ZtàtwUyMnà&e 4&iu#Itrv	r.

/*?

Posamezna s »’«-‘ T a«««e«»v-
■•*«» »HAJLa.	JL «JLX.JI&«
Naročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inse-reti ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust, tipravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
3LS-4L štev.


Bieiiisen političen list za slovensko ljudstva
Poštnina plačana v gotovini«
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom sc mam govoriti vsaki dan samo od 41. do 12. art.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prost*. Telefon interurban ŠL113.
dne 3 oktobra, 14M24L
Imetnik XVI.
južno-srbske nevernosti.
Ne mine teden, da ne bi bilo vznemirljivih vesli iz južnosrbskih krajev, kakor se skupno imenujejo naš del Makedonije, Kosovo polje, Sandžak in Črna gora. Vznemirljive vesti iz teh krajev so različne: enkrat napadi od strani arnautskili in makedonsko-bo-lgarskih komitov, potem najrazličnejši zločini domačih hajdukov ali komitov, nadalje poboji med Srbi in Turki, upori prebivalstva proti raznim oblastnikom in tako dalje v dolgi in strašni vrsti. Pod prejšnjim režimom so se v beograjskih vladnih pisarnah poročila iz južnih krajev o raznih nemirih in izgredih potvarjala, kakor je pač oblastnikom najboljše.šlo v račun. Zdaj so bili vsi izgredi, nemiri in poboji kratkomalo delo domačih ka-čakov. potem se je pa zopet trdilo, da vse skupaj povzročajo tuji sovražniki naše države.
Ko so Pašičevi radikali sami vladali brez demokratov, ki so bili tedaj še složni v eni stranki, se je vse, kar se je dogajalo v Črni gori in tudi večina neredov po drugih krajih južne Srbije pripisovalo na rovaš tedanje demokratske opozicije. Znani beograjski »Balkan« je imel tedaj svojega poročevalca, ki je potoval po Črni gori ter je vse nemire in izgrede opisoval kot demokratske hujskanje ali pa kot odpor proti nasilju upravnih organov, ki so pristaši demokratske stranke. Pašič ni dovolil Turkom južne Srbije, da bi se z bosanskimi muslimani združili v eno stranko, ampak jim je dovolil samo na pol versko, na pol politično organizacijo Džemijet, na katero je z vsemi sredstvi in kakor se je pozneje izkazalo, tudi s srbskimi komiti pritiskal, da je v parlamentu dajala zanj svoje glasove. Večkrat se je dogodilo, da so najeti in nahujskani Srbi napravili pravi pokolj nad muslimani in da je potem radikalna stranka za ceno zasledovanja zločincev ali vsaj za ceno preprečitve novih nokoljev prisilila Džemijet k glasovanju za svoje predlog?.
Res je na vsak način, da delajo po južnih krajih naše države nemir domači in tuji komiti, hajduki ali kačaki. Vprašati se je sedaj treba v prvi vrsti, koliko je enih in koliko drugih in končno, kako so nastali in kako bi se dalo preprečiti delo enim in drugim. S temi vprašanji se dosedanji režimi gotovo niso bavil. To se vidi že iz tega, da je samoradikalna vlada ravno tako, kakor koalicija radikalov in pribičevcev upravne organe po južniti krajih nastavljala le iz svojin strankarskih interesov ter da ni pokazala nobene skrbi in nobenega smisla za dobro in pošteno upravo v teh krajih. Prva leta naše države je bilo na upravnih mestih južnih krajev še precej idealistov, ki so hoteli zastaviti vse moči v delu države, kjer. sta red in zakonitost najbolj potrebna. Te poštene in sposobne upravne organe je pa kmalu izpodrinil pravi »ološ«-izmeček, ki sc je po strankarskih interesih pošiljal tja doli na upravna mesta. Kulturni uradnik je prav kmalu postal, sumljiv, če so s srbskim prebivalstvom vred vanj zaupali tudi Turki in takozvani »bugaraši«. Radikali so zanesli v upravo južnih krajev načelo, da je pravica, zakon in varstvo samo za Srbe in od teh v prvi vrsti za strankine pristaše, za vse druge pa sila, bremena, dolžnosti in tako dalje brez vsakega osebnega in imovinskega varstva ter brez vsake svobode. Pod tako upravo so se že stari hajduki-razboj-niki še dopolnili s posebno vrsto političnih hajdukov, ki so zbežali v hribe kot nedolžno preganjeni, osumljeni, oškodovani, kot maščevalci za krivice in končno tudi ljudje, ki niso. vedeli kam drugam iz obupa. Da so mnogi od njih postali navadni razbojniki, je pač krivda onih, ki jim niso dali pravice.
Tuje komite ali ustaše organizirata že od nekdaj makedonski in albanski komitet. Prvega je vodil To-dor Aleksandrov, drugega pa Bajram Cur in drugi. To komitaštvo je nacionalno-revolucijonarnega značaja in ima težnje po zemlji, ki je pripadla naši državi. V odporu proti tem komitom je pä na vsak način posebno velike važnosti tudi uprava. Makedonci, ki se kot ustaši borijo za samostojnost ali za drugačno boljšo bodočnost Makedonije, ki je danes razdeljena na Grčijo, Bolgarijo in našo državo, morajo gotovo čisto drugače postopati napram oni državi, kjer se sonarodnjakom dobro godi, kot pa napram oblasti in državi, kjer sonarodnjaki trpijo največje stiske. Agresivnost makedonskih komitov bi tako gotovo najboljše odvračala dobra uprava našega dela Makedonije. Ko je na Bolgarskem vlada zem-ljoradniški voditelj Stamobiljski, ki je zastopal idejo jugoslovanske zveze, bi bil za vlado v Beogradu naj-prikladnejši čas, da z dobro upravo v svoji Makedoniji odvrne ost makedonskega komitaštva ter tako celo sporazumno z zemljoradniško Bolgarijo vpliva na makedonske voditelje v smislu spravljivega in mirnega reševanja makedonskega vprašanja, če bi se bil Pašič s Stambolijskim dogovoril glede dobre uprave obema državama pripoznanega dela Makedonije, bi se gotovo vsa agresivnost makedonskega komiteta obrnila proti Grčiji, kjer se Makedoncem in vsem Jugoslovanom od nekdaj najslabije godi. Če bi potem tudi Grčija začela z Makedonci pošteno ravnati, bi pa prej ali slej make-
donski komitet spravil orožje ter bi se začel sporafumno in miroljubno pogajati z vsemi lastnicami Makedonije pred mednarodnim svetom, kar Angleži že dolgo predvidevajo in smatrajo za nujno potrebno.
Pašičeva vlada pa je bila bojevita proti bolgarski zemljoradniš.zi vladi ravno tako, kakor proti Makedoncem in Stambolijskega je pohvalila in priznala še le potem, ko'je bil že zavratno umorjen od bolgarskih reakci-jonarjev in makedonskih komitov. Danes, ko vlada v Bolgariji Cankov režim, je položaj veliko težji kot je bil poprej. Spravljivo in miroljubno bolgarsko zemljoradniško ljudstvo je kot opozicija najstrašnejše preganje-no od režima, ki se je ustoličil s pomočjo makedonskih komitov, wranglovcev, oficirjev itd. S tem režimom se Beograd danes pri vsej svoji dobri volji ne bi mogel sporazumeti glede Makedonije in Makedoncev’ in naša najboljša opora proti tujim komitom in proti neodkrito-srčnosti sosednih vlad je red in zakon ter poštena uprava v onih krajih, ki so izloženi tujemu vplivu in v nevarnosti pred tujimi napadi.
Palitene beležke.
Glede vstopa HRSS v vlado, je izjavil podpredsednik HRSS dr. Maček; Naša stranka ne dela nobenih vprašanj v tem, ali gremo v vlado ali ne. HRSS bo podpirala vlado, v vseh slučajih, pa naj bo sama v vladi udeležena ali ne. Ako obstojajo kakoršnekolisibodi ovire za vstop HRSS v vlado, je HRSS pripravljena, v parlamentu podpirati vlado brez ozira na udeležbo v vladi. Davidovič mi je izjavil, da ni nobenih ovir za vstop HRSS v vlado in da misli, da bo to vprašanje rešeno te dni. Ne vem, zakaj se to vprašanje ni takoj rešilo, ker je to stvar vlade. Potrebno je, da se ugotovi, da smo v vseh slučajih pripravljeni vlado podpirati.
Kdo je nasfpirotnik monarhije? To je naslov uvodnika beograjske »Demokratije« kj razlaga, da se nevarnost za monarhijo ne nahaja na strani republikancev, ampak na strani onih, ki se ponašajo z moijarhiz-mom in ki hočejo pod tem imenom prevzeti in izvajati oblast kot svoj monopol. V zgodovini je vse polno dokazov in slučajev, da st> monarhije zrušili najvnetejši monarhisti in da se je nasprotno mnogo monarhij obdržalo, ko so šli v njihove vlade tuui prepričani republikanci, ki so dali jamstva, da bodo izpolnili in držali dano besedo. •
Strašila in hujskanje. Kakor smo že zadnjič navedli, je glavno glasilo Davidovičeve stranke »Demokra-tija« obsodilo politiko v vojski, zemljoradniške »Novosti« so pa napisale podoben članek pod naslovom: »Kamarila«. Proti tej primerni in potrebni obsodbi politiziranja v vojski, ki se je še povsod izkazalo kot skrajno škodljivo, nastopa »Balkan« ter straši z republikanskim preobratom, Češ, da se pripravlja »demo-kratsko-republikanska koalicija«. Generale se poziva in zaklinja, naj branijo vojsko, katero hočejo nasprotniki odpraviti in zrušiti ter na njenih razvalinah postaviti republiko.
Kako se zavrača sumničenje koruspteije. Proti poslancu Rafajloviču, pristašu Davidoviča, pripravljajo po poročilih razno i listov nekateri radikalski poslanci obtožbo, češ, da je kot minister za šume in rude spravil neko sekvesfrirano posestvo v roke svojemu bratu. Ko je poslanec Rafajlovič to čitaPv beograjski »Politiki«, je takoj izjavil z odprtim pismom, naj le hitro vložijo pritožbo in obtožbo, ker se hoče v tem slučaju takoj sam ne glede na poslansko imuniteto in na sklep skupščine glede izročitve sodišču ,da se brez vsega odlašanja tam izkaže, kaj je na stvari. Tako se na vsak način lahko samo poštenjak obnaša proti sumničenju, zlasti, ko je znano, da se še nnice iz Pašičeve in Pribičevičeve družbe ni' sam silil pred sodnijo, ampak se je vsak zanašal na večinsko glasovanje svojih vrednih pristašev, ki bi preprečili vsako izročitev in odgovornost.
Priporočilo za znoljšanje razmer V južni Srbiji. — Z razmerami v južni Srbiji so se začeli zopet mnogo baviti beograjski listi in pod naslovom »Ne samo s policijo« pravi »Politika«, da se mora v južni Srbiji mnogo več kot s policijo popravljati in delati na polju kulture, gospodarstva in posebej še na prometni obnovi. Samo to lahko zajamči pobijanje brezposelnosti v teh krajih in funkcij oniranje uprave, ki se mora pa seveda tudi temeljito zboljšati in preurediti.
RauiKalsko maščevanje. Predsednik Džemijeta je predal predsedstvu vlade pritožbo radi pokolja in preganjanja ljudstva v Rožaju v Sandžaku. V Rožaj so vpadli oboroženi Srbi pod vodstvom srezkega načelnika Joksimoviča ter začeli pobijati muslimane. Ubitih in ranjenih je okrog 30 ljudi. Ta napad je uprizorjen radi tega, da se med ljudstvom pobija zaupanje do vlade in da se maščuje nad muslimani, katerih voditelji podpirajo sedanjo vlado. Podobnih divjaških izgredov so radikali izvedli po svojih ljudeh, ki so v državni službi, v večjem številu in muslimanski kakor demokratski narodni poslanci iz južne Srbije nujno prosijo
vlado, da odstrani divjaške in nesposobne pristaše prejšnjega režima iz državne službe.
... . ..... -----------------------num"TIT----tl"-—-
Po svetu.
Za in proti carinski uniji nasledstvenih držav. —
Pred nekaj tedni smo beležili izjave bivšega češkega trgovinskega ministra Hotovca o potrebah gospodarske zveze nasledstvenih držav. Hotovec priporoča carinsko unijo in za to idejo ima v vseh nasledstvenih državah in drugod po svetu mnogo pristašev. Zadnji čas se je celo govorilo, da je sam češki zunanji minister dr. Be-neš po nasvetu gotovih velesil v Ženevi izdelal načrt srednjeevropske gospodarske zveze in carinske unije. O takem načrtu se je dosti pisalo po avstrijskih in tudi po rumunskih Ustih. Proti se je oglasil češki list »Ven-kov«, ki piše: Čehoslovaška vlada, nikakor ne razmotri-va vprašanja, da bi realizirala načrt donavske federacije oziroma carinske unije zato, ker bi to ne bilo v skladu z njenimi interesi. 'Čehoslovaška nikoli ne dovoli, da se ustvari, pa bodisi kakoršenkoli formalni državni sistem, sličen onemu habsburške monarhije. Države, ki so si priborile po polomu Avstro-Ogrske svojo neodvisnost, se nikakor ne morejo ogrevati za take ideje in načrte. — Avstrijski kancler dr. Seipel je v svojem poročilu v Zveznem svetu o razpravah v Ženevi dejal, da se je poročalo, da je dr. Beneš imel nalog sprožiti misel o podonavski federaciji, o vstopu Avstrije v Malo antanto in o carinski uniji. Dr. Seipel je izjavil, da se, dokler je bil on v Ženevi, o tem ni ničesar govorilo. Na vsak način ni imel dr. Beneš nobenega naloga od Avstrije. O vstopu Avstrije v Malo antanto ali o osnutju podonavske federacije ni nobenega govora. Avstrija si želi postopne odprave gospodarskih omejitev, v sled česar sklepa trgovinske pogodbe z vsemi sosednimi državami, nikakor pa ne vstopi v nobene kombinacije, ki bi imele kakšno ost proti kakšni drugi državi.
Razne težave v Ženevi. Japonska in Italija se branita podpisati protokol o razsodišču in baje tudi francoski delegati predlagajo, naj se delovanje predpisov v varnosti in razsodišču odgodi, če bi se odgodila raz-orožitvena konferenca. Nemška vlada je poslala Društvu narodov in vsem državam, ki so v njej zastopane, pismeno noto svojih pogojev za vstop v Društvo narodov. Glede vstopa Nemčije in njenih pogojev se je razvila sedaj med Macdonaldoni in Herriotom živahna korespondenca. Bolgarski in grški delegat predlagata Društvu narodov, naj ono prevzame v svoje roke kontrolo nad izvedbo določil v varstvo narodnih manjšin. Grčija in Bolgarija sla se sporazumeli v tem, da Društva narodov nadzoruje izseljevanje grškega prebivalstva iz Bolgarije in bolgarskega iz Grčije. Predsednik, albanske Vlade Fan Noli obtožuj^ grško vlado, da se ne drži določil lozanske pogodbe ter da muslimansko prebivalstvo iz Epira preseljuje v Anatolijo, četudi je albansko. Grški delegat je pobijal to pritožbo ter pozval Društvo narodov, naj ugotovi, da je to neresnično.
Volitve v pruski Šleziji. Pri volitvah v poljskem okraju v pruski Šleziji so Poljaki propadli, četudi so dobili skoraj 36 tisoč glasov. Zmagal je nemški katoliški centrum, ki ima najstarejšo in najmočnejšo organizacijo. Komunisti so dobili okrog 76 tisoč glasov in sicer večinoma poljskih, a so od zadnjih volitev precej nazadovali. Centrum je dobil 6 mandatov, nemški nacionalisti 1 in komunisti 1. Udeležba je bila slaba, komaj 60 odstotna.
Škandal italijanske avijatike. Na nekem velikem fašistovskem shodu je Mussolini svojčas dokazoval velike uspehe in napredke svoje »nacionalne vlade« z italijanskim zrakoplovstvom, češ, da je število zrakoplovov od sto med vojno narastlo na 1900. Opozicija je to samohvalo zgrabila in sedaj že dolgo polni svoje liste z samimi avijatičnimi škandali. Navaja se, da je večina zrakoplovov v najslabšem stanju, da dobri avijatiki trumoma zapuščajo službo in da celemu italijanskemu zrakoplovstvu grozi pogin, ker se je materija! nabavljal samo v svrho profita in provizij za vodilne fašiste, ki so se ugnezdili v vojnem ministrstvu in ki za stroko nimajo nobenih pravih pojmov. Pri propadanju fašizma, ki se je začel z umorom poslanca Matteottija, so avijatični škandali in afere silno uspešno pogrebno sredstvo.
Zeppelin. Amerika je naročila v Nemčiji ogromen Zeppelinov zračni brod, ki je imel nedavno svojo poskusno vožnjo. Ta vožnja je trajala 33 ur in je kljub burnemu vremenu srečno in redno končala. Nemci so imeli pri tem svoj veliki dan, ki je oživel mnoge spomine. Na Zeppelinu je bila brezžična postaja in ta je imela polne roke dela. sprejemajoč pozdrave iz cele Nemčije. Zrakoplov je imel po programu preko Nemčije pripluti do švedske obali, kar je tudi dosegel, a pri tem seveda ni mogel izpolniti brezžičnih želj iz vseh mest, da se pokaže nad njimi. Zrakoplov je imel dva motorja, od katerih manjši dela za dobrih 400 konjskih sil in tudi njegova bliskovita brzina (nad 100 km na
uro) ni mogla ustreči vsem željam. Nemci so ga pa v proslavljanju svoje industrije povsod pričakovali, posebne izdaje listov so natančno javljale njegovo pot in na stotisoče ljudi v Berlinu je izgubilo celo noč, samo da ne zamudi kratkega časa, ko bo nad njimi v nekoliko minutah preletel čudoviti zračni brod. Nemce so pri tem navdajali spomini na medvojno delovanje Zeppelina, a kakor te iznajdbe med vojno niso mogli spraviti do prave veljave, tako bo tudi sedaj, ko je posvečena trgovini in prometu, nosi največ koristi tujcem-Amerikancem, ki majo več smisla za mir kot pa za vojno.
-arrew i «biti -1 MMBIMMBMtMMftMaMMWMMM-TmflWnJWft tfiü.M'
Jugasla sij i—avstrijska kolonija!
Časniki poročajo o intervenciji vseneniških poslancev pri avstrijskem zunanjem ministru in diplo-dolskih korakih pri naši vladi radi izgona Nemcev in kršitve nemških interesov. To je zopet jasna dokumentacija nemške nadutosti in gospodovalnosti. Število brezposelnih pri nas rasttf, ali Avstrija zahteva, da moramo sprejemati nemške delavce!
Naši domači ljudje naj od lakote poginejo, za avstrijske Nemce mora bili pri nas pogrnjena miza! Značilno je. da se ravno vsenemški poslanci tako zavzemajo ža to stvar. Ne gre samo za to, da se pri nas nasiti, par praznih nemških želodcev, stvar ima veliko politično ozadje in ne moremo dovolj glasno opozoriti naše javnosti in vladajočih krogov na nevarnost, ki preti z nemško invazijo. Avstrijski Nemci smatrajo našo državo kratkomalo za svojo kolonijo! V poštev ne pride morda Makedonija, marveč predvsem mariborska oblast, zlasti Maribor sam. Ker jim je sedaj odvzeta možnost, z nasilnim ponemčevanjem Slovencev pomnožiti svoje vrste, si hočejo pomagati s priseljevanjem nemškega življa k nam. S tem upajo doseči dvoje: doma se odkrižajo nadležnih brezposelnikov in jim dajo možnost, da se na naš račun nasitijo in obogatijo, z druge strani pa ojačijo pri nas nemške vrste, da bodo mogli tem glasneje zahtevati svoje »pravice«. Ne bo dolgo, pa bomo čitali, eia so pri Zvezi narodov vložili peticijo za priklopilev k Avstriji. Nemci še nikakor niso 'opustili misli', da mora vsaj Spodnja Štajerska priti nazaj pod Gradec.
V Gradcu obstoji posebna posredovalnica »Mittel--stelle iür Untersteiermark«, kateri načeluje zloglasni zagrizenec Hans Pirehegger. Na to posredovalnico se obračajo naši Nemci in nemčurji, da jim poskrbi nemških poslov, delavcev in delovodij. Zlasti vodilna mesta pri raznih podjetjih skušajo zasesti z Nemci iz republike, ker ti imajo potem v oblasti ostalo delavstvo. Za izgovor niso v zadregi. Pravijo, da za razne stroke pri nas ni strokovno izobraženih ljudi. V posameznih slučajih utegne biti to deloma res, splošno pa sploh ne vprašajo, imamo li mi za io in ono široko pripravnih ljudi, temveč se kratkomalo obrnejo na posredovalnico v Gradec, ki jim seveda drage volje postreže, nasproti našim oblastem se pa izgovarjajo, da v naši državi ne morejo dobiti take strokovne moči. Da sigurneje dosežejo svoj namen, se skrijejo za hrbet kakega »narodnega« odvetnika, ki doseže vse.
Pravijo tudi, da iz izgonom avstrijskim Nemcev trpijo razna podjetja. Naravno, ker je večina podjetij v nemških in nemčurskih rokah. Nemški podjetniki bodo vedno kričali, da »trpi« njihovo podjetje, če se jim ne dovoli tolpo nemških pijonirjev. Nemci v lem oziru posnemajo Italijane. Pod plaščem »prijateljskih zvez« z Avstrijo so se lačni Italijani iz kraljestva trumoma selili v Trst in na' Reko, se tam udomačili in obogatili, potem pa rekli: »To je naša zemlja«, in stara majka Evropa jim je potrdila, tako sta Trst in Reka sedaj italijanska. Slično bodo napravili Nemci s Spodnjo Štajersko! Naša javnost naj torej posveča vso pozornost na te mahinacije, dokler ni prepozno. Naše politične in strokovne organizacije naj pravočasno zavzamejo stališče naprsni nemški invaziji ter pritisnejo na vlado, da brez pardona požene čez mejo privandrane hujskače. Če že v kaki stroki res manjka domačih moči, naj se rajši pokličejo Čehi, Francozi ali Angleži, ne pa zahrbtni* Nemci. Naši vladni krogi naj nikar preveč ne verjamejo zagotovilom »iskrenega prijateljstva,« dunajske vlade. Dunaj obrača, Gradec pa obrne! Nemec je bil in ostane naš nelojalen sosed.
Z druge strani pa storimo tudi sami, kar je potrebno, da zavremo nemško konkurenco. Vedno bolj se slišijo glasovi, da slovenski delavec zaostaja za nemškim, ki je» bolj trezen in vztrajen. To prokleto pijančevanje bo popolnoma ugonobilo fizične in duševne sile našega ljudstva. Inteligentni krogi pa dajejo najslabši zgled.
Nemcem v Avstriji pa zapišimo na mej: glasen napis: Jugoslavija ni vaša kolonija!


Iz Slast mi*».
OBMEJNI ŠKANDAL.
Sedaj je uprav tretje leto, ko smo javnost in kompetentno oblast neprenehoma opozarjali na stražnico ob mostu, ki veže našo državo z Avstrijo. Dolge lamentacije je pisala »Murska Straža«, posebno vneto se je zavzel za to zadevo narodni poslanec g. dr .Josip Hohnjec, ki je celo interveniral in dosegel vsaj toliko, da je prišla komisija, napravila načrt in se je nakazal precejšen znesek za zidavo obmejne stražnice, ki je še danes taka kot pred leti, ko so jo policijski stražniki iz svojega postavili. Ta baraka, skozinskoz preluknjana, olepljena s papirjem, umazana, mala, je po notranjosti in zunanjosti prava sramota za državo. Tujci, ki pasirajo tukaj državno mejo, se zgražajo
in prvi korak na našo zemljo napravi na njih kaj neprijeten vtis. Poleg vsega tega pa je permanentno vršenje finančne in policijske službe ne le otežkočeno, ampak celo onemogočeno, zlasti v deževnem in zimskem času. Ko je pretila baraki lansko jesen nevarnost, da se poruši, smo zamanj prosili državno upravo, da nam sezida skromno, potrebi -odgovarjajočo stražnico in čujte in strmite: Avstrijski državljani Macher in Kleinoschegg in drugi so dali deske, domača občina pa zasilno opeko za streho . . . Ker mrzla jesen že naznanja zgodnjo zimo, se obračamo ponovno do vlade, kar nam niso mogle ali bolje hotele napraviti druge vlade, da izvidi sledeče: I. Kje je denar, ki je bil v to svrho že nakazan carinami v Gornji Radgoni? 2. Ali je mogoče vršiti težavno obmejno službo v napolpodrti leseni kolibi? 3. Ali ni interes države kot take, da ohrani zdravje svojih službiteljev, 4. Ali se ne bo obmejna služba mogla vršiti točneje? 5. Ali niso poznane palače, ki jih je postavila skrahirana Avstrija na carinskih točkah? Ali se ne bi moglo s pomočjo občine, ki da zidno in strešno opeko za primerno stražnico, iste postaviti, ako država prispeva vsaj 30—50.000 din.? 7. Kje ostane ugled službujočih organov v tako sramotnem službenem lokalu? 8. In ugled pred tujci?
Za finančne in policijske stražnike domoljub.
Poglayje o korupciji: Firma Rančigaj—Bogdanovič—
R.einchardt. Važen popravek. V prvih urah po prihodu jutranjega vlaka iz Maribora smo se gnetli okoli edine številke, ki jo je prinesel neki potnik s seboj. To je bomba! Takoj so se oglasili komentarji in pretino je prišla pon-deljkova številka (t. j. v torek zvečer) po pošti, smo sestavili sledeči popravek, katerega blagovolite resnici na ljubo obelodaniti: Člankar je pozabil omeniti »delovanje« Rančigajevo pri opekarnah, predno je posle prevzel gosp. Lanciò. Dalje ni povedal, da je bil imenovani, sedanji »veletrgovec«, nekdaj navaden, rudar, kjer ga pa radi dela-mržnosti niso mogli trpeti. Pozabil je, da je ta junak po .uniiku naših čet iz Radgone vozil v nemško Radgono moko in da priče za ta »patriotični« čin še žive! Glede čekov pa je stvar ta: Firma Reinhardt ima' pri Nar. banki račun, prokurist je g. Braun, izvaža pa Rančigaj na svoje ime. — In še to: Vel e izvozna tvrdka Rainhardt faktično izvaža tedensko en vagon jajc in mesečno nad 20.000 kg perutnine. ... V carinskih deklaracijah tega ne bo, ker je g. Djoka Bogdanovič pobratim Rančigajev (zavoljo »črne kafe kod gospodje«), ali čudno je, da ne plačuje davkov ne on in ne tvrdka! — Pri vprašanjih je pozabil g. dopisnik vprašati: Kakšno diplomo bo dala tržka občina Ranči-gaju, ki ima vse sposobnosti in predpogoje za častnega občana? Na koncu članka je najbrž pomotoma izpuščen stavek: Ven z gnojeml
Dva nova kolodvora. Dne 29. septembra se je v Ljubljani pri direkciji železnic vršilo posvetovanje radi ustanovitve kolodvora za osebni in tovorni promet na Tezni pri Mariboru. Deputaciji interesentov se je pridružil tudi poslanec Žebot. Po daljšem posvetovanju se je ugotovilo: kolodvor se ustanovi v najbližjem času. Interesenti prispevajo k zgradbi 400.000 din., katera svota je že pridobljena. — Direktor dr. Borko, je ob tej priliki izjavil poslancu Žebctu, da je uradni predlog za tovorni kolodvor v Št. liju od direkcije že poslan v ministrstvo.
Bahun v Ptuju pogorel. Krščansko-socialni železničarji so si dne 28. septembra v Ptuju ustanovili podružnico Prometne zveze. Znani črnogledi Bahun iz Maribora je hotel na vsak način preprečiti pristop ptujskih železničarjev v naš krog, a mu je salamensko izpodletelo. An-drejček jo je moral odkuriti na neljub način. Skupina PZ za Ptuj je ustanovljena in se bo lepo razvila.
Poleg 120 orožnikov še celi vod mariborskih stražnikov. Varnostne odredbe ob priliki celjskih volitev ne dajo miru mariborskemu poročevalcu »Naroda«. Ta je videl iz Maribora v Celje in ne več samo 100, ampak kar celih 120 orožnikov. V Mariboru pa je bila po njegovem mnenju vsa mariborska policija vso noč v službi. Na kolodvoru je bil kar celi vod stražnikov. Kakor so bile vesti o 100 in 120 orožnikih v Celju zlagane, ravno tako je iz trte in domišljije »Narodovega« mariborskega poročevalca izvito poročilo o pripravljenosti mariborske policije in o celem vodu stražnikov na kolodvoru. Pa, vzemimo slučaj, da bi bila mariborska policija res pripravljena, ali ne bi bil imel gospod šef policije za tak korak dovolj povoda. Ali so naprednjaki res popolnoma pozabili, kako so se že naši nacionalisti proslavili z uničevanjem tuje lastnine, pretepi, poboji, samolastnimi justifikaeijami itd. Teror banditskih nacionalističnih band je trpel Pašič—Pribičevičev režim, a sedanja vlada reda in miru ga ne bo in radi tega pa je postavila na velikožupanska mesta može, ki niso strankarji, ampak-skrbni čuvarji zakona ter osebne varnosti. Nacionalistični teroristi se bojijo že od daleč vsakega žandarja ter policaja, kakor kak makedonski hajduk, časi haj-dukovanja dr. Žerjavovih band se ne vrnejo več, a ker so Žerjavovi hajduki še vedno razkropljeni po Sloveniji, je treba pošteno mimo javnost ščititi pred njimi s pomočjo žandarmerije in policije. Da so se izvrši-
le celjske občinske volitve v redu in miru, gre zasluga onemu, ki je izdal povelje za potrebne varnostne odredbe, katere pa dr. žerjavova trobila sedaj po policaj -demokratski navadi pretiravajo.
i	fummo-.,*
Ekselenca iz Virginmosta (Pribičevič) o kralju. — Dokler je bila ekselenca iz Virginmosta na vladi, tedaj je bila kraljevska vlada, država, narod, kralj, dinastija, lojalnost eno in isto. A sedaj pa, ko je lička ekselenca (Pribičevič) v zapečku, piše v svojem glasilu »Riječi« od 30. septembra takole: »Ta vlada (Davidoviče-va) je dobila rogove.« Ko se je mudil ministrski predsednik Ljuba Davidovič na Belju . . . kralj je ustrelil enega jelena in je poklonit v znak zaupanja kralju jelenove logove. Od tega časa je cela Davidovičeva vlada rogata. Ekselenca iz Virginmosta pač ne more drugače,, kakor da je prostak v fraku.
O batinah in batinanju. Beograjski »Balkan« je dolgo pisal, da ni batin in batinanja v naši državi. — Zagrebški »Hrvat« mu je na to želel, naj »Balkanov« glavni urednik in izdajatelj 'Svetokk Savič s celo redakcijo vred dobi toliko batin, 'kolikor so jih dobili hrvatski delavci in kmeti v zadnjih 14 dneh. — Potem je »Balkan« zopet začel pisati, kako so pod Avstrijo po Hrvatih padale batine, pa se Hrvati niso pritoževali kot se pritožujejo sedaj. Končno je pa tudi »Balkan« uvidel, da pod Avstrijo ni bilo batin in zapisal je, da Hrvati niso bili tepeni radi tega, ker so Avstriji verno služi! i. Iz tega torej sledi, da se mora Hrvate in Slovence z batinami prisiliti k pokorščini napram »Balkanovim« — Velesrbom.
Radikalne podlosti in skrajno nepoštena zloraba
makedonskih razmer. Vsi protivladni listi so pred kratkem zagnali krik in vik, ko se je razneslo v javnost, da so komiti ujeli srezkega glavarja Munjiča in sedaj zahtevajo zanj od vlade odkupnino.. Od opozicijskega tiska so padali težki očitki na račun vlade, ki tolikanj zanemarja skrb za osebno varnost, da se upa komitska banda ujeti okrajnega glavarja in potem staviti vladi predlog za'odkupnino. Zadeva z Mufijičem pa se je izkazala v kratkem času čisto drugače in meče najtemnejšo luč na mišljenje in moralo radikalne stranke. — Zaupnik demokratske organizacije v Djakovici Popovič je napisal v džemijetski list »Hak« o slučaju Munjiž tole: »Beograjsko časopisje je opisalo dogodljaj1 čisto neresnično, posebno pa še popolnoma krivo zaobrnilo vzroke ujetja glavarja Munjiča. Ujetje ni delo kosovskega lutali tej a, ne Albancev, ampak je žalibog notranja sramota. Celotni slučaj temelji na poizkusu: občinskega predstojnika občine Ržnica, Jordana Simiča, ki je strasten radikal, odtegniti kazni, ker je zlorabljal uradno oblast. Pri tem sramotnem dejanju je celo sodeloval radikalni poslanec Nedeljko Simonovič, ki je prišel v času, ko se je vodila preiskava proti Simiču,, v občinski urad in kategorično zahteval, da še preiskava ukine. Tej zahtevi pa se srezki' poglavar ni hotel podvreči in baš radi tega ga je doletela že znana in zgoraj omenjena usoda. To pa nikakor niso samo domnevanja, piše Popovič, ampak dejstva. Predno so namreč razbojniki ujeli Munjiča, njegovega pisarja in žandar-je, so stikali za akti, ki so govorili proti radikalnemu občinskemu predstojniku Simiču. Vsi ti akti so bili 100 metrov od ceste sežgani. Ker pa niso bili ti akti popolnoma upepeljeni, so našli pozneje Munjičev protokol od 18. m. m. na pol zgorelega, ravno tako tudi zapiske o zasliševanju, ugotovitev zlorabe uradne otrl asti in fotografijo prejšnjega Simičevega pandurja, ki ja svojčtts pobegnil med roparje. Med preiskavo jC Munjič zvedel, da je navzoč znani Milič-Kostič z 20 osebami, in grozi vsakemu, ki bi si upal pričati proti Simiča. Raglio tako je zvedel Munjič, da se v Ločanih v hiši Simiča nekaj pripravlja proti njemu. Radi tega je poslal tjakaj komandanta žandar jev, da bi naj poizvedel, kaj da se tamkaj godi in kdo je tamkaj. Špijuni pa so prihod orožniškega šefa naznanili v Ločane in ko je dospel ta tjakaj, ni našel nikogar več. Napad sam, kraj, kjer se je doigral in pot, po kateri so jo ubrali telovaji, dokazuje, da je bilo vse poprej skrbno pripravljeno ter dogovorjeno in da je bila ta tolovajska banda o vsem prav natančno informirana. Značilno je tudi, da je prišel poprej Munjič po ravno isti poti iz Metohije in se mn ni nič zgodilo. Čakalo se je očividno na Munjiča in akte. Poveljnik banditov je bil znani Šaik Hadrovič, ki je s Simičem v dvojnem svaštvu.« Tako razkriva celo zadevo, katero so hoteli radikali obrniti proti vladi, Popovič in iz njegovega razkritja je kot dan jasno, da gre v celem slučaju za nasilno prikritje radikalnih lo-, povščin.
O novinarskem kongresu. Novinarskemu kongresu na Sušaku so posvetile beograjske »Novosti« značilen in prav umesten članek. Najprej se ugotavlja, da je pri nas pravi novinar slabše zavarovan kot kak pristaniški delavec, v slučaju bolezni, starosti in drugačne dela-
hicht-ovo mila z znamko „Jelen”
je nepresežno y pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s S c h i c Is t - o v i m milom je zabava!
nezmožnosti nima nobene podpore in poslodajalci ga plačujejo, -kakor sami hočejo. Nadalje trpi pri nas novinarstvo vslfsd nenovinarskih elementov v svojih vrstah. Pri nas je po nesreči in raznih napakah skupaj, kar ne spada: pravi poklicni novinarji, politiki, ki pišejo in se bayijo z novinami samo v prilog svojega političnega poklica, potem nekaki novinarji, ki so poslodajalci pravih novinarjev in končno še razni sumljivi in nekvalificirani tipi, ki so se iz politike in koristoljubja vrinili v novinarstvo. Da se v tej mešanici pravim novinarjem godijo največje krivice, je samo ob sebi razumljivo. Brez strokovne organizacije ali sindikata pravi novinarji in novinarstvo nima bodočnosti in če ta kongres ne da trdne in poštene strokovne podlage, bo kot četrti brezuspešen in brezpomemben.
Zanimanje Amerik« za naš petrolej.- Zadnje leto moderna tehnika vedno bolj 'zametuje dosedanje najvažnejše sredstvo energije — premog — ter se oklepa čimdalje bolj petroleja. Petrolejska polja so postala radi tega silno važna zlasti za države z velikim brodovjem, ker se je izkazala nafta za veliko rentabilne)še in ugodnejše gonilno sredstvo pri ladjah, kot premog. Na eks-ploatiranju petroleja sta posebno zainteresirani dve največji vesesili — Amerika in Anglija. Amerika poseduje-»granine petrolejske vrelce v Kaliforniji in Mehiki, toda uporaba nafte vedno bolj narašča in zadnje čase opažajo, da produkcija znatno pada, ker je večina vrelcev že izčrpana. Nasprotno si je znala Anglija zasigu-rati petrolejska petja v Vzhodni Evropi — v Rumuniji, Poljski in Rust,., po vojni pa je s spretno politiko osvojila Mezopotamijo, kjer se nahajajo številni petrolejski vrelci in posrečilo se ji je prodreti tudi v Perzijo, katero smatrajo angleški geologi za najbogatejše sratišce petroleja na svetu, ter si za sigillati eksploatacijo vseh petrolejskih vrelcev. Seveda je Amerika z ljubosumnostjo opazovala napredovanje Angležev ter jim pri vsaki priliki metala polena ped noge; zlasti bi jim bila iztrgala Perzijo in najdišče petroleja okoli Mosula ter je radi tega s vso močjo podpirala Turčijo. Ker s to politiko ni dosti dosegla, se skuša na drug način oškodovati ter si v Evropi zgraditi bazo za naclaljno prodiranje proti Vzhodu. Amerikanci se zlasti inleresirajo za Jugoslavijo., kjer so se že tu in tam, zlasti v Sloveniji našli izviri 'petroleja. Kakor poroča zagrebški »Morgen,«, podpira načrte Amerikancev tudi beograjska vlada; ministrstvo za šume in rude je stavilo sedaj nekak dvomesečni ultimatum vsem posestnikom dovoljen j za iskanje in elesploatiranje.rudnin, čc ne začnejo v teku dveh mesecev z eksploatacijo, preneha avtomatično njihovo pravo. Na ta način jih misli država prisiliti, da se začne z vrtanjem petrolejskih vrelcev; ker bo to mnogim nemogoče, bo podelila dovoljenje amerikanski Standard ■Oil Company. Petrolejska najdišča se nahajajo v Jugoslaviji v Makedoniji, v Srbiji, v Bosni okrog Tuzle, na Hrvatskem, kjer še nekateri vrelci že eksploatira jo, zlasti številna so pa petrolejska polja v Sloveniji. Po »kraju Ptuj- so naleteli na sigurne znake, da se nahaja-jov zemlji petrolejski vrelci. Tako na primer diši v nekaterih krajih sveže lomljeni peščenec in lapor intenzivno >po petroleju; v okolici Središča se vrše že na več krajih vrtanja, ki so dosegla že znatno globino. Pri Brežicah je postala po zadnjem velikem potresu v Zagrebu voda skoro v vseh globokejših vodnjakih neužitna, ker je dobila neznosen okus po petroleju. »Mor« gen« je mnenja, da namerava Amerika resno pričeti v ; velikem obsegu z eksploatacijo naših petrolejskih vrel- ! cev.
žeparji na delu. V vlaku je bil te dni okraden med j Gelje® in Zagrebom živinski trgovec Fric Karničnik iz :: Slov m j gr ad c a. Karničnik se je vozil v J.V 11 lil. raz- j reda ter je spal od Zidanega mosta dalje. V tem času j nu je zlikovec prerezal na suknji žep ter izvlekel list- : »ico, v kateri je bilo za 3d tisoč dinarjev bankovcev. V : Zagrebu je Karničnik tatvino prijavil tamošnji policiji, ! toda težko, da bo še «kedaj videl svoje tisočake.
Dvojni samomor v zagrebškem hotelu. Pretekli to- ; rek se je dogodila v zagrebškem hotelu »Royal« krva- | va ljubavna drama. V hotelu sta si najela sobo medi- ; »inee Moto Svetina in neka gospa. V hotelu sta imela ; tudi hrano; v torek opoldne ju ni bilo k obedu in to je j vzbudilo pri natakarju sum, ker sta doslej bita ved n o , točna. Ko je še sobarica izpovedala, da je slišala pred- j poldan v sobi dva zaporedna poka, so vdrli v sobo s silo : ter našli oba stanovalca v postelji ustreljena. Medicinee je najprej ustrelil svojo ljubico, nato pa še sebi -pognal krogljo v glavo. Oba sta bila takoj mrtva.
Prvi brod na Ohridskem jezeru. Kot prometno sred stvo med Jugoslavijo in Albanijo služi Ohridsko jezero. Te dni je bil spuščen med velikimi slovesnostmi v jezero prvi trgovski brod, ki je last trgovca Bore Tor-tunoviča. Brod je celi zgrajen v Novem Sadu in lahko nosi 30 ton blaga in 150 potnikov.
Sprejem gojencev v mašinsko podoficirsko šol o. Glasom dopisa- komande mašinske podoficirske šole vojne mornarice v Gjenoviču z dne 9. 9. 1924, štev. 3374, se bode sprejelo v mesecu novembru t. 1. v to šolo 90 gojencev. Pogoji za sprejem so razvidni iz »Oglasa« v mestnem vojaškem uradu, Slomškov,trg 5 I, od 8. do 14. ure.
Svetovni šahovski mojster v Mariboru. V torek zvečer je svetovni šahovski mojster dr. Emanuel Lasker ob obilni udeležbi predaval v mali Götzovi dvorani. Poslušalci so iz zanimivega predavanja spoznali ne samo genialnega šahovskega prvaka, ampak tudi velikega filozofa. Po predavanju je mojster do blizu polnoči igral z mariborskimi šahisti ter je od 17 iger dobil vse do ene, katero je izgubil napram v i sok o šol c u g. Stirpami.
Bolezen gospe Bukšekove. Odlična članica našega gledališča, gospa Berta Bukšek je tako zbolela, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Vse želi priljubljeni umetnici skora jšnjega okrevanja' od bolezni, ki jo je tako kruto zadeia sredi najintenzivnejšega umetniškega dela in priprav za tekoče gledališko sezono.
Narodno gledališče. Danes zaprto. Sobota, 4. oktobra »Nikolaj Šubic Zrinjski« ab. A. Nedelja, 5. oktobra »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« ab. B. (Otvoritvena 'predstava v drami).
Shod penzijonistov vseli vrst se je vršil dne 2. ok-
. Gabra zvečer v kazinski dvorani v Mariboru. Predsedoval muje predsednik najmočnejše organizacije upokojencev, g. Karis. Udeležba je bila zelo velika, tako, da je bila dvorana premajhna, da bi obsegla vse zborovalce.
. Poslanec Žebot je podrobno referirai o uredbi o zvišanih draginj,skih dokladah za penzijoniste. Povdarjal je med drugim, da je ta odredba samo provizorij za letošnje budžetno leto. V to svrho je določenih 50 milijonov dinarjev. Govornik je opisal razpravo v finančnem odboru, pojasnil je vse posamezne člene te uredbe in je ob enem razkrinkal laži »Jutra« in drugih listov. Ko je namreč v fina enem odboru bil v razpravi člen 22, v katerem je bilo predlagano dolorilo, da mora država za svoje zahteve od upokojencev zarubiti cele draginjske (osebne) doklade, je poslanec Žebot s tovariši prodrl s predlogom, da sme država samo do 50 odstot. osebnih doklad zarubiti za zaostale davke itd., a da so družinske doklade nedotakljive. Nihče jih nima pravico zarubiti. Seveda »Jutro« je moralo poročati čisto nasprotno. Govornik je govoril tudi o noveli k uradniškemu zakonu, s katero se bo zakonito popravilo krivice, ki jih je uradniška pragmatika prizadjala ubogim penzijoni-stom. Na koncu je poslanec naglasil, da ta uredba res ni popolna, a ona je nekak kompromis med dobrim in slabim. Ta uredba je vsaj mal začetek za zboljšanje. Zastopnik penzijonistov in gospod predsednik sta se zahvalila govorniku za izčrpno poročilo. Deputacije vpo-kojencev pa so ostale v razgovoru s poslancem še celo uro.
Danes zvečer ob 8. uri je v društveni sobi, Koroška cesta 1 (bivša knjigoveznica; ustanovni občni zbor Stolnega prosvetnega društva v Mariboru. Vabimo moške in ženske, od 15. leta starosti naprej, da se ude-ležiju tega zbora in postanejo člani ter članice našega osrednjega katoliškega prosvetnega društva v Mariboru. Dobrodošli so posebno se pevci, ker bo društven pevski zbor pričel takoj z vajami in s prijavami za večji pevski zbor v Mariboru. Vabljen je vsak naš somišljenik, posebnih vabil ni.
Poziv prijateljem! Pojdimo v nedeljo, dne 5. oktobra, popoldne ob vsakem vremenu vsi v Št. Ilj na slavnost obmejne slovenske mladine. Vabim svoje številne prijatelje in somišljenike iz Maribora in okolice, da se nam pridružijo. Iz Maribora se
imajo somišljeniki SLS za Krčevino svoj sestanek ter volitev novega krajevnega odbora.
Angleški tečaji. Tečaji se vrše v pondeljek i» četrtek od pol 7. do pol 8. ure zvečer. Začetek in vpisovanje dne 2. oktobra ob pol 7. uri zvečer v poslopju dr», realke, pritličje prva soba levo od vhoda.
Prvenstvena tekma SK. Ilirija, Ljubija»« : ISSK. Maribor se vrši v nedeljo, dne 5. oktobra t. 1. popoldne ob 3. uri na igrišču SSK. Maribor v ljudskem vrtu. — Nepotrebno nam je takorekoč še posebej povdai jatr tehnične in taktične vrline, zmožnosti in uspehe S'K Ilirije, - ker so isti splošno znarji. V svojih jesenskih prvenstvenih tekmah je La prvak premagal tukajšnji ST. Rapid s 10 : 0, Jadran s 2 :0, Celje s 3 : 2. — ISSK. Maribor, kateri je, kakor poročajo vsi ljubljanski listi, v zadnjem času precej napredoval, bode za »Ilirijo« vsekakor- resen in vpoštevanja vreden nasprotnik. — Tekma bode tedaj nad vse zanimiva in napeta, na kar se še posebej opozarja cenj. občinstvo. — N Jedo naj tedaj ne zamudi prilike si lo telano ogledali. Sodil bo g. Planinšek. Ob 1. uri popoldne se vrše igre rezerv SV. Rapid : ISSK. Maribor. —
Oddaja stavbenega dela v svrho razširjenja električnega omrežja oziroma zidave treh novih transformatorskih postaj v Mariboru. Načrti, delavni izkazi, splošni in posebni pogoji so na vpogled od 1. oktobra 1924 med uradnimi urami lo je od 8. do 12. ure dopoldne pri mestnem stavbenem uradu. V ponudbi (delavnem izkazu) je slaviti za vsako ceno v uradnem delavnem izkazu opisano delavno vrsto enotno ceno v številkah in v besedah. Ponudbe morajo biti opremljene s kolekom 5 D in.jih je oddati najdalje do 7. oktobra 1924 do 12. ure opoldne v vložišču mestnega magistrala v zaprtem ovitku z napisom «Ponudba za zidanje transformatorskih postaj«. Na pozneje vložene ponudbe ali pa na take, pri katerih niso cene stavljene, se ne bo oziralo. Mestni občinski svet mariborski si pridružuje prosto izvolitev ponudnikov, ne da bi bil vezan n* nižjo ponudbo.
Licitacija. V pisarni 32. artilerijskega polka v Mariboru se bo vršila 6. oktobra ob 10. uri ustmena licitacija za nakup sledečih živil: 10.000 kg krompirja, 3.800 kg sladkega zelja, 2.000 kg fižola, 1.350 kg riža, 500 kg ječmenčeka, 550 kg koruznega zdroba, 250 kg pšeničnega zdroba, 850 kg makaronov, 1.000 kg masti, 290 kg olja ali loja, 800 kg čebule. Ponudbe z vzorci se bodo sprejemale tudi za posamezna živila. Pogoji se lahko vpo-gledajo vsakodnevno v pisarni 32. artilerijskega puka. Pred licitacijo mora vsak, ki se je želi udeležiti, vplačati pri blagajni polka kavcijo od 5 odstotne vrednosti onih živil, katere želi prodati.
Zdravnik dr. Vilko Marin zopet ordinira dnevu» oil
pol 10.—12. ure in od 2.-4. ure v Razlagovi ulici št. IS. Telefon 205.
z vlakom ob eni uri popoldne, a vrnemo se iz Št. lija zvečer ob pol 9. uri. Naprosil sem postajno načelstvo v Mariboru, da v slučaju, ako bo mnogo gostov iz Maribora, pomnoži vozove pri teh vlakih. Na svidenje! — Franjo Žebot, narodni poslanec.
Pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru, je imel zadnji torek svoj redni občni zbor. Jz poročila posameznih odbornikov se mora povzeti, da se preteklo leto društvenega dela brez vsakega pretiravanja lahko imenuje leto najintenzivnejšega dela in najlepših uspehov. Razen tukajšnjih koncertov je še nastopil zbor v L jubljani, v Ptuju in v manjših količinah tudi na deželi. Radi nepremostljivih ovir pa sta izostala nameravana koncerta v Celju in Rog. Slatini. Tekom leta si je pomnožil svoj arhiv z 31 zbori, tako, da razpolaga danes s 174 moškimi in mešanimi zbori. Redno prihaja k petju 85 članov, osem jih poje v gledališču, drugi pa ostajajo doma, ne da bi prijavili svoj izstop ali pa vsaj vrnili znake. Novih članov je pristopilo 18. Novoizvoljen odbor se je. konstituiral sledeče: Predsednik Janko Arnuš, podpredsednik A. Trinkaus, načelnica ženskega zbora Mar. Rozman, tajnik Vaclav Kunst, blagajnik Franjo Štor, arhivar Fer. Bobič. Koncertni vodja je gospod ravnatelj Topič, njegova namestnika pa gg. sod. svet. Iv. Zemljič in učitelj Drago Cibic. Vsak glas ima svojega reditelja. Z vzklikom so bile izvoljene: ga. Mravljakova in gdč. Kvas, Kust fn Konrad. Za moške glasovi pa gg.: Sever, Cestnik, Hohnjec in Jug. Največ težkoč povzročajo pevskemu zboru njegovi neredni člani. Ti pevci s svojim izostajanjem naravnost sabotirajo društveno delo. Pevski zbor se z vsemi sredsti bori proti lem razkrajajočim elementom. Na tem občnem zboru pa se je stavil predlog, da se vsak pevec s častno besedo zaveže, da bo- posečaj pevske vaje in da se neredneže brezobzirno izključi in njih imena objavi.
Pevsko društvo »Luna« vabi vse Mariborčane in okoličane na vinsko trgatev dne 21. oktobra pri Krambergerju v Krčevini. Bogat spored. Vstopnina 6 D. Začetek ob pol 20. uri.
lema v Marijini uiici. V precej dolgi Marijini ulici, ki seče, odkar je podaljšana do Cvetlične ulice kar pet ulic, vlada še vedno ob večerili egiptovska tema. — Niti ena svetilka je ne razsvetljuje, dasi bi bilo to v interesu tam stanujočih nujno potrebno. Upamo, da bo mestno električno podjetje uvaževalo želje občinstva, ter montiralo v tej ulici par svetilk.
Zadruga soboslikarjev in črkoslikarjev ter pozla-tarjev javlja, da se vrši dne 5. t. m. v nedeljo v hotelu »Zamorec« oproščenje in vpisnina učencev za našo zadrugo in sicer ob 10. uri predpoldne.
Predavanje in sestanek. Katoliško izobraževalno društvo v Krčevini ima v nedeljo, dne 5. oktobra ob
4.	uri redno mesečno predavanje v društvenih prostorih g. Požauko. Predaval bo gospod Krajnc, tajnik SLS. K pojav obilni udeležbi vabi odbor. — Po predavanju
Dušica,
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
»Gospodična Candeille —! Res
*6
« je pravila z
brezmejnim zaničevanjem. »Renata Gandeille mislile reči, gospa —? Kuhinjska dekla moje rajne matere, ki — ki nosi na svojem nesnažnem vratu bisere in diamante, — našo last, dragulje, ki jih je — ukradla!«
Vsa se je tresla, meglilo se ji je pred očmi, solee s« jo zalile, njen glas je bil zadušen in hripav.
»Julietta, Julietta —! Prosim vas, pomirite se!« jo je svarila Margareta. »Premagajte se! Morate se premagati! — Gospodična Candeille, prosim vas, odstraafte se!«
Pa Renata Candeille ni mislila na to, da bi po taki nizki ceni zapustila bojno polje, na katerem si je «b-Ijubovala sijajno zmago.
Dozorel je trenutek, ko se je mogla maščevati, si dobiti zadoščenje za vse neštete žalitve, za sramotenja in poniževanja, ki jih je z materjo in tudi sam* Äoživel a od teh ljudi. Sovražita je bogate, lene ariste in dolgo negovano in dolgo prikrivano sovraštvo je ko«6no našlo izhod.
Nepremišljene, v slepi jezi in razburjenosti (ogovorjene besede mlade, otročje potomki» j e Marnyjevega rodu so ji nudile le vse preveč dobrodošlo priliko.
Prezirljiv smeh je krožil krog njenih usten, »jene podolgaste oči so bile polzaprte, zaničljivo s<5 zrle na ponižno, tresočo se begunko. Izzivajoče je držala glavo po koncu, kot bi hotela kljubovati vsem predpisom olike, ki so bili v navadi v osovraženih krogih »višje družbe«, njeni prsti so malomarno igrali z blestečim se nakitom.
Ni ji bilo treba besed, ki jih je narekoval Chauvelin. Njena lastna, čuvstva so ji narekovala, kaj in kako naj govori. Njen prirojeni nizkotni značaj je bil kakor nalašč ustvarjen za take prizore.
Na vse je pozabila, trenutno maščevalno zmagoslavje je govorno iz nje.
»Glej glej —!« se je nasmejalg. »Čujte čujte tole beračico, kako ponosno govori!«
Julietta, se je zdelo, ni čula njenih besed. Obraila se je k Margareti in hitela praviti, vsa v solzah:
»Materin nakit —! Kje ga je dobila —? Ko so mi krvoločni revolucijonarji ukradli očetovo hišo, setu
ne pozna» kdor neguje zobe z
j	za zglavnike, puh
.rji ' j**/ r*: za pernice, žimo, c?;.—/ '	afrik in cvilh za
-------- —aù----------- ' 'r	žimnice, platno za
prtiče in vse drugo posteljno perilo, cdeie Sivane in flanelaste, preproge, zastore, posteljne in kavne garniture, namizne prte, prodaja v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah veletrgovina R. STERMECKI, CELJE, št. 334. Ilustrovani cenik zastonj! Trgovci en g ros cene.	481 16
kupim vsako množino po naj višji ceni. Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na
IYÄN SEVER, VELENJE
Vetrinjska
: ulte 20
Radi porastka dinarja
vfV	J
«REDlE-fllUHNg, ■'g EKSTRAKT lL
rzoeiuit
•JUH0.N»
VUUEW4N1
dajamo pri vsakem nakupu
5°|o popusta
Bogata zaloga modnega blaga, drobnine, trikotaže, perila, potrebščin za krojače in šivilje, galanterije, parfumerije, igrač ------ - i. t. d. i. t. d.---------
Zdravnik dr. J Marcins
zopet redno ordinira v Slov. Bistrici od 8.—11. in 2.-4. ure.	1259
Maribor, Aleksandrova cesta 23.
v oktobru se bo dobilo v manufakturni trgovini
(blizu stolne cerkve)
vsako vrsto ostankov
po zelo nizki ceni.
Velika izbira pletenih jopic, bluz, oprsni kov, jumpeijev, robcev, kostumov, pelerin, kapic, celih oblek, sviterjev, dokolenic i. t. d., vse lastnega izdelka in po zelo nizkih cenah. Vsa naročila po meri se izvršijo točno po želji
prvovrstne izdeluje in dobavlja hitro, solidno in naj cenejše mehanična sodarska delavnica
lastni pleterni
MariieVexial«
Marte, Vetrinjska ulica 17.
jjsy» Bluze se vežejo od 50—80 D.
Frančiškanska ulica 11,. v meroizkusnem uradu
Iz seboj prinesenega lesa se vsakovrstni sodi takoj iz delujejo. — Popravila hitro in po zmernih cenah.
■	1 1 M ■ mm \	a. En kg sivega o
“ ~ mr 1* :	nat» y puljenega per;a
iiniint .*asutmmmmm masatiM	70 D, na pol belo
'mmmSF 90 d, beto 1001>,
krojaške, suknjene in platne-	bolje 120 in 150 D,
ne odpadke, staro železje, .	_ mehko jak puii
kovano in vbto, glaž^v O, p0gjtjatve carine prosto, proti kakor odpadke vsake vrste povzetju od 300 D naprej pošt kupujem po najvižjih cenah nine prosto. Vzorec zastonj
i Blago se tudi zamenja in ne-Jtt Ag>tem£lAV i všece vzame nazaj Naročila
DOftiÀCÀ
ŽARHICA
samo na BENEDIKT S ACHSEL Lobez št. 77 pri Piiznu, Ceho
TOVARNA
Kdor v „Straži“ oglašuje,
uspeha gotovo se raduje !
Izdaja konzorcij «Straže.«
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.

vzela naše dragocenosti seboj. Dobri abbé Fahre, — pravila sem vam že — jih je prevzel in obljubil, da jih ho skril v svoji cerkvi v Boulognu. — Sedaj pa so na vratu tele — ženske! Vem, da bi jih niti za ceno življenja ne dal iz rok!«
Ves čas med njenim govorjenjem je Margareta napenjala vse svoje moči, o a bi spravila prijateljico iz sobe, ločila od nasprotnice in zabranila „e hujše zlo.
Nevoljna bi bila nad Julietto in njeno nepremišljenostjo, pa na dnu duše je slittila, da je ves prizor narejen in namenoma povzročen in da nima slepa usoda svoje roke vmes, ampak hudobni, lisičje pretkani Chau-velin.
In skoraj se ji je posrečilo potegniti prijateljico seboj. Že sla stali pri vratih, ko se nenadoma odpro.
Na pragu je stal Chauvelin.
Prav nič se ni iznenadila. Saj je pravkar mislila nanj saj je tako zahteval potek igre, usodne, nalašč prirejene igre —.
En sam pogled v njegov obraz ji je povedal, da se prav nič ne moti s svojimi slutnjami.
(Dalje prihodnjič).
Palma kaučuk pete m podplati
omogočajo elastični, tihi hod, štedio Vaše noge in ^sše obutev ter so trpežnejši nego usnje.
P
É
f
I
i
I
g|
M
H
I
J
„ s
Fprejmem poštenega in zsresljhega z rodbino v mbu živečega upokojenega orožnika ali financerja za nadzorstvo svojega posestva. Stanovanje in nekaj zemlje na razpolago Nastop službe mogoč takoj. Posestvo leži pol ure od kolodvorske postaje. Ponudbe na pisarno : Dr.Visenjak, odvetnik v Ptuju	614
Razno zimsko blago za meške in ženske obleke ima na prodaj i po znižanih cenah manufakturna trgovina Franjo Majer, j Maribor, Glavni trg.	609 6 j
Proda se dobro ohranjeni štedilnik, tehtnice okna in vrata j kompletno z okvirom. J. N. Adamič, Maribor, Vetrinjska j Ulica 20.	612 4
Odeje, boce, posteljno perilo, postelji o perje, barhenti, platno, hlačevino, preproge prodaja po zelo znižanih cenah ma-nufakturna trgovina Franjo Majer, Maiibor, Glavni trg.
Predivo kufuje po nsjviŠiih cenah ali zamenja za gotove vrvi tvrdka Ivan N. Adamič, Maribor, Vetrinjska ul. 20.	613
Lešnike kupuje »Mirim« tovarna čokolade, Maribor, Prešernova ulica 19,	594 3—1
Znižane cenel Zimsko perilo za moške in ženske, nogavice in vse druge potrebščine ima na prodaj manufakturni trgovina Franjo Majer, Maribor, Glavni trg. Znižane cene!
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji »Vrt«, Džamonja in drugovi, družba z o. z., Maribor. Največji izbor plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na ame- I rikanskih podlogah, kakor tudi čepe in podloge istih, j Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje 1 v loncih in razno ukrasno grmovje ter drevje imamo celo. Zahtevajte cenike!	607 10—1 ,
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji predaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1—L	J©?
Platni pouk za posamezniki
za strojepisje, stenografijo, računstvo nauk o meni- ; cah in devizah, kalkulacijah, kontokorentih), enostavnem, dvostavnem in amerikanskem knjigovodstvu z bilanco, korespondenci in registraturi. Začetek dnevno. Traja 3—6 mesecev. Metoda Kovač: samo praktično, temeljito, lahko umljivo. KOVAČ, MARIBOR, KREKOVA ULICA 6.	566
................................................................................iiiimiiiiiiiiimiiimiiiiimuimHiiiiimiiimi
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.