplačila, ampak za vračilo. Od teh, ki so na območju Davčnega urada Velenje že prejeli odločhe, je kar 15 odstotkov lakih, ki so upravičeni do vračila,** ugotavlja pomočnica direktorja Davčnega urada Ve- Pomočnica direktorja Davčnega urada Vetenje Marija Gregore: "Pritožba ne zadrži ptačila. " lenje Marija (îregorc. Tistih, ki bodo morali državi 5e kaj doplačati je bilo doslej 15 odstotkov, pri preostalih 10odstotkih pase je računže med ielnm izšel in nimajo ne vračila ne doplačila. "ť'e je znesek doplačila pri zavezancu lako velik, da bi hi enkratno plačilo ogrozilo preživljanje njega in njegovih družin.skih članov, laliko obveznost poravna v več obrokih, /akon dovoljuje odplačilo v največ l^'stih mesečnih obrokih oziroma odlog plačila davčnih obveznosti za mesecev." Pri lein dav-karjem kot merilo socialne ogTOŽeno.sti íieje zajamčena plača na družinskega člana. Zavezanec. ki želi poravnali dohodnino v več obrokih, mora pri davčnem organu (^ddaii posebno vlog(5, ki jo dobi n?i ízpi)iiLa-vi, Možen pa je tudi ixlpis plačila za ilsie davkoplačevalca, ki sov najtežjih premoženjskih razmerah, ko dohodek na družinske- ga člana ne dosega niti zajamčene plače. Kaj pa, če kdo od davčnih zavezancev Sele po prejemu odločbe ugotovi, da je v napoved p^rzabil vpisali kakšen podatek, denimo olaj.^avo? Marija (ire-gorc pravi: "C'e se zavezanec s prejeto odločbo ne strinja, lah-kov l.^ dneh pri davčnem organu vloži pritožbo in v njej navede, v čem se z njo ne strinja. Davčni organ pritožbo obravnava inji, v kolikor je upravičena, ugodi, sicer pa jo odstt^pi v nadaljnje re,Rvanje drugaslopenj-skemu organu. Vedeli pa je treba, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Dohodnino je treba poravnati v roku 30 dni od prejema odl(xH''e. ne glede na lo, ali se jc zavczancc pritožil ali ne." ■ Miiena Krstić • Planine Medobčinska zveza prijateljev mladine Ve/e#iye Letos prvič še "Otroško mesto" VELENJE, od 2. do 6. julija-Avtolointpol) Velenjskem jezeru 4»l>tâijno sameva. l\jdi sredi turistične vexone je pogleeli udeleženci Olro-skťtia mesta. "l/mislili" so si ga pri Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje in z njim prvič dopolnili ponudbo počitniških dejavnosti, s katerimi že nekaj let skrbijo za koristno preživljanje prastcga časa najmlajših občanov, 25 se jih je odločilo, da bodo prvi teden v juliju preživeli v družbi z mentorji 1er sovrstniki na igrij»Čih, ob spoznavanju znamenitosti rudarskega mesta, v ustvarjalnih delavnicah. Medse so povabili Še razne goste (lovce, ribiče...), ki so jim popestrili dnevno bivanje na pr^isto-ru ob Velenjskem jezeru. Da so uživali, se zabavali, so zatrjevali obiskovalcem, čeprav lega ni bilo mogoče spregledati že ob vstopu v njihovo mesto. Vsak dan so iA'oîili ludi svojega župana, ki ni skrbel le za red in disciplino, ampak je poskušal pt"» najboljših močeh uresničili ž-elje svojih soobČaniA'. Ob našem obisku je bila la vožnja s č-olnom oziroma veslanje. Kovač, sekretarka zve« ze, je prepričana, da bi lahko prostor ob Velenjskem jezeru precej bolje izkoristili, če se bi oircKl, ob večji podp(3rÍ svojih staršev, množičneje vključili v aktivnosti, ki jih zveza pripravi zanje. "Otroško mesto je prava sivar Zimje in upam, da bo prihodnje leto zanimanje zanj če je program pravi Prejšnji konec tedna so Čiani Turističnega društva Šmartno ob Paki povabiU svoje soobčane na zanimiv tziet z viakom, iadjfco in avtobusom. Nad njihovim odzivom so bii i nadvse presenečeni, saj se jih je na 507 km dofgo pot do Jesenic, Mosta na Soči, kjer so si ogiedaii nekatere tamkajšnje znamenitosti, Sežane in nazaj, odpraviio kar 120. Z obrazov veseie in pisane druščine ni bilo težko razbrati zadovoljstva. "Če je program pravi, ni bojazni, da bi se zadeva izjalovila, "so Moment/rdi/ nekater/. večje. Dejavntvit smo pripravili v sodelovanju s VRi ' Jezero in CKxsiom Velenje, naši animator-ji in animatorkc pa so poskrbeli, da so oircKi preživeli pet prijetnih. ustvarjalnih in brezskrbnih počitniških dni." ■ Tp, kk Občinski svet Nazarje Občutno dražje storitve Svetniki občine Nazairje so se sredi prejšnjega tedna sestali na /adnjt redni seji pred poletnim mininrom, tokratna seja pa jc bila v prostorih krajevne skupnosti Šmartno oh Dreti. Po skrajšanem postopku sn sprejeli spremembe odlokov o oskrin s pitno vodo ter p^j^ojih odvajanja in čiščenja «»dp^idnih in padavinskih voda na ol>* močjii (^)čine Na/arje. Obravmivali in potrdili so tudi povišanje cen komunalnih storiiev v občini Nazarje, nove cenc pa so občutno višje. Vo-darina se je s 67,21 dvignila na 90,28 tolarjev, kanališčina pa s 3ll,7r> na 52,43, pri čemer pa so svetniki pre da lagano povišanje izvajalcev še precej znižali. Ob obravnavi predloga delitev sredstev za subvencije in doia-cijevkmeiijstvuso 13 višinskim kmelijam odobrili plačilo prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje zii tri me.sece, potrdili so povrniiev stroškov osemenjevanja krav, posameznim kmetijskim ustanovam in drušivi^m pa so ntzde-lili denarno pomoč. Po koncu seje so opravili šc skupščinosianovanjskegapod-jetja Dom in pri tem za novega direktorja imenovali Francija Kotnika. ■ iP r^TT ^đT^ ^ Ca&oplsna-zaltíniSká in flTV ■ÉÉuLLJ dru2ba,d.o.o. Velenje lzhai3ob£etrtlQl^.C^po9dm&zregaiZVCiûate2205n mese^ naročnina 83Û Sfl. inme^čns naroinina 2.420 SIT. polleUia neroCnina 4.700 Sri, IsVia rtaro^ 8 80D STT Uredništvo: Boris Zakošek (direKlor in ^Esvri uredndt). Stane VovK {odgovorni uTBdrik), Mibna Ki^rie-Ptajiinc (FwmoCfUcaiirBtfniKa). Janez PlasniR. Taifana Pc^gofSeK. Bojana Spe^el (novinarji). Mira ZaKGéek (urednica radija). Janja Ko$utd*Špeg6l (ûnni^l ursdnlkj. Damir Šmri (oDIlkovalec) Propaganda; NinaJug (vodja propagande). Sai« KoneCnik. Jurs BeoCnA {cir^Hiasdndista) Sebe2 urednStva In uprave: 3320 Velenje. KMrifteva 2a, p. p. 202, telefon 103) m 17 50. telefax (03) 897 46 43. Žiro raeun pn APP Velenje. Slsviika 528D0-6O3-d$482. E-mall: cai^id.nei Oblikovanje in graf. priprava: NaS tas d.o.o. TBic TfetemaSÊTdd- ^tenaročenlh fotografi) in rokopisov ne vrsĎamo! Po zakonu o DDV ^ 'Naš Čas' uv^ief^ med proizvoda morniaitvnd^a zračaja za kaieie se piaeuje davek po 8% zníváni stopnj) Mejni prehod Pavličevo sedlo Zgodovinski dan za dobro sosedstvo (Nadaljevanje s prve sirani) I^pjt in prisrčna slovesmtsfje hi lil lo, pi)le^<)l>eh najvišjih gostov so seje iidele/iii še mno^i u^Mni {sostje. med njimi {h»<>• m Anton Delak. koroški dtižel-ni (»lavardr. Joer^ Haider, ministri v slovenski vkdi Jakoh Presečni k. I{ior fhwčan Franci Bul in Ivit Bi/jak, pa tudi glavni sU^ venski pouajiilec /21 vstop v Ev-n>psko skupnost dr. Jane/ Potočnik. Uvndiia p zdrava sla prispcv'a-lažupana obeh Si'wcdnjih obCin Vojko Klemen.^ek in s-ničiivi novega projekta dobrih sosedskih odnow)v in loponaziv ril y besedami Prešernove /dravljice in slovenske himne "ne vrag, le sosed bo mejak." Posebej prisrčen nagovor je imel avstrijski kaneler dr. Wolfgang Schuessel. Povedal je, daje prvič v leh krajih in da jc nad lepotami sosednjih píxlročij izjemno navdušen. je bog ustvarjal naravne lepote, so se njegove tukaj zadržale bistveno več časa. kot drug}e,"je dejal. Ob tem se je asebno ?:av- Dodal je še, daje Avstrija prav pied nedavnim z novo zakonodajo o šolstvu in medijih precej pomagala manjšini, na koncu pa je malo za Šalo in malozares dejal: "Slovenija jc na prvem mestu med kandidatkami za vstop v Evrsii, da bi vam pomagala. To ti gospod predsednik Drnov:^k asebno zagotavljam." to sva se s koroškim deželnim glavarjem že pogoviirjala, da bi ga preuredOi v pivnico prijateljstva in jo skupaj upravljali." Cc.sta od Logarske doline do Pa\'ličcvega sedlaje dolga 1.2H0 metrov, celotna naložba je bila vredna 955 milijonov tolarjev, od lega pa jih je 111 prispevala Evropska skupn<>>t preko programa PhareCB<\ Vrednost objekta je 224,5 milij<')na. Evn^pska skupnost pa jih je primaknila mjp Zupan In poslanec MIlan Kopušar nI Imel prstov vmes Topolšici z občino slabo kaže SOS lANJ - rOPOLSJCA -Med tistimi nuseUi« ki se v Slo veniji la čas na novo s|><>^le(iu-jez misliJcK d» bi do novih lokalnih volitev, te bodo prihiKÍnje leto. Šli na .svoje in ustanovili samiKtojiioolR'ino, je tudi krajevna skupnost Topolšica. Vlo-lio /H izločitev iz see-11 pridobiti nekaj sredstev. Ne gre za velik denar, a ker t>a bodo oplemenitili s 4.6(HM>t)0 to> Larji i/ol)činskei£a pn>načuna. in ker računajo, da ho nekaj primaknil tudi Z<)ravstveni dom Velet\je. peni Cij^ar okrilje sodi. ImhIo s temi sredstvi lahko p(v storili najnujnejše. V prvi vrsti je to ureditev kitnali/iicije, kije že vrsto let rak mna šoštanj-ske^a zdravstvenega doma. "Ob vsaki nevihti oziroma večjem deževju se dogaja, da voda udari na ptwršje, izpira temelje in povzroča pogreyanjc. Ta problem jc nujno rešiti Še le-los. Vzporedno bomo pripravljah idejni projeki ter druge postopke za j^ravo sanacijo doma," pravi pomočnica župana za družbene dejavnosti Marjana CelotÎBa. Zdravstveni dom .^o.ÇtanJ je star 3tJ let. Grajenje bil za potrebe listega časa. V njem danes ne opravljajo več specialističnih pregledov, način dela v ambulantah je drugačen, služi predvsem osnovnemu zdravstvenemu varstvu. Ob tem ugotavljajo, daje tudi objekt precej velik in bi takosi vSoštanjuželijo, lahko vanj vnesli več vsebin. Naredili bodo vse, da bo zdravstveni dom deležen temeljite prenove že naslednje leto. Veliko upanja, da bo res tako. jim daje to, da so upošteva ni v "pred zadolžitvi^ državnega poračuna za naslednje leto. ■ mkp HITRO NAKAZOVANJE 0 Western Union z vključitvijo v sistem mednarodne mreže za hitro nakazováni» denarjs po svetu Van^ omogočamo. - hitro poJiljanje denarja vin ^^ več kot 170 dežel v vseh delih sveta. - naslovnik lahko prejme denar v nekaj mmutah od N^laôla, • v vseh dežetah poteka to poslovanje pravitema v domači vatuti. Enostavnost m zanesljivost tega poslovanja je namenjena vsem tistim, ki so v tujini na službenem potovanju ali na počitnicah m naietjjo na nenačrtovane težave. Storitev Vam nudimo v vseh naših poslova in icah, kjer lahko delite tudi podrobnejše informacije banka velenje Banks Velenje d.d.. Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Iz občine Šmartno ob Paki Iniciativni odbor ne miruje Poročali.smo že, da so svetniki oWine Šmartno ob Paki na zadnji seji razpravljali o pobudi krajanov levega dela naselja KS LeiuA o izločitvi iz občine Braslovče in priključitvi k občini Šmartno ob Paki in jo na korc.spondenčniscji sprejeli. Svetniki ol)čine Braslovúe pa so jo zavrnili kol neutemeljeno. Ta odločitev je krajane sicer razočarala, ni pa jih odvrnila od nadaljnjih aktivnosti, lako sose člani iniciativnega ixJbora, na seji pred tednom dni dogovorili, da bodo do konca lega tedna pix^ali županu občine Braslovčc Dušanu Cioričarju prcdiogOdlokao astano-vitvi naselja Roje oziroma o delitvi naselja na LetuS in Roje. Upajo. da jim bo u-spelo poiskati nekoga, ki bi jim pomagal ta odlok »spravili vživljenje«. Prav tako pa pripravljajo tudi izjavo, ki jo bodo naslovili vsem sredstvom javnega obvej^anja. Za razvoj drobnega gospodarstva 15 miiijonov SIT Občina v^martno ob Paki jc v sodelovanju z SKD banko, poslovno enoto Celje objavila razpis za pridobitev posojil za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. Skupna masaža (e namene je 15 milijonov tolarjev, od lega bo obOina prispevala 3 milijone SIT Prednost pri izbiri bodo imeli prosilci, ki bodo kredit namenili za povečanje Števila deUwnih mest, za posodt>bitev tehnoloajje, oživitev proizvodne dejavnost, izvozniki in tudi listi, ki načrtujejo razvoj turizma. Rok za oddajo vlog se izleče v nedeljo, I.ř julija. Kol so povedali na občinski upravi, v začetku lega ledna nisti prejeli se nobene pisne vloge, zanimanje ?a niijem kredita pod ugodnejšimi pogoji pa .so ustno izrazili Štirje tamkajšnji obrtniki in podjetniki. Občina jc objavila razpis/a pridobitev posojil za p<«pcácvanjc razvoja drobnega gosp(xlarslva tretjič, nazadnje predlani, vendar takrat zaradi premajhnega zanimanja predvidene vsote niso porabili v celoti. Čaltajo na ponudbe Vzačeiku letošnje jeseni naj bi v občini xaíeii gradili pločnik Paska vas - Oorenje in posodobili pa žclij(í ludi dva cestna odseka. Skupna vrednost naložb naj bi zniiAala približno 17 milijonov tolarjev. V ich dneh naj bi zbrali ponudbe in tudi ze izbrali izvajalce del. Po besedah občinskega tajnika Janka Kopušarja pav tem času namenjajo osrednjo pozornost intenzivnim pripravam na pridobitev projekia za polrebe deve-tletjicga izobraževanja. V zvezi s tem so že opravili nekatere aktivnosti na terenu ter pogodbo za izvajalca, ki naj bi jim pripravil projekt do 30. avgusia. Na osnovi tega naj bi do konca lega letii lahko pridobili potrebno aradl^eno dovoljenje. ■ tp ZANIMIVO 12. julija 2001 Ljudska univerza Velenje sodeluje v evropskih projektih Moja kultura je drugačna od tvoje Procesi širitve evropske unije in proces slovenske institucije sIIuTopske projekte. Med temi ustiinovuini so tudi ljudske univerze, med njimi Ljudska univerzál Velenje. Glede na to, du soseštevilnedržuve st>oČile s problemom ksenofc»« hije in rasizma ter problemom sprejemanja različnih kultur, ni naključje, da se mnogi projekti, v katere se vk(jučujejo izobraževalne ustanove, ukvarja prav s temi ptKJnx^ji. O tem smo se pogovarjali z direktorico An-dni^(»ške}{a zavoda Ljudske univerze Velenje, Mirjam Sibanc. 0 Vkaiere projekte ste vkijuveni? •Treiiumo smo kol partnerji povezani v tri evropske projekte. V prvem jc kcKirtlinalor Ljudska univcr/a Jesenice, nii pn v njem sodelujemo kot partner skupaj sse pelinu srednjimi šolami iz Evrope. Gre za projekt z naslovom Moja kuliura jc Jru-jiačna od tvoje. V drugem pro- Mirjam Šibane. "Gotovo /e sodelovanje v evropskih pro-jektf/i pozitivna referenca za našo ustanovo." jeklu scxlelujemo skupaj »sedmimi evropskimi partnerji, nmilcc pa je Center za izobraževanje učiteljev iz Madrida. Tema je izobraževanje in sposlovanjc drugih kultur v p(isamezni deželi in odnosi, ki pri tem nastajajo. Tretji projckl je vezan na sodelovanje z Narodnim vseučiliščem iz Koprivnice. Povezuje sedem ljudskih univere iz Hrvaške in sedem iz Slovenije z namenom, da izmenjujemo izkiLŠnje, inlbr-macije in načrtujemo skupno izobraževalno dek) 0 Pn)jekti st ukvarjajo v ^iavnem Z inedkliJiurnim raziiifi€vanjem in sprejemanjem ljudi, ki priha^ jajo iz (Iriigih drtav... "To je na nek naOin lo^čno. Prav izobraževalni sistem je iLsli, ki mora ptîdpirati idejo o bogastvu, ki jo prinašajo različne kiil-lure v Evropi- Pri projeklu Moja kultura je drugačna od tvoje so k Síxlelovanju pritegnili Jesenice in Velenje, ker sta to mesti, v katerih se drugačna kuliura pcîjavlja Klij ko! v kakšnem drugem slovenskem meslu". 0 Glede na (o, da ste v.sajpn'i dti iefia projekta zc famcali in to z anketo, ki st€Jo opravili v neka* terih Sffiah, ali ttgf>tavija(ey da je temu res taki)? "Ne, prej bi se dalo reči, da učitelji pesi ro a!i pa vcČ kulturno situacijo v svojih razredih jemljejo h)lj za slabost kol za prednost Ta pr<'»jekt pa naj bi spodbudil ravno nasproino -promovira! razumevanje različnosti kultur, ki jih v ^ole in li^kalne skiipnosli prinaj^jo dai-ge kullure." # P&»€dali direk« torja centra Ivan Kotnik n^j bi začeli }>raditi letošnjo jesen. Projektno dokumentacijo pripravljajo skupaj s Premogovnikom Velenje. Projekt podpira tudi republiško minisîrslvo za isolsfvo, znanosi in šport. »Do letošnje jeseni, ko naj bi začeli gradnjo, moramo posuiriti se maKikaj. Med drugim odpro-dati obstoječe delavnice praktičnega pouka. O cxikupu 2.S00 kvadratnih metrov velikih pnis-torov se pogovarjamo z najbližjim sosedom Gorenjem. Ta denar l»mo ko! osnovni vložek namenili za ureditev nadomestne lokacije praktičnega pouka na 58(K) kvadratnili mclrih površin," pravi Ivan Kotnik. Prostore za izvajanje vsega praktičnega pouka naj bi na novi lokaciji uredili postopoma, V prvi fazi naj hi uredili dve zgradbi, povezani s traktom. V eni naj bi organizirali praktični pouk za programe in poklice v strojništvu, v drugi pa za pc^tre-be elektrotehnike. V vsakem traklu pa načrtujejo učilnice za strokovno teoretični pouk. V naslednji fazi naj bi na območje starega jaška preselili še storitvene dejavnosti. Nalož.ba vureditev nadomestne lokacije za praktični pouk bo, ocenah, stala cxJ 4fH) do 5(K) milijonov tolarjev brez opreme. z opremo približno fíOC) milijonov SI'l] Po izračunih republiškega minlstnitva 7H fioLstvi). znanost in šport pa približno 900 milijonov tolarjev. »Pri na.ši oceni smo odšteli stroSke za ureditev zemljišča z vst.> infrastrukturo (to nam nudi Premogovnik Velenje) in 600 kvadratnih metrov prostorov, kajti ti že stojijo, le obnovili jih je treba. Pomoč seveda pričakujemo tudi od Mestne občine Velenje. « Čg b(xlo stvari tekle po predvidevanjih, bodo nekateri diiaki začeli pouk na novi lokaciji v jeseni prihodnje leto. Moram poudarili, da bomo s tem le omilili prostorsko stisko na ol)stoječi lokaciji v centru. Pravo rešitev, ki bo omogočila organiziranost pouka v eni izmeni, ponuja drugačna razporeditev Šolskega prostora v mestu Velenje- Prestavitev olwezncga izobraževanja še za eno leto pa konkretno za naš center přímeni, da bomo imeli tudi v naslednjih letih velike prostorske težave." Nova kikacija bo zadoslilaza-htevam prenovljenih programov izobraževanja na področju poklicnega in srednjega šolstva ter tudi izobraževanja za odrasle, izvajanju mojstrskih izpitov» du-alnega sistema, kar, kol je dejal Ivan Kotnik, ni zanemarljivo dejstvo. Tu naj bi namreč uredili medpodjetnlški izobraževalni center, ki bo omogočil tvoniejše in bolj organizirano sodelovanje s podjetji v dolini, z zavodom za zaposlovanje in Še nekii-lerimi drugimi ustanovami. Soglasje za asi a novi lev centra so jim na pristojnem minislrslvu že ienj^kí) lahko le sanjamo. Rt čeprav je minister Še pred časom jmidatjal, da se zave-díl. kako pomembna je (udi ta prometna veriikakt. Œstni denar zadnji čas lako kupčkamo. da z njim zgradimo vse manj ce.y. NaČn izgradnje a\xocesinega omrežja se odmika. iJpoiabniki cest se nad tem jezimo, edini, ki so morda zaradi lega zadovoljni, so gradbinci, ker bodo uih) imeli zagofo\ijeno delo še za veliko na^Mnjih let. Toda prtiv slabe ce.sie .so pri nas j)0gf)st0 vzrok za Številne prometne nesreče. Pravijo sicer, da za dobrega voznika ni slabih cest, a /joda t ki kažejo, da je na iToljših cestah nesreč vendarle manj. To pričajo (udi podal ki z našega območju, ko se je z izgmdnjo avlo-cesle prometno slanje precej izMj.^alo. Nasploh pa za ntišo državo velja, da je pri zag(Jlavlja nju prometne varnosti na evnjpskem dnu. Več kot .300 ljudi lowe vsako leio v prometnih nesrečah. Pa kljub temu nacionalni program varnosti v cestnem prometu nastaja lako počasi. /Maj je še! šele skozi pn o obnivnavo. vpmšanje je» kdaj ho zaživel In če bomo z njim res dosegli načrtovano: da hi prepolovili število žrtev. Vtem nacionalnem pr(}gramu bomo dali še posebno />od drobnogled najlx)lj ogrožene kategorije:pešce, kole-.^atje, mlade voznike. Letos se je, vsaj j^o Številu mrfxHt sodeČ, přece j poslabšala prometna \ximost tudi na celjskem območju. Lani je bilo, tudi v primerjavi z letom nazaj stanje zelo ugodno, letos je umrlo že 22 udeležencev. 'Ib pa je skoraj enkrat veČ kol lani. Tudi tu si policisti prizadevajo, da bi z raznifni idcrepi zaiistaviii to morijo, za zdaj brez pravega uspeha. Verjetno tudi zalo. ker so v teb pri-zaticvanjih prex^'ù osamljeni. Seveda pu je nuli res, da lahko za večjo varno.'^. za manj žrtev in dmgačnih posledic prometnih nesreč, storijo najivč vozniki in ostali udeleženci vpwmeiu .sami Dokler ne bo prišlo do premika v njihovih glava/k bodo naše ceste še vedno terjale visok kn ni davek. m k Mateja Kurež, izjemna dijakinja Šolskega centra Velenje Vsak ima dar za nekaj Blondinka je in ima modre oči, a Številni vici, ki krožijo o takšnih dekletih, zanjo očitno ne držijo. .le namreč Izjemna dijakinja Šolskega centra, priznanje torej, '*ki ni od muh". Glede na to, da so počitnice, sem pričakbveznosli je bilo več kol preveč, l>ile so tudi zelo zahtevne. Kot odlična dijakinja pa je Imela občutek, da mora biti vednt) skorajda popolna. Celoten aspeh je namreč močno odvisen tudi od predmetov, ki te nc zanimajo preveč. Matura jo je obremenila bolj kot je pričakovala. "Razmeroma njalo časa nam je ostalo za priprave nanjo. Kasneje smo tudi ugotavljali, da pri izpitih ni biloveliko tistega, kar smo se učili v minulih štirih letih." Sedaj so ptičiUiice. a zanj<") vseeno ne povsem bre»krbne. sStu-dij bi rada nadaljevala na komunikologiji — tržni zakon in tržno komuniciranje. Zanj pa se je prijavilo približno (rikral več kandidatov, kot jih bo univerza sprejela. Na taborjenju v Ribncm, kamor je odšla sredi prejšnjega ledna, bo poskušala le skrbi nekoliko potisnili naslran. Sicer pa jo Čakajo Še morje, pa tritedenski obisk Škotske in piitepanje po Danski. Slednje sije izjemna dijakinja zaslužila za nagrado. "Se že veselim. Po maluri sem imela kar sialxî vest, ker nenadoma nisem imela kaj delali. Navajena sem nekaj stalno početi. Najbrž tako govorim o tem, ker še vedno nisem povsem dojela, da je nečesa res konec," je še dejala simpatična Mateja Kurež. ■ tp Mateja Kurež: "Očitno še vedno nisem dojela, daje nečesa resnično konec" Solčava Bodo zadržali šolo? v občini Solčava se od njenega nastanka pred nekaj leti napredek čuti in vidi na vsakem koraku in na r^ienem celotnem področju. Potreb, načrtov in želja je seveda vedno dovolj in hkrati preveč là takojšnjo uresničitev. Ena težava pa je, ki jo HikIo morali odpraviti takoj, sicer ImhIo Iz^^ubili podružnično šolo! Na kaj takega nočejo in ne upajo niti pomislili, čeprav dejstva ništi ravno obetavna. Šolski prostori so v na prvi pogled lepi in veliki stavbi, v kaleri jc imela do nedavnega proizvodne prostore tudi Iskra. Vendar videz vara. saj pouk izvajajo v higienske) in tehnično neprimernih proslorih in na to jih že dalj časa opozarja ludi Zilrav-stveni inšpektor. Ni zelo doigo tega, koso v Solčavi z veliko upanja pričakovali gradnjo centra z^ obšt^lske dejavnosti. Gradnjo so jim v Ljubljani Ziigiitovili, zaradi spleta čudnili okoliščin pa je zanjo vse manj možnosti, čeprav na minislistvu .svoje namere niso nikoli preklicali, ne ustno in ne pisno. S tem je padla v vodo tudi rešilev težiiv podružnične št)le, stanje v sedanji pa je seveda iz dneva v dan slabše. Ukrepati je torej treba dobesedno takoj, torej že med počitnicami. V tem času bodo uredili najnujnejše stvari, takšna rešilev pa je razumljivo zelo kra I konična. Pred kakšno večjo naložbo lx")do namreč morali rešili Še zagate okn>g lastništva. Na i>l>ČinÍ Solčitva bkre-no upajo, da Ix^do včim krajšem času z Iskro sklenili dogovor o so-lastnišlvu, na drugi strani pa se pojavljajo tudirazmišljanjao gradnji montažne šole z večnameaskim prostorom in vrtcem, ki pa kakšne ŠLrše podpore nima. Kakorkoli že, v Solčavi zatrjujejo, da bodo storili vse, da ohranijo vsaj podružnično šolo, m)p Savinjska statistična regija Bodo občine zmogle enotnost? HM/vojni pn»urumi slovenskih re^ij so nujnost, ki sej« mnoci še ne /iivMiato v pmvi meri. So |>u^c>j i/iJel;ivo držďvitet^a ru/vojne-pí prof^rania, ta pa bo temelj 'ii\ pridobivanje namenskih s redčite v Evropske skupnosti. v savinjski statistični regiji« navzlic ra/* ličnostim 31 občin, ne homo spo* znalí nujnosti i/.delave in spreje* ma skupnih razvojnih usmeritev, nam hodo v ostalih slovenskih re-}jijah privoi^cljivo ploskali. In ce Slovenyu na tlvnipsko skupnost ne 1)0 pr»vi»casno poslala svojec» ni/vojne}>a pro^^rama. v Bruslju /aut»t(»va ne ho nihče jokiil,** je dejal dr. Slavko C>al)erna posvetu o i/^elavi re^gskega programa in o ryegovj vpetosti v pripravo državnega pn» rač u na xa leti 2002 in 2003. **Je pa res. da se ntoramo najprej najti v državnem pro* računu /a lelošnje leto/* je âe dodal. OKscžno gradivo iwnuika regijskega razvojnega programa jc bilo pripravljeno konec prejšnjega meseca, zdaj je na vrsli poslopek obravnavanja in dopolnjevanja. Najprej naj hi ga včeraj, 11. julija, ijl)ravnaval programski svci regionalne razvojne agencijc^ Cc jc osnovne usmeritve, z razumljivih možnostjo dopolnitev, polrdil, mtira nanj dati soglasje Še Agencija Republike Slovenije za razvoj, kot krovna državna razvojna ustanova. Za tem bodo nujne obravnave na svetih 31 oKin, kar ne bo prav lahka naloga, "ugodno" pri tej nerodnosti pa je, da je dtwolj í^-írcjcm na većini obi^iaskib sveiw, V lem primeru bo regija dobila ven^dostojcn razvojni dokument. "Za regijo in posamezne obOine je izjemno pomembno, da sprej- memo le ra/vojne usmeritve. So nujna osniwa za nas vse /a pridobivanje sredstev iz državnega proračuna in /a kandidiranje na razpisih Evrop.skc skupnosti. Slednja pi-isebej zahteva usklajcnasl razvojnih usmeritev na vseh ravneh, od obOin do diiavc. To enostavno pomeni: Če ^eli neka obiina kandidirali na razpisih posameznih ministrstev za doloćen projekl, pa naj bodo lo eesle, industrijske ali ptHljetniŽke cone, poplavna varnost in piîdobno. mora bili ta projekt usklajen z regionalnimi razvojnimi usmeritvami. Će te usklajenosti ne bo, projekt ne bo uvrščen med predncvitne naloge, torej ne bo imel možnosti za pridobitev sredstev," pravi direktorica Savinjsko - SalcSkc območne riizvojne agencije Jasna iiie|>ec. Župani in poslanci so na posvetu kaj hitro našli temeljne skupne točke za cclotno regijo: cestno omrei^je, vključno sTrojanami. poplavna varnost, ravnanje 2 odpa-ki, višje in visoko i^olstvo in turizem. Ne glede na razUcmKt 31 občin in pasameznih manjših ''re-^j," so bili soglasni glede nujnosti sprejema skupnih ra/vojnih usmeritev do lett->Šnjc jeseni, "siecr nas bodo vsi prehiteli in se bomo obrisali pod nosom," je poudaril eden izmed njih. Na cestnem področju so dejstva neizprosna, saj savinjskasiaiisllčna regija primerjalno z ostalimi dobi daleč premalo sredstev. Prav tako regija ne bi smela dovoljevali vedno novih podaljševanj i/grad nje avt(x:estc preko Trojan. Enako ali še huje je s poplavno varn(istjo -"slabih 50f) milijonov za celotno regijo za posredovanja gasilcev ni dovolj," je bila kruta in resnična pripomba. Višje in visoko Scilstvo-*'če zelo kmalu ne bomo postavili jasnih in od klinih zahtev po določenih visokowlskih programih po zgledu Kopra, nas bo zanesljivo prehitela Dolenjska z Novim me-slom,** je bilo slii^ati resno opozorilo. Velenje naj bi bilo pri tem resen kandidat za glasbeno akademijo. al>er in celjski ž-upan Bojan Šrot sta pri tem ponudila dobrodošlo zamisel o skupne m.štipendijskem skladu, ki bi bil razdeljen za skupne potrebe in ?m potrebe posameznih oWin. Cc ga Ixxlo usiancMle občine, jim bo gotovo sledilo gaspodarstvo, pri lem pa so pcwebej poudarili pripravlje-nasi velenjskega Gorenja. Skratka, zelo otipljivih predlogov je bilo fe veliko, soglasnmti tudi. Vse slcupaj bo treba potrditi s sprejemom skupnih razvojnih usmeritev, "pri čemer razvojnega programa ne smemo sprejemali s figo v žepu," je poudarilo kar nekaj razpravljavcev. In Se, "če smo že znotraj te velike regije precej različni, bodimo za božjo voljo enotni do dr?,ave." Šc napotek Alenke Avberšek-"pred razpravami na občinskih svetih bi bilo nujno pripravili skupno okroglo mizo, da Se enkrat poudarimo temeljne predmetne in skupne usmeritve. Osnulek je spisek želja, zato se moramo v obravnavo vključili vsi in pri tem strnili vrste. Naša območna razvojna agencija je pri lem naredila veliko, regionalna pa skoraj nič in njenega nedela ne bomo mogli spre m-Ijativnedogled/' Osnutek regijskega razvojnega programa torej čaka. menda ja nc bo čakanje predolgo. m)p Varovanje okolja In zdravja Azbest - od čudeža do nevarnega odpadka ŽALEC, 4. juiy» - Oddelek za varsOo okolja in urejanje pn»stoni ()l>čine Z:ilec je vsilo sln»k(»ven posvet est-nih izdelkov. Nanj so p<»vahill .širso javnost. predvsem pa gradbince in krovce. Posveta niso pripravili naključju, am* pak na osnovi določil novembra lani spre* jetega pravil ni ksi. pri izvajanju katerega so pole^ ustreznih inšpekcijskih sJu/l> dol/ne sodelovati tudi lokalne skupnosti. Simona B^ilaric. višja svetov;ilka za komu* nalni nadzor na Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec nam je p(">vedala, da pravilnik obvezuje povzr<')čile-ija odpadkov za pravilno ravnanje z njimi oziroma prepoveduje recikliranje cementno ćizbcstnih izdelkov, hkrati pa določa, da se morajo vsi tîdpadni materiali, ki vsebujejo azbest, odstranili po posebnih metodah. Pi^vTročilelji pa so vsi, pri kaierih tovrsten odpadek nastane. »Vedenja o azbestu niso novii. Azbesl spremlja človciítvo že zelo dolgo. v zadnjem stoletju pa je pokazal svoj pravi obraz - od čudeža do nevarnega odpadka. Srečujemo ga na vseh področjih, najpogosteje v salonitnih strešnih kritinah, v ceveh, različnih izolacijskih materialih, v zavornih oblogah na vozilih- Nevaren je predvsem v izrabljenih izdelkih. Vanje so namreč vgjajcna različno dolga azbestna vlakna, ki po končani življenjski dobi izdelka pmtanejo porozna. SprciSčajose v okolje, v zrak- Nevarna in iUcodljiva so za Človekovo zdravje takrat, ko jih vdihavamo. Île v se-demdesetili in zgodnjih osemdesetih letih so znaasiveno dokazali, da povzročajo azbeslo-zo. pljučnega raka in raka popljučnice vse vrste azbestnih vlaken.« Po beá>edah Bola-ričeve je Skjvenija tudi iz teh razlogov sledila zahtevam članic Evropske unije, ki so v skrbi /a zdravje ljudi ter obvladovanje onesnaževanja okolja z azbestom začele sprejemati zakone za omejevanje prodaje in uporabo azbesia. V Sloveniji so prenehali izdek}valisalonitne pl0f5če, ki veljajo za najp<îgosteje uporabljen izdelek/vsebnostjo azbesta, leta 1990. Najmlajši izdelki so torej stari pet. tet Ici, glavnina salonitvih kritin pa je bila vgrajena v objekte pred dvajsetimi, tridesetimi leti. »Cilede na življenjsko dobo teh izdelkov, največ 35 iei, je t(jrej nasK^pil čas potrebne sanacije, obnove in njihovega odstranjevanja.« V občini Žalec sose, po trditvah sogovornice. odločih, da bi)do spodbudili lastnike objektov s salonitno kritino in druge povzročitelje azbestnih odpadkov k pravilnemu ravnanju s finančnim prispevkom. Občina bo pokrila strciške enodnevnega najema 5 kubičnih metrcw velikega zabojnika za odlaganje, odvoz in deponiranje azbestnih odpadkov po poobla^enem odslranjeval-cu. V la namen so predvideli 500 tisoč tolarjev. Glede na izdelano oceno, da so lani na območju občine Žalec lastniki objektov zamenjali 50 sireh s salonitno kritino, naj bi lasredstva zadoščala. Sicer pa je Bo-laričeva prepričana, da jim posebnih težav ne bo povzročalo pridobitev še kakšnega to-lar]a več, samo da se bodo tega nevarnega odpadka rešili v čim večji možni meri. Občine v Šaleški dolini še niso ukrepale vSo tudi v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pakiže pristopili k uresničevanju omenjenega pravilnika? Nc! Na Oddelku zii varstvo okolja in urejanje prostora pri Mestni občini Velenje smo izvedeli, da naj bi zanje te stvari izvajali na InStiiutu za ekolc^ke raziskiive ERlC-o. Dr. Marta Svetina z ERlC-a pa nam je povedala, da za zdaj za kaj takega še niso dobili nobenega naročila. ■ tp Gospodarska gibanja na Savinjsko-šaleškem območju Kljub rasti manj dobička Upravni odbor Savinj-sko~šaleske (Mimočne gospodar« ske zbornice rvdno spremlja ^ih spodarska ^il)a^ja. Zal pa ocene niso popolne, saj vključujejo (e ^(»sptreznn ^r.illko in kázamt ptxlatkov, [hí-nujajo nes I ti ten o možnost nadzora stanja in di^odkov v pros-toru. Na Me&tni občini Velenje to vemo nekaj let. Na mestni občini Velenje zaključujemo drugi) leto uvajanja ufKirabc geoinformatikc v delovanju nabc kjkalnc skupnosti. (icoinl'ormatika je kol posrečena integracija geograli-je/karlogralije in intonnalike kol usivaijena za spremljanje, nadzor ter analize prostora in dela na MoV, čeprav njene ko-reninevsvetu segajo kar dober dueat lei nazaj v preleklosi. KAJ JE GEOiNFORMATlKA Geoinformalika je otrok računalništva. Njena bistvena laslnc^st - pripenjanje podatkov na grafične objekte omog^Ka izdelavo izjemno preglednih kart najrazličnejših prostorskih po-daikov kot so karte raznih območij, pa komunalnih vodov, cest, pareei, prebivalcev ipd, ob tem pa (kar je bistveno!) om^v njihovo križanje. Dejstvo, da na kani izbrani elementi samodejno označijo pt^dalke v l>a-zi in ohralno omogoča oh uvedbi različnih iskalnih ptîgojev pripravo kart. ki so bile do nedavnega večinoma neizvedljive; Ce pa žeje njihova izdelava lahko trajala tedne in mesece. Karta stavbnih zemlji?^ MoV oddaljenih od cest največ 2(X) m, cxi komunalnih vodov 5(K) m, ob tem pa le-ie ne smejo lei^ati ob gozdu je danes delo moge podatko-dajalce vsekakor sodijo Gecxlet-ska uprava RS in Komunalno ptnljelje Velenje, s katcrimvzor-no sodelujemo t>d samega začet- ka pred tremi leti. Po njihtwi zaslugi lahko danes uporabnikom jiriskrbimo sveže podatke s topografskimi podatki razJičnih meril, letalske posnetke celotnega terena naše občine, komunalno opremljenost stavbišč, gostote prebivalstva, lastnine parcel in Se In Še. Nabor p iniV)rma;;ijsko dejavnost iaštitu-cionalizirati v obliki Cjeoinfor-macijskega centra, ki bi^ pridobivanje m izdajanje prostorskih podatkov v dogovoru s [>oda-ikodajalci ustrezno uredil in ovrediiolil. Center bo posloval v okviru Urada za okolje in prostor na5c občine, irenutno pa je v fazi priprave posltwnega plana, ki nataniini) (Opredeljuje pogoje, načine In ceno izdajanja podatkov. Ob tem bo GtC v okviru časovnih možnosti ponujal tudi .stc^ritve s kvalitetno programsko In siri^jnoopremti, s katero smo se v Uradu za okolje in pn^sior opremili v zadnjem letu. ■ Goran Semečnik, u.d.i.a./Urad za okolje in prostor Mov Poletna šola in študij na daljavo na področju oblikovanja in proizvodnje digitalnih medijev West Valley College iz Saratoge. ZDA in Institut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij -IPAK iz Velenja sta 26.6. 2001 začela izvajati poletno šolo na kateri bodo udeleženci pridobili znanja s podriva grafične priprave za izdelavo spletnih strani. Predavatelja Jean Mcintosh in .leff Rascov iz West Valley Colle-ga pt^učujeta naslednje predmete: digitalna tipografija« digitalne barve, grafična priprava za internet in delo s programskim paketom Dreamweaver. S to delevnico smo začeli s študijem digitalnih medijev, ki ga bcv do strokíwjaki West Valleva izvajali pretežno na daljavo. Studij bo trajal eno leto in se bo jeseni nadaljeval z vrsto prcdmet<7v, ki b<> do izvajani na daljavo. Udeleženci, ki bodo uspešno opravili vse naloge bodo pridobili certifikat West Valley Collcgea. West Valley College se nahaja v Silicijevi dolini, ki je najbolj pomembno področje za razvoj računalništva na svetu. Večina Studentov WVC se po končanem študiju zaposli, čeprav ima možnost nadaljevanja Studija na umvemh v Kaliltirniji. V poletno šolo je vpisano 41 študentov, med njimi tudi dva iz Bosne in I lercegovine. Udeleženci poletne šole so predvsem brezposelne osebe, ki želijo pridobiti znanja s katerimi se bodo lažje zaposlili. Osnovni cilj Centra za dinamičm) učenje, ki deluje v skbpu fPAK-a je: skupaj s tujim partnerjem razviti in izvajati ia)braževa!ne oblike, ki bodo odprte za vse (n na katerih bodo udeleženci pridobili znanja in veščine, s katerimi bodo lahko iskali zapt^sliiev na Kokainem, regionalnem in globalnem trgu delovne sile. Na prvi obliki, ki jo IPAK izvaja v sodelovanju z WVC bodo udeleženci pi^leg stR)kovnih /Jianj pridobili še znanja angleščine (pt")-uk poteka v angleškem jezJku) in se seznanili z malo drugačnimi metodama izobraževanja. Predvidevamo, da je to šele začetek uspešnega stxJelovanja, ki se bo nadaljeval v naslednjih letih. Želimo da poletna šola postane stalna oblika in da tudi na ta način pomagamo pri razvoju c-mesta Velenje. ■ dr. Stanko Blatnik Poučevanje novih priložnosti s pomočjo sveta tehnologije in komuniliacije Pogovor s predavateliito Jean il/l€lntosh Ko so mi prvič predlagali, da bi poučevala to poletje digitalne medije v Sl(wenije. moja prva misel je bila. ali je to sploh mogoče. Ne govorim slovensko in četudi bodo študenti obvladali slo-venščino.greza poučevanjeob-liktvvanja in grafične komunikacije. Spomnila sem se časa ko sem študirala francoščino v Que-beaj v Kanadi. Ko je Se nisem obvladala sem se udeležila tečaja tbtografije. Kar sem se naučila s podrcíčja fotograllje je bilo direktno povezano s tem koliko francoščine sem razumela. Ki> smo bili prvič v temnem prostoru za raAijanje filmov sem bila popolnoma zgubljena. Bilo jc temno.jezik mije bil tuj in bila sem presenečena daje sploh kii-teri negativ uspel. Deset let pozneje v Sloveniji, ugotavljam da so i>ludcnti tukaj v podobni situaciji ko se učijo digitalnih medijev v angleščini. Ker sem sedaj učitelj sem soočena z novimi izzivi poučevanja oblikovanja in grafike studentom, ki jim je angleščina drugi ali tretji jezik. Ko se učijo grafične aplikacije kot so Phototoshop ali Dre-amweavcrse študenti veliko natičijo eden od drugega. Učitelj lx)ij spodbuja in demonstrira učenci pa se sami učijoin delajo v skupini. Pri poučevanju izdelave spletnih strani poučujemo zasnovo in pokažemo »kako se dela« potem pa pomagamo učencem da svoje zamisli in oblikovanje pretvorijo v spletno stran. V industriji digitalnih medijev je veliko sodekwanja, ki se začne v učilnici. Učitelji se tega zavedajo, delodajalci to pričakujejo in študenti se Lega morajo naučiti. Studenlliu sovpodtHini situaciji kot veliko naših Mudcmov na West Valleyu. Večina so odrasle osebe in se učijo nekaj novega v angleščini.. Imam občutek da se naš način poučevanja razlikuje od tega na kar so navajeni študenti v Sloveniji. Na West Valleyu mislimo, da če študenti želijo nekaj naučili morajo biti pazljivi in sproščeni. Izdelovanje spletnih strani je ustvarjalni proces, in študenti morajo obvladati orodja tn razviti slog. Pod slogom ne razumem samo grafični .sk)g ampak tudi sk^g proizvodnjo in izdelave. Naučiti se kako skicirati zamisli, razmišljati vizualno. in proizvesti vsebino kt jo piuredujemo določenem (ibčinstvu. Veliko lega je potrebno naučiti se» toda učenje je lahko zabavno in to je način kaki^ jaz poskušam poučevali. "Izven učilnici mije eden od mojih slovenskih .študentcw rekel, da ima i^bčuiek da smo zelo piTzitivni pri našem pristopu p )učcva-nja. Rekla je, da je to dobro vendar da misli da ko dajemo splošno kri liko dela, ki so ga opravili študenti moramo tudi poudariti slabe točke, moramo bili bolj kritični. Pojasnila sem da poučujemo kratke uvodne tečaje. Poučujemo aplikacije barv in tipografije vsak predmet po dva tedna. Večina Študentov se ni nikoli udeležila tečaja oblikovanja ali umetnosti in samo eden ali dva imata formalno izobraževanja s področja umetnosti ali oblikovanja. Poučevanje na tej ravni je izziv, ker je vsaka skupina drugačna in tisLo kar pričujem je odvisno od piîtreb Študentov. Na začetku pi^učujemo nekaj (»snovnih pojmov in dajemo možnost študentom da ustvarijo veliko vsebine. Kritika je potrebna, vendar v pravem času in v pravi meri. Poskušamo ustvarili iz^ibraževaino okolje, ki zadovoljuje specifične polrebe skupine.'* je dejala Jean. '•Vesela .sem, da sem dobila priložno.sl poučevali tukaj. V razredu smo trije, .leff. ki poučuje grafiko za spletne sirani in Dreamweaver, Steve, ki deluje kotasistent. ki hodi po razredu in pomaga reševali ležavc in jaz. V razredu delujemo kol lim. vsak deluje koje potrebno in vsi delamo da dvignemo raven veščin študentov tako da Ixîdo jeseni lahko nadaljevali s programom digitalnih medijev IPAK/VVest Valley. Imajii itoiek da lx> uspešno. Po prvih dveh tednih imamo skupino, ki trdo delo in se hitro uči iji želi da dela v tej industriji. Steve ima pc^gosio navadil da reče: >> vse je v redu!« In lodcži." 12. julija 2001 REPORTAŽA Parkirišča in promet v Veienju- tema, lii ji obéinsíii možje nitial /i)}!<)li»v<) iie veliko, suj se l)omo morali Velenjčani. pa tudi obiskovalci mesta, /e kmalu, v prvih jesenskih mesecih, mtva» diti na novost. Za/ivel ho namreč februarja sprejet odlok o »Ureditvi priimet;! v MO Veie-nje«. Nekiiterl .so po sprejetju menili, da hi se monil imenovati »odlok o pobiranju parkirni« ne«. Pre odlok zaživel v praksi, ne ve nihče, čeprav so stnikovne podlaj^e xar^j^sne. Zagotovo pa ho dvi}>nil veliko prahu. Več o tej vroči temi smo poskušali i/vedeti pri najbolj «»d^ovornih - ž.upanu MO Velenje Srečku Mehu in predstojniku olKinskega urada za javne gospodarske zadeve Tonetu Brodniku. / njima &mo se pravzaprav pogovarjali o dveh med seboj lesno povezanih icmali - promel-ni ureditvi in parkiranju. V današnji Icmj bomo podrobneje predstavili problemaliko parkiranja, prihodnjič pa več o rešitvah, kijih vmcslu predvidevajo na področju prometa na mestnih in magistralnih eesiah. Dej-stvdnik pa pravi: »Odlok o urediivi prometa v MO Velenje ureja eeloten promet v MO Velenje. Ima devet poglavij, med njimi tudi pasebno poglavje o parkiranju. Dejstvo je, da imamo v centru mesta zgrajenih 107fi parkirL^. V odloku na-lančno določamo modre cone in režim parkiranja. Rei^im po- ParkiriŠČe pred Nakupnim centrom Velenje nima uradnih do* voljenj za postavljanje verig In nočno zapiranje. Upravnik se je za to odločit pod pritiskom trgovcev, HI so veČInstd lastniki parkirišč. Vendarle je v garaži 75 občinskih parkirišč, ki so čez noč in ^utraj prav tako pod ključem?! bo pokazalo, da so poirebne.« Najbolj obremenjeno je trenutno zagotovo parkirišče pred Šolskim cenirom in /zdravstvenim domom. Zato bodo verjetno s prvim .šolskim dnem ře začeli s pobirali parkirnino» najverjetneje pa bodo to storili oktobra. Že v lUovpi>ncUcljckob 18. uri dijakom ŠC^ Vclcnjt, ki so opravil; maturo v spomladanskem roku Šolskega Ici a 2Í )/2í K ) I, svcř ano po del i) i m al u rilci n a spriCcva la, Pr ij az-na ^lâ 7M naporno delo v prctkiih leiih. ■ Občina IJubno Prisegajo na izročilo Ctozd in splava rMvo bta v polpretekli zgt^dwini nd]^>ÍÍlno krojila delo ill življenje na Ljubnem in okolici. ?ato Ljubenci prisegajo na bo^uw i/roOi(o in gji ohranjujo, SplavaRtvu so i>b nasiîinku noveobćinc pt>sveiili ludi obéinski pra/nik. leK^pa l>odoz41.no-sarskim halom stopili ^e v njegwo peio UcJieileije. Pripravo na bal in praznik so v polnem teku, pripravljajo pa desetdnevni spored najrazličnejših prircdilev konec julija in do 5. avgu.sun. Flosarji vsega sveta na Savinji Svelovno združenje krajev, ki negujejo in oliranjajo nekdanje naříne spravila le.sji po rekah, dcluježo vrsto lei, zadnja leta pa se vanj vključujejo ludí slovenski kraji. Med njimi je ludi Ljuhuo, ki ho v skkîpu lega sodelovanja oh leioSnjem balu gostilo .^(i flosar-jcv iz Francije, /druženje ima vsako leto svoj kongres, kije bil leti» v Pragi. Na njem Sii med drugim določili dr/ave, ki biîdo kongres gcftlile do leta 201)6. Pri tem je pomembno, da N» leta 2(3U? kongres v Sloveniji z osrednjim delom v CVlju, v dogajanje pa vkljuííeno porečje Savinje od Ljubncga do Radeč. mjp '"HlAS ll julijči 201)1 i»koih:i iz i m Poldova kapela v Lajša V začetku juliju so v Lajžah pt^novno piv,veltli obnovljeni) kapelo pri dvimačiji. ki ima domače ime Pri Pc^ldu. Kapelo je v delu zaselka Lnjse, ki .spada k Ravnam pri Šoštanju, pred H)?- leli postavila Marjeta Radman, Marjeta Rîidmnn je v <5semdeselih letih 19. stoletja pn^dala svoje poseslvfino. danes skrbi za kapelo, meni. da je Marjeta Radman kapeloposlavila zaio. ker sama ni imela olrok. Na zadnji strani kapele je vzidana ploŘč;u s kalere lahko med drugim ra/bercmo ludi podaiek. da je kapelo 18, avgu.^la leta IWI blagoslovil šoštaiijski župnik Ivan GovediC. / leti je kapela, ki stoji ob cesií proti ŠtiSianju. zařela pn^pa-dal i, zalo se je današnji gosp^^dar rva Poídovi dc^maCiji odkîCil. da lx>do kajx'lo obntivili. .S pomočjo Uiristièncga druSîva Lajíe. Uiri-s I n eg a Ptošća vzidana na zadnjo stran kapele društva Ib p o I s i C a občine Šoj» lan j, sosedov. «ir^idniktiv in prijateljev so lanskega avgusla in septembra kapelo po-pt^lnoma obnovili. Restavralonica dela v kapeli so zaupali CI izabeli Kosmač iz Radegunde nad Mozirjem, ki je (^pravila najzahlev- Ivan KlanČnik pred obnovljeno kapelo nej^ dekl in dimes je kiipela piiptilnoma obnovljena. I. julija letos je í-r^Slanjski Âipnik in dekan Šaleške dekanije Jože PribiviC kapelo p^^novni) posvetil, ta dcv godek pi\ so Klančnikovi izkoristili ludi zato, da so vse. ki so jim pomagali pri «obnovi kapele povabil i na svećan^>sl in seveda ludi na zakusko, ki je sledila lemu. za dnižino KlanCnik i2 Raven pri Sti^tanju, nads-sc pomembnem dîgt^dku. ■ DK w siesto Šoštanj - 90 let (3) PISe: Tone Ravnikar v prvih dveh delih na^ga pri-y)cvka, posvečenega letu 191 Iv Sošianju in seveda, v prvi vrsti, trenutku ko jc bil irg Št^iianj povišan v mesto, smo pogledali neka; osnovnih pote/ prcdzgodvivl-ne lega ča^a s tem. da smo na^o glavno po/ornosi usmerili na pravni in upravni status šosianj-skcga irga. V nadaljevanju pa je prav, da pretlsi avimi> listo tJseb» nosi. ki je bila najzaslužnejša za to, da je Sc»sianj pridobil niesine pravice. Han< Wbsehnagg je izhajal iz ene naj|>i>incmbne]ših ilcuiin, ki je i^ivela napodixi^^u SaleSke dutino. Družina Vodnjakov a» je v slovenski) zg(3dovint3 vwsiran-skd /jpiKala kol lisia iz kalere izbajj veliko ^levilo pomembnih mo?.. ki so lako ali drugače pomembno kreindi lako ptïliiiéni kot g pomembnega pa-mikii pa je pd^loleia ITSX.ko jc Josip kupil zj svojega sina Mihaela loteijevo lisnjami» prt mostu čez Pako. Iz lega tiikrat obrtniškega obmia se je v sto leiih razvila ena najpumemt^ncjiih cv-nipskih usnjam. Tu sta usnjarsko obrl opravljala n.ajprcj Mihael in nalo njegov sin z istim imenom,zaradi česarje hi^a ck)-btla ime »Pri Mihdnu«. Milutel Vt»5njak mlajih je inîcllri sin(»vc. ki so pi>membno prebili okvir áoi!i(anja. Najbolj /nuna sta gotovo slovenska prvoborca Josip in Mihael, /a sam knij So^ianj pa )e sevetla pomembnejši njun brat Franc, ki je prcv/el vodenje as-njar^^e clelavniccin kalem se je ravno pod njegovim vodstvom /ačela i/:jenmo hitro razvijati in preraščali okvir manjšega obrtniškega «ib rata. Včas njegovega vodenja tovarne usnja pa sodi ludi velik prelom, ki je kasneje dramatično vplival na dogodke v Šoštanju. Tako zaradi lažjega prodora na irgeílise po monarhiji, kol /amdi laJjegadosiopatlo línančnih virov, pa v veliki meri ludi za osebnih zamer se jc namreč Frane Vodnjak vse N>lj po-nemčeval. Ib je seveda zelo ne-navaciw dejstvo, saj njegova brata .losip in Mihael spadala me^l najbolj za»ilu/,ne sitwenske prvo-borce. Ventlar jc prv>dor VbinjakcA' na sirsc trge in »širitev majhne obriniškcdclavnicc v uivamo silil Franc.i, da se jc vse Ivij priblii^-eval ludi nen^ikemu kapitalu, O slovenskemu kapilalu v lem času nenii/adnje skoraj ni mogoCeiu piKledo\al izjemen smisel za gospodarstvo, pa ludi zamerljivo naravo. Prislc> je do dveh grt>ča ne-pi>dpisani doj«snik liberalnega časnika Jutro dne 7, aprila 1911, ko poniča o smrti in pogrebu Hansa Wirschnagga. Dopisovalec pravi uikii: wWoschnagg (Franc, up. a.) je do lisiega časa (spora zaradi postavitve kipa Marije op.a.) ne sam\» ^ Slovenci volil, amp.'ïkjc npr. leia 1.W in ÍS73 tudi uidi pridno avilirai za slovenske kandidate. Njegov sin [[anspajcbil članĆiialnice in Sokola! On je bili>d ntlacUisti .silno laleniiran in píidjelcn, pri (em pa časiilakomcn.da je hoiel píwsod bili na prvem mcsiu, lako ludi pri Ćlialnici in pri Soko-lUs kaiďemu bí res ne hlk) s^ko-dovalo. ki) bi mu agilna mlada mt>č stopila na Čelo) StaixjSim gíKpixlum se je to za malo zdelo in ga niso izvolili za smwio. Ko Sla z hraUîv Francem prevzela votlcnje tovarne je le^ta v relativno kiaikvm čx^u piisiala ena največjih usnjarskih tovarn v Avsinji. Njegovo izjemno spo-sobnosi so mu priznavali ludi njegovi naspr«uniki. /cv pivem nadalje%'anju smo navedli Ixsctle pi'îca iz Juira. s katerimi je hvalil silne sposobnosti Ilansa SVoschnaj^i in p>udani njegovo zasluge pri rasli lovame u^a. Pí) drugi strani pa je ravno čas lega izjemnega gospodarskega napredka in razvoja Šoštanja, kije tno. Ib se je pznejc in taje bil ncpiv pravljiv!MladiII;im Woschnagg si jc iskal nevešle in opozorjen je bil na znano odlično nartxlno obilcljv Savinj4J dolini. Peljal se jena ogIesla. kakorpeljati.se k dolični obitelji in splefkaHliso tam proii nameravani ženirvi. rckši.da snubec ni vidločen narodnjak. Hans Woschnagg je o icm izvedel; «5gt>rčen .se jc peljal v Celje in vzel Nemko za ženo.« bil nenazadnje tisti zadnji potrebni kamenček, daje irg dobil mestne pravice, ludi čas najvei^e repre.sije nad Slos'enci in slwen-stvt-)ni v Sošianja /a pi")n3Zon'icv le nekaj številk. Pri Štetju prebivalstva leia so v Š(5^ianju nasreli 615 Slovencev in 118 Nemcev, ^leseilet kasneje je bilo razmerje skoraj izenačeno; 421 Slovencev in 410 Nemccv. Zadnjo desetletje 19. stoleija prcitiiavlja čas enotnega nasu)pa slovenskih političnih strank in pretlvscm v Šoštanju čas. ki> je slovenska veja družine VoSnjak. kalcre najvidnejši preilstavnikje nedvnomo Ivan Vosnjak. usnjar in díxclni poslanec, doživela svoj çospixlaiski razt^'et. ko sc je v Šoštanju as lanovi ta Slovenska pi)sojilniai in ko je u>rcj slovenska stran ilelovalačvrsio in eno- sloveaska Poiujjilnica. S lem sla padla tudi oba glasTia stebra slovenstva v Sc»5ianju. Posledica lega pa je ta. da so leia 19 tU naiie-li v Šoštanju že 863 Ncn^ccv in sa-mo .^74 Skwencev, Od leh >563 Nemcev bi prave Nemce lahko našteli na pr^te ene roke, veliko večino teh Nemcev pa st^ pred» stavljali listi, ki so se ZiU'adi kari-erizma ali zaradi priliska. ki gaje na njih izvajal ncm^d kapital in sam Hans Woschnagg deklarirali kot taksni. Ne sme nas pre-scneiiií Uîrej. da so obsmni I lan-sa Woschnagga. ki jc nenadno umri marca leta 1911 na potiwa-nju po Siciliji. nasliTvili v Juiru članek z »Pogreb So^ianjskega diktalorja«, medlem ko so v Nemškem glasilu »Deuische Wachl« zapisali: wHans Wosch-naggjc bil nemški St>.šianj!«. tÁĎUSKi IM ùsmm MOZAIK 'ijmiaiMiâSOPisiiiMom Ob petkih, ob 9.20« iHtnia ćez poletje ^nidili radijski mt>Ht med Velenjem in Malim LoŠinjem. med Radiom Velenje in Kudiom Jadranka Mali Lošinj. Na oloku vsako poletje letuje veliko Slovcncev, kijih lu-dj med dopa^iom zanima, kaj ac dogaja doma. Pa Sc prav prijetno je zasli.^li kak /nan glas in kakibo domaOo novico. Tako so nam vsaj zatrdili lisli. ki so sc z Lošinja že vrnili in so med polnilnicami ujeli la mtKi in ni razlogov, da jim ne bi verjeli. Mo&iu seveda laliko prisluhnejo ludi poslužalci Radia Velenje. Sli.šiili bodo, kaj je novega na Lošinju. Vna§l rcdakeijijc nova Katja Koželj, udcnika novinar-.stva na FDV, ki bo bogatila (iasopii s svojimi ílanki in radio s svojimi prispevki, do 25. julija. Vsako poletje so z nami "praklikanti" in ludi lelos bo tako. Katja je prva, ki smo ji dali pri kri nosi. Navdušujejo delo na terenu, ne more pa.se odloČili, kaj ji je bolj vSeČ: delo za bralce ali delo za poslušalce. Oboje opravlja z enako vnemo. Na počitnicah pa je malo /.n bila, ma- Katja Kožel) lo pa še bo. Morje nanjo, kol pravi. Caka Se enkrat. ■ mkp ROBBIE SE SPREMINJA Priljubljeni briian.ski pevcc NA KRATKO WEL810TT Koroški bend, ki trenutno spremila Matjaža Jelena, pripravlja za jesen nov album. Izšel bo v oktobru, za pokušfno pa že zdaj strežejo s sMadbo "Delam to, kar želim". HEftVIMJAKONáí Movo ime na slovenski glasbeni sceni, ki bo obogatilo predvsem slovensko produkcijo country glasbe. 'Srce, Ki ranjeno je', je naslov njegovega prvenca. na katerem je tudi nekaj priredb svetovnih country klasik. NOVIFOMII&SRIBRNA KRILA Založba Hipersound je izdala album z novimi predelavami starih uspešnic legendarnih skupin Novi fosili in Srebrna Krila. [Naslov albuma? Kako drugače kot: "Za dobra, stara vremena". MMS 2001 Bliža se letošnja izdaja tadici-onalnega festivala 'Melodije morja in sonca". Ta bo potekal prihodnp vikend v Kopru, spet pa bo razdeljen na tako Imenovani Pop večer z že uveljavljenimi imeni In Novo sceno, ki vsako leto postreže z novimi imeni na področju slovenskega popa. SOâ RIGGAC RIVERSPLASH MSfIVAL Od12. do14. julija bovTolmi-nu (Sotočje) potekal tadlclonal-ni reggae festival. Za veselo vzdušje na tridnevnem rajanju bo siřela zelo pisana druščina (večinoma) reggae bendov z različnih kontinentov (Evropa, Afrika, Amerika). SLOVENSKA POPEVKA V Izboru za najboljšo slovensko popevko, ki je minulo soboto potekal na Ljubljanskem gradu» je po izboru publike zmagala skupina Foxy Te^s, medlem ko je kritike najbolj navdušil tercet Katrinas. Rohbie Willianis se je oOitno pt)novno naveiiCal dosedanjega naCina ?:ivljonja in dela in i^eli spremeniti tako .sebe, kol svojo glasbo. Na dćinskem glasbenem festivalu Roskildeje Robbie Williams namreč o sebi de-jjil: "Sil sem Robbieja. Novembra ga bom odstranil." Pevec je sveiu obljubil nov glasbeni slil, obenem pa je ludi prignal, daje Irenuino "zmeden in zbegan". To ae bi bila prva Robbijcva prcohra?ha. Največjo doslej je doživel, ko se je iz Člana pocu-krane luniovske pop skupine Take That in linejd^erskega idola preobrazil v pravega bad boya britanskega popa, ki jc znal večkrat Šokirali javnost. (Sla) LETALIŠČE NOSI LENNONOVOIME Leialil^e v Liverpoolu, rojstnem mesiu članov britaaske legendarne glasbene .skupine The Bcailes, se od minulega ponedeljka imenuje poJohnu Len-nonu. Slovesna'îli ob preimenovanju letališča se je udeležila tudi Yoko Ono. vdova legendarnega Bealla, ki je hil umorjen leta 1980 v New Yorku. Preimenovanje bo sicer poslalo uradno Selc prihodnjo pomlad, ko bo Iclališče za logolip prevzelo tudi Lennonov avtoportret in besede iz njegove naj- Eden najbolj dobičkonosnih in komercialno uspešnih slovenskih zabavno glasbenih ansamblov • Ferrarija. Skladba je našla mesto na novem albumu Čukov v kar štirih (halo!) verzijah - originalni, re- zadnjega desetletja je očitno ugotovil, da področje pop glasbe za njihovo delovanje ni več dovolj rodovitna njiva. Vse bolj se namreč Čuki preusmerjajo v narodno zabavne vode, rezultat pa je nekakšen hi-brid popularnih in narodno zabavnih zvokov, ki naj bi. kar zadeva piidelek, dal kar najboljše rezultate. Križanje teh glasbenih zvrsti seveda ni njihova pogruntavščina in se je doslej že večkrat pokazalo za zelo hvaležen produkt ki ga ljudske množice brez ugovarjanja prebavljajo. Zakaj mu torej ne bi sledili? Resnici na ljubo so Čuki vedno ohranili stik z zabavno in popularno Inačico slovenske narodne glasbe. Harmonka je bila prisotna že v njihovi prvi stalnici radijskih čestitk, ko so prepevali o biserih sreče, manjkala pa nI niti na večini njihovih veseijaštóh nastopov. Tokrat se jim je zd^o primerno, da ^ vključijo v "Ferrari polko', skladbo, ki se 2e v naslovu dotika svetnje ljubiteljev hitih avtomobilov in formule ena miksu, italijanstó in nemški. Zakaj ravno v teh jezikih, ni težko ugotoviti. Najprej je tu želja po prodoru v tujino, na znano alpsko - tirolsko Užišče (hrvaška verzija pač ne bi bila prlmema), potem pa je tu še posrečena Italijansko-nemška kombinacija Šumi -Ferrari. Sicer pa dobi človek vtis, da je cel album namenjen le promociji ene skladbe, vse ostalo pa je mašilo, sestavljeno Iz dolgega miksa Čukovih uspešnic, dveh že obiavljenih skladb in še nekate-hh novitet. Vse skupaj pa ni dovolj, da bi si. obrtniško sicer brezhibno izdelan album, zaslužil kakšno višjo oceno. Do te ne pomagata niti gostujoča Sašo Hribar in Matjaž Javšnik, Le kaj bi nato rekel pokojni Enzo? Sam bom, seveda, se naprej držal pesti za rdeče mošWo. čeprav nisem mnenja, da tovrstna promocija ravno veča sijaj vzpenjajočega se konja. Prej nasprotno. ■ Mič r bolj znane pesmi Imagine: "Above us only síty' (Nad nami Zgolj nebo). Na lelaliSču bodo ob lem razstavili ludi Lennonov doprsni kip. (.sla) UMRL CHET ATKINS Konec junija je na svojem domu v Nashvillu (/-DA), po dolgoletnem boju z rakom, v 77. le-lu starosii umrl (-bet Aikins, Dil je eden najbdročja re,^evanja sianovanjskih problemiw, šolskih prostorov, cest in vodovodov, pri čemer pa se ne sme pozabili ludi na osialc dejavnosti, kol so npr. i^porino-kul-lurne in druge družbene dejavnosti. V SMS smo prepričani, da b<^mo le na la naíin pripomogli k dvigu ravni kakovosti življenja v velenjski občini. Davorin Tonkïi predsednik MO Velenje Stranke mtadih Sfovenije Laboratorij Zdravstvenega centra Veienje Običajno, k sreči, v laboratorij ne grem večkrat kol enkrat na leto. Vsakokrat, ko pa moram ija. «m Zgrožena nad standardom, ki ga tam imajo. Kot da se je čas ustavil pred več kot dvajsetimi leti. Čakalnica - obup. SlraniŠCa v laboratorijih-kalastrofa. Osebje pa • zelo prija/no. Vsakokrat mislim, da bom lakoj nekaj napisala o razmerah, pa si mislim, da odgovorni lako ali lako vedo, kakšno je stanje in da že obstajajo nacrti za preureditev in roki za njeno izvedbo. Pestem pa sem vsakokrat znova razočarana. Ne želim kritizirati kar tako.vendar mislim, da ta prostor prav kiiče p<î prenovi. Čakalnica je ogromen prostor, s stoli ob stenah, na sredini pa veliko neizk(irL<čenega prostora. Delovni prostori laboratorija: kritična so predvsem stranišča. Če míwa tja malo obilnejša oseba, ima kar nekaj problemcw z obračanjem, In obilnejša je vsak nosečnica... Pa mamice z oiroki -le kako jim uspe z otn^kom opravili lu la nje v kozarček ? Svetla luč teh prostorov so zaposlene, ki v njih delajo. Kljub pogojem, ki jil) za delo imajo, so do strank zelo prijazne. Morda so pa res nekje načrti, denar in roki za prenovo? ■ B,S. Konje na pašo, konjerejci na prežo Tako bi lahko pcwzcli besede Ari5it<»vnik», predsednika Konjerejske^ii društva Šmartno oh R^ki. Z njimi jc (r/načil aktivnosti, ki so sc jih lot ili v tem časa »Zaradi tega, ker konjev nimamo v domaČih hlevih, ampak jim od poletja in do zgodnje jeseni namenjamo slastno pašo na severnih obronkih (lorc Oljke, nam dela ne manjka. Vtem ča.^u Jože Aristovnik, predsednik Konjerejskega društva Smart* no ob Paki: »Upamo, da bomo s pomočjo donatorjev kupili prikolico za prevoz kon/« si 4Í) članov društva prizadeva za nakup ustrezne prikolice za prevoz konj. Rabimo jo za prevoz kobil k /rebai. zelo radi pa bi sc od/vali pwabilom sosednjih konjeniških društev za.«itxic-lovanjc na njihovih prireditvah. Smo torej na prc^^i za pokrovitelji, donatorji.« Nova prikolica -po besedah Aristovnika - slane približno osem tisoč nemških mark, sami pa bi bili zadovoljni že z malo rabljeno. Denarja tudi za tako sami ne zmorejo. DruStvodeluje šele leto dni, 7 denarjem, ki jim ga za dcjavn(5sl namenja iz proračuna občina Šmartno ob Paki in od članarine komaj pokrijejo str^v ške lekočega poslovanja. »Upamo, da bomo s pomočjo donatorjev premostili finančno oviro in potrebno prikolieo za prevoz konj ludi kupih.« Siccr pa so v .woj leti^nji dclt>-vni program med drugim zapisali še pridobivanje nwih Članov, strokovno izobraževanje, organizacijo vsaj dveh samostojnih prireditev, s konji in vpregami s kočijo pa bodo rade volje popestrili kiiterokoli prireditev v kraju. mrp strateško srečanje moderatorjev Slovenije Na Fužinskem gradu v Ljubljani jc bilo v torek 3. julija strateško srečanje članov Društva moderatorjev Slovenije in iniciative moderátorské skupine. McnJeratorska iniciativna skupina se je oblikovala v dveh mode-ratorskih usposabljanjih konec preteklega in v začetlcu tega leta po metodah moderiranja skupinskih razprav ktM predpogoja za uspeh participai orne demokracije. Usposabljanja so vodili tuji in domači strokovnjaki pod okriljem Umanotere - slovenske fundacije za trajncxstni r«izvoj. Moderiranje skupinskili procesov kot nova veda in tehnika je predpogoj za uspeh participa-torne demokracije. Pravno sodelovanje javnosti bo v proccsih odločanja zahtevano in priporočeno s strani Evropske unije pri strateškem in razvojnem načrtovanju, c^likovanju občinskih programov varstva okolja in Lokalnih agend 21 in drugih demokratičnih proccsih s{-)delo-vnja in odločanja. Da bi poslan-si\'o Društva mt^deratoijev Slovenije doseglo svoj namen, morajo) biti procesi načrtovani in profesionalno vodeni. Modera-torji pospešujejo in lajšajo delo v skupinah v kaierih člani sodelujejo v iskanju rešitev proble- mov s konsenzom in s spoštov-njem resnice drugih. Modera-torstvo se namreč Čedalje bolj uveljavlja koi poklic, ki je cenjen in nepogrešljiv privođenju prasesiîv odločanja javnosti kol protiuteži vladnega in državnega odločanja in vodenja. Modératorji so na včerajšnjem srečanju opredeljevali smernice dekwanja moderatorskega društva, oblikovali redakcijske skupine za statut in kadrcwsko prenovo društva 1er opredelili cilje delovanja društva. V septembru se bodo po sprejetih smernicah sešli na skupščini društvii, kjer bodo na novo opre- delili poslanstvo, vizijo in vred-n(3te Društva moderatorjev Slovenije. za Društvo moderatorjev Slovenije Matjaž Šale), dipl. geog., dipi soc. kutt Spogledovanje z morjem in skalovjem (KRIŽARJENJE Z LADJO BOŽIDAR PO SREDNJEM JADRANU 1) Kolebanje med »ne« in »da pretopiti v marke ali ktjne, kdo vse se bo prijavil in še desetine takšnih in drugačnih vprašanj. Prvi potniki Božidarja Prijavljenih nasjebilo21,od tega le dve predstavniei nežnejšega spola. Eden si jc pred odhodom zlomil nogo, dva sta zbolela: zaradi virusov ati morda treme. Nič ne de, vsi smo plačah zavarovanje za tak.šen primer. Ostalo nas je 18, od tega 13 ljubiteljev potapljanj a. Dol")cr teden pred odhodom se srečamo na Herbersteinu. Nekateri se pcrznamo, so pa tudi novi obrazi, in zametki prijateljstva nastanejo takoj, Zvemo, da posadka Šteje 4 Člane. Kapitan je ivica, pomočnika na krcwu sla Cioran in Teo, kuhaiju pa je ime Jakov; bog ve, kakšna bo hrana? Nekako .se organiziramo. Dva ali trije bodo potovali z vlakom, ostali z osebnimi avtomobili. Cena ene ali druge variante je približno enaka. Ben- cin tja in nazaj, vanwan parkirni prostor, to je skupaj 20.000 tolarjev, deljeno s 4. Povratna karta za vlak stane pri vračanju pa bo spet treba čakati skoraj ves dan. Toda, Split je partnersko mesto Velenja, zato ťantje delajo načrle, zi odločno in varno. Zadremal bi, Če mi ne bi bilo nerodno. Klepetamo. Mimogrede smo v Zagrebu. Mobiteli brnijo. od fi do II tisočakov, odvisno od tega, od kod kreneš, in ali si želLš spalnik ali ne. Ko zvemo, da je železniška pastaja v Splitu le dobrih 20 metrov od pomola, tistih, ki potujejo z vlakom, ne skrbi več. Izmislijo si varianto vstopa na vlak v Zidanem mostu, pa jim ne bo treba prestopati v Zagrebu. Edini problem, s katerim se ubadajo prijatelji slovenskih železnic, je, da bodo imeli zjutraj, ko bodo prispeli, nekaj ur časa za ogled Splita, Božidar nas je čakat v pristanišču kaj vse bodo počeli potem, ko se bodo z ladje i/kreali. Potovanje v Split Odpravimo se v soboto, 23.5., ob štirih zjutraj. Ladja izpluje ob enih popoldne. Računamo, da bomo potovali kakšnih osem ur. Božena in Igor se pome pripeljeta natančno i>b 4.00; kol švicarska ura sta, Kmalu ocenim, daje Igor voznikprve kategorije. Dobro pozna pot, vo- Obveščamo se, kje je kdo. Vsem gre dobro. Dogovorimo se za jutranjo kavo. Na poti se ne zgodi nič posebnega. Malo me znirazi, ko potujemo čez Knin. Prercšelani zidovi, zrušene in zapuščene 1ÚŠC, ki nemo pričajo o posledicah razpada .lugoslavije, se mi zdijo kol zli duhovi. Mislim si svoje o sposobnosti tedanje diplomacije. Dela se prekrasen dan. piše: Viado Verdnik v Split prispemo nekaj pred dvanajsto. Sledimo smerokazom za trajektno luko. Vse je dobro označeno, če vozi Igor, ni mogoče, da bi kje zašli, Prav g(5sposko se pripeljemo na pomol, ^er imajo po-t niki za irajekte in ladje prednost. Božidar ježe tu. Kaphan Ivica AntiŠiČ nas pozdravlja s Širokim nasmehom. Vemo, da na ladjo ni zaželeno prinašali pijač, zato vprašam carinika (Ivico), ali smemo na ladjo pritihotapili 3{)-lilrski sodček piva, ki nam ga je podarila splitska Pivovarna Laško, Ivica sc smeji in kima. Potapljači vlačimo svojo opremo sem 1er tja. Tudi ostali ne stojijo križem rok in nam pomagajo. Vsi Čutimo, da poslajamo prijatelji. ivica organizira konvoj osebnih vozil na varovano parkirišče. Vozniki se odpeljejo, ostali se vkrcamščkom stričeve zapuščine in jo hvaležno pokazala slehernemu. ki je želel pridobili novo vednost o tehnični in oblikovalski usvarjalnosti nadarjenih posameznikov iz ljudstva. Delo Aniona Jamnika je unikatno, še iz čas<.w, ko izumileljstvo Se ni bilo množično. Dediščina zgor-njesavinjskega Leonarda ohranjena čaka v muzejski zbirki v gornjegrajskem Steklu svojega "jamnikos lovca," ki bo veleum kmečkega človeka postavil na pravo mesto." je še napisal Edi Mavric. Nevsakdanji in vsestranski možakar je bil Jamnikov Tone, genij za tiste in današnje čase. in res je skoraj nerazumljivo, daje bila resnica o njem in njegovem delu toliko let zamolčana. "Ustvarjalnč igrali. Tone sam jc znal igrali na vse insirtimenlc, sodeloval je pri takratni "plehmuziki" in lamburaših, bil je organist in pevovodja v Radmirju... Veliko, veliko za eno življenje in za enega moža. O njegovi ustvarjalnosti se velja prepričali v muzejski zbirki in - ostati brez besed. mjp SODELUJTE V NAGRADNI AKCIJI NIŠ tus IN ino SIUDIO CENTER VIS NAElllJlJni Med dopustniškímí dnevi ali počitnicami gotovo doživljate veliko zanimivega. Zakaj ne bi delček tega ujeli v fotografski aparat ter zanimivo fotografijo pokazali tudi drugim. Zato danes začenjamo akcijo IZBIRAMO NAJ FOTOGRAFIJO POLETJA. V njej lahko sodelujete vsi, ki se ljubiteljsko ukvarjate s fotografiranjem. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali najbolj všečno fotografijo, jo objavili, avtorja pa nagradili. Vse tako izbrane fotografije bodo na koncu akcije kandidirale za fotografijo poletja. Njen avtor bo za nagrado prejel fotoaparat. Fotografije pošljite ali prinesite na: Uredništvo Našega časa ali v FOTO STUDIU CENTER. Še to: Vse fotografije morajo biti Izdelane v FOTO STUDIU CENTER, 14 TV SPORED 12. julija 2001 ČETRTEK, 12. julij SLOVENIJA 1 08.QO Odmevi 06.30 Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji 09.00 Pod klobukom 09.50 Zgodbe iz Skolike 10.20 Oddâjâ zâ otToks 11.05 National geographic. 7/7 12.00 Vino moje dežele 12.30 Gradovi (iokum. oddaja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 Večemi gost: Peter Greenaway 14.25 Zapisano v krvi. 1/2 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Pofoâla. šport, vreme 16.45 Volkovi, čarovriice In velikani 16.55 Artibald, 11/26 17.05 Enajslašola 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji 16.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV dnevnik, Iport, vreme 20.05 Tednik 21.00 Navrat na nos.2/10 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Gibljive slike 23.20 Oenart 23.50 Laurence Ourreil.dokum. ocMaia 01.05 8rane Rončel izza odra SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TVprodaia 15.00 Videospotnice 15.35 Caroline vvelemestu. 17. del 16.00 MurptiyBfOxn, 5/24 16.30 RadlmamLucy,71.del 17.00 Dr. Quinnova, 2/29 Id.OO Amenčan, amer, film 19.30 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet 20.55 Zunaj živlienja.traru:. film 22.25 Zgodbe ob koncu tedna, 5/6 23.20 Zločinski tango, 1/14 00.55 Videospotnice 06.30 Oprah show 09.30 Vse za poljub, nad. 10.30 Cmi biser. nad. 11.20 Obala ljubezni, nad. 12.10 TVdoberdan 13.00 TVprodaia 13.30 Sofnišnca upanja, nan. 14.20 ZakonvLosAngelesu 15,15 TVprodaia,nan. 15.45 Oprah show 16.40 Obala líubezni, nad. 17.30 Cmi biser, nad. 18.20 Vse za poljub, nad. 19.15 24 ur 20.00 TVdoberdan 20.50 Nikita, nan 21.40 Seks v mestu, nan. 22.10 Špiciii. nan. 23.00 Teksaški moi postave, nan. 23.50 M A.S.H., nan. 00.20 24 ur. ponovitev k »»«Il S7 SSt 09.00 Naj spot dneva 09.05 N3ot»sku... pri Ani Manj) Ojofđjeviil: 09.35 Vabimo k ogledu 09.40 Na; spol dneva 09.45 Koncert Patty Smith 10.30 Videoslrar^ 18.55 Naj spot dneva 19.00 Regionalne novica 19.05 Cesarjeva nova oblačila, otroška Qrica 19.35 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 festival Brežice 98; Míjsíca ad Rhenum. posneti koncerta 21.00 Rokodelstvo v Moravâki dolini 21.40 Regionalne novtóe 21.45 Obiskali s iïio; Pod ljubinj 22.30 Mo^r sport mundiai, tedenski pregied dogajanja na področju športa 23.00 Naj spol dneva 23.05 Videoslrani PETEK, 13. julij SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Prisluhnimo tišini 09.00 KIjukčeve dogodivščine 09.15 Vojkovi, čarovnce m velikani. 18/26 09.55 ArfiibakJ. 11/26 10.05 Oddaja za otn^ke 10.30 Slovenski pesniki in pisatelji 11.15 Šalom, Nemčija, 2/2 13,00 Poročila, šport, vreme 13.45 Aipe. Donava, Jadran 14,15 Wa vrat na nos. ^10 1S,05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Rdeči grafit Í7.15 Ole Aleksander, 2/7 17.45 Zgodbe iz Amerike 18,45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 V dobrem in slabem, 9/13 21.00 Deteljica 21,10 Rna gospa. 2/10 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00,00 Zgodbe iz Amerike SLOVENIJA 2 08,00 Vremenska panorama 10,00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Mogočne konstrukcije. 5/10 16,30 Rad imam Lucy, 72. del 17.00 Dr. Quinnova. 3/29 18,00 Running wiU. amer, film 19.35 ... 20.00 Oslo: atletika zlata liga. prenos 22,05 Plemstvo, 1/6 22.55 Oer Kalle Tod. nemški Mm 00.20 Zgodbe Ruth Rendell. 2/6 01.10 Big band rtv Slovenija 02,10 Videospotnice 08.30 Oprah shov/ 09.30 Vse za poljub, nan. 10.30 Cmibiser.nan, 11.20 Obala ljubezni, nad. 12.10 TVdoberdan 13.00 TV prodaja 13,30 Bolnišnica upanja 14.20 ZakonvLosAngelesu, nan, 15,15 TV prodaja 15.45 Oprahshow 16,40 Obala ljubezni, nan, 17.30 Ůmibiser.nan. 18.20 Vse za poljub, nan. 19.15 24 ur 20,00 TVdoberdan 20.50 Mikila, nan. 21.40 Seks v mestu. nan. 22.10 Zlata krila. nan. 23.00 Nevarne dirke. nan. 23.50 M.A.S.H.. nan. 00.20 24 ur mail 27 4e 62 09.00 Dobn} jutro, intormativno- razvedrilna oddaja 10.00 Cesarjeva nova oblačila. ponovitev 10.30 Vabfmo k ogledu 10,35 Naj spot dneva 10.40 Festival Brežk;e 98: Musica ad Rlienum. posnetek koncerta 11.40 Motor sport mur^dlal, ponovitev 12.10 Videostrani 18.15 Naj spot dneva 18.20 Regionalne novice 18,25 Športni blok 18.30 Mladinski program: Čas za nas 19.30 Obvestila 19.55 Vabfmo k ogledt^ Oglasi 20,00 Iz oddaje (fobro jutro 20.50 Regionalne novice 20.55 Športni blok 21,00 Poletni filmi na VTV; 22,30 l2 našega ariiiva: Ansambel Lojzeta Slaka na Graški gori 23.00 Naj spo( dneva 23.05 Videostrani SOBOTA, 14. Julij SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Zgodbe iz školjke 09.00 Male sive celice, kviz 09.50 Risanka 10,05 Lisjačekzvitorepček, madžarski risani film 11.30 Lingo,tvigrica 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.45 Mostovi 14.15 4x4 14.45 Film 16.30 Poročila, šport, vreme 16,45 Pika Nogavička. 10/26 17.10 CarsldseU0/26 17.60 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Novi raziskovaíci, 4/13 18.50 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.30 TVdnevnik,šport,vreme 20.05 Film 21.35 ZRikšonazahod. dokum. odd^a 22.05 Murphy Srovm, 6/24 22.40 Poničila, šport, vreme 23.10 Sopránoví, 26/26 00.00 Novi raziskovalci, 4/13 SLOVENIJA 2 09.25 Videospotnk;e 10.00 Štafeta mladosti 10.55 Boš videl kaj defa Dolenc 11.50 TVprodaia 16.25 Evropsko prvenstvo v latinsko amer, plesih, posnetek 17.20 Atletika zlata liga, posnetek 19.30 Videospotnice 20.05 Italijanska noč Waldbuhne 21.50 Praksa, nan. 22.40 Sobotna noč 00.40 Videospotnice 08.00 TV prodaja 08.30 Zajec dolgouhec in prijatelji 10.00 Panda JinJin, ris. serija 10.30 Oliver TwisI, risana serija 11.00 Črni Kozak, risana seriia 11.30 Robocop oddelek Alfa 12.00 Mladi HerkuL nan. 12.30 Brata, nan. 13.00 ZakonvLosAJigeíesu, nan. 14.00 Fomiulal.trening 15.00 Prva izdaja, nan. 16.00 Antibioliki. dokum. oddaia 16.30 Otroški zdravnik 17.30 Nevarna navezanost amer, film 19.15 24 ur 20.00 Poljub za lahko noć, amer film 22.10 Družirtska liliia. amer, film 00.00 24 ur. ponovitev Icvn^ll 27 46 «a NEDEUA, 15. Julij SLOVENIJA 1 08.00 2iv2av 09.55 Nedeljska maša. prenos z Golega 11.00 Srečanje z živalmi, 4/10 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlia 13.00 Poročila, šport, vreme 13,35 Pod klobukom 14.15 V dobrem in slabem. 9/13 14,55 Fina gospa, 2/10 15.30 lzvir{n)i. ljubiteljska kultura 16.00 Umetnost bivanja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Vino moje dežele 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zitalo ledna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 ZafBsanovkrvi, 2/2 21.40 Intervju 22.35 Poročila. ^)ort, vreme 22.55 Film 00.25 8rezreza SLOVENIJA 2 08.45 Videospotnice 09.25 Semenj ničevosti. 6/6 10.10 Obljubljena dežela, 1/22 10.55 Pripravljeni, oddaja O sk)venski vojski 11.25 V dul^u glasbenega in plesnega izročila 12.00 TVprodaia 18.35 SP v veslanju, posnetek 19.30 Videospotnice 20.05 Naše 20. stoletje. 9/12 21.00 Nadaljevanka 21,30 Homoturisbcus 22.00 Končnica 22.30 Gledališki songi s študenti A6RFT 22.55 Polet čez ocean, opera 23.40 Videospotnice " J 08.30 Zajec Dofgouřiec in prijatelji 10.00 Panda JinJin, nan. 10.30 OliverTwist,ris. seriia 11.00 čmi Kozak. ris. serija 11.30 Robocop oddelek Alta. ris. serija 12.00 Mladi Herkul, nan. 12.30 Brata. nan. 13.00 Skoraj popolni par, nan. 13.30 Fomiula 1: Magny-Cours, prenos dirt IcAMll S7 ss 09.00 Naj spot dneva 09.05 Dober večer, gospod predsednik, pogovor; Gost: Marjan Rožič, predsednikTZ Slovenije 10.05 Vabimokogledu 10.10 f^aj spot dneva 10.15 Iz produkcije ZLTV Vredno je stopiti noter • Šol^i muzej, dok. oddaja 10.45 Vkleostrani 18.55 Naj spol dneva 19.00 Spoznajmo jih, ponovitev 4.0ddaie-obiskv živalskem vrtu 19.25 Obvestila 19Í5 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 1006. VTV magazin, reg. informabvni pnngram ^.20 Športni torek, športna infomiativna oddaja 20.35 Iz oil mpqskih krogov 20.40 Festival Okarina, posnetek koncerta; Gostje; hflatchmg Ties 21.40 Iz produkcije ZLTV: TV Primorka 22.10 VTV magazin, pon. 22.30 Športni torek, pon. 22.50 Nai spot dneva 22 i5 Vk^ostrani SREDA, 18. julij SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Dober dan. Koroška 09.00 Risanka 09,20 Carski sel, 10/26 09.40 An ban pet podgan, 6/10 10.05 Izpodnebnik. 1/13 10.30 Lingo, tv Igrica 11.00 Jean Cocteau, dokum. oddaja 12.00 Tramontana. 4/10 13.00 Poročila, šport, vreme 13.50 Obzorja duha 14.20 Lisjaček zvitorepček, madžarski film 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Podkk^bukom 17.35 Enciktepedija znanja 17-45 Natk^nalgeographk:. 1/11 18.45 Risanka 19,0 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Srečanje z Venero 22.10 Odmevi, šport, vreme 23.00 Ortiester slovenske filharmonije 00.30 Svet narave, 1/11 SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15,25 Homo lurisiicus 15,55 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.30 Rad imam Lucy, nan. 17.00 Dr. Quinnova, 6/29 18.00 Dežurni zdravnik, ang. film 19.30 Videospotnice 20,05 Folk art. tv Maribor 21-05 Tajní dosjeji KGB 21-35 Picasso, dokum. oddaja 22.55 Sopranovi, 14/23 00.35 Videospotnice 08.30 Oprahshow 09.30 Vsezapoliub, nan. 10.30 Čmi biser, nad. 11,20 Obala ljubezni, nad. 12.10 TVdoberdan 13,{» TV prodaja 13,30 Bolnišnica upanja, nan. 14.20 ZakonvLosAngelesu, nan. 15,15 TV prodaja 15.45 Oprah^ow 16.40 Obala ljubezni, nad. 17.30 črni biser, nan. 18.20 Vse za poljub, r^n. 19,15 24ur 20.00 TVdoberdan.nan. 20.50 Níkltd.ndn. 21.40 Seks v mestu, nan. 22.10 ŠpicljUan. 23,00 Teksaški mož postave, nan. 23,50 M.A.S.H., nan. 00,20 24 ur, ponovitev C53> 99 09.00 Dobro jutro, informativno - razvedrilna oddaja 10,00 1005. VTV magaán. ponovitev 10.20 Športni torek, ponovitev 10.40 Iz olimpijskih krogov 10.45 Vabirrx) kogledu 10.50 Najspotdneva 10,55 Festival Okarfna, posnetek koncerta; Gostje Matching Ties 11.35 Videostrani 18.55 Najspotdneva 19.00 Peok)nalne novice 19.05 Mladi upi, glasb, oddaja 19.25 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 20.50 Regionalne novice 21.00 Vivaturistica 21.30 Naobisku... pri dr Jožetu Krasove u 22.30 Globalna energiia. dokumentama oddaja 22.40 Najspotdneva 22.45 Videostrani i2. julija 2001 MODROEIEILA KRONIKA Hilda prometna nesreča v Mozirju Umrl motorist V nedeljo, 8. julija, so ccste znova icrjalc smrino Žnev. Do hude prometne nesreče je priškí v Mozirju, v nesreči pa je življenje izgubil motorist 31-letni J. Z. iz Homca. 25-letni J. ()., voznik osebnega avlomobila iz okolice Mozirja, je vozil iz smeri Nazarij proti Mozirju. V levem preglednem ovtnku je zapeljal na levo stran v trenulku, ko je na.spr()-ti pripeljal vomik molorncga kolesa. V silovitem irčenju je voznik motornega kolesa na kraju nesreće umrl, hu^je pa seje poi^kodoval 20-letni sopoinik v osebnem avtomobilu A. 15. iz okolice Mozirja. Strmoglavil jadralni padalec V nedeljo, 8. julija, jc na sir-mcm pobočju v Smihelu nad Mozirjem strmoglavil jadralni padalcc in ob visel na drevesu 8 metrov od tal. Posredovali so bližnji stanovalci, ki so ponesrečenega padalca rešili z dreve-.sa 1er prenesli do bližnje kmetije, od koder so ga re^valci prepeljali v celjsko boljiL^nico. Nesreča kolesarja Včetrtek, 5. julija, ob 10.55 se je v križišču Slandrovega t rga in ('eljske ceste v i^alcu, zgodila prometna nesreča s hujšimi posledicami. 64-lctni kolesar R Š. iz Ljubljane je .s parkirišča na Šlandro-vem trgu zavil levo proti Celjski cesti v trenutku, ko je z njegove desne pripeljal 33-lctni A. S. iz Celja, voznik osebnega avtomobila. Pri trčenju in padcu se je kolesar hudo telesno pcškodcval. Okradli Čehe V noči na petek, 6. junija, je neznanec na Rudarski ce^sti v Velenju iz odklenjenega kombiniranega avtomobila fialduca-to ukradel dve potovalni torbi s smučarsko opremo. Če.^ka dr-^avljanaje oškodoval za okoli lOn.OiK) tolarjev. V soboto popoldan pa je neznanec na Aškerčevi v Ý/dicu iz asebnega avlom^^ila opel manta ukradel avtoradio. T. Š. je o.skodoval za 45.i)iX) tolarjev. Na Koroški cesli v Velenju je v nedeljo vlomilec iz osebnega avtomobila jugo odnesel dve ženski torbici. S< V. in R S. jc oSko-doval za okoli fiU.OOO tolarjev. ?-e v sredo, 4. julija, popoldne, je neznanec na parkiranem prostoru šole Biba Roeck v Šoštanju z ostrim predmetom poškodoval osebni avtomobil last M. B. Povzročil je za okoli 80.000 tolarjev škode. Mozirski vlomilci zelo dejavni v noči na sredo, 4. julija, so bili zelo dejavni nepridipravi na POD Gaberke v Ze 7. tradicionalni praznile žetve in kruha Priprave na letošnji, 7. tradicionalni praznikžetve in kruha v (raberkah, gredo h koncu. Kol pravijo orgjinizatorji prireditve -člani tamkajšnjega prostovoljnega gasibUcega druStva-jo bodo popestrili z bogato kulinarično razstavo vseh vrst domačega kruha, dobrot kmečke kuhinje, ki so jih pripravljale g(xspodinje ob želvi in mlačvi. Letošnja novost bo razstava traktorjev, s{ arih več kot 30 let. Poleg tega bodo obiskovalcem prikazali ie žetev po sîa-rih običaj ill (žetev .s srpi, vezenje porestov in snopov, postavljanje kopie, klepanje in bruŽ-enje srpov ter stari način nilaćvc s ccpi, geplom in vetje žila. V tîmcnjenih veščinah sc bodo pomerile ekipe iz (Oko- liških krajev. PoleggabrŠkih gasilcev bodo za prijetno počutje obiskovalcev, tekmovalcev in drugih so-delujtx^ih poskrl«li .še godci -ansambel Svetlin in pevka Natalija Kolšek. 7. praznik želve in kruha bo v nedeljo, 22. julija ob 15. uri pri gasilskem domu v Gabcrkah. mtp HT Leasing d.o.o., tfnižba za finančne storINe, 3320 Velenje, Rud^ka3, Sk>venl|a Telefon: 03/S99 52 00 h.c.. Fax: 03/567 66 00, E-mail: irrfû@m*l»slnQ.si OBJAVUA PRODAJO SLEDEČIH VOZIL: Leasing 2. VOLKSWAGEN GOLF 2.aVR6. Iftt.1993 999.000.00 srr 3. MITSUBISHI SPACE WAGON 2.0 GLXf. 4x4. íet.1994 4. FORDMONDEO 1.BTDGLX. let.199f> 1.649.000.00 srr 1.050.000.00 srr 5. KIACLARUS1.8SLX. Iet.1ft97 i.2as.ooo.oosrr 6. ,SEATOOROOSA1.9SDI.I«t.1999 i.B09.ooo.oosrr 7. MITSUBISHI LANCER 13 GU. I^.199f> «60.000.00 srr 8. KIA PRIDE 1.3 BASE. let lÍWfl 4flo.ooo.oo.srr 9. KIAPRIDF1.3BASE.Iet1Ma 3oo.ooo.oo.srr in. KIA PRIDE 1.3 BARE. lftt.19Í58 4oo.ooo.oo.srr 11. FIAT COUPE 2.0 TURBO PLUS. Iet.1995 12. ALFA ROMEO 1S5 1 flTSl6V.let.1997 1.3so.ooo.oo srr 13. KlAClARliSl.flSLX letlftW 1 .;^.ooo.oo sít T4. fiFAT INnA1.fi D fiimon. Ifll. 1999 i.řK>o.ooo.oosrr 15. PEUGEOT BOXER 2,5 D, _ Za dodatnů informacijo M/čfte na tat 03/ 899 S3 91 af/ 031/396 634. območju Mo/irja. Na avtobusni paslajiso vlomili v lokal Fani in odnesli za dobrih 8.000 tolarjev menjalnega denarja in cigaret. Na I lofbauerjcvi ulici so vlomili v trgovino Jata, odncs^li so radio kiLseiofon vreden približno 10.000 tolarjev. Na C:estiv Loke pa je vlomifcc iz restavracije Oaj odnesel za okoli 35.1K)0 tolarjev cigaret in nekaj alkoholnih pijač. Laser (spet) pri velenjskih policistih Pazite, da ne boste prehitri. Pa ne toliko zato, ker bodo velenjski policisti do nadaljnjega, napovedujejo vsaj do ŽO.julija^.-ipci uporabljali laserski merilec hilra^li. ampak predvsem zaradi vaše varnosti in varnosti drugih udeleŽencevv prometu. Seveda pa tudi kiizni za pretežko nogíí niso majhne, Samovžig sena? Vpclck>6.julija, okoli 19.30, je zagorelo na gospodarskem poslopju ćasl K O. v Jeronimu. NajveijelncjSi v/rok požara je bil samovžig sena. V požaru je v celoti zgorelo twtreSje gospodarskega poslopja velikega 33 krat 6,5 metra, okoli 40 ion sena, poškodovali pa so tudi razni kmetijski stroji. Pri gaSenju je sodelovalo 48 gasilcev okoliških prostovoljnih druSiev, skupno gmotno Škodo pa ocenjujejo na okoli 15.000.000 lolarjev. Do manjšega požara pa jc naslednji dan, 7. julija, okoli 10.15 priSlo tudi v Ljubiji na območju Mozirja. Zagorelo je v elektriini omarici stanovanjske hl^ last B. K Požar je pogasil lasmiksam, na fasadi, električni omarici ter napeljavi pa je nastalo za okoli 100.000 tolarjev škode. Po pivo v šumi Vnedeljo,8.julija,okoli l.ure zjutraj, so trije mladostniki iz Velenja, U. Y, D, H. in R. S., vlomili v gostinski lokal Sumi na ronišičevi v Velenju. Iz lokala soodnc-sli 18 steklenic piva. Policisti so osumljcnce kar hitro prijeli, lastnica J. O. pa jc z dejanjem utrpela za okoli 50.000 lolarjev škode. S kamnom v banko Vnoii na nedeljo, 8. julija, ob 3.28, jc 38-lctni J. (1. Iz Celja s kamnom razbil .steklo agencije Banke Celje v PetrovČah. V notranjosti so ga prijeli varnastni-ki Prtîsignala. Ra/Joge za svoje početje bo pojasnil .sodišču. Ljubitelji konjeništva, pozor! MMM^ organizira MEDNARODNI CSI>^ TURNIR V PRESKAKOVANJU OVIR VELENJE 2001 13.7., petek: od11.h do19.h, 14,sobota: od10.hdo19.h, 15. 7., nedelja: odH.h do19.30h TIKMOVANJE ZA POKAL SLOVENIJE V PRESKAKOVANJU OVIR VELENJE 2001 21.7., sobota: od 9.hdo19.h, 22.7., nedelja: odll.h do19.30h. Vljudno vabljeni! VELENJE, Prešernova 1A TEL: 03 8984724 SLOVENJ GRADEC. Celjska 45 TEL: 02 881 25 00 mCE CENE H!!! NAJUGODNEJE !!!! HONDA HR-V 1.6 5 vrat letnik 2000 NOV 3.918,542,00 Siï HONDA CMC 1 Á\ HB letilK 2001 NOV 2.288.143,00 SIT MERCEDES BENZ VrTO 110 Cdi kombi 1 NOV 4.865.000,00 SIT MERECEDES BENZ E280 let93/94 1.700.000,00 SîT BMW 523 i îet.98 4.400.000,00 SIT OPEl VECTRA 1.8 CD [et.96 1.700.000.00 SîT PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE Po osmih letih epilog tragičnega pretepa v Starem Velenju Obsojenima skupaj 3 leta 8 mesecev zapora D<»u<»dvk je Že /dci t>n! (t^a 1993, koje prišlo v stanovanju Fmnčkii Ku/jior.ska v SLirem Velenju do pretepa. V njem jehil hudo poški priložiKisI, da vam pokvari dopust. Če je le mogoče, polujte po promeinejSih eeslah, saj se s lem Iz-oj^cte m orehi i ni m ne\tó^no.slim. Ne puSČajte prlljage, torbic» mobilnih leleťonov, fotoaparatov in dokumentov na lakSnem meslu v avtomobilu, daso vidni že od zunaj. Še pa'icbej pa ne pu5ěajíe v avtomobilu prometnega dovoljenja, zavarovalne police in rezervnih ključev. Preden odklenete avlo, vedno preverile, če ni kdo vva^em avtomobilu, Se zlasti, čc sle vozilo parkirali na temnem mestu. Nikoli ne pozabite zakleniti avtom(íbila in zapreti vseh sickel na vratih avtomobila, tudi listih na .slrehi, pa čeprav aviomobil zapadale le za kratek hip. Čc potujete z javnimi prevoznimi sredsrvi, nikoli ne pustite svoje prtljage bre/ nadzora. V veCjil) mestih poskrbite, da ne boste že nav/ven dajali videz brezskrbnega turista. Nieros NIEROS Metal d.o.o. a FECRO company Tovarna opreme d.o.o. * Gmajna 55 • 810-2360 Slovenj Gradec Telefon; ++366(0)2/86 271 00' Fax: ++366(0)2/6644 076 www.nieros.com * e-mâll: info@nlero8-meta).8l Znani smo po svojih proizvodih: nerjaveča oprema za SvilsKo Indus^jo, kemijo In farmacijo, repromaterial za mesno industrijo, klavniška in transportna tehnika, skladiščni sistemi In logistika, bazeni za hlajenje mleka, projektiranje» Inženiring... Družba Ima sedež v Slovenj Gradcu. Naši proizvodi so pojem tehnološke razvitosti In odličnosti. Certifikat ISO 9001 dokazuje kvaliteto naših izdelkov In storitev. Čeprav smo že dobro poznani, želimo doseči še več, zato iščemo: ambicioznega, kreativnega, natančnega in prepričljivesa sodelavca s smislom za organizacijo, lô se je sposoben s svojim delom in samostojnim podjetniškim mišljenjem uspešno vidjučiti v naš proizvodno razvojni koncept V tê namen razpisujemo prosto delovno mesto MOJSTER ODDELKA OD KANDIDATA PRIČAKUJEMO DA: • ima srednjo stopnjo strokovne Izobrazbe strojne usmeritve strojni tehnik - ima organizacijske sposobnosti in smisel za vodenje skupine • da obvlada osnove varjenja po možnosti TIG in MIG postopek - da pasivno govori nemški jezik • da obvlada osnove računalništva. Kandidate, Id jim je to delovno mesto Izziv, prosimo, da pisne prijave s potrebnimi dokazili in kratkim opisom dosedanjega dela pošljejo na naslov NIEROS Metal, Tovarna opreme, d.o.o., Gmajna 55, Slovenj Gradec, prijava na razpis, v osmih dneh od objave. m Rudar Brez zvenečih okrepitev, a s srcem S tekmami i>csln!)Js(ini' ílnďl^i slovenskega pokala bculo nogo-mvlHsi v nedeljo zii^li mtvo tekmovalno sezono, prvi kro^ le-i Ijo. Kot [troi} vsakim j>nenslva je 7ii ra/Jiko od prejšnjih let popolnitve poiskal v /tvojih mlajših igralcih in tislih> ki so Jih pred le(i v/^ojili v klubu. Edina tuja okrepitev je namreč 22-letni l)4)Minec Davorin Zrnić. V minulih dneh st> njdarji nadolijevali niz pripravljalnih tokom, ki ga hojo sklenili danes v Kidričevem. V soboto sf> na svojem igriSču goMili ekip(^ lliraSkcga Dni^ivoljca. Člana prve hrvaške ii» /adnji prcivku^nji pred novti tek-mtwalno sezono v Kidričevem lx> tekmo zaiela enajsierica. ki n:tj bi zaCeia prvenstvo. Preizkusil bitm f^ nekaj rnzJiêie, po tej tekmi pa najfïolj.Îa eoajstcrica za pr-vvnstvo znana. Vojii.U{v SimeumMč je novi trener, ob tem pa Rudar Ie!iv> ni priskrbel 7ii TvcneCc okrepitve. Kaj meniva tem:"Ob /rniču smo d(i-hili le dva igralca, ki sla oln^ka Rudarjeve Solo. To sia Borui Ar-lič in Jovic:^ Kraljevii.\ Osebno W\ želel še enega izkuwnega igralca na sredini terena ali na b<^ćnem poio/aju. Upain. da se ni vse zaključeno in da bomo ob di>brem llnanênom stanju v k(ui>u pcttkrbc-li tudi za to. Sicor pa moramo biti Mdovoljni tem. kar Imamo. Jekme s hrvaškimi prviUigasi so pt^kazale, iLi napredujemti iz lek- lomc^ in morda kakšen ia?ji na-sprtHnik za ustalitev forme in d<^-konCnt> oblikovanje moStva/' Níí nedeljski tekmi s Pak>mo na Skulkem vrhu bo Rudar vsaj na papirju velik favorit, vendar so pokalne tekme nekaj "V pokalnem tekmovanju se vedm> vlogajajo presenečenja. Zato moramo to tekmolj uspešno»" ge. moštvi pa sta se razSli z neodločenim izidom 1:1. (lostje soptv vedli v zadnjih trenutkih prvega pe^lčasa, za domače pa je v mi» nuti izenačil Mujanovič. Predz^t-dnjo prcjzka^njoso t>pravili v tt>-rek Aečer, ko so na igrSču ob Jezeru gosi ili novinca v tretji državni l)gi,ek)pt> Maiečnik. Zadn ja pregledna tekma bo rej dane.s z Aluminijem v Kidričevem, v nedeljo pa Ki ře j^lo Ziims, Irener Vojislav Simeumivič: "Na me v tekmo in da Iximodo začet- je sklenil svoje mish irener Ru» ka prvenstva^ bolj. Pred tem nas darja Vojislav Simeunovič. seveda čaka pokalna (ekma s Pa- ■ NK Rudar vsc?:oni2(K)l-2()()2: Dino Ulič. Janko Šrihar, Klemen LavriČ. Zx'ljko Spas<^jcvíč, Alen Mujanovič. Milja I lojnik. Peler Binkovski. Circgor Zagor. Niko Podviit^ki. Diimjan Jo-scnlčnik. Roman Pîescc, Admir SuljiČ. Peter íumnik. Milan Bo5kovič. AmcI Mujakiwč. Aic!^ Šmon. Ednan SofliČ. Davvvnski reprezentanci, ki je zcwojenimi štirimi medaljami (2srebrni in 2 bronasti) dosegla največji uspeh v zadnjih itvajseiih letih sta nastopili velenjski plavalki Tina Pandža in Maja.Sn<.i z-avzeto pripravljali. Ob tem so seveda igrali pripravljalne tekme, na katerih je stroka preizkušala nove igralce, obenem pa skuhala čim bolje uigrati moj>tvo. k) je sedaj seveda cjb-likovantn Na tekmi s Kiuoianom (0:3) je "Jasno je, da si nastopanja v elitni ligi bro/ tega ne moremo niti predstavljati, Novi ptîkrtwitelj je ERA, zato je nosxi tudi ime kJuba ERA Šmartno. Veseli smo razumevanja te delni.^ke družbe, nafte sodelovanje sm^"» dvignili na vii>jo raven, zdaj se moramo c^dkupil i z dobrimi in uspešnimi nastopi- Na igri.sču smo p*>pravili travnato scmvvelikmotK' inželjt>igrakw. z^tc tudi kakšnega presenečenja ne izključujem. V nadaljevanju prvenstva seveda želim pt>lno tribuno v Smarlnem in verjamem, da se bo res zg^xliki. Zanimanje zc letne karte je v vsej Savinjski dolini veliko, zalo ni razic^ga. da ne imeli dobrega obiskii in glasno podpnre s tribun." pravi Ali>j'/ Irener Kt>.slanj.Šek igral z dvema postavama. Postava v prvem poičasu je l>ila nemočna. ili*»li bi»-Ije pa je igrala |x>stava iz drugega polčasa. V Domžalah (0:1) je bilo že veliko bolje, ob nekaj večjih napakah v obrambi pa je bila največja pomanjkijivtîst slaba učinkovitost. '1Ô se je prikazalo tudi na tekmi s Sibcniki^m v Skivenskib K< yijicali. Dobil jti je Itrvaski prvx^-ligaí s 3:2. strelec obeh /adelkttv zii ŠmarčancjebilStancar.pri tem pa so igralci ERE z:ipravili Se iztiri lepe priložnosti, ki si jih priigrali z izdelanimi akcijami. Slabo učinkoviuxvt bodo seveda skušali popraviti do nedeljske p<^kalne tekme z ajdovskim Primorjem, Igranje v prvi državni ligi je za Smarskiklubsevcda velikziHi^gaj in f^ večji iz/jv. Kaj torej od bližnje sezone pričakuje ilireku^r NK ERA .Šmartno Aloj? Podgoršek: "Moram biti optimist, poset^cj zato, ker ekipa dobrt> dela in dobro vodena. Doživela je precej sprememb, nekaj tudi takšnih, ki jih nismo pričakovali, ventlar smt) se primemtT okrepili in to jc razlog za optimizem- Uvrstitev v prvenstvu seveda težJco napovvdujem. sezona tîo naporna za vtidstvo in igralce, vsekakor pa pričakujem o uvr-stitevvsredini lestvice.*' V Smartnem so z napredovat njem sevoda mtvali zaï^îtiwitl dodatna .sredstva. AU>j Pt>dgoriek: NK ERA Šmartno vsczoni 2001-2002: Boris Kitiij^'k. Bojan J(wanovič, Ale.^ ApSncr, Ncnad Ulaga, ( Iregor Vedenik, Peter Mernik. Rami/ .Smajlo%'ič, Daniel Rep<'»v/, Simon Korun, Rok Drcv, Diilibor Icinovič, Damjan Romih. Denis Malc§evič. Alcn Mujakovič, Aleš Kačičnik, Edvard BorStncr, MaljaJ^ Stimcar, Jaka Jakopič. Jovica Vico. Rok Omladič in Marko Pokleká, igralci z dvojno registracijo pa so Denis (ial-ijřišcvié, Primož Kuglcr. Ernest 1 iirk in Matjaž PodgorSck. Klub so zapustili: Borut Arlič, J o vicu Kraljevič, Marko Pod-gor^k, Matej /,k>dcj. Klemen /.apu.sck, Aleksander Pokleká. AleS Purg, I lusnija Omcragič in Danijel Poa^, na služenju vojaškega rvanji? "Prinmrje je vsekakor zanimiv in privlačen nasprotnik. '/. njim imamo dobre iz-ku.^nje, saj smo jih pred ^Ivema letoma izločili v pokalu, zakaj jih nebiptmovno- Prvenstven bomo začeli v Kopru, v drugem krogu nas bodo v Mariboru pričakali državni prv'aki. Na prvi pogled razporedi re.s ni ugoden, vendar jc pa tudires- day vsakim nasprotnikom moraš igrati. Ne bojim -se prvih dveh gcjstovanj. prepričan /elo spremenjeno moštvo vodi tudi novi trener Drago Ko-stanj.^k: "V napi^mih pripravah smo seveda želeli narediti vse naj-lx>lj^e» kako smt> bili uspešni biv do p z Jesenic premagal ekipo EIS Budničar iz Količevega pri Ljubljani s 13:3 in lako pcUcg pokala v trajno lasi osvojil tudi prehodni p(^kal turnirja v počastitev rudan>koga prazjiika.'lokmovanje so pod vodstvom predsednika kluba i^.eljka V^glarja odlično pripravili in izpeljali delavci velenjskega balinarskega kluba Velenje Premogovnik. ■ DH Štiri najbolje uvrščene ekipe rfa turnirju v )/etenju (foto DK) Poraz v Primskovem VII. krogu 2. državne lige so bali na rji ekipe Velenje Prenii^govnik v gos le h z 9:15 izgubili z ekip(^ Primskovo in zdrsnili na 6. mesto, imajo 19 točk. za drugc^uvříceno Zarji» pa z.aoslajajo le tri. Revija skokov Velenje 2001 Letošnji junak je Jure Radelj Velei\jski smučarsko-skakalni klub Je vpetekin sobolo s p so bili oba dneva premočni najboljši slovenski skakalci, ki so hkrati pokazali tudi že zelo d(»bni formo pred nadaljevanjem poletne sezone, najboljši med njimi pa Je bil Jure Radelj. Na pclkovi ickmi za rudarsko svetilko je bil slavnostni govornik predsednik državnega zbora Borut Pahor, prireditev pa jc v imenu Premogovnika Velenje odprl dr. Franc Žerdin. Po vožnji zastav udeleženk po v/noŤju doskočišča se je za rudarsko svetilko in privlačne nagrade pomerilo 50 skakalcev, ki so si nastop priborili na popoldanskih kvalilikacijah. Zanesljivih je zmagal Jure Radelj, kije imel z 90 metri ludi najdaljši skok petkovega večera, drugi jc bil Igor Medved in tretji Robert Kranjec. Jure Radelj: "Vesel sem zmage, saj sem si rudarske svetilke ž-clel že od malih nog, hkrati pa je to moja prva zmaga v Velenju. Konkurenca lujcev ni bila najmočnejša, zato pa smo sc Slovenci spopadli na vso mtíč." Jure jc bil tako favorit tudi na sobolni lekmi za pokal Ciorc-nja, ki jo je v imenu pokrovitelja <.)dprl član uprave Drago Ba-hun. To je potrdil tudi po prvem skoka, saj je pristal na 92,5 metra, kar je bil tudi najdaljši skok dvodnevne revije, /a poldrugi meter pa je zaostal Robert Kranjec. V drugem skoku je bil Rtidclj nekoliko bolj previden in skočil 87 metrov, Kranjec pa si je z 89,5 metra priskakal tesno zmago in lep pokal z nagra- drugim mestom po.«;tal Jure Radelj, ki je dobil priznanje in nagrado v spomin na nekdaj prav tako uspešnega skakalca, nalo pa dolgoletnega prizadevnega člana SSK Velenje, nedavno preminulega Draga Bizjaka. hem želel uvrstitve med šesterico, zato sem je toliko bolj vesel. Veliko delam in to se mora poplačali." Jure Rade^: "S formo sem zadovoljen in upam, da jo bom brez večjih nihajij zadržal. Teh- do. Tretji je bil v sobolo Primož Zupan Urh, četni pa Igor Medved. Ljubiielji skokov so oba večera srčno zaploskali Primožu Peterki, ki je s četrtim mestom v pelek in šestim v soboto napovedal svoj povratek med najboljše. Toplo s(5 pozdravili tudi domačega tekmovalca Rolnnda Kaligara, ki je bil v petek 19., v soboto pa je izvedel svoj zadnji skok na uradnih domačih in tujih lekmah, saj svoje bogate izkušnje že ra/daja mladim skakalcem velenjskega kluba. Skupni zmagovalec revije je s petkovim prvim in sobotnim Gledalcev je bilo oba lopla večera veliko, znova so uživali v privlačnih dodatkih kot so vožnja 7. rudarskimi svetilkami po z baklami osvetljenem doskočišču, oba večera so organizatorji navdušili z ognjemetom, prav ti pa upajo, da se bo srečni kupec vstopnice, ki prinaša osebni avto VW Lupo, letos vendarle oglasil. Povejmo še, daje podobno kot lani tudi letos sobotno tekmo prekinil električni mrk, zato se je precej zavlekla, kar pa ugodnega in lepega vtisa o celotni prireditvi ni preveč skalilo. Robert Kranjec: "Zmage nisem pričakoval, saj sem si na ti- /Va koncu so bili vsi zadovoljni. nično sem v prednosti pred kolegi iz reprezentance, malo pa moram še okrepiti telesne moči. Skupne zmage in spominske nagrade sem vesel še posebej." Zdenko Hriberšek, predsednik SSK Velenje in organizacijskega odbora: "Kljub neljubi tehnični napaki je celotna prireditev gotovo uspela. Ponosni smo na izvedbo in lepo udeležbo Ijubileljev sk(.ikov, prav la pa dokazuje, daje bila odločitev o povečanju skakalnice pravilna. Naša naloga sedaj je, da bomo skakalni center čim bolje izkoristili in vse bomo storili za to." Tabor mladih planincev v Logarski dolini Nova znanja, izkušnje in doživetja Rolando Kaligaro "1 mladimi do olimpijskih iger n Po dvajsetih letih športne poti smučarskega skakalca seje od uradnih tekmovanj v soboto poslovil domači skakalec Rolando Kaligaro, ki je sedaj trener v SSK Velenje: "Celo otroštvo in mladosl sem posvetil skokom in bom v tem športu šc oslal, danes pa sem se poslovil od velikih tekmovanj in slovenske reprezentance. Malo mi je že ležko ob slovesu in maJo mi gre na solze, ampak za vsakega pride trenutek slovesa. Izbral sem pravi trenutek, zdaj se bom lali-ko več posvetil mladi družini, v klubu pa bom pomagal mladim skakalcem, da bi dt)-segli še večje uspehe kot sem jih jaz. Morda bo kateri od njih prišel ludi na olimpijske igre, kar meni ni uspelo. Sicer je moj najlepši dosežek ekipna bronasta medalja na svetovnem mladinskem prvenstvu v nordijski kombinaciji. Čc je bila selitevv kombinacijo napaka?'lega nebom nikoli vedel. Kasneje sem sicer ugolovii, da so moja prva ljubezen vendarle skoki in sem .se vrnil. Skušal sem se prehiti nazaj med najboljše, kar mi ni ravno uspelo, vendar mi ni žal, da sem vztrajal. .le pa res, da medalje na svetovnem prvenstvu v skokih najbrž ne bi dosegel," je bil Roiando ob slovesu vendarle zadovoljen. Konjeniški klub Velenje Privlačne tekme od petka do nedelje Velenjski konjeniški klub bo od petka do nedelje pripravil veliko mednarcxino Icknuwanje v preskakovanju ovir, ki bo v treh dneh vsebovalo kar 9 različnih lekem. Prve iri bodo začeli jutri, v pelek, ob 11.00, .sobotne iri bodo začeli ob 10.1)0, nedeljske pa ob 11.00, le bodo tudi najbolj zanimive. Uradna otvoritev tekmovanja bo sicer v nedeljo ob 14.01) po prvi tekmi, druga mednarodna tekma za nagrado mesta Velenje v preskgi preživetja. Ta bo mnogim še dolgo ostala v spominu po številnih skokih in padcih na blatni progi. Večere smo preživljali s kitam ob tiibomcm ognju in marsikdo si bf» še nekaj âisa žvižgal kakšno planinsko pesem. Otrokom smo pripravili presenečenje • kopanje v Kamniku in nmrsik- Zadovoljni do seje po neksy dneh prvič ditdo-bra oprhal. Razveselili smo jih z milicami, na kiiterili s svojim no-sum planinski svet raziskuje Ohec, Hribohodnicus Ro/.ovohus. 'Ilire so bile izbrane posebej za mlajšo in starejšo skupino. Skupaj smo odšli po rćizličnih poteh na Klcmenčo jamo in do Potočke zi- in veseli v lepi Logarski dolini jalke. Starejši SCÍ nadaljevali pol do vrha Olševe in se vrnili po isti poti v dolino. Skupna je bila tudi tura do Okrešlja ie da je starej.ša skupina nadaljevala pol na Savinjsko in .Jezersko sedlo, Iger smo ob povratku uživali v drsanju po snežiščih. Zadnji turi sla bili nekoliko zčilitevnejši, saj seje poleg žul- jev in prask marsikomu na nogah in rokah pojavila tudi kakšna mišica. 'Ikkii so starejši pogumno odkorakali na Kamniško sedlo in Brano, mlajši pa so se cel d;in sprehajali po Riiduhi in tudi dosegli vrh. Za mnoge jc bil to prvi dvatisočak. kar je bilo potrebno proslaviti s planinskim krstom: iri krepke z vn-jo po zatlnj ici in planinsko imejc bil vc-sel in zabaven, pa ludi pomemben dogodek, saj prvi dv-atisočak ni kar tako. Na turah -smc) vodniki pripravili kraj.ša predavimja o gibanju in nevarno- stihvgorah. preiirani tervremeno-slovju. Prika/iili smo tudi osnove hoje s cepinom in derezami. Menimo, daje tabor uspel v vseh pogledih. Zastavljeni program smo izpeljali otroci so se zdravi vrnili domov. V tednu dni so se spletla mnoga nova prijateljstva, kijih bomo nekateri še naprej negovali, dj'uge Ixido greli prijetni spomini v dneh. ko bo kakšen oblaček zastrl sonce. Vsi pa že gledamo na naslednji tabor in nova spoznanja in doživetja. ■ Blaž Barbarie KINO VELENJE- Vf tflf/l ČOKOLADA romantična drama Režija: Lasse Halistrom Vloge: Juliette Binoche, Lena Olin, Judy Dench Dolžina: 121 minut Četrtek, 12. 7., ob 18.30 Petek, 13. 7., ob 23.15 Sobota, 14. 7., ob 18.30 in 21.00 Nedelja, 15. L, ob 21.00 Ponedeljek, 16.7., ob 20.30 V malo francosko mestece se preseli ženska s hčerko in kupi lokal, ki ga spremeni v prodajalno čokolad- _^iks_ nih izdelkov in to ravno na post. S tem se seveda zameri županu in cerkvi in zato jo večina bojkotira. Toda s svojim neposrednim pristopom in dobroto pridobi na svojo stran nekaj meščanov, ki se ne zmenijo za ortodoksna pravila in verske običaje. Meščani počasi le odkrivajo čare čokoladnih dobrot in sčasoma se uredijo tudi nemogoča medsebojna razmerja. 5 nominacij za letošnje Oskarje! V PAJKOVI MREŽI triler Režija: Lee Tamahori Vloge: Morgan Freeman, Monica Potter Dolžina: 104 minute Četrtek, 12.7., ob 21.00 Petek, 13. 7., ob18.30 In 21.00 Sobota, 14.7., ob 23.30 Nedelja, 15. 7, ob 18.30 Torek 17.7 ob 20.30 Sreda, 18. 7., ob 20.30 Psihopat Sonji želi vzbuditi pozornost javnosti. Za pretvezo ugrabi senatorjevo hčerko vendar je to šele začetek zločina s katerim želi pretentati policijo in predvsem preiskovalnega psihologa dr.Crosa. Sonji želi opraviti zločin stoletja! Dr Gros mu je nasledi. Bo dovolj hiter? ČOKOLADA romantična drama Petek, 13. 7., ob 20.00 V PAJKOVI MREŽI triler Sobota, 14. 7., ob 20.00 SVET IGRAČ 2 Diesneyev animirani film Otroška matineja Nedelja, 15. 7., ob 17.30 Se bodo igrače rešile iz ujetništva? Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT, predpremire 700 Siï, otroške matineje 400 SIT. Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnin! Kino nagrajuje Izrežite kuponàek in éa pošljite ali prinesite na ured- KRIŽANKA R,N, LASTNOST, ZNAČILNOST SREPEGA. SLOVIME ZA KOROŠKI LA-VAMÙND ZDRAVNIK ZA UŠESNE BOLEZNI KNJIŽNI' LESAGEOV JUNAK ...BLAS ANT.GRSKI ' PESNIK LJUBEZ. LIRIKE ERMIK KRATKO IZRAŽENA MISEL, GELO NTKÔDRA-NO SUKNO "AFRIŠKA ■ MRZLICA VEČJE VODNO PLOVILO 1 I.ZÍM.TEČAJ CES.SgKAR, KI JE ŽIVEL VVELENJU 'FRANTIŠEK) KAREL LESKOVEC PREŠERNOVA HČI 1 1 vrMinoiin Lwiivniwn, LEPOTNA RASTLINA S TROBENTASTIMI CVETI, \/iTi:7n\/A 7\/C7nA r vrvLiin OHROMELOST, NE-GIBNOST lin C HERCE- GOVEC ŽENSKO ŠPORTNO ORODJE ZELJA,POTREBA PO JEDI, TEK r\ IL 1 U^LTÏ NiZEK ŽENSKI PEVSKI PTIC, KI NE LETA REALEN ČLOVEK UMORJEN VODJA FR. REVOLUCI-JE(JEAN BORISCE V CIRKUSU LUKAV GLAS "MOjZT" SOV BRAT MESTO V J.FRANCIJI AMJGRAL-KA LUPINO IZRAELU " IZOBRAZBA AMlAlf MEDVED (KRZNO) ROBE"RT ALTMAN NASTfEr VLADAR TRORMOC-VIR. PTIČ HOMERJEV EP 0 OBLEGANJU TROJE GL.MESTO PERUJA VONJ POKI- " NE"kD." UTEŽNA ENOTA ÇINICEN ČLOVEK EMIL ADAMIČ ■SLEM(V[NO) REZULTAT IMEIAPON-SKEGA POLITIKA SATA PRIPADNIK NEKDANJIH SASOV < SKANDIN. LETALSKA DRUŽBA KIP ALI SLIKA GOLEGA TCI COA ANTON NOVACAN Potopisni priročniic Društvo Kažipot bo danes 12.julija. ob 18 uri v Mladinskem centru Velenje predstavilo potopisni priročnik z naslovom: Prvič samostojno na pot-priročnik za načrtovanje, pripravo in izvedbo potovanja v lastni režiji. Priročnik poleg nasvetovv zvezi z omenje-neimi fazami popotovanja vsebuje tudi veliko konkretnih informacij (spletne strani, telefoni, naslovi...) organizacij in podjetij, ki so povezana s popotovanjem. Predstavitev bo potekala z video-projekcijo po predstavitvi pa bo priložnost, da od iskušenejših popotnikov, izveste kakšno zanimivo popotniško zgodbo... Omenimo še, da bo vsak udeleženec predstavitve brezplačno prejel tudi en izvod priročnika. '896-12-56 189-14-26 '889-11-06 V primeru reklamacije glede obračuna pokličite: - za individualne iiiše: 03/896-11-50 ali 896-11-52 - za blokovno gradnjo: 03/896-11 -46 ali 896-11 -48 - za Industrijo: 03/896-11 -44. Potrudili se iiomo. da liodo reldaniaciie rešene v Gimkraišein možnem roitu! TRGOVINA KOŠARICA Pemovo 17a iùri Veliki Pirešici) Tefefon/fav.- ú^i 572 fiO fiO POSEBNA PONUDBA OLJE ZVEZDA 12/1L 179,90 TESTENINE 400G samo 59,90 MOKA T500 25/1 KG 89,90 KIS ZA VLAGANJE 3L 229,00 SIRUP 3L RAZNI OKUSI 599,90 MLAD KROMPIR 10KG 599,90 MAPnilTANKF LEŠNIK 1KR 41P 00 KRMNI JEČMENI KG ARIEL 6KG ORA 6x1,5L WEISSERRIESE 4,5KG ALPSKO MLEKO 12/1L BRIKETI ZA PSE15KG .llipni 1RI 40,90 2.199,00 450,00 samo 999,90 135,00 2.790,00 .-i npcjon VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE V TRGOVINI Z ŽIVILI IN V KMETIJSKI TRGOVINI, SAJ VAS PRIČAKUJEMO OD PON. 00 PET 00 7. DO 19.H, OB SOB. 00 7. DO 15.H IN OB NED. 00 7.H DO 11.30H. «ITflOff VÙRRlUf V TMifIVlill KÍIŘÚMRÚ KIIPILIP!* NAGRADNA KRIŽANKA FOTO EXPRESS Profi line KRIŽANKA R M ^nnmu izražen, misel, nc\ n NTKÔDRA- Kin CI iK-wn afriška UD7I irA LASÎNÔ8T, ZNAČILNOST QRřPFÍÍA BHTBHiMl ces.sgkar ki je živel vvelenju 'CDAMTICCI/ vrMinoiin Lwiivmwn, lepotna rastlina s trobentastimi cveti 1/ITC7AI/A "TUr^nA ŽELJA,POTREBA PO umorjen vodja fr. revoluci- {Cl ICAKI D\ "MOjZT" crAi on AT řobe"rt homerjev ep o oblegan- ne"kd. utežna rezul- pripadnik nekdanjih r vrvLiin ohromelost, ne- riDitnoT m C herce- nasFen vladar trormoc »iin PiTió skandin. letalska družba mesto v j.franciji amjgral- ime japonskega politika KIP ALI SLIKA GOLEGA TP CCA "borisce uriDiřticii ' yiniwo lukav ITOAtI II çinicen ULUVLt\ EMIL. SLOVJME ZAKOROS Kl LA- \im \m žensko športno Aorvn ic nizek ženski pevski AI AP G"L.MESTO vonj poki-čl cw\imr\\ zdravnik za ušesne om C7MI knjižni' lesageov junak Ql ÚQ karel I CCI/A\/C ■-■-v/ixyjr^ preser- MA\/A UÁI PTIC, Kl MF I FTÛ REALEN ÂI n\/ci/ anton ANtGRSKI ' PESNIK LJUBEZ. IIRII^F " izo- DDA-JDA večje vodno Dl rwm A am^malf medved ERA Standard Tel.: 03/5861-362 Del.čas: vsak dan od 8h do 19h, ob sobotah od8h do13h! Nudijo vam: - izdelavo fotografij za vse vrste dol(umentov v 1 minuti (takoj)! - izdelavo fotografij iz vaših filmov v najkrajšem času (tudi 1/2 ure), na najsodobnejših KODAK APARATURAH; - fotografije porok na terenu; - preslikave starih fotografij! KAKOVOST IN KVALITETA* KAKOVOST PO UGODNI CENI! Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom Foto express, najkasneje do 23.julija. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: Nahrbtnik Kodak gold, 2. nagrada: Rokometna žoga Kodak gold, 'i nanrarla-linHal^ cpt 73 na nlaŤnl 8 : 897 5005 ČETRTEK, 12. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja -športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Glasbeni kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 13. julija: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 14. juliia: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 15. iulija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Brez pardona; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 16. iulija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Brez pardona; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 17. julija: 6.00 Dobro jutra; 6.30 Poračila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poračila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poračila; 9.00 Kmetijski nasveti; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 18. julija: 6.00 Dobra jutra; 6.30 Poračila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu: 17.00 Ml in vi: 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenie. ANESNAŽENOST ZRAKÍ V tednu od 2.iulija 2001 do S.julija 2001 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju IVlestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Raki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: e.julija 2001 AMR ŠOŠTANJ 159 mikro-g S02/m3 7.julija 2001 AMR ŠOŠTANJ 288 mikro-g S02/m3 B.julija 2001 AMR ŠOŠTANJ 140 mikro-g S02/m3 MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR nhripl;iu»' AMF :..i H .1 :..i h e :..i h ^ :..i h ^ :..1 h o :..i mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka Lritipna x/roHnnet- 700 mi^rn.n QnO/mQ TrciUo MA#2DAICM/^I KIAADAI\KIE I/DI7AIUUE /î/^eTlé^A I IDA objovliene v tedniku Naš čas, 28. junija: 1. nagrada: ribja plošča za dve osebi: Klemen Jezernik, Špeglova 34,Velenje; 2. nagrada: nedeljsko kosilo za eno osebo: Stopar Greti l\/lû+lûPû 00 QněHni- 3. nagrada: postrv s prilogo za eno osebo: Ljubo Sr-novršnik, Selo 7, Velenje! Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Gostišču Lipa v Šaleku 15 ali pa pokličejo 12. julija 2001 "»«ČAS OBVESCEVALEC 19 mali OGLASI APARATI IN STROJI UNIVERZALNI MLIN UM-10, prodam. Tel.;031/531-310. ZAMRZOVALNO SKRINJO in domače rdeče vino, prodam, Tel.:03/58-82-249. ERIKSONOV TELEFON, regija, prodam. Tel.:03/58-88-620. TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine prodam. Tel,:041/753-450. STANOVANJA ENOSOBNO stanovanje oddam. Šifra: TAKOJ. GARSONJERO ali eno- oz. dvosobno stanovanje najamem v Velenju, Celju ali Žalcu. Sprotno plačilo. Tel.:041/283-124. STANOVANJE v Šaleku {43 m2}, pritličje, prodam. Tel.:03/58-64-935 ali 031/790-002. STANOVANJE Z LOVSKIM KOTIČKOM prodam. Tel.:03/5866-412. STANOVANJE najamem. Tel.:031/286-403. STIKI-POZNANSTVA 35-LETNA, želi spoznati prijateljico za občasna srečanja. Bodi preprosta in naravna. GSM 041/899-422. FANT, 35 let, želi spoznati preprosto dekle ali mamico, ki bi prišla k njemu. Vabljene! GSM 041/899-422. SIMPATIČNA, 48-letna vdova, si želi prijatelja za resno zvezo, do 60 let.Tel.:041/248-647. RAZNO PRODAM SEZONSKO VSTOPNICO za NK Rudar prodam. Cena 5.000 SIT Tel.:041/835-072. GAME BOY COLOR, s 15 disketami, prodam. Cena 20.000 SIT Kot darilo podarim povečevalno steklo z lučko. Tel.;040/504-493. VEČNAMENSKE POLICE prodam. Tel.:03/58-74-828. DOMAČE ŽGANJE prodam. Tel.:041/344-883. OBVESTILA SOPE OJELJALJ, s.p., Pomožna dela v gradbeništvu, Cesta heroja Gašperja 4, Šoštanj, je z 9.7.2001, prenehal z opravljanjem dejavnosti. ŽlVAU TELICO SIMENTALKO, brejo 7 mesecev, prodam. Tel.;03/58-71-561. PRODAJA NESNIC v nedeljo, 15,7., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel,:02/87-61-202, PRAŠIČE, težke 25-40 kg, prodam. Tel.:03/58-86-261. SIVEGA BIKCA, starega 10 dni, prodam. Tel.:03/58-82-569. MLADO GOVEDO, simental, prodam. Tel.:03/58-82-940. PARCELE-OBJEKTI MANJŠO HIŠO, takoj vseljivo, primemo za stalno bivanje oz. za vikend, blizu Atomskih toplic, prodamo. Tel,;G40/557-615. VOZILA ZASTAV0101,1. 90, reg, dec. 2001, ugodno prodam, Tel.:041/868-344, GORSKO KOLO "Rog" prodam. Tel.:031/208-702. DAIHATSU FEROZO, I, 91, reg. feb, 2002, z zaščitnimi loki In vlečno kljuko, prodam. Cena 900,000 SIT Tel.:03/891-12-06, STORITVE NUDIM POMOČ v gospodinjstvu oz. varstvo otrok in pomoč starejšim osebam, Tel,:031/408-148, IZREDNA POSLOVNA PRILOŽNOST!!! Iščemo interesenta za prevzem modne prodajalne za mlade v obratovanju, v dveh nadstropjih (35m2-i-10m^) na odlični lokaciji (glavna etaža) v nakupovalnem centru Spar v Velenju. Pogoji:- 5 let izkušenj pri prodaji blagovnih znamk za mlade - finančna sposobnost - registrirano podjetje ali s.p. - prodaja zastopanih programov našega podjetja; Pepe jeans London, FUBU USA, Tateossian London - odkup opreme - dolgoročno sodelovanje Pisne ponudbe pošljite na naslov: Conect d.o.o., Efenkova 61, 3320 Velenje Tel. 038985772, E-mail: conect@siol.net s pripisom-Za razpis. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice ANGELE RAMŠAK 27,5.1913 - 27.6.2001 se iskreno zalivaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in izraženo sožalje. Enako se zahvaljujemo DVO Velenje, GD Bevče, praporščakom, govorniku, izvajalcu Tišine, gospodu duhovniku in Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. Pogrebni službi Usar. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno Žalujoči: sinova Slavko in Oto ter hči Ana z je večno družinami in sin Franc in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ALOJZA STRGARJA 1938-2001 iz Tomšičeve 19 v Velenju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali premagovati njegovo dolgoletno težko bolezen. Posebej se zahvaljujemo sestram in zdravnikom Dializnega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste darovali cvetje ter izrekli sožalje. Žalujoči: žena in otroci Vedno Ib bomo nosili v srcu 'A k. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in pradedija MARTINA PODKRIZNIKA Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho. brez slovesa, tja, kjer ni trpljenja, ne gorja. Le zakaj si odšel? 18.11.1925 - 6. 7.2001 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izročeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VS/NJEGOVI Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Zdravniki: Četrtek, 12. julija - dopoldan Urbane, dr. med., popoldan Klemene, DEŽURSTVA dr. med ., nočni: Blatnik, dr med. in Čolič, dr med. Petek, 13. julija - dopoldan Blatnik, dr. med, popoldan Čolič, dr. med., nočni: Smonkar, dr med. in Gusič, dr med. Sobota, 14. julija • dopoldan Rus, dr med., popoldan Slavič, dr. med., nočni: Rus, dr. med. in Slavič, dr. med. Nedelja, 15. julija - dopoldan Rus, dr med., popoldan Slavič, dr. med., nočni: Rus, dr med. in Slavič, dr. med. Ponedeljek, 16. julija - dopoldan Rus, dr med., popoldan Čolič, dr. med., nočni: Čolič, dr. med. in Urbano, dr. med. Torek, 17. julija - dopoldan Budn-ja, dr. med,, popoldan Rus, dr. med., nočni Klemene, dr. med. in Cesar, dr med. Sreda, 18. julija - dopoldan Čolič, dr. med., popoldan Slavič, dr med., nočni Stupar, dr. med. in Vi-dovič, dr. med. Zobozdravniki: 14. in 15. julija - Hofer Adolf, dr stom., v dežurni zobni ambuianti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure) Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do14,00, telefon 898-1880. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 13. julija do 20. julija- vo Zagožen, dr. vet. med., gsm 041/633 -677. Pravi naslov za GIBANJE PREBIVALSTVA ri I9II17 50 Upravna enota Velenje Poroke: Damjan Vodošek, Velenje, Lipa 47 in Janja Javorník, Velenje, Lipa 47; Gorazd Kralj, Velenje, Uriskova 16 in Nataša Javorník, Velenje, Uriskova 16; Tomaž Gril, Vrbje 80/A in Janja Mravljak, Velenje, Koroška 8a; Matej Trampuš, Ljubljana, Rimska 25A in Barbara Britovšek, Ljubljana, Rimska 25A Andrej Knez, roj. 1929, Belovo 21/b, Laško; Janez Božičnik, roj. 1928, Celje, Iršičeva 7; Ana Šalo-ven, roj. 1912, Podkraj pri Velenju 45; Feliks Smola, roj. 1920, Celje, Mariborska 76a; Jela Kurtovič, roj. 1933, Cesta v rastke 60, Ljubno ob Savinji; Martin Podkrižnik, roj. 1925, Velenje, Konovska26 Upravna enota Žalec Poroka: Iztok Grebene iz Ljubljane in Adri-jana Naraglav iz Dolenje vasi, občina Prebold; Sašo Vdovič iz Šempetra v Sav. Dolini In Valentina Serdoner iz Velenja; Blaž Turnšek iz Založ, občina Polzela in Romana Artnik z Brega pri Polzeli; Zlata poroka: Ivan in Matilda Breznik, Kale 22 A, občina Žalec. KRATKOROČNA wmm GARANCIJA: KARTICE, OSEBNI DOHODEK PE CELJE Kosovelova 1 6 03/ 492 68 93 CVETLIČARNA IRIS IN i POGREBNA SLUŽBA TIŠINA -široka ponudba aranžmajev, cvetfa, lončnic, -pogrebne storitve v celoti Možnost plačila na več obrokov 24 ur na dan Tel.: 03 / 586 96 52, GSM: 041 / 682 - 369 v SPOMIN PETRU JEZOVNIKU Minilo je leto. kar šel si od nas, od kar je za vedno utihnil Tvoj glas, čeprav je ostalo za Tbbo praznina, med nami še čuti se Tvoja bližina. Grob Tvoj prerani naj cvetje krosi, naj lučka spomina še dolgo gori, mimo počivaj tam, kjer si ostal, Bog Ti povrni vse, kar si nam dal! (A. M.) VSI NJEGOVI ZAHVALA Tiho je odšla ANA SALOVEN 27.6.1912-2. 7.2001 Hvala vsem, ki ste sočustvovali in jo spremljali na zadnji poti. Žalujoči: Jelka, Božo, Ivanka in Denis v Skalah že devetnajstič igre "štrikuje komajda zdržal V Škalah, na prostoru , kjer je nekoč s(al star gasilski dom, Je bilo v soboto od zgodnjega popoldneva do pozno v noč spet nadvse zanimivo in veselo. Zavzeti člani Športnega društva Ska-le-Hrastovec so pripravili že devetnajsto tako imenovano vaško olimpiado, ki vsako kto privablja veliko obiskovalcev in tekmovalcev od blizu in daleč. Na letošnjo so privabili tekmovalce iz desetih krajevnih skupnosti, med njimi tudi iz Radovcev in Sevnice (Gamsi). Svoje sprcinosii so pokazali v klepanju kose, sestavljanju gajbic, metanju krogeev in lovljenju teniške žogiee s kmečkim koSem. Največ zanimanja so ludi na letošnji igrali zvabili lekmovalei v vlečenju vrvi, ki je - kot pravijo v Skalah - njihova paradna diseipli-na. Nič čudnega, saj je bila letos že devetnajstič na sporedu, igre pa so lokrai povsem spremenili. V vlečenju vrvi so v predkrogih po-kii/ali najve<^o nn)č lekmovalei iz Ponikve pri Žjilcu in Gamsi iz Sev-niee. Slednji so bili pravi hrusti, saj je imel najtežji kar 150 kg. najlažji pa "samo" 125. Teža posameznih Ponikovljanov pa seje gibala med 115 in 128 kg. Vendar sose oboji zelo namučili preden so "potegnili" svoje nasprotnike, ki jim po teži resda niso bili dorasli, so bili pa zelo žilavi. Teža pa je v zadnjem vlečenju le naredila svoje. Gamsi, ki tekmujejo celo v meddržavni slovensko-hrvaški - .-A . •—-v'ji'.a«' ' ;r r-"»v . „ife Klepanje kose Lov za teniško žogico Zbijanje gajbice ligi. so preprečili tekmovalcem iz Ponikve, da bi ponovili lansko zmago. V klepanju kose so bili najboljši domačini. 2. Radovci, 3. Plešivec; metanje krogov: I. Ponikva, 2. Šmiklavž, 3, Mislinja: zbijanje gajbic: 1. Šmiklavž, 2. Bele Vode, 3. Radovci; lovljenje žogic: 1. Mislinja. 2. Cirkovce, 3. Bele Vode. Popoldne so obiskovalcem po-pe.strile tudi škalske nogome-tašice, letošnje slovenske pokalne prvakinje, ki so odigrale nogometno tekmo z župani in svetniki Prekmurja (2 : 2), večer pa še harmonikarji. Njihovo igranje so ixx:njevali člani ansambla Zreških 6, ki so nato skrbeli za zabavni del olimpiade. Najbolj jih je z dia-tonično harmoniko navduSil domačin Nejc Pačnik. ■ vos Srečanje prebivalcev treh občin na Pašliem Kozjaku Kulturno društvo Paški Kozjak, Je minulo soboto pripravilo srečanje prebivalcev oziroma krajanov, ki živijo na razgibanem svetu Paškega Kozjaka, ki Je, kot vemo. razdeljen na tri občine - Velenje, Mislinja in Dobrna. Stičišče oziroma tn)-meja pa ni na prostoru, kjer se nahgjata cerkev sv. Jošta, žup-nišče in šola, ampak na Južni strani tik pod vrhljnih gasilskih društev v občini kar pi-ecej denarja, najbrž več kot v drugih okoljih, vendar jim ni žal. Gasilcem je zaželel tudi v prihodnje uspešno delo na pre-ventivnem področju, na področju zaščite in reševanja in čim manj klicev rdečega petelina. Nov prapiir je blagoslovil bras-lovški župnik Jože Zidanšek, priložnostni kulturni program pa so pripravili pevci domačega mešanega zbora in otroci podružnične šole Letuš. Ob koncu osrednje prireditve so podelili najboljšim desetinam še pokale. Med devetimi ekipami je pri članih zmagala desetina Andraža pred PGD Parižlje - Tt)povlje in Senkovim Turnom, Tekmovanja pri članicah pa seje udeležila le ekipa Andraža, MTp