SLOVE
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. PoStno-čekovnl rač. 10.303.
Kako si mislilo razorožitev.
Kolikor glav, toliko misli: to pravi znani pregovor, ki so ga imeli že stari Rimljani. Da je resničen, dokazuje med drugim mednarodna razorožitvena konferenca, ki sedaj zboruje v Ženevi. ¡Vsaka država ima in zagovarja svoje Stališče, katero ji narekuje lastna politika in lastna korisUZato so ta stališča tako različna.
V zadnji številki smo z glavnimi potezami obrazložili stališče posameznih držav, osobito odločilnih velesil.
Kdor je pazno premotril ta tako se razlikujoča stališča, je zmajal z glavo, češ, do kakšnega soglasja med posameznimi državami ne more priti. Pa je vendar prišlo. Male države, katerim so se pozneje pridružile tudi večje, so stavile predlog, ki ga je na seji glavnega odbora razorožitvene konference 18. aprila utemeljeval čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Predlog se tako glasi: »Spričo naziranj, ki so bila izrečena tekom razprave v razorožitveni konferenci, smatra glavni odbor, da se more zmanjšanje oborožitve, kakor je 'določeno v členu 8. pogodbe Zveze narodov, izvršiti samo v oddelkih in presledkih, in sicer samo polom številnih revizij, iki bi morale po možnosti naglo slediti druga drugi.«
Odbor splošne komisije je ta predlog soglasno sprejel z dostavkom: »Sedanja konferenca bo sklenila prvo čim večje znižanje oborožitve.« Tu pa so se takoj začele stare težave. Kako naj se izvrši nameravano prvo zmanjšanje? Obenem na kopnem in na morju in v zraku? Kakšno bodi število stalnega vojaštva y posameznih državah? Na katere vrste orožja naj se raztegne to znižanje? Ali naj se najtežje artilerijsko orožje sploh odpravi? Kaj je s civilnimi in vojaškimi letali itd.? To so težka vprašanja, ki globoko segajo v razmere posameznih držav in v odnošaje med raznimi državami.
Francija je na stališču, da se razorožitev ne da izvršiti, dokler ne bo mednarodnih jamstev za varnost posameznih držav. Takšna jamstva more dati edino le Zveza narodov, ki mora v to svrho biti opremljena z večjo oblastjo in z oboroženo silo. Le tako se da onemogočiti napad na mir. K previdnosti sili Francijo tudi stališče Italij«, ki bi rada videla razorožitev drugih, sama pa neupravičeno zahteva enakost s Francijo v vojnem brodovju. Stališče Anglije in Amerike, ki zahtevata odpravo podmornic in težke dalekosežne
artilerije, da bi bili varni pred kakšnim napadom z morja, je tudi narekovano samo od lastnih interesov, na prilike in zahteve drugih držav pa se ne ozira.
Tekom razprave* je zopet prišlo do delnega sporazuma o načinu, kako naj se izvrši kakovostna razorožitev = katere vrste orožja naj se prepovedo ali pa izločijo iz splošne porabe ter se* in-ternacionalizirajo = dado na razpolago za mednarodno porabo pod oblastjo Zveze narodov. Ta sporazum je nasledek dogovora med francoskim in angleškim zunanjim ministrom. Na seji glavnega odbora razorožitvene konference v petek, 22. aprila je angleški zunanji minister John Simon stavil tale predlog: »Ne glede na ostale predloge, ki se bodo kasneje predložili, soglaša konferenca z načeli kakovostne razorožitve, t. j. z izločitvijo gotovih delov ali vrst orožja, z namenom, da se s posebno pogodbo prepove njihova posest ali uporaba vsem državam ali pa da se internacionalizirajo. «
Vsi navzoči zastopniki držav, tudi Litvinov, zastopnik sovjetske Rusije, so izjavili, da sprejmejo ta predlog.
Koncem seje je še tudi bil sprejet naslednji angleški predlog: »Pri upoštevanju načela kakovostne razorožitve, kakor je omenjena v prejšnjem sklepu, je po naziranju konference potrebno, da pristojni posebni odbori proučijo oborožitev na kopnem, na morju in v zraku ter na podlagi tega določijo one vrste orožja, ki so najbolj izrazito napadalnega značaja ali najbolj uspešne proti nacionalnim obrambnim napravam ter najbolj ogrožajo nevojaško prebivalstvo.«
Neftaf misli h sedanjemu položaju.
(Dopis kmeta iz Slovenskih goric.)
Preteklost me uči, sedanjost vznemirja, prihodnost pa plaši. Ta izrek se nam zdi, da nikdar ni bil tako upravičen, kakor dandanes.
Nesporazum, sebičnost in sovraštvo je-zanetilo svetovni požar vojne. Ta je uničila na milijone človeških življenj in družin, in na milijarde gospodarskih dobrin. Tu je tudi glavni vir gospodarske krize in splošnega zadolževanja evropskih držav.
Kmetu, ki je prezadolžen, je treba pomagati. Obresti od dolgov naj bi ne presegale 6%, ker v sedanji gospodarski krizi kmet ni zmožen plačevati višjih obresti. Ustavijo naj se rubežni vsaj do pozne jeseni, morda bodo tedaj višji do-
tiodki. Ob rubežni gre večkrat zadnje živinče iz hleva, da kmetič niti posestva obdelovati ne more. Rubež navadno malo vrže, večkrat niti ne H prave vrednosti. Posestnik je uničen ter dostopen nevarnim komunističnim idejam.
Država je nekaj znižala osnovo zemljiškega davka. Banovinske doklade, skupno s cestno in zdravstveno doklado pa dosegajo 70%. Potem so še cestno-okrajne in občinske doklade, ki doseza-jo v več občinah skupno 100%. Kaj pa še občine, kojim so prepuščene stare okrajne ceste? Kako naj pridejo nekatere občine do potrebnih sredstev? Te ceste bodo propadle, kar bo pomenjalo gospodarsko nazadovanje.
Po časopisih čitamo tudi glede ozdravljenja gospodarskih razmer podonavskih držav. V teh državah, zlasti v nekaterih, vladajo težke gospodarske prilike. V nekaterih dolgovi hudo naraščajo. Že sveto pismo pravi: »Če vza-meš posojilo, misli na vrnitev.« Vrnitev teh dolgov prinaša zopet nove davke ter čedalje slabši gospodarski položaj. Gospodarski sporazum in medsebojna pomoč teh držav je nujna potreba. Potrebna pa je tudi denarna podpora velikih sil, ki razpolagajo s kapitali. Tudi z razorožitvijo, boljše rečeno, z omejitvijo oboroženja, bi se marsikaj doseglo za omiljenje gospodarskih težav.
Novejše.
Podtaknjen požar na Ptujskem polju.
Dne 25. aprila zvečer je uničil od pote-puške roke podtaknjen požar v Podvin-cih veleposestniku Francu Čučku novo hišo, šele lani zgrajena gospodarska poslopja, pohištvo in razno orodje. Rešili so živino ter le nekaj pohištva in obleke. Žrtev ognja je postalo 12 tisočakov, katere je prejel posestnik malo poprej za les. Škoda znaša 100.000 Din, ki pa ni krita z zavarovalnino.
Ubitega so našli v Grušovi v župniji Sv. Petra pri Mariboru dne 25. aprila zjutraj ob cesti delavca Matijo Tivadar-ja. Pokojni je imel s topim orodjem razi bito lobanjo. Zadevo preiskuje žandar-merija.
Gornja Radgona. Za materinski dan na Vne-< bohod, dne 5. maja, pripravljamo zelo zanimivo igro »Zlato srce«. Vabimo zlaatu starše, da se udeleže te prireditve. Dekliška zveza otvar-ja ta dan svoje prenovljeno delovanje v čast božjo in v blagor ljudstva pod varstvom presv-> Srca Jezusovega. Pridite in se prepričajte!.
GOSPODAR
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene Inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—. četrt strani Din 500.—, »/« strani Din 250.—, Vi« strani Din 125.—» Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
V NAŠI DRŽAVI.
Ostavka dveh ministrov. Ostavko sta podala minister za šume in rude dr. Stanko Šibenik in gradbeni minister Nikola Preka. Oba ministra sta Hrvata.
Nova ministra. Za gradbenega ministra je postavljen dr. Štefan Srkulj, župan zagrebški, za ministra za gozdove ter rudnike pa poslanec Viktor Pogačnik. Nova ministra sta Hrvata in po prvotnem poklicu profesorja. Minister Pogačnik je poročen s hčerko rajnega Radičevega poslanca dr. Basaričeka.
Zakon o zaščiti kmeta je bil objavljen v »Službenih novinah« 20. aprila in stopi v veljavo 15 dni po objavi. Vse važne določbe tega zakona smo prinesli v 16. številki »Gospodarja« pod zaglavjem »Iz raznih držav« in z napisom »Zaščita kmeta«.
Novi tsošarinski zaken je stopil 20. aprila v veljavo. Trošarina na vino ter žganje je ykinjena, pač pa bodo plačevali točilci takso, katero bo treba plačati pri davčnih upravah v naprej- v dvomesečnih obrokih. Določbe novega trošarinskega zakona smo že ponovno objavili v našem listu.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Beželnozborsks volitva v Avstriji. V
nedeljo, dne 24. aprila so se vršile volitve v občinski svet na Dunaju in v posamezne deželne zbore. Na Dunaju so obdržali socijalni demokrati svoje dosedanje postojanke, pridobili so pa Hitlerjevi narodni socijalisti na račun krščanskih socijalcev. Tudi pri volitvah v posamezne deželne zbore so povsod dobili Hitlerjevi pristaši mandate. Socijalni demokrati so pa v splošnem na deželi zgubili in so porasli njihovi glasovi edinole v Dunajskem novem mestu. — Položaj koroških Slovencev bo ostal po teh volitvah neizpremenjen. Samostojna koroška slovenska stranka je kandidirala v 40 občinah. V nekaterih občinah je število slovenskih kandidatov naraslo, v drugih zopet padlo.
Dežehiozhorske volitve v Nemčiji so se vršile v nedeljo, dne 24. aprila v Pru-siji, na Bavarskem, Wurttenbergu, An-haltu in Hamburgu. Izid kaže velik porast Hitlerjevih narodnih socialistov. V pruskih mestih so dobili hitlerjevci dvakrat več glasov kakor pri zadnjih državnozborskih volitvah. Popolnoma so bile poražene male stranke. Glavna borba se je vršila me.d centrumom, socijalisti in hitlerjevci. Hitlerjevi fašisti so skoro povsod na prvem mestu. Ob priliki volitev je prišlo na več mestih do krvavih spopadov, ki so zahtevali precej ranjenih in nekaj mrtvih.
Romunija je dobila na Francoskem 6.5 milijard posojila. Pogoji posojila pa $o ti, da se bodo morale podvreči celokupne državne finance nadzorstvu inozemskih bank. Da se Romunija izogne nezaupanju, bo pristala na omenjeno nadzorstvo.
Kako je na Grškem v finančnem ozi-ru? Grška vlada bo izdala na narod proglas, v katerem bo prosila vse one državljane, ki posedajo zlato, da ga sta-
POMANJKLJIVOSTI KOŽE
kat solnčne pege, mozolje, gube, lišaje Itd., bi se moralo zdraviti samo s sredstvi, katera medicinsko učinkujejo. Fellerjeva EIsa-pomada za zaščito lica in kože je brezpogojno zanesljiva. Za v naprej poslanih 40 Din 2 lončka iran-ko, po povzetju 10 Din več. Iste toliko stane-Fellerjeva močna Elsa-pomada za rast las. Oboje se naroča pri lekarnarju Eugen V. Fel-ler, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina.
vijo na razpolago državni blagajni. Prostovoljna darila naroda so po mnenju državnikov še edino sredstvo, da otmejo grško državo pred polomom.
Turčija bo vstopila v Društvo narodov.
Angleški preračun is vojni dolgovi.
Angleški finančni minister je predložil 19. aprila poslanski zbornici državni proračun za 193ž'33. Proračun znaša 766 milijonov funtov izdatkov, lanski pa 771 milijonov. Dohodki so predvideni na 764.3 milij. Ob tej priliki je nagla-sll finančni minister, da ni stavila Anglija v svoj proračun dohodkov iz vojnih odškodnin in ne zneskov vojnih dolgov. Omenjena izjava je hudo zadela Ameriko, ker vsebuje ameriški proračun postavke iz medzavezniških vojnih dolgov in med te zaveznike Amerike spada tudi Angleška. Čisto lahko se zgodi, da bodo ustavile: Anglija, Francija in Italija plačevanje vojnih dolgov Ameriki.
Vlada ameriških Združenih držav je
razposlala na naslov 14 držav, ki so glavne dolžnice Amerike, opomine, v katerih zahteva vrnitev vojnih dolgov s 4% zamudnimi obrestmi.
Iz ša vedno nemirne Mandžurije. Smo že poročali, kako se je na prigovarjanje ruskih Sovjetov izneveril Japoncem v Mandžuriji kitajski general, ki je proglasil samostojno severno Mandžurijo kot protiutež proti »neodvisni« japonski Mandžuriji. Čete generala Ma-a so se nenadoma pojavile 150 km vzhodno od Harbina in se bodo najbrž pridružili vojski generala Ma-a vsi kitajski gene-rani, ki so v Mandžuriji in so se bili podvrgli zmagovitim Japoncem. Pri Ci-cikarju je prišlo že do prvih spopadov z japonskimi četami. Radi omenjenega nastopa verolomnih kitajskih generalov že iščejo Kitajci vojne spore z Rusijo. Stara sovražnika Japonska in Rusija se še bosta krvavo zlasala, ker se njune koristi preveč križajo na Daljnem vzhodu.

Dunajski kardinal In nadškof dr. Piffl umrl. Zadet od kapi je umrl na Dunaju 20. aprila tamošnji kardinal in nadškof dr. Friderik Piffl. Blagopokoj-ni se je rodil 15. oktobra 1864 v Lands-kronu na Češkem. Po končanih gimnazijskih študijah in odsluženem enoletnem prostovoljstvu je vstopil v red avguštinskih ikorarjev v Klosterneu-burgu in je bil posvečen leta 1888. Bil je v dušepastirstvu, profesor bogoslovja ter oskrbnik samostanskih posestev na Ogrskem. Pokojni avstrijski nadvojvoda Ferdinand je postal pozoren na
na vseh poljih uspešQ 3 delavnega du^ hovnika in cesar Franc Jožef ga je imenoval leta 1913 za dunajskega knezo-škofa in leto za tem je postal že kardinal. Rajni kardinal je bil znamenit gor vornik, ki je še v zadnjem času nastopal z ognjevito besedo ob raznih prilikah. Posebno ga je čislalo krščansko delavstvo, ker je razvijal veliko socialno delavnost in je tudi dejansko mnogo pomagal dunajskim najbolj revnim slojem. Truplo obče priljubljenega in od vseh spoštovanega kardinala je bilo slovesno položeno k večnemu počitku 26. aprila v grobnico dunajske nadško"3 fije v znameniti cerkvi sv. Štefana na Dunaju.
Ptujska gora. »Žegnanska« nedelja = romanje k Materi božji na Črno goro se vrši letos dne 7. in 8. maja. Na predvečer sprejem romarjev s petimi litanijami Matere božje. Zvečer ob 0. uri pridiga, potem slovesna rimska procesija z Najsvetejšim s prižganimi svečami. Vsak, kateri se procesije udeleži, naj ima ; prižgano svečo! V nedeljo zjutraj se začnejo svete maše ob 4. uri in bo vsake pol ure peta sveta maša pri glavnem oltarju. Ob G. uri pridiga in sveta maša z blagoslovom za romarje iz Loč. Ob 10. uri pridiga in levitirana sveta maša za romarje od Sv. Marka niže Ptuja. Popoldne ob pol 3. uri slovesne večernice. Ljubi častilci Matere božje, pridite! Kraljica Majnika vas vabi in kliče, kliče in vabi marsikaterega morda zadnjikrat! Pridite!
Florijanovo opravilo pri sv. Trojic!, župnije Jurklošter bo letos na predidočo 5. nedeljo po Veliki noči, 1. maja tega leta s sveto mašo ob 10. uri. Zakaj? Ker je potem na 6. nedeljo pa Veliki noči romanje v bližnje Zagorje. — Na Florijanovo, to ja križevo sredo, 4. maja bo pa križeva procesija ob 6. uri zjutraj z Lipe k sv. Trojici, namesto v torek, kakor Je bilo v navadi druga leta. Tedaj pridite ro,-marji 1. maja k sv. Trojici dihat sveži maj-niški zrak. Gora sv. Trojice je visoka 827 m.
Sv, Lovrenc v Slov. §Giicah. V soboto po Križevem bo šla procesija od Sv. Lovrenca na Črno ali Ptujsko goro. Sveta maša se bo darovala okoli pol 7» ure zjutraj za žive in rajne romarje. Zatem odhod na Goro. Procesijo bo .vodil Franjo Lajh.
AH Sinar paflcl ?
Kaj je temelj vrednosti dinarja?
Prvo: zlata podlaga, drugo zaupanje v denar, tretje državni proračun, četrtič dobra trgovina z zunanjim svetom.
Naš dinar ima zlato podlago. Najnižja bi smela biti 25%, je pa veliko viš-! ja, znaša 36%. Državni proračun je tudi j izravnan, plače znižane, razne manj nujne dobave ustavljene. Zunanja trgo-' vina stoji obojestrahsko, je torej brez i škodljivega vpliva na dinar. Edina' škodljivost je naše lastno nezaupanje v lastni denar.
Ta nezaupljivost v lastni denar se kaže v tem, da ga ljudje več ne zaupajo zavodom, ampak ga shranjujejo doma v prtičih, v nogavicah, ga zaklepajo v mizne predale ali skrivajo kar v slam-njačah, namesto da bi ga zaupali našim trdnim, dobro upravljanim denarnim zavodom, ki imajo uravnavati njegov, obtok. Brezplodno kopičenje gotovine izven denarnih zavodov ustvarja občutno pomanjkanje denarja, kar zavira in duši razvoj .vseh panog narodnega go-
spodarstva in utegne - postati nevarno sedanjemu družabnemu redu. Ker morajo denarni zavodi v prvi vrsti gledati na to, da zadovolje svoje upnike — vlagatelje —, so ob neprestanem dviganju ,vlog primorani popolnoma ustaviti dovoljevanje novih posojil in kreditov, že prej dovoljene kredite pa izplačevati le v nujnih, neodložljivih primerih, dokler bo to sploh mogoče. Posledice utesnitve kreditov ali pomanjkanja gotovine so številne ustavitve ali vsaj omejitve industrijskih in obrtniških obratov, rastoča brezposelnost, propadanje trgovin, odpuščanje nastavljencev in delavcev. Taki ljudje, ki nič ne zaslužijo, tudi ne morejo kupovati kmetijskih pridelkov, ali pa tiščijo ceno tako dol, da mora zopet kmet obupati. Ako bo to stanje trajalo dalje, bodo denarni zavodi prisiljeni, odpovedovati in izterjavati posojila, kar bo združeno s padanjem cen nepremičninam, ki so se v zadnjem času često dvignile visoko nad resnično vrednost. In tako se utegne zgoditi, da bodo tisti, ki so zbog nezaupanja v dinar kupovali posestva, doživeli prav bridko razožaranje.
Opetovano že se je z najbolj mero-dajnih mest povdarjalo, da se za dinar ni bati, in da inflacije ne bo, ker je pod nobenim pogojem biti ne sme, ako ne-čemo, da naše gospodarstvo ne propade popolnoma. Tega se vsi naši gospodarski krogi in vsi vodilni finančniki dobro zavedajo in bodo držali dinar za vsako ceno. Zato kvišku glave! Zaupajte samim sebi, zaupajte naši valuti, zaupajte brez skrbi našim denarnim zavodom, za katere jamčijo občine, banovine in zadrugarji z vsem svojim premoženjem, zaupajte našim močnim bankam, ki financirajo našo industrijo in našo trgovino in so s svojim dosedanjim delovanjem dokazale, da so vašega zaupanja vredne. Denar v denarne zavode, denar mora krožiti v prometu, da se omogoči potrebna izmenjava zemeljskih dobrin, da se zopet prično in dokončajo razna dela in da pridejo ljudje, ki hočejo delati, do kruha. Sedanje neznosno stanje se mora izpremenlti, ali pa bodemo — izginili!
Kakšno korist bodo imeli tisti, ki sedaj denar sktivajo? Izgubili ga bodo! Če denarja ne dajo iz svojih nogavic, ga bo seveda treba tiskati in bo izgubil svojo sedanjo vrednost.
Vsi, ki imate denar, zavedajte se, da mu rešite vrednost le, ako ga izročite prometu, ako ga naložite v denarnih gavcdih!
*
Ml kmetom res ni treHa plačevati (pol leta) obresti in Kapitala?
Novi zakon o zaščiti kmetov je bil te dni v »Službenih Novinah« objavljen. Opozarjamo, da ta zakon v razmerju kmečkih dolžnikov do posojilnic ter raznih hranilnic ne napravi nobene spremembe. Dolžnikom posojilnic in hranilnic se torej plačilo obresti in glavnice ne odloži za pol leta, ampak je te treba plačati kakor dozdaj, takoj ko :apadejo. Dolžniki se lahko tožijo, če
ne izpolnijo svojih dolžnosti, posestva se jim lahko na dražbi prodajo kakor dozdaj. Zato se vse dolžnike posojilnic kakor tudi hranilnic resno opozarja, da svoje dolžnosti do posojilnic in hranilnic ravno tako izpopolnjujejo kakor dozdaj, da redno plačujejo obresti in zapadlo glavnico. S tem se izognejo raznim sitnostim in stroškom ter se obvarujejo škode.
Ali je denar v denarnih zavodih varen?
Denar v d^n^Tih zavodih ie pophl-noma varen. Dinar ne Izgubi svoje vituiicsti, ker takoimenovane inflacije ne bo. Zato bodite mirni in pustite denar v denarnih zavodih, kjer je popolnoma varen. V denarnih zavodih zdaj ni gotovine, ker ljudje denar po nepotrebnem doma držijo, dasiravno ga ne rabijo. Denarni zavodi imajo vložen denar izposojen in ga morajo poprej iz-tirjati, potem šele lahko izplačajo vse vloge. Kje pa naj dolžnik danes dobi denar, da bi vrnil svoje posojilo, ko pa denarja nikjer ni, ampak ga imajo ljudje v nogavicah skritega? Tako iztirja-vanje dolgov traja najmanj osem mesecev, danes pa se sevede še v osmih mesecih ne more iztirjati. Vlagatelji! Bodite mirni. Denar v denarnih zavodih je varen. Pustite ga, kjer je naložen. Že v jesen, ko je nastal med vlagatelji enak nemir, smo Vam enako svetovali in smo prav imeli. Denar takrat ni padel in tudi zdaj ne bo.
Najstarejši duhovnik v naši škofiji
umrl. V Smartnem pri Slovenjgradcu je umrl 22. aprila tamošnji upokojeni nadžupnik, častni kanonik in dekan g. Janez Lenart v visoki starosti 90 let. Rajni se je rodil v Cirkovcah pri Pra-gerskem 27. maja 1842 in je bil posvečen leta 1868. Kaplanoval je na več ka-planijah in med drugimi tudi pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Župnik je bil na Tinju na Pohorju, v Poljčanah, kjer je pozidal novo župno cerkev. Iz Poljčan se je preselil leta 1900 kot nadžupnik v Šmartno, kjer je postal leta 1919 dekan in radi vsestranskega uspešnega delovanja je bil odlikovan od škofa z imenovanjem za častnega kanonika. Bla-gopokojni je bil priljubljen dušni pastir, delaven na polju ljudskega napredka ter vrl narodnjak v oni za Slovence trdi dobi v rajni Avstriji. Radi krepke in vesele narave je dočakal visoko starost blizu 90 let. Blagi duhovniški duši svetila večna luč in ostani mu ohranjen hvaležen ter časten spomin med duhovnimi sobrati in med narodom !
Znan frančiškan umrl. V Mariboru je zatisnil za vedno oči po celem Slov. Štajerskem znani frančiškan in dolgoletni voditelj tretjega reda g. p. Filip Pere. Blagopokojni se je rodil 18. julija 1861 na Prevorju pri Pilštajnu, mašniško po-svečenje je prejel leta 1884. Služboval je pri Sv. Trojici v Slov. goricah in nad 30 let v Mariboru pri Materi milosti. Kot dolgoletni voditelj tretjega reda je
bil odlikovan od škofijskega ordinaria-ta z naslovom duhovnega svetovalca. Blagi duhovniški duši ostanimo hvaležni preko praga smrti duhovni tovariši in vsi verniki, ki ste ga poznali! Naj počiva v miru!
Mati mariborskega g. stolnega župnl-nika umrla. V župniji Pišece je umrla mati mariborskega g. stolnega župnika in kanonika Mihaela Umeka. Blagopo-kojna Marija je dosegla starost 73 let, je bila vzgledna mati ter skrbna gospodinja. Blagi mamici večni mir in pokoj, g. kanoniku in preostalim naše so-žalje!
Dopisa iz Ribnice na Pohorju in iz Šmartna pri Slovenjgradcu opisujeta pogrebni slovesnosti za zadnji teden umrlima zaslužnima duhovnikoma, gg. župnikom Andr. Fišer in častnim kanonikom Jan. Lenart.
Noževo konico je 'mel v glavi. V mariborski bolnici je umrl radi hudih bolečin v glavi gozdni delavec Jožef Be-nedek iz Gortine pri Slov. Bistrici. Radi sumljivih okolnosti so Benedeka raztelesili in odkrili v desni strani lobanje X cm dolgo rjavo noževo konico, ki je segala v možgane. Bogznaj kako dolgo je že živel najbrž v tepežu zabodeni z jeklom v glavi, dokler ni povzročilo vnetje možganov smrti. Državno pravd-ništvo je uvedlo preiskavo o tem čudnem slučaju.
Žrtev mladostne radovednosti. V ptujsko bolnico so oddali z zelo nevarnimi ranami ter opeklinami po obrazu 14 letnega Mirka Zorko iz Juršinc. Fant je napolnil steklenico s smodnikom in užgal. Smodnik je eksplodiral nepre-vidnežu v obraz in bo še lahko ob vid.
Obesil se je 19. aprila viničar barona Haerdtla, Anton Petrovič, na Dravinjskem vrhu štev. 20 pri Št. Vidu v ptujski okolici. Vzrok smrti so bile težke družinske razmere.
Z vojaško pištolo nad tovariša. V
Stojncih pod Ptujem so popivali pozno v noč v krčmi vaščani. Ko je*bilo vse v objemu preobilnega alkohola, je prišlo do prepira in posestnik Joža Kristovič je potegnil iz žepa vojaško pištolo in hotel ustreliti Štefana Kranjca. Slednji je izbil nasprotniku orožje, da je padlo na tla, se sprožilo in krogla je ranila Kristoviča v nogo, a le lahko. Ponovno je zagrabil Kristovič pištolo in tokrat je oddal strel Kranjcu v prsa, da je obležal na mestu mrtev. Ko je obležala žrtev, se je seve vse razkropilo in fantje so se odpeljali na kolesih po orožnike v Zavrč. Aretirani ubijalec se je po stari bojazljivi navadi izgovarjal s popolno pijanostjo, pa je imel slab namen že tedaj, ko je vzel vojaško orožje seboj v krčmo med sovaščane.
Obešenega so našli 19. aprila na podstrešju v Ptuju znanega vinskega trgovca ter veleposestnika Franca Osterbergerja. Ugledni trgovec je izvršil samomor v duševni zmedi.
Kočar brez strehe. V Ilodošah v ptujskem okraju je uničil požar kočarju Janezu Lubecu stanovanjsko in gospodarsko poslopje, ki sta bili leseni in kriti s slamo.
Roparska napadalca ušla. Matilda Povh, posestnica v Vrbtopri Dobrni je
Dunajski kardinal in nadškof dr. Pilil f.
bila v nedeljo sama doma, ker so drugi odšli k službi božji. Naenkrat sta udrla pri vratih dva neznanca in zahtevala od ženske pod pretnjo smrti denar. Denarja ni bilo, pač pa sta se spravila lopova nad shrambo, kjer je bilo svinjsko meso in slivovka. Posestnica je med po-brskavanjem*utekla ter obvestila orožnike, ki so bili koj na licu mesta, vendar sta jo bila drzneža že odkurila brez sledu.
Dinamitna mina mu je raznesla glavo. V rudniku Zbelovo pri Poljčanah je eksplodirala pri razstreljevanju predčasno dinamitna mina, ki je strahovito razmesarila telo in raznesla glavo 20 letnemu delavcu Francu Ferležu.
Zločinčeva roka požiga letos po vrsti gospodarska poslopja po okolici Brežic. Vedno po noči. Po požaru v bolnici se je začelo. Gorelo je pri Vogležu, Trnje 1; ri Brataniču, Bukošek 11; pri Ivanše-u, Bukošek 24; pri Levaku, Bukošek 10; in zadnjič zopet v Trnju 4 pri Hoz-lerju, kateremu je pred leti pogorela hiša, a zdaj gospodarsko poslopje. Ker so tod gospodarska poslopja večinoma lesena, strehe slamnate, a v Bukošeku ni večjega potoka, je jasno, da kljub trudu gasilnih društev navadno vse pogori, reši se jedva živina. — Izmed teh po-gorelcev se posestnik Jožef Levak prav priznalno zahvaljuje Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki mu je zavarovalnino tkulantno izplačala. Svetovati je posestnikom, da pravočasno poskrbe za zadostno zavarovanje, in to lahko store
kar pri odličnem in solidnem domačem slovenskem zavodu, pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki ima povsod svoje zastopnike!
Nad trgovca Pavla Stergarja v Sevnici so se spravili v noči 16. aprila vlomilci in odnesli več sto metrov manu-fakturnega blaga in drugih dobrot. Vloma in tatvine so osumljeni trije kroš-njarji, ki so se potepali nekaj dni po Sevnici ter okolici.
Nečloveški sin. V Blatni Brezovici pri Vrhniki na Kranjskem je izročil 73 letni posestnik Franc Jeraj posest svojemu sinu Josipu, ki je bil dalje časa v Ameriki, odkoder pa se je vrnil kot zaprav-ljivec. Stari Jeraj je živel s svojo ženko na prevžitku, a vedno pijani sin je iskal prepire, dokler ni zadnje dni radi žage udaril očeta po glavi. Starček je radi tega udarca pozneje umrl in sin bo dajal odgovor, ker se je spozabil tako dale, da je ubil lastnega očeta.
Vlom. V Dobrinjah pri Ljubljani je vlomil neznanec pri mesarju Mihaelu Anžiču in mu izmaknil iz listnice 15 tisoč Din.
Požigalec je podtaknil ogenj posestniku Šveglu na Rečici pri Bledu. Požar je uničil skedenj, poln sena, slame ter detelje, hlev in drvarnico. Kakor pri nas na Dravskem polju, je tudi v okolici Bleda neznan požigalec že precej dolgo na delu.
Strašna poplava v naši državi. O strahotah poplave po južnih in najbolj rodovitnih delih naše države smo poročali že zadnjič. Od našega zadnjega poročila pa se je poplavna nezgoda znatno povečala vsled neprestanega deževja in naraščanja: Donave, Save, Tise, njihovih pritokov in rek po Bosni in Srbiji. Nad 50.000 ha rodovitne zemlje je uničene. Uničen je večji del Mačve, ki je .najbolj žitorodna pokrajina naše države. Sredi noči 20. aprila se je zrušil nasip ob Savi in voda je udrla s tako silo preko vasi Sremska Rača, da je porušila vse hiše in se niti ne pozna več, kjer je stala imovita naselbina. Iz ogromnega jezera je štrlel iznad valov-ja edino še cerkveni zvonik. Ljudje so se še pravočasno rešili, ker je odredila oblast izpraznitev vsega ogroženega okraja. Radi dviga Donave je bil izliv Save v popolnem zastoju, tako da je vedno bolj naraščalo jezero krog Beograda. V Beogradu samem se je dvignila voda za §0 cm in so bili preplavljeni vsi nižje ležeči dela mesta. V Srem-
ski Mitrovici je izpodjedlo vodovje nad 500 hiš. Nepregledno škodo je napravila po Bosanski Krajini reka Drina. Najbolj opasen položaj je bil med Slavonskim Samcem in Županjo. V okolici Slavonskega in Bosanskega broda je bilo preplavljenih 23 vasi. Obupano prebivalstvo je bilo s požrtvovalno pomočjo vojaštva noč in dan na delu in je skušalo zajeziti nadaljnje poplave z zasilnimi nasipi in ojačenjem glavnih nasipov, kolikor niso odrekli že pri prvih navalih poplave. Delo je bilo nepopisno težavno in na tolikih mestih brezuspešno, ker je bilo vse tako razmočeno, da se je sproti udiralo in podiralo.
Vešči vlomilci so vlomili v noči 2Q. aprila v Zagrebu v nadškofijsko pisarno na Kaptolu in odnesli iz železne blagajne 60.000 Din.
Samomor znanega veleindustrijalca. V Monakovem si je sam končal življenje znani veleindustrijalec dr. Stein-beis, ki je vzdrževal ogromno lesno industrijo na Hrvatskem in po Bosni. Časopisje naglaša, da je ta samomor vzrok poloma podjetij kralja vžigalic Kreu-gerja.
Posledice poloma kralja vžigalic Šveda Kreugerja. Ponovno smo že poročali, da se je ustrelil v Parizu kralj . vžigalic Kreuger. Časopisje sedaj nami- i gava, da so položili v Pariiu v krsto in prepeljali na Švedsko le Kreugerjevo pupo, on sam pa lepo živi na svojih posestvih na otoku Sumatra pod Indijo. Po razglasu Kreugerjeve smrti je prišlo do popolnega poloma vseh njegovih
Francoskega duhovnika in 30 let med Eskimi delujočega misijonarja Arsena Turquetil je imenoval papež za škofa vseh pokrajin ob severnem tečaju.
Levo: Lovski gradič pri Sinaji, last romunskega kralja, je požar popolnoma uničil. Desno: Kletke za bančne blagajnike so vpeljali po londonskih bankah. Na ta način so blagajniki zavarovani pred nepričakovanimi napadi veli-komestnih lopovov.

Na Španskem so obhajali pred dnevi slovesno obletnico proglasitve republike. Ministrski predsednik nadzira vojaško parado.
podjetij, ker je bil kralj vžigalic eden največjih in najbolj pretkanih goljufov in ponarejevalcev podpisov odličnih državnikov na zadolžnice in vrednostne papirje. Izgube, ki jih je svet utrpel zaradi Kreugerjevega poloma, se cenijo Skupno na tri milijarde mark. Od teh odpade približno milijarda na Francijo» 900; milijonov na Zedinjene države, 5?0O milijonov na Švedsko, ostalo pa lia Anglijo, Nizozemsko in Švico. Vsota treh milijard predstavlja samo direkt-he izgube. Izgube glavnega Kreugerjevega podjetja v Ameriki cenijo na 50 ¿Bilijonov dolarjev.
Dolgo ostati mladi! Kdo ne bi tega hotel? No k temu je treba predvsem dobro delovne želodca in - črevesja ter redno kroženje kra.
ik-
. , ile
edne pitne kure z dieteit.' »Planinka-čaj liovec« pomorejo k temu.
PoroCilo lz Celja i Vsa celjskft okj Otroka do starega človeka že pozj turno in modno trgovino »Pn sv. A Celju, Gosposka ulica 2, £nana jo vsakomur, ker so cene poleg dobri— Skrajno nizke, izbira velika, poštrežBk in izredno prijazna. Kdor enkrat kupi pri |y. Antonu, ta je našel trgovino za oblačilo, kakor si jo je želel. Priporočam Vam torej, da ¿1 te vrstice dobro zapomnite in pazite, kadar pridete v Celje zaradi nakupa oblačilnega bla-
ta, na sliko sv. Antona, katera je izvešena a dtrgovino.	453
Ali že veste, da je mamifakturni trgovini Valentin Illadin v Celju zraven Marijine cerkve) ravnokar dospela velika množina svežega '.omladanskega in postnega blaga, katerega irodaja po globoko znizfiHiin cenah. V interesu odjemalca je, da si njegovo lepo sortirano zalogo nethudoma ogleda, ter se na lastne oči prepriča, kako si zamore še danes vsakdo kriti svoje potrebščine in to z zmernimi sredstvi. Občinstvo se vabi, da te ugodne prilike ne zamudi ter nemudoma obišče to že itak dobro nano tvrdko.	538
Napredek in snaga v gospodinjstvu. Naposled je napredek priskočil na pomoč tudi gospodinji ter ji odvzel njeno težko skrb glede vzdrževanja snage v gospodinjstvu, nudeč ji novodobno sredstvo za čiščenje. Poprej so se čiatili predmeti z drgnjenjem, in sice«r tako, aa so se umazana mesta krepko tria, s čimer se je hotelo doseči to, da se delci nesnage odtrgajo od predmeta. Pri tem se je naravno v znatni meri kvaril tudi sam predmet, ki se je čistil, pa je postal sčasoma grd. Oim bolj so bili posamezni predmeti umazani, tem bolj raskaya sredstva »o se jemala za čiščenje. Za jedilni pribor se je jemal celo smirkov papir. Zdaj je pa napredek tudi tu pomagal: gospodinji ni treba več drgniti, praskati in strgati — ona jemlje Vim. Vim je dovršeno čistilno sredstvo, katerega delovanje temelji v tem. da
nesnago razkroji, a nikakor ne odtrga Vim zmehča delce nesnage in krpa, s katero se predmet čisti, odstrani brez truda vso nesnago. Zdaj niso predmeti več opraskani in odrgnjeni, njih površine ostanejo gladke in svetle, oni se ne kvarijo, temveč ostanejo lepi. To olajšanje je treba zahvalitti Vimu.
Podružnica Vzajemne zavarovalnice v Celju nam piše sledeče: Z ozirom, da se zavarovanci še vedno begajo po neresničnih vesteh, češ, da je Vzajemna zavarovalnica v zvezi z raznimi samapomočmi, ponovno izjavljamo: Vzajemna zavarovalnica rti istovetna z Vzajemno samo-pomočjo in tudi ne z Eksportno zadrugo. Vzajemna zavarovalnica je popolnoma samostojen zavod. Ima svoj posmrtninski oddelek »Karitas«, ki je ustanovljen in se vodi strogo na zavarovalno tehnični podlagi. Vzajemna zavarovalnica ima v vsakem večjem kraju svojega poverjenika, ki je pooblaščen sklepati zavarovalne ponudbe in daje vsakemu radevolje pojasnila. Priporočamo, da se na naše poverjenike in potnike obračate z vsem zaupanjem. 576
Letala v službi isftalcev zlafa m lovcev.
Pasje sani in čoln sta zgubila v pokrajinah proti severnemu tečaju veljavo. Letala se ne poslužujejo le raziskovalne ekspedicije, ki prodirajo v severne kraje, ampak tudi že iskalci zlata, kovin in petroleja v težko dostopnih krajih Kanade in polutoka Alaska.
Zlata polja ob Rdečem jezeru.
Najbolj izdatna zlata žila v Kanadi se razprostira po okolici Rdečega jezera, ki je oddaljeno 150 zračnih km od zadnjega človeškega bivališča. Ko so odkrili to zlato polje leta 1926, se je raznesla vest o zlatu z bliskavico med prebivalstvom ogromno razsežne Kanade in po državah Severne Amerike. Na tisoče zlata željnih se je podalo v smeri proti Rdečemu jezeru. Veliko jih je poskusilo dospeti na cilj na smučih, drugi so si nabavili pasje sani. Najhitrejša pasja vprega je rabila 12 dni do Rdečega jezera. Danes preleti aeroplan to razdaljo v eni uri.
Zlata žila ob Hudson zalivu.
Nekaj let po odkritju zlate žile ob Rdeč. jezeru so naleteli nekateri drzni iskalci še na večja in bogatejša zlata polja v bližini trdnjave Churchill ob Hudson zalivu, 1000 km od Rdečega Jezera. Zvezo med obema zlatima žilama so vzdržavali s pomočjo pasjih vpreg. Pri najbolj ugodnem vremenu je trajala vožnja cela dva meseca. Kljub nepopisnim potnim težkočam je zraslo v kratkem na novo odkritem zlato vsebu-jočem polju veliko taborišče. Da bi pa spravili na omenjeni kraj v vsej naglici prehrano za iskalce zlata, dinamit za razstrelbe debelega večnega ledu, orodje in druge potrebščine, je naročila kanadska vlada nekaj letal. Nobeden od teh aeroplanov pa ni prišel na cilj. Vsi so zašli v snežene burje in so morali pristati. Pri prisilnih pristankih so se pokvarili motorji in letala se niso mogla dvigniti v zrak. Odposlali so za ponesrečenimi slovitega pilota Ralchena, ki se je udeleževal svojčas voženj znanega amerikanskega admirala ter raziskovalca severnega ter južnega tečaja Ryrda. Ralchen je vzel seboj na rešilni polet dva mehanika s potrebnim orodjem. Našli so ponesrečena letala in so jih tudi popravili za nadaljevanje vožnje. Nato se je lotil Ralchen poleta v Hudson zaliv. Vožnja se je posrečila in Ralchen jo je ponovil brez vsake nezgode 15 krat in je preletel v celem 25 tisoč km v najslabših podnebnih prilikah.
Ralchenovi poleti so navdušili razne zasebne letalske družbe, ki so začele
Nova in najbolj novodobno opremljena radljo
Ženevi.
postaja Društva narodov r.
z aeroplani raziskovati najbolj severno Kanado glede zlata in drugih kovin. Poleg tega so te družbe začele posojati letala manjšim skupinam iskalcev. Danes kar mrgoli aeroplanov nad onimi ledenomrzlimi pokrajinami, ki so veljale do pred kratkem za nedosegljive. Samo dve letalski nesreči sta se dose-daj pripetili. Septembra leta 1930 sta ponesrečila dva aeroplana, katerih pa niti do danes niso našli.
Letalo v službi lovcev.
- Tudi lovci severne Kanade in Alaske so se začeli posluževati tehničnega napredka najnovejše dobe. Poslužujejo se letal, na katera naložijo kožuhovino, da jo čim prej vržejo na kanadske trge. Zračni prevozni stroški pri posebno dragocenih kožuhih kakor od srebrne lisice in bobra ne pridejo niti v-poštev.
Letalo in »tekoče zlate«.
V Kaliforniji se je moral umakniti iskalec zlata iskalcu petroleja, ki se imenuje danes »tekoče zlato«. Vse večje petrolejske družbe se poslužujejo letal, iz katerih posnemajo letalci pokrajine ter izdelujejo karte, na podlagi katerih se vršijo pozneje vrtanja.
Cepano, žagana in okroglo kolje kakor vsake debelosti rezan les prodaja ali zamsnja za iz-fcorco vino tvrdka Gniišek' v Mariboru, Razlagava ulica 25.
Vinogradniki,- držite se! Novi trosa-riaski zakon je v veljavi ia sedaj bo skušala vinska trgovina znižati'vinske cene, da bo poraba vina tem večja in takseno breme za prodajalae manjše. Vinske cene so bile že dosedaj sramotno nizke in radi tega se ne pustite oni, ki še imeta dobro kapljica v zalogi, ugnati v 7,—s:ji rog in ne popuščajte glede vinskiii cen. Cene vinu morajo porasti in ne pasti ia za to morajo skrbeti vsi vincgsradnikil
Polovična vožnja za obiskovalce II. banovinske vinske razstave, združene z vinskim sejmom, ki bo od 8. do 10. maja 1932 v Ptuju je dovoljena. Polovični popust voznih cen velja od 3. do 14. maja 1932 za vse vlake in razrede jugoslovanskih državnih železnic, iz-vzemši ekspresne. Obiskovalci vinske razstave, sejma in kongresa kupijo na odhodni postaji celo karto do Ptuja, katera jim poleg izkaznice Vinarskega društva, da so obiskali vinsko razstavo s sejmom ali kongres, velja za brezplačno vrnitev. Izkaznice se bodo dobile na vinski razstavi v Ptuju. Karte torej ne oddati! Za prevoz razstavnih predmetov velja popust, predviden v tarifi. Gostilničarje, vinske trgovce in druge zanimance vabimo na čimvečji obisk. Vinarske, kmetijske in sadjarske podružnice in druge organizacije vabimo, da organizirajo svoje člane za skupen obisk naših prireditev v Ptuju.
Velika IV. razstava perutnine in kuncev v Ljubljani. Kmetijska družba v Ljubljani priredi po svojih odsekih za perutninarstvo in kuncerejo od 4. do 13. junija tgga leta v prostorih Velc-
PRI SLABOSTI.
par kapljic Fellerjevega, bolečine pomirjajo-čega Elsafluida na sladkorju ali v mleku, je še zmeraj pomagalo. To varuje tudi pred krči, kašljem, hripovostjo itd. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsa-trg 341, Savska banovina.
sejma v Ljubljani svojo IV. veliko razstavo. Rejci in člani odsekov, ki se želijo razstave udeležiti, se morajo priglasiti čim preje pri Kmetijski družbi v Ljubljani.
Razstava sadjevca se vrši v Laškem dne 8. maja. tega leta.
Razlastitev gozdov. V dravski banovini so bila razglašena v večjem obsegu sledeča vele-posestva: dr. Attems Ferdinand, Slovenska Bistrica: skupna površina njegovih gozdov je znašala 4799 ha, od česar je razlaščeno 3299 ha, tako da ostane 1500 ha; Auersperg lier-bert, Turjak: skupna površina gozdov 2541 ha, od tega razlaščeno 1011 ha, ostane 1500 ha; Auersperg Karel, Kočevje: gozdna površina 22.858 ha, razlaščeno 19.858 ha, ostane 3000 ha,' dr. Karel Born, Sv. Katarina: gozdov 3861 ha, razlaščeno 861 ha, ostane 3000 ha; Josip Her-herbersilein, Ptuj: gozdna posest 1102 ha, razlaščeno "102 ha, ostane 1000 ha; Rudolf Ilo-Ahek, Planina pri Sevnici: gozdna posest 1580 ha, razlaščeno 380 ha, ostane 1200 ha; Kranjska industrijska družba, Jesenice: gozdov 1218 ha, razlaščeno 218 ha, ostdne 1000 ha; Artur Perger, Mislinje: gozdna posest 2704 ha, razlaščeno 1704 ha, ostane 1000 ha; Douglas Thurn, Guštanj: gozdna posest 4136, razlaščeno 2636, ostane 1500 ha; Thurna Vincenca dediči, Guštanj: gozdna površina 5207 ha, razlaščeno 3707 ha, ostane 1509 ha; Ilugona \Yindisch-griitza dediči, Konjice: gozdna posest 8619 ha, razlaščeno 6119 lia" ostane 2500 lia»; Alfred Windisehgratz, Rogai'.ec: površina gozdov 2519 ha, razlaščeno 1519 ha, ostane 1000 ha; Alfonz Zabeo, Rogatec: gozdna posest 4258 ha, razlaščeno 3258 ha, ostane 1000 lia. Skupno je torej bilo razlaščenih 4i.702 ha gozdov. Če odštejemo to površino od skupnef površine veleposestniških gozdov 65.402 ha, ostane veleposestnikom še 22.700 ha gozdov.
Križevci pri Ljutomeru. V nedeljo,- dne 10. aprila so nam naši fantje priredili primerno razvedrilo. V zvezi z zaključkom kmetsko-na-daljevalne šole, ki so jo med letom z izredno požrtvovalnostjo posečali, je bila lepo uspela proslava. Fantje so nam pokazali, kaj zmore idealna mladina. Po govorih, pevskih točkah in deklamacijah gojencev je sledilo predavanje živinozdravnika g. Škofa in nato razdelitev izkazdv in daril najmarljivejšim gojencem. Ker je bila proslava vstopnine prosta, je bila udeležba od strani občinstva žadflvoljiva.
Sv. Jurij ob južni železnici. Banovinska kmetijska šola je zaključila dne 15. aprila prvi semester. Gojenci so dosegli prav lepe uspehe: 5 gojencev z odličnim uspehom, 20 s prav dobrim in 7 z dobrim. Odliko so dosegli sledeči gojenci: Anton Cvetek iz Bog. Bistrice, Ignac Kuk iz Konjic, Ivan Klasinc iz Sv. Marjete na Dravskem polju, Martin Stojan od Sv. Primoža in Alfonz Brezočnik od Sv. Lovrenca na Pohorju.
Zadruga dimnikarjev za dravsko banovino v Ljubljani. V vašem listu z dne 23. marca tega leta je izšel članek z naslovom »Ometanje dimnikov«. V tem članku se povdarja, da morejo hišni posestniki in gospodarji sami ome-tati dimnike in kurilne naprave in da jih nihče ne more siliti, da si vzamejo dimnikarja. Ugotavljamoj da je. ta razlaga predpisov
nepravilna. Ni namreč res, da se po zakonu nikogar ne more siliti, da si vzame dimnikarja, temveč ravno nasprotno; po zakonskih predpisih je vsak hišni gospodar in stranka dolžna, pustiti dimnikarju ometanje, ker je on odgovoren za redno ometanje in za požarno varnost. Tozadevne predpise vsebuje Praviinik o izvrševanju dimnikarske obrti z dne 24. novembra 1926, Ur. 1. šlt. 424/108, ki je bil deloma izpremenjen glasom tozadevne objave v Ur, listu z dne 23. marca 1927, št. 122/34. Ta pravilnik je še danes v veljavi in bo veljal, dokler ne izide nov pravilnik.
Izjava. Okrajni kmetijski referent Wernig v Slovenjgradcu izjavlja, da ni pisec članka, ki je izšel v »Kmetovalcu« 31. marca tega leta pod zaglavjem »Ozdravljenje naših gospodarskih razmer«.
*
(Piše Franjo Žebot, glavni zastopnik »Vzajemne zavarovalnice« v Mariboru.)
II.
V zadnji številki »Slov. Gospodarja« sem obljubil, da bom napisal članek, kako si lahko vsak gospodar sam izra-( čuna približno sedanjo vrednost poslopij, da bo tako sam ugotovil, ali nima morda stavb previsoko ali prenizko zavarovanih.
Medtem sem dobil celo vrsto vprašanj v tem oziru. Na vsa ta vprašanja naj služi sledeče pojasnilo:
Ako hoče gospoda; ugotoviti približno vrednost svojih poslepij, mora iste zmeriti. Dolžino je treba pomnožiti s širino. S tem se dobi takozvana prostor-ninska ploskev. Na primer pritlična hiša je dolga 16 m, a široka (od kapi do kapi) 10 m. Ako je hiša zidana in se zavaruje samo strešje in zgorljive dele spodnje stavbe, se navadno računa Djn 200.— za prostorninski meter. Pri taki hiši bi torej bili vredni zgorljivi deli in strešje Din 32.000.—. Odtegne se od te vsote še takozvana »starostna obraba«. Za vsako leto, kar hiša stoji, se računa približno 0.70?« odbitka. Ako je hiša, ki jo prej omenjam, stara 20 let, se odra« čuna torej 14% vrednosti, to je, v gor-njem slučaju Din 4480.—. Ako bi torej taka zidana hiša zgorela, bi se škoda na strešjih in zgorljivih delih cenila na okroglo Din 28.000.—.
Če je hiša zgrajena (spodnja stavba) iz hrastovega lesa, se računa prostorninski meter po Din 500.—, a na starostni obrabi se odtegne 1% za vsako leto. Spodnjo stavbo iz mehkega lesa računajo po Din 300.— in na starostni obrabi se tudi računa letno 1%. Pri hlevih, ki so zidani, spodnja stavba prvovrstna in z opeko krita se računa meter po Din 240.—. Starostna obraba 0.70%. Ako pa je gospodarsko poslopje mešane spodnje stavbe ali leseno, bodi^ si s trdo. ali mehko kritbo, se računa za celo stavbeno vrednost po Din 400.— meter in se letno odtegne 1%. Za gospo- j darsko poslopje, ki je spodnja stavba iz hrastovega lesa in s trdo kritbo, se računa do Din 450.— meter. Mehka spodnja stavba pri gospodarskem poslopju prvovrstno zgrajena, se računa do 350 Din za meter. Slabše zgrajena pa do Din 280.— za meter. Odračuna se starostna obraba 1%,
Podi, senjaki, spodnja stavba iz lesa (navadno grajeni), se računajo do Din 200.—. Iste stavbe, prvovrstno grajene, pa do največ Din 320.—. Starostna obraba 2%. Svinjaki iz mehkega lesa do 300 Din meter, starostna obraba IX %. Vrednost kozolcev se računa, dvojni prvovrstni z brano do največ Din 350, navaden 180 Din. Starostna obraba se računa pri kozolcih po 1% na leto.
To so v glavnem navodila za določitev vrednosti posameznih poslopij. Opozarjam pa, da se mora upoštevati tudi popravila in nove dele zgradb, ki se izvršijo tekom let. Radi tega je dobro, da zavarovanec zastopniku zavarovalnice, ki sestavlja novo zavarovanje, vse natančno navede, kako staro je poslopje, ¡kedaj se je izvršila kaka večja poprava istega in kaj se je sploh na stavb; v zadnjih letih spremenilo.
Pri cenitvi škod se dostikrat ugotovi, da je ena ali druga stavba previsoko zavarovana in se vsled tega ne more priznati oškodovancu polne zavarovane vsote. Zavarovanec je vsled tega nezadovoljen, ker je moral več let plačevati od previsoke vsote zavarovalnino. Posledica je, da se pritožuje, zabavlja in obrekuje, češ, zakaj sem plačeval zavarovalnino od tako visoke vsote. Drugi imajo zopet prenizko zavarovano in v slučaju požara "tudi ne dobijo cele zavarovane vsote, ker so imeli svoja poslopja podzavarovana. Najbolje je, da ima vsak gospodar svoja poslopja primerno zavarovana, kakršna je prav za prav vrednost poslopij.
Pri sklepanju zavarovalnih pogodb je važno, da je gospodar previden in ne podpiše poprej tiskovine, dokler se ni prepričal, ali je navedena prava vrednost, oziroma pravilno visoka zavarovana vsota.
Pri večjih posestnikih se izplača, da se pri sklepanju zavarovalne pogodbe pokliče kakega strokovnjaka, ki na licu mesta ugotovi sedanjo vrednost posameznih stavb in se v ponudbo tudi zapiše izjava dotičnega strokovnjaka. Glede vrednosti premičnin, osobito gle-
de poljedelskih strojev, vozov in drugih zavarovanih predmetov pa je najbolje, da se natanko zapišejo vsak predmet zase na ponudbo in se tudi pri vsakem postavi sedanja vrednost. Ako se med zavarovalno dobo kaj spremeni, je treba javiti zavarovalnici, da se zabeleži. Le take spremembe, lci se sproti zabeležijo, se potem pri cenitvi požarne škode upoštevajo.
To so v glavnem navodila, ki bi jih moral vsak zavarovanec vedeti in upoštevati. Ako želi kdo še natančnejša navodila glede zavarovanj, seirf mu na razpolago.
d kiileku.
Banovinski kuluk za proračunsko 1. 1932/33 je odpravljen, mesto njega 25% banovinska do-klada na vse neposredne davke. Javni uslužbenci plačujejo naprej obvezno odkupnino. Za-ostankarji s plačilom odkupnine za banovin-ske ceste za leto 1930 in 1931 morajo odkupnino plačati. Kuluk za občinske ceste I. in II. razreda ostane. To je razvidno iz razglasa banske uprave dravske banovine v »Službenem listu« z dne 23. aprila tega leta. Razglas se tako glasi:
»Proračun dravske banovine za leto 1932/33 izkazuje med dohodki tudi 25% nadomestno cestno odklado na račun ljudskega dela, od-nosno odkupnine za banovinske ceste. Ta proračun je zakonito potrjen. Ker je označeni dohodek banovine predviden izrecno kot nadomestek za banovinski kuluk, se ljudsko delo (odkupnina za to delo) glede banovinskih cest v proračunskem letu 1932/33 v območju dravske banovine ne bo izvajalo. Javni uslužbenci plačujejo tudi v tej dobi obvezno odkupnino po izjemni določbi § 21. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravnih cestah od 30. maja 1930: Oni zavezanci, ki iz kateregakoli razloga niso odslužili pripadajoče cestne obveznosti za leto 1930/31 na banovinskih cestah, morajo odslužiti delo banovinskih cest na občinskih cestah, in sicer na račun banovinska subvencije za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest.
Zavezanci, ki so v zaostanku s plačilom od-
kupnine za banovinske ceste na račun ce3tne obveznosti za leto 1930 in 1931, so zavezani odkupnino plačati, ker tvori označena odkupnina sestavni del dohodkov banovinskega proračuna za leto 1931/32. Vendar se davčne uprave pooblaščajo, da opuste prisilno izterjavo označene davščine, ako bi zavezanci zaradi siromaštva ne mogli plačati odkupnine.
Ljudsko delo in odkupnina za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest I. in II. reda, se izvaja v vseh onih občinah, ki ne morejo označenih del opraviti z dohodki občinskega proračuna ali z najetim posojilom. Državna nadzorna oblast je po g 68. zakona o nedržavnih cestah v zvezi s členom 28. pravilnika o ljudskem delu dolžna, da odredi prisilno popravo občinskih cest, kjer je ogrožen, oviran ali onemogočen promet, in sicer z ljudskim delom po določilih navedenega pravilnika. Iz gornjega razloga morajo imeti vse občine, ki ne razpolagajo s potrebnimi denarnimi sredstvi za označen namen, stalno v evidenci Odobrena sezname zavezancev za ljudsko delo in od kupnino.
Cene in selmsko poročile.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 23. aprila so pripeljali špeharji 65 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 11 do 12 Din, špeh pa po 10 do 12 Din. Kmetje so pripeljali 28 voz sena po 65 do 95 Din, 12 voz otave po G5 do 80 Din, 4 slame po 65 do 75 Din, 20 voz krompirja po 1.50 do 2 Din, 19 vreč čebule po 5.90 do 6 Din (česen 10 do 14). Zelje po 3 do 4 Din, pšenica po 1.75, rž 1.75, ječmen 1.50 do 1.75, oves 1.25 do 1.50, koruza 1.50, proso 1.50, fižol 1.75 do 2.50 Din. Kokoš 25 do 35, piščanci 30 do 75, raca 20 do 30, gos 35 do 60, puran 50 do 85, kozliček 35 do 80, jag-nje 90 do 120 Din. Celi orehi 4.50 do 5 Din, luščeni 16 do 18 Din. Na trgu je bilo 775 komadov sadnih drevesc in 450 trt. Hren 10 do 12 Din, karfijola 6 do 12 Din, ohrovt 3 do 4 Din, kislo zelje 3 do 4 Din, kisla repa 2 Din, radič 10 Din, jabolka 4 do 7 Din. Mleko 2 do 3 Din, smetana 10 do 12 Din, surovo maslo 24 do 32 Din, jajca O.GO do 0.70 Din, med 14 do 20 Din, suhe slive 8 do 12 Din.
Levinja Jih je postra-šila.
Vroče trenutke je doživela gospoda, ki se zabava v prijetnem mestu Cannes na Francoskem. Nekega večera so plemeniti in bogati gospodje bili zbrani v nekem odličnem hotelu pri obedu, ki so mu dali ime »obed v džungli«. Da bi zabavali goste, so postavili v jedilno dvorano tudi kletke z različnimi zverinami, da bi bilo tako bolj podobno džungli. Med obedom pa je velika levinja zlomila mrežo na kletki in skočila med goste. Lahko si je predstavljati zmedo, ki je temu sledila. Vseh 700 gostov je navalilo na izhode. V strahoviti gneči je več žensk
Januš Goleč:
Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov.
18	(Dalje.)
Vse po trgu se je začelo skrbno zaklepati pred posetom pošastne krave, le Pištelakova krčma je ostala odprta. Ema je stregla prvemu okužencu Andreju, obiskovala, tolažila, pomagala in spremljala na zadnji poti tudi druge, le njo samo je očuvalo nebo nedotaknjeno, močno po duši in telesu.
Kako daleč je že bila segla kuga izven trga, ni znal nikdo. Izventrških faranov niso smeli pokopavati na pokopališču krog cerkve. Grajska oblast je zapovedala, naj zagrebejo vsacega tam, kjer je umrl. Ko bo prestala kužna smrt, bodo že pozneje blagoslovljeni od duhovnika grobovi po: njivah, travnikih in gozdovih, da se ne bodo od-počivala trupla v neblagoslovljeni zemlji.
Ljudje izven trga se niso zmenili toliko za kužno morijo. Radi brezbrižnosti in malomarno-
sti se je bila razpasla z bliskavico do St. Petra, Planine in današnjega Št. Jurja ob južni železnici. Že decembra 1.1578. je rogovilila črno pegasta krava po Planini. Ohranjeno je do danes sporočilo planinskega oskrbnika Štefana Siebenaicher-ja, v katerem opisuje celjskemu oskrbniku Janezu plemenitemu Ilelfenbergu, kako strašno da razsaja črna smrt po planinskem trgu ter po sosednih vaseh. Junija je bila zanešena nalezljivka v gorenjske kraje iz Hrvaške in že decembra je bila na višku na Planini. Iz tega zgodovinsko potrjenega dejstva je razvidno, koliko človeških žrtev je padlo leta 1578. pod koso črne kuge to-stran in onstran Sotle in to ne le po nižavah, da, zdesetkovano je bilo prebivalstvo tudi po vrhcli.
Usodepolno okuženi so bili spodnji kraji 1.1578. in vendar ni prodrla ta strašna vest niti do Koroške. Avgusta omenjenega leta je prejel pilštajnski oskrbnik od pravega lastnika večinoma vseh gradov v pražupniji Pilštajn od krškega škofa po jezdecu obvestilo: Cerkveni dostojanstvenik je že med potjo. Ogledal si bo osebno po-
Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 22. aprila 1932 je bilo pripeljanih 178 •vfnj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 8 tednov stari komad 50 do 70 Din; 7 do 9 tednov stari 80 do 100 Din; 3 do 4 mesece stari 150 do 200 Din; 5 do 7 mesecev stari 800 do 350 Din; 8 do 10 mesecev stari 400 do 450 Din, eno leto stari 600 do 750 Din. 1 kg tive teže so prodajali po 5 do 6 Din; 1 kg mrtve teže pa po 7 do 8.25 Din. Prodanih je bilo 108 komadov.
DRUŠTVENI
ŠESTDESETLETNICA DR. KOROŠCA.
Dvanajstega maja bo naš voditelj dr. Anton Jlorošec obhajal svojo šestdeset-Ietnico. Dr. Korošec je vse svoje življenje in vse svoje izredne zmožnosti posvetil delu za dobrobit in napredek slovenskega ljudstva. Neminljive so njegove zasluge na prosvetnem, zadružno-gospodarskem in zlasti na političnem polju. Vsa naša politična zgodovina zadnjih desetletij je neločljivo zvezana z njegovim imenom. Zato je dolžnost vseh zavednih Slovencev, da se ob tej priliki oddolžimo svojemu voditelju ter se spomnimo njega, ki mu gre zahvala za velik del našega napredka, blagostanja in politične modi. Vabimo svoje prijatelje po vsej Sloveniji, da takoj ustanove odbore za proslavo iKoroščeve 60 letnice, ki naj se vrši povsodi v mesecu maju. Naj bo ta proslava izraz hvaležnosti, vdanosti in zvestobe, ki jo čuti slovensko ljudstvo do svojega voditelja dr. Antona Korošca!
Št. Peter pri Mariboru. V nedeljo, dne 1. maja popoldne po večernicah se vrši običajen mesečni sestanek fantovskega krožka, na katerega se vabijo vsi pošteni šentipeterski fantje. Ob tej priliki se bomo tudi poslovili od tovarišev, ki nastopijo vojaško službo. — V Nebovi je umrla ena izmed najstarejših Šent-peterčank 81 letna vdova prevžitkarica Zelez-
nik Barbara. Naj v miru počival — Precej novih knjig si je zopet nabavilo prosvetno društvo »Skala«. Kdor ima čas in veselje do lepe knjige, naj se poslužuje društvene knjižice.
Sv. Ana v Slov. goricah. Dne 17. tega meseca nas je neka notranja slutnja vlekla k Negovi! In zakaj? Zato, ker so uprizarjali tamoš^ji fantje fantovskega odseka velezanimivo ljudsko igro »Pri kapelici«. I?ra nam je segala v srce, da me veže dolžnost, izreči javno čestitko. Fantje in dekleta, izvrstno ste se odrezali! Kljub slabi in dolgi poti nam ni bilo žal, da smo prišli k negovski mladini, le tako naprej! V programu imamo tudi mi fantje pri Sv. Ani isto igro. Zato smo pohiteli najprej gledat v Negovo. Ker se nam je igra zdela primerna, polna šaljivih in tudi resnih prizorov, upamo, da jo bomo v najkrajšem času tudi mi uprizorili. Na to prireditev že sedaj vabimo ves domačine, staro in mlado ter naše ožje sosede, da nas posetite ter napolnite našo dvorano do zadnjega kotička.
Polzela. Menda nobena prireditev — če izvzamemo Pasijon — ni vzbudila Sirom Savinjske doline toliko zanimanja kot predstočeja prireditev »Veronike Deseniške«, drama v petih dejanjih, katero uprizori dramatični odsek katoliškega prosvetnega drušitva -na Polzeli v nedeljo, dne 8. maja v prosvetnem domu. Prosimo, da si občinstvo po možnosti preskrbi vstopnice že v predprodaji, si zagotovi sigurne in dobre prostore ter reši gneče pri blagajni. Vstopnice se dobijo osebno v gostilni Cizej, pismeno pa pri katoliškem prosvetnem društvu Polzela.
Gornjigrad. Nikdo v gornjegrajskem okraju naj ne prezre na-dvse krasne igre »Ben Hur«, katero vprizori v kaiplanijski dvorani Katoliško prosvetno društvo v Gornjemgradu pod vodstvom nadvse požrtvovalnega in pa delavnega g. Kanta. Ben Hur je ena izmed tistih iger, pri kateri se pokaže vsa nekdanja rimska oholost in prevzetnost, odeta v škrlat in zlatnino. Videl boš tudi ponosne Grke in podjar-mljeno, toda prekanjeno judovsko ljudstvo. Igra se godi za časa, ko je prebival na zemlji naš Zveličar, katerega slavnostni sprevod bo viden tudi na odru. V igri nastopi preko 30 igralcev, vsi v živobarvnih oblekah iz takratnih časov,* katere si je društvo samo v ta
namen nabavilo. Predstavljala se bo igra trikrat, in sicer dne 30. ajprila ob 8. uri zvečer, dne 1. maja ob 3. uri popoldne in na Vnebo-hod ob 3. uri popoldne. Igra ima devet slik in bo trajala nad tri ure. Vstopnina bo običajna. Vabite se vsi od blizu in daleč, da prav gotovo pridete pogledat to krasno igro, ker kaj takega se dosedaj Se v tem okraju ni igralo. V obilnem številu na svidenje v Gornjemgradu!
Vojnlk. V starih listih zgodovine, Čudne zgodbe se bero, kako vse stvari na svetu vedno se spreminjajo. Tam, kjer nekdaj celjski grad — zlobe dom, krivec neštetih, v blesku, zlatu je sijal, tam so danes razvaline, ki nam nemo govore kako svetna slava mine. — Spodaj pa vas Teharje — dom junakov, plemačev, ki so bili boj s krivico, za poštenje in pravico. Njih ni stri časa zob, rja ne zakladov snela — vendar lepša in vesela jim je sreča zažarela. — To so glavne misli igre, ki se bo igrala pri nas v nedeljo, dne 8. maja in potem še ponovila na binkošitnd pondeljek. In to menda že vsak ve, da »Mlinarjev Janez« je igri ime. Vojničani in Celjani, Teharčani, Šmarčani in še drugi tam okrog, k igri vsi ste vabljeni I
Vojnik. Katoliško izobraževalno društva v Vojniku priredi v nedeljo, dne 1. maja materinski dan s pestrim sporedom. Vabljene zlasti naše matere!
Sromlje. V nedeljo, dne 10. aprila je uprizorilo naše izobraževalno društvo Finžgarjevo igro »Razvalina življenja«. Igralci so v splošno zadovoljnost rešili svoje uloge. Mnogo zaslug si je stekel g. Anton Černologar, trgovec in podobar v Sromljah, ki je že mnogo napravil brezplačno v prid društvu. V zadnjem času je naslikal nove kulise, ki so res kras našega, sicer preprostega odra. Zato mu na tem mestu izrekamo najlepšo zahvalo.
¥s€ pritle enkrat na dan.
Zadnje dni so zaprli v Berlinu Jakoba Hellmann, ki je umoril pred 11 leti svojega tovariša v kamnolomu. Hell-mann je spremenil svoje pravo ime in se je kretal povsem varno po Berlinu. Popolnoma slučajno je izsledil policijski uradnik pri snaženju svoje pisalne mize tiralico iz leta 1921, katere foto-
sest in proučil razmere najemnikov in podložni-kov. Po tem sporočilu je bil oskrbnik v največji negotovosti: Ali naj opozori duhovnega kneza na nevarnosti, ki mu prete po teh krajih, ali ga naj pusti v posete? Po dolgem oklevanju za in proti se je zatekel k Emi in jej potožil dvome. Za svet vprašana se je postavila odločno na stališče, da je ravno sedaj prilika in potreba, da obišče škof kraje, katere ogrožata obup ter smrt! Njena je obveljala. Visokemu gospodu ni bil poslan nobeden sel, ki bi bil posvaril njega in spremstvo pred smrtjo, ako bi se upal preko praga, katerega Je prestopila črnoprogasta krava — kuga!
Do Celja še ni bila prodrla kuga, radi tega ni krškemu škofu nikdo namignil, da tvega življenje, ako se poda na pot v dolino smrti ob Bistrici In Sotli. Iz Celja je krenil visoki dostojanstvenik do Št. Jurja po cesti, od tamkaj po kolovoznih potih na konjih preko Prevorja in mimo Zagorja na Pilštajn. Začudeno je gledal škof in spremljevalci, kako so zrli ljudje le od daleč na sprevod. Niti iden se ni približal, da bi bil izkazal dolžno čast vladiki in poprosil blagoslova. Celo v Lesični je
bil sprejem bolj klavern. Škofu se je mudilo v zanj pripravljene sobane na gradu Hartenštajn. Bil je zbit ter zmučen od dolge vožnje in ježe, res potreben mirnega odpočitka. Izrazil je tudi željo, da bi prebil rad nekaj dni brez sprejemov. Itak se misli pomuditi dalje časa v njemu popolnoma tujih krajih, prilike bo dovolj za poslušanje gosposkih in ljudskih prošenj.
Vrhovni gospodar gradov ter ogromne posesti v pražupniji Pilštajn je prebil prvo noč v zanj lepo pripravljenem Hartenštajnu pohvalno. Zjutraj se je divil razgledu po Bistriški dolinici do Kozjega. Blaženi mir so prekinjali le težki udarci vodnih kladiv v Lesični. Če bi pa ne bilo nabijanja po nakovalih, bi bilo preveč tihotno. Presveto daritev je opravil v grajski kapeli. Po zajtrku je posetil župno cerkev in grad Pilštajn, odkoder je še mikavnejši pogled na njegovo od vseh strani od hribov zaščiteno kraljestvo. Popoldne se je razgovarjal z oskrbnikom in zvedel marsikaj, kar bi rabilo nujno popravka, odprave ter nove nabave.
Drugo jutro ni bilo na spregled njegovega
omedlelo in na kose je bilo razcefranih več dragocenih oblek. Vendar pa so levinjo spravili nazaj, predno je naredila kaj škode.
Stoletnica prve železnice v bivši Avstriji.
Dne 1. avgusita 1932 bo preteklo ravno 100 let, odkar je bil predan del zgrajene prve avstrijske železnice prometu. Prva avstrijska železnica je spajala vodni zvezi: Donava —Moldava. Prvotno je bila dolga 129, s poznejšim podaljškom Linz—Gmunden 200 kilometrov, eno ter ozkotirna (1106 mm). Ni bila samo to prva železnica po ozemlju tedanje nemške zveze, ampak tudi prva večja. Francozi so predali
grafija se je ujemala z zločincem, katerega so vtaknili pod ključ čisto radi druge hudobije. Razkrinkani Hellmann Je priznal po dolgem oklevanju tudi 11 let stari umor.
Neki Haiier v Šleziji je umoril 1. 1919 krošnjarja in je pobegnil. Zaprli so morilčevega delavskega tovariša in bi bil skoraj obsojen. V omenjenem letu je bilo izseljevanje iz Šlezije v Južno Ameriko na dnevnem redu in nekaj
fiovsem lahkega. Posebno rudarji so se edaj močno izseljevali. Nek izseljenec rudar, ki je delal nekoč s H. v jami, je našel morilca pri kopanju solitra v južnoameriški državi Čile v največji stiski. Nikdo pa tedaj ni znal, da je H. zločinec. Med na novo naseljenim rudarjem in H. je pognalo v kratkem odkrito prijateljstvo, ki se je posebno po-
Slobilo, ko je pričelo med salpeterskim elavstvom, ki je obstojalo po pretežni večini iz Indijancev, mezdno gibanje, pri katerem so tudi sodelovali delavci iz Evrope. Prišlo je do pobune med delavstvom, vojaštvo je prihitelo ter streljalo. Med težko ranjenimi je bil tudi H. Ko je bil v zadnjih izdihljajih, le priznal prijatelju zločin. On je bil krošnjarjev morilec, katerega so še pa vedno iskali v domovini. Pred poklicano pričo je bil še sestavljen zapisnik in H. je umrl. Prepis zapisnika je bil poslan v Nemčijo in je razvozljal zagonetno zadevo smrti krošnjarja.
Lovski pomočnik Kauff je ustrelil leta 1904 v Holsteinu logarja Drevelsena. Lepega jutra so našli gozdarja ustreljenega v lovišču. Splošno mnenje je bilo, da je postal smrtna žrtev divjih lovcev. Ker so res nekateri divji lovci gro-zili logarju, so jih več zaprli. Ves sum se je pa slednjič oklenil enega, ki ni mogel dokazati, da bi ne bil ob času umora v lovišču. Čeravno je govoril proti njemu le sum in dasi je zatrjeval
{»opolno nedolžnost, je bil obsojen na 10 et ječe. Lovskega pomočnika Kauffa ni nikdo osumil. Prosil je kmalu nato za prestavo in nikdo ni več slišal o njem. Leta 1914 je padel na ruskem bojišču
narednik Kauff. Med papirji, katere so našli pri padlem, je bilo tudi priznanje, da je on ustrelil logarja iz zasede, ker je upal, da bo po umoru lahko poročil logarjevo ženo. Po krvavem dejanju pa ga žena ustreljenega ni marala.
Svetovna vojna je pojasnila marsikateri zločin, ki bi bil sicer ostal za zmi-raj zavit v temo. Aprila leta 1918, po bitki pri Cambrai, je priznal Ravarec Berner v zadnjih izdihljajih sanitetnemu vojaku, da je umoril nekaj mesecev pred izbruhom svetovne vojne očeta, ker mu je ta branil ženitev z neko žensko. Medvojne zmede so otežkočale policijska poizvedovanja in ni padla niti senca suma na sina umorjenega.
E
Pobrežje pri Mariboru — Partinje. Smrtna kosa. Po dolgi in mučni bolezni je umrl na Pobrežju dne 15. aprila bivši obče znani, veseli in priljubljeni posestnik iz Partinja Janez Rues. K zadnjemu počitku ga je spremljalo precejšnje število njegovih pantinjskih sosedov in znancev. Na sedmini pa so pogrebci nabrali v njegov blag spomin za enega njegovih bir-mancev, ki se sedaj pripravlja za novomašni-ka, 131 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala, blagapokojnemu pa večni miri
Trbonje. Turobno so peli zvonovi, ko je kruta smrt pretrgala nit življenja mladeniču Konradu Dolev, komaj v 26 letu starosta. Kdor ga je poznal in videl pred enim letom, ga je moral občudovati. Bil je postavno velikan, močan in zdrav. Kot godbenik je bil vedno vesel. Zato je njegova smrt tem bolj globoko iznena-dila celo župnijo in globoko pretresla domačo hišo, ko je izgubila ljubljenega sina. Njegova mati je stavila vanj vse svoje upanje, tolažbo in veselje. A Konrada ni več med nami, šel je v večnost, o kateri govori pesnik tako tola-žilno, da »lepše solnce njemu sije, lepša zarja rumeni«. — Nekaj dni pozneje je zatisnil svoje trudne oči Peter Ošlovmk, star 83 let. Bil je najstarejši mož v župniji. Po poklicu zidar in godbenik. Kot muzikant je razveseljeval ljudi
na neštetih gostijah. Kot zidar je pomagal leta 1898 rajnemu Škofu Napotniku, ki je posvečeval župno cerkev, zazidati grobek za svetinje ali ostanke mučencev na glavnem oltarju. Tudi njegovega pogreba se je udeležilo mnogo ljudi od blizu in daleč. — Za nova cerkvena ključarja pri župni cerkvi sta postavljena posestnika Jakob Uršnik, po domače Kučej i a Valentin Brajnik, po domače Brezovnik. V stalni pokoj je stopil tukašnji g. nadučitelj Martin Kranjčič. Bil je vzor učitelj.
Ruše. Nič novega pod solncem, pravi pregovor. Toda zdi se mi, da to vedno ne drži. Saj ni skoraj dneva, da nam ne bi prinesel kaj posebnega. In tako je te dni imel odbor za pomožno akcijo v Rušah svojo sejo, kjer so odborniki ugotovili, da so začeli delovati 11. januarja, a zaključili 31. marca 1932. V tem času je odbor podpiral od 54 do 91 družin s 156 do 254 člani. Razdelil je 6073 kg krompirja, 326 kg fižola, 428 kg slanine, 140 kg kruha, 1320 kg krušne moke, 1471 kg koruznega zdro-ba in 113 in pol kg mesa. Skupni dohodki so znašali 22.236.50 Din, izdatki pa 18.793.25 Din. Preostanek se naloži za bodočnost. Vsem, ki so pripomogli, da je akcija tako dobro uspela, izreka odbor tem potom najlepšo zahvalo. — Končno vendar dobimo, kakor se sliši, avtobusno zvezo z Mariborom. In sicer bo vozil od 1. maja dalje g. Pohlin vsak dan dvakrat iz Ruš v Maribor in dvakrat obratno. Odhod iz Ruš bo ob 8. in 14. uri, povratek pa ob 11. in 17. uri. Voznina bo 8 Din za osebo na eno stran. — Umrli so zadnji čas: I. Velca, 14 dni star otrok. Anton Kramer, star 20 let, se je ponesrečil v tovarni za dušik. Ubil ga je električni tok napetosti 500 voltov. Vzor mladeniča, ki je z vsem zaslužkom in vso ljubeznijo skrbel za mater vdovo in še manjše sestrice, so spremile vse Ruše na poslednji poti. Tudi pevski zbor mu je zapel in tovarniška (delavska) godba mu je zaigrala v slovo. Dalje je umrl Verbošt Miha, star 78 let. Naj v miru počivajo, preostalim naše sožalje! — Katoliško prosvetno društvo pripravlja za 5. maj materin dan s pestrim sporedom. Ze danes društvo opozarja na ta dan vse ruške mamice. Začetek prireditve bo zvečer ob 8. uri.
Ribnica na Pohorju. Tako veličastnega pogreba še pač nismo imeli, kakor se je tu gori vršil v sredo 20. aprila. Vsaj trikrat premala
prvo železno cesto prometu na razdaljo 18 km (Saint-Etienne — Andrčzieux) leta 1827. Prva avstrijska železnica je bila itudi daljša nego vse dotedanje angleške. Njen zgraditelj Franc Anton vitez Ger-•tner Je hotel vpeljati na železnici parni pogon in v tem slučaju, kar ee je zgodilo precej pozneje, bi bila imela Avstrija prvo že\ leznico na parni stroj.
Otroci — Izumitelji?
Prve parne lokomotive niso tekle same od sebe, temveč so morali odpirati, oziroma zapirati na njihovih cilindrih dve pipi, Jim je bat dospel do tgornjega ali spodnjega konca- To delo so zaradi njegove prepro-
osebnega strežaja. Nekako preplašeno mu je zatrjevala služinčad, da lovi najbrž s kovači postrvi in je zanesla ribiče pot kam dalje proti Kozjem. Škof ni bil zadrezasto strog, prezrl je netočnost v službi. Opoldne mu ni nobeha jed prav teknila. Mizni strežaj se je opravičeval, da je pripravila kosilo oskrbnikova žena, njegov kuhar se ne počuti zdravega radi spremembe zraka. Škofovega kočijaža in konjarje so morali zamenjati domačini. Vse je bolehalo, skoro nikogar od seboj pripeljanih služabnikov ni bilo na spregled.
Cerkvenega kneza so začele oplazovati zle slutnje. Kaj, če je zablodil v tej grabi med tolovajske upornike ? Najprej so stegnili roko po njemu zvestih spremljevalcih in kmalu bo zginil tudi sam. Bogznaj kedaj in če sploh bo prodrla vest na Koroško, da je zmanjkalo v teh zakotnih krajih krškega škofa? Najbrž je že jetnik in mu je odločenih le še nekaj dni življenja? Da mu priprosti narod ni naklonjen, se je prepričal na lastne oči, ko je zavil s ceste na kolovoz. Ako mu je ljudstvo sovražno, kaj šele njegovi grajski voditelji!
Prestrašil se je prevzvišenl teh razgrebanj.
Planil je po koncu in se odpravil k duhovnemu tovarišu — kg. župniku. Ko je videl domači dušni pastir škofov strah, čul sumničenja na upor ter tolovajstvo, mu je pokazal iz župnišča na sveže grobove, ki so se vrstili krog cerkve eden poleg drugega. Ker ga pa visoki dostojanstvenik Še vedno ni razumel, je izustil strašno besedo: »Kuga!« Škof je izbulil oči, sapo mu je zaprlo, mraz ga je spreletel po celem telesu, sedel je v naslonjač. Na mah mu je postalo jasno, da je zašel v gnezdo ne človeškega, ampak kužnega tolovajstva! Kdo bi ga naj bil pozdravljal in se mu klanjal, ko pa je bilo vsacega strah, če ne bo njegov sprevod v znamenju še hujšega okuženja in smrti... Njegov sluga, kuhar, mizni strežaj, kočijaž in konjarji, kje drugje so, če ne v objemu kuge ali že celo smrti? Vzdihoval je bolestno, sklenil roke, molil, se pokrižal In odšel brzih korakov v svoj stan. Poklicani oskrbnik Je priznal, da Je zalezla ln oplazila kuga škofovo spremstvo. Razložil mu je vse, kar je že prestal od te grozne morilke Pil-štajn, okolica ln sploh cela Bistriška, Sotelska dolina ter hrvaško Zagorje. Nazaj bi bilo zanj 8«
je bila naša cerkev za množice hvaležnih župljanov in ljubih sosedov od blizu in daleč in prekratka je bila poit od Sv. Jerneja pa tje do Sv. Lenarta, da bi se bili mogli lepo zvrstiti vsi ti pogrebci. Turobno so prepevali zvonovi vseh cerkev od nedelje naprej ter milo-žalostno še posebe ta dan raznašali tje gori v planine in doli v nižine pretresljivo vest, da spremljamo k zadnjemu počitku svojega ljubečega duhovnega očeta in otroško ljubljenega dušnega pastirja, nepozabnega prijatelja, brata, strica in milega dobrotnika revežev in sirot ter nesebičnega, požrtvovalnega javnega delavca za narodov dušai in telesni blagor. Neizprosna smrt nam je po kratki mučni bolezni pobrala našega po svoji vnemi za čast božjo in zveličanje duš, po svoji nedosegljivi gostoljubnosti in vedno veseli prijaznosti In neumorni postrežljivosti daleč po škofiji znanega in blagrovanega g. duh. svetnika župnika Andreja Fišer. Uničeno je naše upanje na njegovo zlato sv. mašo čez dve leti in na njegovo osemdesetletnico leto pozneje, predvsem pa so prekrižani naši lepi načrti za» veličastno proslavo njegovega tridesetletnega blagoslovljenega tukajšnjega župnikovanja — dne 12. avgusta letošnjega leta. Prazno je mesto njegovega zvestega članstva v načelstvu naše hranilnice in posojilnice; zevajoča vrzel je nastala v našem prosvetnem društvu, kjer je vselej rad predaval, poučeval in mladino bodril; težko bodo pogrešali njegove nasvete naši občinski odbori in njegovo spretno vodstvo naša različna društva ter cerkvene bratovščine in družbe; predvsem pa žalujejo za njim različni siromaki in tolažbe potrebni in ga hranijo v najhvaležnejšem spominu vse naše hiše, v katere ie vkljub svoji zlomljeni nogi toliko rad in ob vsakem vremenu prihajal, da naše bolnike sprevidi in s sv. popotnico pripravi na zadnjo pot. — Ni se čuditi po vsem tem, da je bila tako ganljivo lepa njegova zadnja pot. Že ob njegovi bolniški postelji smo občudovali ljubezen in hvaležnost njegovih faranov, ki so ga v množicah obiskovali in si tudi z lepimi žrtvami prizadevali za njegovo ozdravljenje, njegov mrtvaški oder pa so naravnost pokrili z lepimi cvetkami in dragocenimi venci, in naši ognjegasci so si &!eli v čast in sveto dolžnost, da zamorejo stražiti pri njegovih telesnih ostankih. Krasno petje
pred župniščem, v cerkvi , in na pokopališč^ nas je globoko pretresalo, vsi pa smo se iz dna srca pridruževali molitvam veličastnega zbora 25 duhovnikov: »Bog mu daj večni mir.« Obilne solze, ki smo jih pretakali pri ganljivem cerkvenem nagovoru mons. Vreže, profes. iz Maribora, in ob odprtem grobu, ko se je v imenu sorodnikov in domačih zahvaljeval vsem udeležencem vuzeniški g. dekan K. Iliitner ter je bivši župan in predsednik okr. cestn. odbora g. L. Držečnik v dobro premišljenih prisrčnih besedah omenjal blagopoltoj-nika neprecenljive zasluge za dušno zveliianje in telesni dobrobit njegovi skrbi izročenih vernikov, bile so viden izraz silnega žalovanja otroško vdanega in trajno hvaležnega našega pohorskega naroda. Ko smo zapuščali božjo njivo, zazdelo se mi je, da slišim milo ihtenje iznad Velike Kope in od Sv. Janeza tam doli nad Breznem, koder se razširja naša župnija, pa tudi od temnih gozdov in od vsakega ponosnega kmečkega doma ter od vseh naših prenovljenih cerkev in iz turobnih glasov naših novih zvonov — vedno ponavljano molitev: »Našemu rajnemu g. župniku Andreju daj ljubi Bog večni mir ter obilno plačilo za vse nam skazane dobrote!«
Puščava. »Slovenski Gospodar« nam prinaša teden za tednom razne novice, pa malo dobrih. Mi Pohorci smo sicer trdnega značaja in ne tožimo radi, pa ko bi videli, da bi nam jadiko-vanje pripomoglo do boljših časov, pa bi še tudi mi malo potožili. Kakor čitamo, je po celem svetu hudo. Ravno tako tudi pri nas. Ponujamo svoje blago (les) raznim kupcem iz Hrvatske. Nekateri bi nam še plačali tako za silo, pa kaj, ko samo obljubijo, les dobijo, potem pa kmet klavrno gleda za denarjem. Nazadnje izve, da dotični sploh ničesar nima in kupčija je gotova. Komu naj dandanes še zaupamo? Živino imamo lepo, kar je včasih pomenilo tudi lep denar. Danes pa, če je res lepa, jo gleda lahko gospodar sam in se je raduje s praznim žepoin. Nočem dalje naštevati, kaj in kje nas še kaj boli, ker že jto itak celi svet ve. Pomagali si bomo, kakor bomo vedeli in znali, v Boga zaupali in čakali. Eno bo gotovo pomagalo. — V nedeljo, dne 17. aprila smo pa pustili za nekaj časa težave doma in smo jo ubrali na igro. Naše pevsko društvo nam je priredilo pod vodstvom g. or-
ganista kar dve jako lepi igri, in sicer »Brez zajtrka« in »Pri kapelici«. Bilo je smeha na cente. Pri drugi pa bi se kljub »Jurčkovim« šalam začeli skoro jokati. Pa takoj nas Je »Klepetulja Jera« spravila spet v dobro voljo. Vsi igralci so izborno rešili svoje uloge. Vsa čast njim!
Šmartno pri Slovenjgradcu. Vsa naša leipa dolina in vsi prebivalci našega gorovja so bili na nogah in mogočno je odmevalo od Velike Urške gore in tje do Turjaka dne 19. julija 1928. leta, da šmartin obhaja prelepo in izredno redko slovesnost biserne sv. maše svojega dolgoletnega nadžupnika, dekana in častnega kanonika g. Janeza K. Lenarta. Vsa prijazna vas je bila zasajena z visokimi mlaji In prepletena z venci in šopki cvetlic ter napolnjena z neštetimi množicami hvaležnega ljudstva. Zadnji petek pa je šla od ust do ust prežalostna vest, da je sivolasi sttarček mesec dni pred dokončano devetdesetletnico svojega plodonosnega življenja na večno zatisnil svoje trudne oči. In zapeli so zvonovi nadžupnij-ske cerkve in vseh sedmerih podružnic, da je nehalo biti njegovo dobro srce, in se niso dali vmiriti, dokler nismo v nedeljo po pozni službi božji na domače pokopališče v velikanskem sprevodu pospremili in v hladnem grobu zakrili telesne ostanke zaslužnega moža in skrbnega dušnega pastirja, ki je v 32 letih tukajšnjega delovanja krasno prenovil vse naše cerkve in jih deloma tudi oskrbel z novim zvonjenjem. Šele z načetim 90. letom je lani o Veliki noči odložil težko breme nadžupnika in se podal v davno zasluženi pokoj, ki ga pa je hotel med nami zavživati. Saj ga je toplo ogrevala otroška ljubezen in vdanost hvaležnih faranov, ki so mu v kaplaniji pripravili prav čedno stanovanje ter ga radi obiskovali in ljubeznivo preskrbovali. Da smo ga sedaj v trumah hodili škropit in za njegov dušni mir molit in da smo ga na zadnji poti spremili vsi, kar nas je le moglo od doma, se pač razume ob sebi. Iz srca hvaležni smo blagega rajnega in obenem našemu staremu prijatelju msgru. Vreže, prof. iz Maribora, da nas je še enkrat v ginljivi besedi spominjal njegovega skrbnega in trudapolnega dela, ki ga je razvijal blagopokojni v Skalah, v Šmarju pri Jelšah, Kapelah in pri Sv. Petru pod Sv. gorami kot kaplan ter kot župnik na Tinju vrh
najbrž prepozno, naprej bi pomenilo še sigurnejšo smrt, treba je bilo ostati na mestu in čakati na smrt ali na milost prizanesljivosti iz nebes. Na škofovo vprašanje: Kaj naj ukrene, da ne pomrje-jo vsi? je odgovoril oskrbnik: »Pokopljimo mrliče, izženimo iz trga že okužene, nikdo ne sme ven in ne notri, dokler se ne zaustavi morija. Prehrane je dovolj za nekaj mesecev. Edina rešitev pred kugo je beg pred okuženjem.«
Prevzvišeni je posluhnil oskrbnikov nasvet. Takoj je bila sestavljena in od škofa podpisana najstrožja prepoved prekoračenja trške meje. Vsakemu tozadevnemu prestopku je bila zažuga-na smrtna kazen! Škofovo prepoved je razbobnal ter razglasil grajski berič po celem trgu.
Že koj prihodnji dnevi so dokazali, da sta imela škof in oskrbnik prav. V trgu ni bilo nobenega novega slučaja okuženja, okolica naj le skrbi sama zase! Vladika se je počutil veliko bolj pomirjenega; a le noči je prebil v najrahlejšem polspanju. Če je pustil okna spalnice zaprta, ga je nekaj dušilo, ako jih je odprl, ga je preganjala in obletavala bojazen okuženja. Najlažje še je pri-
čakal jutranji svit, če je vstal popolnoči, odprl okno, sedel na stol in gledal preko skal v mučno in vedno enakomerno med skalovjem šumljajočo Bistrico. Zuborcnje valčkov v nočni tišini mu je kapljalo liki balzam tolažbo v srce in mu šepetalo: Počakaj, potrpi, tudi kuga se bo preselila odtod.
Neko popolnoč je bilo skakljanje Bistrice tako privlačno, da se je dvignil iz naslonjača, se naslonil skozi okno in prisluškoval napol glasno mu oznanjajoči tolažbi gorskega potoka. Prestavil je pogled od vodnih valčkov na strme skale in pod gradom je zagledal nekaj, česar se je prestrašil, kakor bi bil srečal samega bognasvaruj — črno kugo! Zasadil je oči v nočno prikazen — brez dvoma — bila je istina, kar se je odigravalo preko skal. Med gradoma Hartenštajn in Pilštajn nad Bistrico je bil pozidan trg. Na sredini med obema utrdbama so stale človeške postave zgoraj in krepko držale vrv. Od spodaj gor sta plezala po konopcu dva neznanca. Ko sta bila na vrhu pečin, je izginila cela družba v trgu.
(Dalje sledi.)
stosti opravljali večinoma otroci. —• Mali Humphry Potter se je pri njem grozovito dolgočasil, kar ni nič čudnega, in je premišljeval, kako bi se mu izognil. Opazil je, da je dvoramni vzvod nad strojem vedno v določenem položaju, ko bi moral odpirati in zapirati ventilne pipe. Mala glava jo je takoj uganila: Zvezala je vrv z enim koncem na venitilno ročko, z drugim koncem na določeno mesto vzvoda — ventili so se sami odpirali in zapirali. Izumil je bil veliko stvar, ki je nam ne poroča nobena zgodovina. Bržkone ja sam — delo izgubil.
Pohorja in v Poljčanah ob Boču ter kot nad-župnik pri nas. Prisrčno zahvalo pa smo dolžni tudi gospodu stolnemu kanoniku Caslu ki je za njegov dušni mir in bogato plačilo v nebesih opravil pogrebno sv. mašo in v spremstvu 14 duhovnikov vodil pogreb. Globoka zahvala pa gre tudi domači duhovščini, ki je vse Jftko lepo oskrbela, vsem zastopnikom različnih uradov, gasilnim in drugim društvom, dobro izvežbanemu pevskemu zboru, ki je s ivojimi žalostinkami tolmačil naše žalovanje, ter vsem darovalcem vencev in šopkov. Možu, ki nam je svoje moči žrtvoval, pa tudi za ljubi slovenski narod veliko prestal, ohranimo hvaležni spomin in molimo za njim: »Blagor mu, ki se spočije, v črni zemlji v Bogu spi!«
Sv. Trojica v Slov. goricah. Vsem preč. žup-nim uradom Slovenskih goric se vljudno naznanja, da se bo letos pri Sv. Trojici »Florija-novo« praznovalo v sredo pred Vnebohodom Gospodovim, to je dne 4. maja. Prečastiti gg. župniki naj blagovolijo prošnjo procesijo v sredo prirediti k Sv. Trojici, mesto doma.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Kakor vsako leto, ako je lepo vreme, tako bo tudi letos na Florijanovo pri naši romarski cerkvi veliko romarjev, največ iz sosednih župnij. Značilno je zlasti to, da pridejo s procesijami tudi pevski zbori ter pri tej priliki na cerkvenem koru pokažejo, kaj premorejo. Lansko leto stvar ni povsem zadovoljnč izpadla. V našem listu ste nam lani 13. maja očitali, kaj je vse manjkalo pri tem ali drugem zboru. Na vašo kritiko »o se vsi zbori za letos zboljšali.' Pridite nas poslušat, pa boste videli red, in slišali, kako napredujemo v lepem cerkvenem petju.
Središče ob Dravi. Mnogo se zgodi novega v Središču, a redko se najde kdo, ki bi to spravi' v svet. Toda pred kratkim sta se izvršila dva dogodka, ki pač zaslužita, da zve za nju tudi širša javnost. Prva posebnost je bila nova maša č. g. p. Jožefa Šavora, a druga tretja prosvetna akademija. Niso redke nove maše v Središču, saj je bila zadnja komaj pred dvema letoma, a sedanja je zanimiva zato, ker se je vršila v času, ko v Prlekiji ni navada obhajati nove maše. Pa tudi sedaj je bila polna središka cerkev vernikov, ko je vstopil v njo v slovesnem sprevodu g. novomašnik. Prav primerno in navdušeno mu je govoril za ta slavnostni dan domači g. kaplan Andrej Stakne. In po končani cea-kveni slavnosti se je razvila intimna proslava nove maše na novomašndkovem domu. Še časslii naš človek duhovnika, ga spoštuje in mu zaupa, to je pokazala tudi primicija č. g. p. Jožefa. Ti pa, dragi novomašnik, hodi v svojem težkem poklicu po stopinjah Dobrega pastirja, na katerega god si v Središču prvič stopil k Njegovemu oltarju, bodi vsem vse in iz vseh težav boš izšel zmagovalec! — Bil je pač čas, ko se je na prosvetnem polju začelo Središče komaj probujati. Središka prosveta je falanga, ob kateri se razbija orožje nasprotnikov. To je zlasti pokazala prosv. akademija pret. nedeljo. Spored akademije je bil srečno izbran, da je občinstvo vžgal. Saj pa so Makabejski brait.je odločno razvili svoj program takoj v začetku. Kot kladivo je padala vsaka njihova beseda v srca navzočih in jih osvojila. Sledil je igrokaz »Demon«, ki prav dobro dokazuje propad človeške družbe po alkoholu. Gdč. Lončaričeva nam je s svojim ponazorovanjem pričarala Sočo pred naše oči. Zdelo se nam je namreč, da slišimo, kako Soča skaklja z gorskih višin v dolino. Govornik g. Štamberger je menda res govoril iz srca vseh, ko je navajal zgodovino bojev in temnih oblakov, ki so se vedno zbirali in se še zbirajo nad katoliškim domom 3 Središču in je. .vzkliknil, da se prebivalci
Bolne ione dosežejo z uporabo naravne »Franz Jcsefove grenčlce« neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvan-redno dobrodejno na obolele organe. Ustvari-telji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Jo-sefove vode« ugotovili z lastnimi preiskavami. »Franz Josefova voda« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 10
Krekove dvorane oblakov in bojev niso nikdar ustrašili in se jih tudi ne bodo. Pevska točka, ki je sledila, pet radi odra, ki je zgoraj odprt, ni prišla do pravega izraza, čeprav je bila z razumevanjem naštudirana. SledilS so športne točke fantovskega in dekliškega krožka, spremljane od svetinjske godbe. Vse točke so bile de potankosti dobro priučene in izvedene, a izmed vseh je najbolj ugajalo rajanje. Pa je tudi vzeto iz življenja naroda. K tretji prosvetni akademiji pač zasluži središka prosveta vse priznanje. In upamo, da jo bo to samo podžigalo k novemu delu in napredku.
Sv. Barbara v Halozah. Poroča se, da so kopači pri Sv. Barbari v Halozah z motikami namlatili Josipa šmigoca. Res je, da so istega namlatili Leskovčani v Velikem Okiču. Nedavno je ustrelil v Stojncih, župnija Sv. Marko niže Ptuja, Josip Kristovič Štefana Kranjca. Isti Je 6. februarja 1921 »večer ob 8. uri oropal v naši župniji Jakoba Ivelca, za kar so ga porotniki v Mariboru dne 20. septembra 1921 obsodili na osem tet ječe.
Sv. Barbara v Slov. goricah. Bogu vsemogočnemu 'se je dopadlo poseči v močno vrsto pravičnih in pobožnih žen ter je poklical k sebi gospo Minko Kranjčevo, soprogo šol. upravitelja v pokoju. Rojena je bila marca 1868 kot hčerka dr. Jos. Vošnjaka, primarija v Ljubljani. Ko je bil ta gospod predsednik »Pisateljskemu društvu«, je odbor prirejal razne izlete, posebno na grobove naših slavnih kulturnih delavcev. Tako je bila blaga g. Minka tudi na grobu dr. F. Prešerna in Sim. Jenka v Kranju kot deklamovalka za narodno probudo, na primer v Velenju za časa župnikovanja dr. Ivo Lipolda. Navzoča je bila tudi pri slavnosti 70 ief.nice župnika Davorina Trstenjaka v Starem trgu pri Slovenjgradcu, ko mu je odbor »Pisateljskega društva« podaril srebrn pokal. Bila je tudi pevka pri Glosbeni Matici v Ljubljani ter nastopala na njenih prireditvah. Kakor je bila vzgledna Slovenka, tako je bila tudi vzorna mati peterih že preskrbljenih otrok, ki jim je vcepila narodnoverski duh. Sin Bogdan je zaostal v ruskem jetništvu, odkoder se je zgla-sil šele leta 1922. Jako veliko veselje je imela in veliko spretnosil je razvijala pri pletenju in vezenju, tako da je napravila z lahkoto izpit za učiteljico ročnih del in je kot taka z lepim uspehom poučevala učenke in tudi odrasle nad 30 let. Prirejala je tudi razstave ročnih del, leta 1906 se je udeležila celo razstave ročnih del s primerno pošiljatvijo celo v Ljubljani. Kakor je bila vsestransko delavna in skrbna, tako je bila tudi globokoverna; vsako jutro je bila pri sveti maš», dokler je stanovala v šoli ter molila za svoje drage. Napram revežem je bila radodarna ter je posebno rada podpirala dfjake. V leposlovju je bila vrlo poučena in ni je bilt) slovenske knjige, katere bi ne bila ona čitala. Kot deklica je obilno knjižnico svojega očeta vso prečitala in mnogo verzov in pesmi je znala na pamet. V jeseni, ko so došle Mohorjeve in druge knjige, je ona prva vse prečitala, tako veselje je imela z lepimi knjigami. V visokih čislihr je bila pri njej gostoljubnost, ki jo je podpirala prirojena ljubeznivost. Naj bo blagi rajni yečnl obilni plačnik
za vsa njena plemenita dela! Naj v miru počiva v domači zemlji 1
Ivanjševci — Sv. Peler pri Radgoni. V pon-deljek, dne 18. aprila smo tukaj pokopali blagega moža v starosti 34 lat, vzornega očeta Alojza Šiško, kmeta iz Ivanjševec. Ze tretje leto ga je mučila jetika, ki jo Je prenašal z veliko potrpežljivostjo. Najboljša zdravniška veda mu ni mogla vrniti zdravja, ki si ga je tako srčno želel, številne množice so oblegale mrtvaški oder. Veliko ljudstva ga Je spremilo na poslednji poti. Iz nagrobnega govora g. župnika smo izvedeli, kako je rajni posvetil Bogu svoje življenje. Dober krščanski oče zapušča ženo, si« na in hčerko. Pogreb je pričal, kako je bil rajni priljubljen. Naj počiva v miru! Ositalim pa naše sožaije!
Veržej. V nedeljo, dne 1. maja obhajajo Sa-lezijanci slovesno praznik Marije, Matere d^ brega sveta, patrone Marijanišča. Obenem pa god blaženega Janeza Bosca, ustanovitelja sa-lezijanske družbe. Ze na predvečer slovesne večernice, nato ob prvem mraku rimska procesija z lučicaipi. Drugi dan začetek svetih maš ob 5. uri zjutraj. Ob pol 10. uri dopoldne pridiga in slovesna sveta maša zunaj na prostem, pri Iurški kapelici. Popoldne ob dveh slovesne večernice. Častilci Marijini, pridite počastit Kraljico majniško prvi dan njenega meseca. Ona vas bo zato obilno blagoslovila.
Šmarje pri Jelšah. Zadnji teden smo se lotili še znotranje olepšave našega katoliškega doma, kateremu smo že v prejšnjih mesecih temeljito preuredili in za mnogo let utrdili društveni oder. Naš prijatelj g. slikar Vipotnik iz Žalca nam poslikava kulise in celo notranjost in tako upamo, da se bomo prav kmalu v lepo prenovljeni dvorani pokazali z dostojno proslavo šestdesetletnice našega voditelja dr. Korošca.
—	Ker se je naša župnija v tako izredno iepem številu posebno letos poprijela »Slov. Gospodar«, smo se pač že bali, da se bo zaradi tega skrčilo število Mohorjanov. Toda glej njihovo vnemo in požrtvovalnost; še pet jih je več kakor lani, in sicer 175 zavsem. Čast jim zato; Pa še nekaj. Fond ali zbirka za novi šmarski veliki zvon vkljub strašni denarni stiski raste in kaže ljubezen naših rojakov — doma in v tujini do lepega zvonjenja in do vzpodbudnih cerkvenih slovesnosti. Kakor smo solze žalosti prelivali, ko so nam prejšnji veliki zvon na vojsko odgnali, tako bomo s solzami veselja novega pozdravljali in škropili. Sam Bog nam daj, ga kmalujiočakati! — Drugo povelikonoč-no nedeljo so nam gojehke našega gospodinj-' skega tečaja pripravile lepo uspelo »čajanko«.
—	Gospa Streharjeva je v svojem 79. letu nevarno zbolela, pa prosimo Boga, da nam dobro sosedinjo še dolgo ohrani. — Ob začetku toliko priljubljenih šmarnic iskreno želimo, da se naš belo blesteči oltar s pomočjo vrlih družbe-nic Marfjinne družbe in dobrih tržank zopet pokaže v cvetličnem sijaju in da izvežbano petje jutro za jutrom proslavlja nebeško kraljico ter vabi ljudi k toliko priljubljeni pobož-nosti, ki se že od leta 1882 naprej ravno pri nas ginljivo lepo obhaja. Naš šestdesetletni naročnik »Slov. gospodarja« sosed Fr. Jug v Zadržali še ni nobene zamudil in jo tedaj letos ob petdesetletnici obhaja kot zlat jubilant. Da bi le imel veliko posnemalcev!
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Umor in vali da-trafikanta. Trafikant g. Jurij Gajšek je imel malo trafiko v Rogaški Slaitini. Stanoval je v najeti hiši kake četrt ure hoda iz Rogaške
»Domoljubni pevcc«, zbirka ljudstvu pri« ljubljenih pesmi, broširano 3 Din, vezano 5 Din.'Naročila »prejema, Tiskarna sv. Cirila y, Mariboru.
Slatine v Temniku. V soboto zvečer, dne 16. aprila po zaprtju trafike je šel k počitku na svoj dom. V gozdu za Hermolovo vilo kakih pet minut hoda od glavne ceste ga je nekdo napadel in grozovito zverinsko obdelal z nožem. Prizadel mu je devet ran, izmed katerih bi že vsaka zadostovala za smrt. Ker moža ni bilo pravočasno domov, so ga šli domači iskat. Našli so na svoje grozno presenečenje na cesti njegov površnik in klobuk. Takoj jim je šinilo v glavo, da se je nekaj zgodilo. V bližini v pošlem gozdu so našli Gajšelca mrtvega. Na umorjenem so bila znamenja, da se je. boril z napadalcem, kateremu je pa le podlegel. Umor je bil izvršen radi pohlepa po denarju. Napadalec mu je vzel denar in dva ključa od trafike. O tem groznem dejanju je bilo takoj obveščeno orožništvo, ki pridno zasleduje storilca. Daj Bog, da ga kmalu izsledi in izroči v roke pravice. Truplo umorjenega so naslednje jutro spravili v mrtvašnico k Sv. Trojici. Pokojni je star okrog 50 let. Rodom je iz Žetal pri Rogatcu. Zapušča mlado vdovo s petimi nepreskrbljenimi otroci.
KGstrivnica pri Rogaški Slatini. Zvonili so zvončki po travnikih, njim so se pridružili zvonovi iz cerkvenih lin ter so zaplakali za vzornim župljanom. Umrl je namreč v Čaša-yasd Mihael Ogrizek. Osemdnevna pljučnica je krepkega moža položila na mrtvaški oder. Umrl je mož vere in tudi verskega življenja, ki ee ni sramoval v javnosti moliti sv. rožni -venec. Bil je blag mož svoji ženi, skrbni oče do svojih otrok, miroljuben napram sosedom, kar so pričale solze sosedov, prijateljev in znancev, bi so prihajali kropit blagopokojnega. Mirno si v Gospodu zaspal, zato upamo, da ti je Bog bogat plačnik v nebesihl
Spitalič pri Konjicah. Dne 25. aprila se je poročila vrla mladenka Malika £idanšek z vrlim fantom Lojzetom Kline iz Zič. Poročal je nevestin bratranec g. kaplan Jakob Zidanšek iz Rajhenburga. Obilo sreče in božjega blagoslova novoporočencema! — Razrešen' so bili občinski odborniki , gg. župan Zidanšek Kari, Zidanšek Aniton, Türk Franc st. in Türk Franc ml. Dva odbornika še pričakujeta razrešitve.
LJubečna pri Celju. Pred kratkim se je vršil ¡v tukajšnji osnovni šoli lep zaključek gospodinjskega tečaja, katerega je posečalo minulo .zimo lepo število kmetskih in delavskih deklet Dekleta so pri končnem izpraševanju pokazala, da so se res veliko naučila. Tudi so ob koncu zapele par pesmi in deklamirale nekaj lepo prednašanih pesmi. Torej našim ženinom v bodoče ne bo več treba iskati gospodinj po drugih župnijah, bo doma dosti dobrih. Samo ko danes ne vpraša nobeden več kakšna je, temveč več koliko ima. Se je pač svat obrnil Na naših opekarnah, kakor tudi na »rinkofnu«, že začenjajo z delom. V naši vasi so, kakor moramo z nekakim obžalovanjem ugotoviti, poleg dveh trgovin kar štiri gostilne, kjer se gasi žeja ter praznijo že itak raztrgani žepi tistih, ki danes težko služijo.
Vojnik. Ze zadnjič smo poročali o krizi, ki nas vsak dan bolj tlači. Tudi pri nas v Vojniku ¡je že precej brezposelnih. G. Westen v Celju jje odpustil zadnji čas spet 60 delavcev. Z ostalimi pa dela po tri dni na teden. Odpuščeni so oženjeni moški, žene pa so obdržane na delu. ¡fako morajo ženske preživljati svoje može. Spričo današnje brezposelnosti se nam zdi, da fte veljajo več Gregorčičeve besede: Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili... Zal, $a tudi naša delavska društva ne najdejo pri yseli ljudeh in ustanovah tistega razumevanja, kot bi bilo potrebno! Ali ni mera za vse enaka?
Gornji Dolič, Sv. Florijan. Zadnji petek smo ¿ukaj pokopali znanega krojača Valentina Sla-
tinšek. Rajni je bil dober krojač, prejšnje čase je obiskoval vse bližnje in nekatere daljne kraje, kjer se je vršil sejm. Bil je povsod znan kot poštenjak in dober delavec, zato je bil njegov »štant« vedno oblegan od kupcev. Bil je dolgoleten naročnik »Slov. Gospodarja«. ISvoje posestvo, katero je pred leti pustil hčeri, je lepo arondiral in zasadil s sadnim drevjem. Krasi ga tudi lepa kapelica Srca Jezusovega. Ko je oddal posestvo, ni mu bilo več obstanka brez dela, ustanovil je drugo ter si ga lepo uredil na hribčku blizu Sv. Florijana, kjer sedaj počiva. Ni mu bilo odločeno, da bi dolgo užival, ker ga je poklical Vsemogočni k sebi na plačilo. Rajni SlaJtinšek je bdi zares vzoren in skrben gospodar, dober krojač, ter je bil pri stroju in šivanki do zadnjega zdihljaja. Ker je bil tudi veren mož in rad hodil v cerkev, upamo, da mu bo Bog milostljiv ter da mu je že dal zasluženo plačilo. Mi vsi pa, ki smo ga poznali, mu želimo, da počiva v miru!
Sv. Rupert nad Laškim. Sedaj je vendar enkrat odkurila starka zima s svojim snegom in ledom in mrazom in boleznimi in trpljenjem brez konca in kraja. Res, naguban je bil njen obraz, same skrbi in nadloge je trosila povsod; pa še ostro koso je nosila po snegu in kosila, ker trave ni bilo, ljudi kar po vrsti: v treh mesecih je pokosila 20 ljudi, večinoma starih, na-dušljivih, a tudi otrokom ni prizanesla. V Ka-njucah je 11. aprila po dolgem hiranju in trpljenju zatisnila svoje trudne oči vrla mati in gospodinja vdova Marija Levšek, po domače Trankovska. Bila je v svojem življenju prava tiha mučenica, a močna krščanska žena "in mati, ki je v duhu trpečega Zveličarja prenašala svoje dolgoletne težave. Dobra mati, počivaj v miru! — Nesreča nikoli ne počiva: v Gori je 13. aprila ponoči ob 1. uri zgorela lesena hišica prevžitkarice Marije Kocman, po domače Podkladovske. Šele pred kratkem je kupila hišico s pripadajočo zemljo in hotela tu ob strani bolehne hčerke v miru preživeti svoje stare dni; a nenadoma, ne ve se kako, je prišla nesreča; ogenj je uničil hišo do temelja, zgorelo je vse: živež, obleka, orodje, dve kozi, kokoši in vse. Ženski sta si rešili le golo življenje. Najbolj bridko pa je: hiša ni bila nič zavarovana. To je gorje! Ko ba vendar vsak še tako majhen posestnik bil toliko previden, da bi se zavaroval vsaj za malo vsoto! Kadar pride nesreča, je zdihovanje zastonj ta prepozno!
Vprašanja in odgovori.
J. H. v C. Neki stavbenik mi je ostal dolžan. Odvetnik ga je opominjal. NI odgovoril. Kako pridem do denarja? — Treba je tožiti. Stroške bo plačal on, če sploh kaj ima. Gmatine razmere nam niso znane.
Ž. H. v h. Kako mi nakaže sin denar iz Francije? — Sin naj v kaki francoski banki vplača denar na vaš naslov pri Zadružno-go-spodarski banki, ki vam bo nato denar poslala. Iz Francije pošlje tudi lahko denarno pismo, to je posebno pismo, kjer je na naslovni strani ves zapisano.
L. Fr. v M. Kupil sem posestvo z vsem inventarjem. Sedaj ga prodajalec ne da. — Občina neke ceste po mojem noče prevzeti kot občinske. — Bučno olje smrdi po plesnjivem, kako to popravim? — Prodajalca morate tožiti na izpolnitev pogodbe. — Občine ne morete prisiliti, da cesto prevzame. = Glede bučnega olja je sedaj prepozno. Drugič ne dajte plesnji-vih solnčnic v mlini
C. M. v Zg. S. Ali Zadružna samopomoč I« deluje? — Deluje v redu.
A. F. v Ž. Kako je s Kmetijsko eksportno
zadrugo? — Nam ni znano. Oglasite se pri Zar družni oblačilrpci v Melju (Maribor).
A. S. v P. Vse sem plačal, ali srečka m dobim. — Morate pač tožiti pisarno. Glede agrarne zemlje se vam ni več babi. Je že zakon.
S. F. v D. AU moram vso pridobnino za na. zaj plačati? — Pridohnina se plačuje nazaj. In za leto 1931, torej letos.' se plača isto vsoto kot lani. Ker ste začeli leta 1930 šele decembra, vložite prošnjo na davčno blast, da s« vam primerno zmanjša.
J. K. v G. Kaj bo z denarjem? — Dinar
ima zlato podlago, dokler se vlada tega kritja drži, dinar na mednarodnem trgu ne bo padel. Doma pa je celo zrastel v svoji vrednosti, kecr se za malo denarja veliko dobi.
M. D. v S. AU naj od matere prevzamem ali kupim posestvo? — Kot edini otrok prevzemite, ker ste pristojbin prosti pri vašem map lem posestvu. Notar vam to napravi.
J. P. v D. Ali ima notar dolžnost skrbeti za desetek? — Ako je denar sprejel, da, sicer ne.
R. F. v Sv. B. Ali se da sodnijsko koga iz-seliii? — Stanovanja niso zaščitena. Če vini-čar ni v vaši službi, se seveda mora izseliti. Opravite prijateljski. Če boste tožili, vam ba sodni j a ustregla.
F. M. v V. N. Zakaj učitelji učijo otroke iz. govorjave na učin, govorin itd.? — Slovenski slovničarji so tega mnenja. To ni narečje, ampak je splošno po vseh šolah vpeljano.
Polsodhi in brige našega kmeta.
Spomladansko delo se je . začelo, april sicer nagaja, toda čas hiti in priganja; na njivah je vse veselo, nekaj zrnja je že v zemlji, za krompir in drugo se zemlje pripravljajo. Toda kaj pa letos z vinogradi? Tu pa ni tistega življenja, ki je vladalo prejšnja leta, ni tistega petja in vriskanja in vendar je bilo lansko leto vino najboljše skozi dolga desetletja; saj je sploh le tuin-tam kaj ljudi v goricah, kaj je neki vzrok? Kaj? Strašna kriza. Kmet nima denarja, njegova živina nima cene, gre ponujat svoje vino trgovcu, pa ne dobi niti Din 1.50; če je že vino v jeseni prodal, še ni dobil denarja zanj, a če ga je dobil, je denar že davno porabil za najnujnejše potrebe, če ima denar v, denarnem zavodu, ga ne dobi zlahka ven, ker nihče ne vlaga, niti obresti ne plačuje. Pa se še znajdejo med našim, sicer dobrim ljudstvom nekateri, ki prepričujejo viničarje, da naj pod Din 10.— na dan ne gredo delat. V tem ozi-ru naj ne bo odveč nekaj stvarnih' opazk. Ako je viničar priden, prav tako njegova žena in otroci, so pač zaposleni na leto malo več kot 51 dni. V, naši župniji vem, da opravijo viničarji delo najprej pri svojem gospodarju; ko je to delo opravljeno, ne drže križem rok, ampak si najdejo delo pri kmetu, zjutraj in zvečer pa imajo tudi na svojih prideljenih jim njivah dovolj opravka. V času, ko se povsod radi cenejših življenjskih potrebščin znižujejo plače uslužbencem, je težko misliti in zahtevati, naj se viničarjem plače
Kašelj
Id motnje pri dihanja
postanejo lahko predhodniki pljučnih holezni, ako se zanemarjajo. Prehlajenja se često pojavljajo v zvezi s kašljem in drugimi pojavi, kot so hripavost, bolečine v vratu, težkoče pri dihanju, bolečine v prsih, v plečih in ramenih. Pri slabotnih osebah in otrocih morejo imeti taki pojavi zelo težke posledice, ako se pravočasno ne ustavi poslabšanje. Zato stori dobro, kdor se zavaruje z vporabo pravega Zagorskega soka »Elsa« lekarnarja Fellerja posebno v spremenjivih pomladnih in jesenskih dneh, ki so tako nevarni za pljuča in dihalne organe. Oslabljene osebe in otroci bi ga morali jemati vsak dan, ker je poleg prijetnega okusa še tako redilen, da koristno vpliva na telesno moč in odpornost 2 steklenici Din 50.—, 4 steklenice Din 92.— že z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Evgen V. Fellerju, Stubica Donja, Elza-trg 134 (Savska banov.). Obenem se priporoča vporaba Elsa-fluida.	580
Odobreno Minist. soc. pol. in nar. zdravja Sp. br. 509 od 34. III. 1932.
ZAHVALA.
Po smrti moje matere gospe Amalije Pirš sem sprejela od LJUDSKE SAMOPOMOČI V MARIBORU
takoj izplačano pripadajočo podporo, za katero se tem potom najlepše zahvaljujem ter priporočam to podporno društvo vsakomur najbolje.
Maloharna p;. Oplotnici, 11. 4. 1932. 585	Amalija Pirš, hči.
MALA OZNANILA.
Vabilo k XXIII. rednemu občnemu zboru Hranilnice ln Posojilnice v Petrovčah, r. z. z
n. z., ki se vrši dne 8. maja 1932 ob 9. uri dopoldne v zadružni pisarni.. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1931. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih zadružnikov.	579
Kure, amerikanski beli leghorn, prvovrstne no-silje, radi preselitve po ceni prodam. Naslov na upravo lista.	589
Birma se bliža. Če hočete kupiti manufakturno blago in gotove obleke po znižani ceni, Vam priporočamo trgovino Franjo Klanjšek, Maribor, Glavni trg (zraven apoteke sv. Areh).
Kmetije, gostilne ali hiše, mestne in deželske prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.	587
Sadno drevje, jabolka in hruške, divjake, vse prvovrstno se dobi v Mariboru, Vetrinjska ulica.22, dvorišče, I. Golob.	588
Iščem zanesljivega apnarja za dobo dveh mesecev. Nastop takoj. Ponudbe na Lapornik Franc, Loke št. 10, Sv. Lenart dan Laškim.
593
Sprejme se učenec v trgovino z mešanim blagom s prosto hrano in stanovanjem pri Franc Medik, Velika Nedelja.	592
«višajo. Pri nas v okolici Ljutomera zasluži vinogradni delavec dnevno Din 7.— do Din 10.—, ne pa Din 2.—. Ko razpravljamo o tem, ne smemo pustiti v nemar izredno težke razmere, v katerih danes živi kmet, ko ga tarejo skrbi, brige in razne dajatve. Neglede na vi-lino in množino teh davkov, moramo
{»omisliti na visoke cene modre galice n žvepla ter kolja za gorice, na naravnost smešno nizko ceno vina ter nato Se vračunamo obdelavo, pa si bomo kmalu na jasnem, koliko dohodkov ima vinogradnik; dandanes mu ne ostane niti toliko, da bi imel za najnujnejše potrebe. V tej stiski so sklenili nekateri vinogradniki, da gorice sploh ne bodo kopali, ker jim donašajo namesto koristi samo škodo. Mislim, da se bo ta sklep poznal tudi pri viničarjevih dohodkih. Po vseh krajih groze »redukcije«, tudi pri nas ne bodo izostale, čeprav v omiljeni obliki. Vendar upajmo na boljše čase!
*
Sv. Lovrenc na Pohorju. Dne 24. aprila je za-tisnil v Gospodu oči daleč na okrog znani veleposestnik naše župnije g. Pavel Skerbinjek v «tarosti 66 let. Rajni je bil pravi krščanski gospodar, ki je razumel s pridnostjo, umnostjo, naprednostjo in darežljivositjo razširiti svoj dom, da je danes eden največjih, najmodernejših ln tudi v težavni gospodarski krizi eden najbolj podprtih na lepem in zelenem Pohorju. Z blagopokojnim je legla v grob pristna pohorska korenina, ki je poznala v življenju le delo, napredek, dober nasvet za druge in gostoljubnost, ki ni imela zlepa primera. Rajnemu Pavlu ostani ohranjen časten in hvaležen spomin, njegovi preblagi soprogi ln hčerki edinki naše najiskrenejše sožalje!
NaroCniftom!
Nekateri vprašujejo, kako to, da nimajo več na naslovih napisano, do ke-daj Je plačano. Vsem pojasnjujemo danes, da tega sedaj ne moremo več pisati, ker smo preuredili tiskanje naslovov tako, da imamo en naslov shranjen za deset let. Zato tudi prosimo, da sedaj brez nujne potrebe ne izpreminjate več naslovov! Vsaka izprememba pa-slova nas precej stane.
One, ki so naročili list samo četrtletno, vljudno prosimo, da vsaj delno naročnino poravnajo! Položnice smo jim že zadnjič priložili. Ako je nimajo,
{o na pošti dobijo. Slov. gospodar stane: etno 32, polletno 16, četrtletno 9 Din.
i *
Cebelnt med
kupi Alois Guttman, Bratislava, C. S. R., Republikplatz 28.	582
Vabilo. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Laškem se vrši dne 9. maja 1932 ob 9. uri predpoldan v uradnih prostorih v kaplani ji po sledečem redu: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1931. 3. Volitev načelstva. 4. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti prvega občnega zbora vrši se eno uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, kateri sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. Načel-stvo.	578
Pridnega vlničarja z več delavskimi močmi, vajen volov, sprejme Krainc, Zavrč.	595
Sprejmem deklo na manjšo kmetijo, plačilo po
dogovoru. Oglasiti se je pri Janezu Stern, posestniku v Morju.	594
ZAHVALA.
Za takoj izplačano podporo po smrti moje matere gospe Marijo Veberič izrekam podpornemu društvu LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
najlepšo zahvalo in priporočam to pre-koristno društvo vsakomur v pristop.
Ivanjci, dne 20. aprila 1932. 584	Alojz Veberič.
Hranilnica Dravske banovine Maribor
Podružnica: Celje
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica iz- ¡; vršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Razne prs¥iif£€.
(Konec.)
»Kje je ubogo strašilo? Kje Je moje strašilo?« je klicala Lepa otožno. »Samo njemu hočem biti *ena.«
»Strašilo sem jaz«, je rekel mladenič. »Neka hudobna vila me je začarala in določila, da ostanem strašilo toliko časa, dokler se ne najde deklica, katera se sama odloči za to, da bi mi postala žena.«
Lepa je bila s tem zelo zadovoljna. Dala mu je roko in skupno sta šla v hišo.
Kako je bila presenečena, ko je tam našla očeta in sestri. Privedla jih je ona vila, katera je zaščitila tudi Lepo.
»Lepa!« je rekla vila, »Ti si bila dobra, pa te je Bog nagradil. Vidve pa« — obrnila se je do sester — »sta bili vedno hudobni. Zato vaju bom izpremenila v dva kamena kipa in stali bosta na vhodu v Lepin grad toliko časa, dokler vama kameno srce ne postane dobro in plemenito.«
Nato je vila obrnila svoj prstan in naenkrat so bili vsi prestavljeni v kraljevičev grad. Tam
so živeli dolgo in srečno. Ker je to bilo že pred davnim časom, zato od tega gradu ni niti sledu več. Samo del zida je še ohranjen, pri katerem stojita dva kipa. To sta hudobni sestri, katerih srci nista mogli na noben način postati dobri in plemeniti.
(Konec.)
Golifcr.
i.
Zapustil sem Angleško dne 20. junija 1702 na ladji »Pustolovina«. Plovili smo neprestano, skoraj leto dni. Nazadnje smo se obrnili k obali neznane nam dežele, da bi si dobili pitne vode. Ladjo smo ustavili en kilometer daleč od kopnega, potem pa se nas je podalo nekoliko mož k obali.
Jaz sem izstopil sam iz čolna. Zaman sem taval celo uro po karneniti obali, da bi bil našel kak vodni vir. Sklenil sem, da se vrnem v čoln. Naenkrat sem videl iz daljave, kako so moji tovariši naglo veslali proti ladji. Videlo se je, kakor da bežijo pred nečim strašnim. Začel sem kričati, naj me počakajo, kar sem v svoje veliko presenečenje zapazil ogromnega velikana, ki je hodil po vodi in hotel prestriči čoln. Ali čoln je bil že predaleč in velikan ni mogel hitro stopati po morskem dnu, ker je bilo tam vss polno zelo ostrih kamnov. Kaj sem hotel storiti? Tresoč se od strahu sem bežal nazaj. Sjlezal sem na hribček. Pred mano je ležala rodovitna in lepo obdelana ravan. Ali kake ra;tlii Trava je bila okoli 20 '„opinj v!:oka, žite A a čez 40. Stopal sem po široki cesti. Prav za pra- je to bila r.avadna poljska pot. Hodil sem dolgo, 'i radi visokega žita nisem mogel ne na desno in ne na levo nikamor videti. Nazadnje sem dospel do konca njive. Obstal sem prci kakih sto stopinj visoko ograjo. P. -ko nje nisem mogel, zato sem isk.l špranje, skezi katero bi se mogel zv-'yi.
Našel sem odprtino. Ko pa sem pogledal skozi njo na sosedno njivo, eem zopet videl enega izmed velikanov. Korakal ' proti ograj'
(Dalje prihodnjič.)
(Povest v slikah.)

■¡¿.-•t' ,-„•■„;„ .
11. Zvesta tovariša. Junaška brata: Hitri ter Brzi sta obljubila, da rajši sama pogineta, samo da rešita Miška. Z bliskovito naglico se lotita teka, da sporočita Mišku, kedo da ga zalezuje. Zbrala sta vse moči, da dospeta na cilj pravočasno.
12. Miško zapusti šolsko poslopje.
Pozvonilo je na odhod iz šole in na povratek proti domu. Učenci ostavijo šolsko poslopje z veselim kričanjem. Skačejo ter tekajo, od^ veselja, da pohite lahko domov. »Hip, hip, hura!« vzklika radostno Miško. »Igrali se bomo, ker za jutri nimamo nobene naloge.«	(Dalje sledi.)
Sa slabše.
Prvi oče: »Ne morem biti doma. Moja hčerka je pevka in poje vea dan.«
Drugi oče: »Zame Je še slabše, ker moja hčerka ni pevka.«
Prvi oče: »Kako to?«
Drugi oče: »Ker kljub temu poje.«
Najmanjši poštni urad.
Najmanjši poštni urad nI kje na neznatni točki zemeljske oble, marveč na odprtem morju. Na Magalhaen-sovi cesti med južnoameriško celino in Ognjeno zemljo je na neki samotni čeri, ki štrli iz morja, pritrjena puščica, ki plava na vodi. Ladje, . ki vozijo tam mimo, spuste v morje čoln, da poberejo iz puščice pisma in jih odpravijo dalje. Ta najmanjša pošta na svetu je pod pokroviteljstvom mornaric vsega svoia.
Lahka nalega.
Minka: »Mama, danes sem pisala zelo dobro šolsko nalogo. Gospodična učiteljica me je pohvalila pred celim razredom.«
Mati: »To je zelo lepo in mi res ugaja. Kaj ste pa pisali?«
Minka: »Našteti smo morali ženska krstna imena. Jaz ~sem napisala imena naših služkinj preteklega leta. Prva sem bila gotova in sem imela tudi največ imen.«
Praktično.
Oče si je prinesel domov blago za novo obleko. Pokliče sinčka, naj pogleda, če mu blago ugaja. Sinček si blago ogleda.
Oče: »Ti gledaš blago na obratni strani in na na pravi strani.«
Sinček: »Kaj mi koristi, če ga gledam na pravi strani? Jaz ga bom šele dobil, ko bo treba obleko obrniti, da dobim še obleko jaz.«
To je res.
Mihec: »Oče, ali res pomenja nesrečo, ča sedi pri mizi trinajst oseb?«
Oče: »Seveda, če je jedil pripravljenih sa-* mo za dvanajst oseb,«
ZA BIRMO!
dee je o ble/t ce
su oš f¡e oMefie
g
© © © © S S ? S ©
§
N	N s	^
ANTON MACUN,
MAMHUOR, Gosposka ufica 8—Í0;
Nagradni razpis
ki ga prireja
„ZABAVNI LIST".
Rešitev matematičnega problema 1
Letnim naročnikom našega tednika »ZABAVNI LIST« (dva romana, humor, novele, praktični nasveti, tedenska kronika, slikarska galerija v formatu razglednic itd.) plačamo brez izjeme Din 300.—
ie pošljejo pravilno rešitev sledeče matematične naloge
ter so naši letni naročniki-Kako rešimo to nalogo? — Teh devet polj j(S izpolniti s številkami od 1 do 9, da dajo pri seštevanju navpično, vodoravno ter poševno svoto 15. Svota 15 mora biti zapopadena čim večkrat ko mogoče. Številke se ne smejo ponavljati. Vrstni red številk je poljuben. Rešitev naj bo napisana na čistem papirju. Novi naročniki morajo priložiti celoletno naročnino v znesku Din 50.— ali pa jo nakazati po nakaznici. Nagrade se ne bodo izplačevale na podlagi žrebanja, nego dobi vsak letni naročnik izplačan gornji znesek, ki pošlje pravilno rešitev. Rešitve sprejemamo samo do 8. maja 1932. Razdelitev nagrad se izvrši 18. junija 1932. Pravilna rešitev in imena rešilcev bodo objavljena v 20. številki »ZABAVNEGA
LISTA« dne 18. junija t. 1. Prosimo, da pišate naslove natančno in razločno. Rešitev 581	in naročnino je poslati na:
»ZABAVNI LIST« Uprava, Stražišče pri Kranja odd. H.
Moški polčevlji, boks, trpežni Din 120—, 128*—
Moški polčevlji, najfinejši boks, eleg-. Din 155'—, 165'—
Klobuki oiroški Din 28'--, 38'— Klobuki moški Din 52'—, 62'—, 75'— Velika izbira oblek, perila, kravat, dežnikov, nogavic i. t. d. najceneje in solidno pri
Jano!» Lan, NariMM						!i	M	um
IJCfOdr&O Roplte raznovrstne ostanke po Din 6.—, 7.—, 8.— meter. Za birmance, ženine in neveste dobro in poceni v Trpin-ovem bazarju Vetrinjska 15 Maribor					Birmanska darila po globoko znižanih cenah. Ure od 60 Din naprej z garancijo dobite pri urarju R. Bizjak, Maribor, Gosposka ul. 16. 645:			
	Sitscr	irai	w					

iSsíeíe §e rešiti Vašega
rcvmafiima lii pr®fina?
Trganje in bedenje v udih in «klopih, otekli udi, ekrivljene roke in noge, trganje in bodenje v raznih delih telesa, celo slabost oči so večkrat posledice revmatizma in kostobolja, ki se mora odstraniti, ker drugače bolezen vedno bolj napreduje.
Jaz Varat nudim
zdravilno pitje, ki razkroji sečno kislino, pospešuje izmenjavo snovi in izločevanje, torej ne kako univerzalno ali tajno zdravilo, ampak produkt, ki ga proizvaja narava sama za odrešenje boiehavega človeštva.	253
Vsakemu
dam brezplačno za poslcuisl
Pišite mi takoj in Vi dobite od mojih po celem svetu nakajajočih so skladišč popolnoma brezplačno In franko en poskus obenem z podučljivo razpravo. Vi se boste sami prepričali o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hitrem delovanju. — Poštno-nabiraJno mesto:
AltitlST P1ARZKE, MilIM-WIIMi§B©IiF,
Bruchsalersirasse 3. (Abi. 286.)
m	TV'.*:--'1
-■j'.-':-■••■L-'K.".:• •.. • • .	tí

Oglašujte v „StovensKcm @©sp©Harfo"f
Zalivala..
Hranilnica in posojilnica v Ribnici na Pohorju izreka ob priliki izgube člana načelstva veleč, gospoda
Andrefa Fišer
župnika in duhovnega svetovalca v Ribnici na Pohorju,
zahvalo vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Zlasti se zahvaljujemo čč. duhovščini za številno asistenco, msgru. prof. Vrežeju za poslovilne besede in moškemu zboru za ganljive žalosti iike.
Posebej še izrekamo našo zahvalo požarni brambi in občinskim odbornikom občin Ribnica, Janževskivrh in Orlica ter vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k tako častnemu spremstvu na zadnji poti nepozabnega • zadruga rja.
Ribnica, dne 20. aprila 1932.	Načelstvo in nadzorstvo.

mnnnmnoocnnmnooDDGnaotxinnnnnn
Vam nudimo krasne oblekce in čevljčke
Trgovski dom Maribor
PDDaaaanrtnnnLxr iDaaaacxoxiaannrrin
T R AVER ZE
cement, betonsko železo, žičnike in druge stavbne, potrebščin« nudi po ugodnih cenah trgovina z železnino
Brenčiš Anion, Piuj,
Na drobno I	485	Na debelo 1
Za birmo
predno kupije obleke, oglejte si manufakturno trgovino F. SkrabI, Maribor, Gosposka ulica 11.
Ceno. in solidno!	544
Boiri in starši!
Pri nakupu za birmo ne premišljujete, ampak še danes pišite
Trgovskemu domu Ummm
Celje št. 24
po vzorce in cenik! Gladka in vzorčasta svila za oblekce 14 Din, belo volneno blago 29 Din, gukno lepo vzorčasto 34 Din, gladko modro in črno 53 Din, kamgarn vzorčast 102 Din, gladek in črn 59 Din, venci za na glavo 12 Din, ure in zlatnina, lepi čeveljčki, močne nogavice, klobučki in vse, kar potrebujete, je dobro in poceni. Obleke se po meri izdelajo v lastni tovarni! Ako niste predaleč od ceija, se izplača, da pridete osebno nakupit.
¿M
[■IHBBEIEIBBHBHH^
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog (i^T" nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
¡5=)
¡j
Vabilo na redni občni zbor Kmetijski nabavne in prodajne zadruge za ljutomersko okolico,
r. z. z o. z., s sedežem v Križevcih, ki se bo vršil 1. maja 1932 ob 8. ur v Slomškovi dvorani. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika.
2.	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1931. 5. Volitev enega člana v načelstvo. 6. Volitev nadzor-etva. 7. Slučajnosti, poročilo načelstva in nadzorstva. 8. Predavanje g. nadrevizorja ivladimirja Pušenjak kot odposlanca Zadružne Zveze o združništvu. Ako ob določeni uri /Občni zbor ne bode sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih članov.	574
Sprejme se zdrav in pošten pekovski vajenec, ne pod 15 let star, z nastopom 15. maja. Samo pismene ponudbe na: Pekarna Bohm, Fram pri Mariboru.	573
Vajenca sprejme takoj Ivan Ornik, mizarski mojster, Maribor, Koroška cesta 52. 569
I.a sladko seno ca 2 vagona proda graščina Zg. Ptuj.	577
Hlapca, treznega, h goveji živini, kateri razume poljsko delo in šolo prostega otroka za pastirja sprejmem. Ponudbe pod »zanesljiv in priden na upravo Slov. gospodarja. 583
Učenec se sprejme v trgovini stekla in porcelana Ivan Kovačič, Maribor, Koroška c. 10.
570
Proda se lepo arondirano posestvo pri Žalcu v Savinjski dolini v izmeri 9 ha 74 a 57 m Lepa stanovanjska hiša In veliko lepo gospodarsko poslopje. Poleg tega je na prodaj tudi moderno urejena opekarna s 3 ha 82 a 25 m* zemljišča. Plača se tudi lahko s hranilno knjigo denarnih zavodov.	554
Kovaški vajenec se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Kac, Cigonca, p. Slov. Bistrica.	518
Cepljeno trsje in okoreninjene divjake ima Anton Turin, Modraže, p. Studenice pri Polj-čanah.	477
Vajenca, močnega in zdravega samo iz Maribora ali bližnje okolice, da bo lahko stanoval doma, sprejme »Kristal« v Mariboru, Koroška cesta.	530
Nagrobne spomenike iz marmorja in umet> nega kamna in druga dela izvršuje po zelo ugodnih cenah, tudi na mesečne obroke, s« priporoča: F. Koban, Rače-Fram T. St. 6. 449
Vsi, ki skrivate denar doma, naročite si železno domačo blagajno, da vam denar ne zgori ali vam ga tat ne ukrade. Pišite po ofert na Schell in drug, Maribor, Koroška cesta. 531
Proda se hiša, zemljišče z njivami in drevjem in gozdom po nizki ceni. Obrniti se na naslov Alojzija Obran, Pršetnicl, Sv. Tomaž pri Ormožu.	558
Pred, nakupom si poglejte zalogo in cene tvrd« ke Vicel, trgovina s kuhinjsko opremo (hii« nimi potrebščinami, emajlirano pločevinasto vlito in aluminijevo posodo, porcelanasto* kameninasto in stekleno robo). Maribor, G o« sposka ulica št. 5.	557
Z a birmo 1
gotove obleke In blago po posebno nizkih cenah v veliki izbiri dobite le v manufakturni trgovini
I. Preac, Maribor, Glavni trg 13.
—-
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celju
■■■■■■■ .	registrovani zadrugi z neomejeno zavezo • ■
v novi lastni poleči na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Stanje hranilnih vlog zna« Sa nad Din 100,000.000-—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad S000 članov-posestntkov z vsem svojim premoženjem.
192
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
Tiskar: TIskarna sv, Cirila y Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. « Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelji Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč x Mariboru,
2353484823532348534823482348230101010223482353230000015323532302484823535348000000534823535323532348235348484853534823532348020190534853534823482323482323534848232323532323534848534823232323484853234801534823482348235353235348535348535323482353484823