UDC UDK 911.3:631.113(497.12—23) = 863 OSNOVNE SMERNICE ZA GEOGRAFSKO PROUČEVANJE HRIBOVSKIH KMETIJ NA SLOVENSKEM D rago M e z e * Uvod N aselb inske ob like v h ribovskem svetu S lovenije so n ajveč sam otne km etije in zaselki, več ja sk le n je n a km ečka nase lja p a so re d k a (npr. Blo­ ška p lano ta , R ak itna , Š krilje, Golo, Z apotok , Visoko, L oški potok, Loško in B abno po lje , del K očevskega in še n e k a te ra ) . S am otne k m etije , k i so po­ nekod ta k o zgoščene, da ob liku je jo že raz ložena naselja , povsem p rev la d u ­ je jo v vzhodn ih in v delu s red n jih K arav a n k , v h rib o v ju G orn je in Spod­ n je S avin jske, ša lešk e in M islin jske doline, v P ohorskem P o d rav ju , v L o­ šk ih in C e rk ljan sk ih h rib ih , v P o lh o g ra jsk ih D olom itih , v delu Id rijsk ih p lano t z B anjščicam i do okolice Tolm ina, v R ov tah n ad L ogatcem te r v vzhodnem delu Posavskega h ribov ja . M ed n je se ponekod v riv a jo zaselki, k i p rev la d u je jo v velikem delu Posavskega h rib o v ja m ed L ju b ljan sk o k o t­ lino in Orlico, na severnem ob ro b ju L ju b ljan sk e ko tline, v p o reč ju V oglaj­ ne, zgorn je Sotle in Rašice, v delu B loško-R akitn iške p lano te, ško fje lo škega h rib o v ja in B an jške p lano te te r n a desn i s tra n i Soče n a severovzhodu K o­ lo v ra ta in M a ta ju rja . — R azširjenost tipov km ečk ih naselij n a jb o lje kaže priložena k a r ta v razp rav i: A. M elik, K m etijsk a nase lja n a S lovenskem , G eografsk i v es tn ik IX/1933, str. 144— 145 in A. M elik, S lovenija, splošni del, 1936 in d ruga, p o p rav ljen a izdaja, 1963. K h ribovsk im k m e tija m šte jem o vse k m etije , k i so v nadm orsk i višin i 600 in več m etro v , ne glede n a to, v kakšnem sv e tu sta dom in k m e tijsk o zem ljišče; m ed n je so to re j v k lju čen e tu d i k m e tije v alp sk ih do linah, viso­ kih 600 in več m etrov , pa čep rav sta dom in k m e tijsk o zem ljišče v rav n em dolinskem dnu , np r. del Z gorn jega Jezerskega, L ogarska dolina, P odvolov­ ljek te r Z go rn ja S avska in Soška dolina. M ed h ribovske k m e tije p a u v ršča ­ mo tu d i tiiste pod 600 m, k a te r ih po v p rečn a n ag n jen o st k m e tijsk eg a zem ljišča, je n a jv eč 11.5°, k a r je en ak o s trm in i 20% . Tolikšna! naignijenosti p red s ta v lja zgornjo m ejo nag n jen o sti km etijskega zem ljišča za mehaniziiratno orno po lje - delsittvo, in k je r v svetu , n iž jem od 600 m, to nil možnio, ta m k a jšn je k m e tije up rav ičeno šte jem o m ed hribovske, saj je n a tak em zem ljišču iz rab a ta l m ogoča p redvsem za živ inorejo . K rite r ije označevan ja h rib o v sk ih km etij po n ad m o rsk i v išin i in nag n jen o sti k m e tijsk eg a zem ljišča smo vzeli po se­ daj ve ljav n i u rad n i k lasifikac iji, k i je sp re jem ljiv a tu d i za naše nam ene. V prašljiva je n a jm an jša ve likost posesti, ki je še sposobna p rež iv lja ti h ribovskega km eta. Zavedam o se, da je odvisna od m nogih fak to rje v (polo­ žaj k m e tije v pok ra jin i, dostopnost, k v a lite ta k m e tijsk e zem lje, količina * Dr., znanstven i svetn ik , G eografski in štitu t A ntona M elika, S lovenska akadem ija znanosti in um etnosti, N ovi trg 4, 61000 Ljubljana, YU. le tn eg a e ta ta , m ožnosti p reu sm e ritv e v tržn o p ro izvodnjo , m ožnost km ečke­ ga tu rizm a, p reb iv a ls tv en i sestav , in še k a j) . K lju b vsem u p a smo se po n aš ih dosedan jih izk u šn jah in za rad i p o en o ten ja p ro u čev an ja odločili, da postav im o spodn jo m ejo posesti h rib o v sk e k m e tije p r i 10 ha; m an jšo zem ­ ljišk o posest im ajo kočarji, k i jim k m e tijs tv o ne p red s ta v lja g lavn i v ir p re ­ ž iv ljan ja . K m etija z 10 ha im a p r i pogojih za povprečno gospodarjen je m ož­ nosti sk rom nega živ ljen ja, če se p rež iv lja jo sam o s k m e tijs tv o m in izkup ič­ kom od lesa. D osedanji štud ij h rib o v sk ih km etij pa je pokazal, da so m a jh n e k m e tije le zelo red k o čiste (ostare li k m e tje ali za delo nesposobni p reb iv a lc i), am pak da je velika, večina m ešanih , z n a jm an j enim zaposle­ n im izven km etije . Nam en proučevanja in osnovne oznake km etij N am en geografskega p ro u čev an ja h rib o v sk ih km etij je različen . D obi­ ti želim o p reg led raz š irjen o sti in štev ila h rib o v sk ih km etij na S lovenskem , k a r je osnovnega pom ena za k ak ršn ek o li u k rep e na nase ljen ih h ribovsk ih področjih . N ada lje želim o d a ti kom pleksno podobo s ta n ja na k m e tija h s pou d ark o m n a novejšem gospodarsko-socialnem s ta n ju h rib o v sk ih km etij, ki te m elji n a p r iro d n ih in d ru žb en ih razm erah . P osebna pozornost bo po ­ svečena gospodarskem u s ta n ju n a k m e tija h po povezavi s cestam i, to rej na jn o v ejšem u s tan ju , v p rim e rja v i z razm eram i, k ak ršn e so bile n a k m e ti­ ja h p red izg rad n jo cest, ko je na večini od n jih še p rev ladoval sam ooskrb- n i nač in gospodarstva. P ri tem se bo pokazalo , v k o lik šn i m eri je že uspe­ lo p reu sm e rjan je iz av ta rk ičn eg a na m odern iz irano tržn o pro izvodnjo , ki je ed ina m ožna po t n a p re d k a tu d i za h ribovskega km eta. S ta ro s tan je bi p rik aza li le v g lavn ih po tezah , ne spuščajoč se v p od robnejše analize; teh bi se poslužili za oris sedan jega stan ja . O snovna oznaka k m e tije naj za jam e im e in p riim ek las tn ik a , »domače« im e km etije , im e n ase lja (če je k m e tija v zaselku, k i u rad n o ne p red sta v ­ l ja sam osto jnega naselja , naj se navede tu d i im e zase lka), h išno številko , k ra je v n o skupnost, m ožnosti dostopa do k m e tije (peš, z vprego, s tr a k to r ­ jem in vprego, z osebnim avtom , s tovo rn jakom , z vsem i vozili, vk ljučno av to b u s ) . M anj znan im ali nenavadno nag lašen im im enom km etij dodam o naglas. Zapis dom ačih im en je pom em ben ne le za geografe am pak tu d i za n e ­ k a te re d ru g e s tro k o v n jak e (npr. jezikoslovce in zgodov inarje), za to je t r e ­ ba posebej paz iti na p rav ilno nag lašan je . P om em bnost dom ačega im ena je v n jegovi sta lnosti, v p rim e rja v i s p riim k i lastn ikov , ki se često m en javajo , pa tu d i h išne štev ilke so se že m arsik je sp rem enile ; če hočem o sled iti km e­ tiji, k o liko r je v v irih zapisana, je to m ogoče le n a osnovi im ena km etije . R edke so k m e tije , k a te r ih p riim ek la s tn ik a je enak im enu km etije ; tu d i p ri te h je vp rašljivo , če se je rod od zače tka n ad a lje v a l z m oškim i potom ci (so p rim eri, ko se je m oško nasledstvo p re trg a lo in se je tako sp rem enil p riim ek lastn ika , kasneje, že po več rodov ih pa so spe t u rad n o prevzeli p riim ek po im enu km etije ; ta k i p rim e ri so navadno p r i m očnih, trd n ih km e­ tija h ) . V p rašan je je tu d i, kdaj in kako se je p o ra ja lo im e km etije , in če je bil p riim ek la s tn ik a na začetku vedno enak im enu km etije . M orda bi dal, vsaj ponekod, odgovor na ta v p raša n ja štud ij u rb a r je v , k a r pa ni več dom ena geografije. — K oristno b i bilo po izvedeti in zap isa ti pom em bnejša led in sk a im ena (fonetična ob lika in nag las). N avesti je treb a , če im a nase lje sam o tn ih h rib o v sk ih k m e tij, h k a te re ­ m u spada km etija , k ra je v n o sred išče (šola, trgovina, gostilna, cerkev , even­ tu a ln e o b r tn e delavnice, aili vsaij n eka j od tegai); če teg a nim a, k a te ro je n a jd o sto p n e jše sosednje k ra jev n o središče in oddaljenost do n jega? O dda­ ljen o st k m e tije od lokaln ih , tršk ih , m estn ih , in d u s trijsk ih naselij (k ilom etri in čas pešho je). V n ad a lje v an ju opisane sm ern ice in v p raša ln ik te r delom a tu d i m etodo­ lo g ija p ro u čev an ja n i dokončna, am pak se dopo ln ju je in p rila g a ja posam ez­ n im razm eram , v k a te r ih so h rib o v sk e k m etije Prirodnogeografski opis P rik a za ti je tre b a g lavne p rirodnogeografske razm ere, v k a te r ih se n a ­ h a ja jo k m e tije (k am n in sk a podlaga in relief, ekspozicija, n agn jenost k m e­ tijsk eg a zem ljišča, p re sk rb a s p itno vodo , podneb je , p rs t) . K olikor je m ogo­ če, na j se ugotovi n jih pogojenost za nase litev in razvoj km etij. Za u g o tav ljan je k a m n i n s k e p o d l a g e služijo p redvsem že n a tis ­ n je n i lis ti O snovne geološke k a r te S FR J 1 : 100.000. K je r t i lis ti niso izde­ lani, se bo tre b a zadovo ljiti s s ta rim i n a tisn jen im i ali m a n u sk rip tn im i avst­ r ijsk im i geološkim i k a rtam i. G eološki zavod L ju b ljan a im a že izdelane ro ­ kopisne geološke k a r te za celotno SRS in jih je pod določenim i pogoji m o­ goče dobiti n a vpogled. Opis kam ninske podlage p a je tu d i v reg ionaln ih geom orfoloških š tu d ijah in v e lab o ra tih , ki o b rav n av a jo k v a r ta rn e sed im en­ te in n jihovo izrabo n a S lovenskem , delom a pa tu d i v e lab o ra tih o geografiji pop lavn ih področij n a S lovenskem ; oboji/ so sh ran je n i v d o k u m en tac iji G eo­ grafskega in š t itu ta A ntona M elika SAZU. P ri opisu r e 1 i e f a je pom em bna p redvsem m ik ro p o k ra jin sk a lega km ečkega dom a in p ripada jočega km etijskega zem ljišča, kot npr.: lega na v ršnem slem enu, pobočnem slem enu, sedlu, bolj ali m an j iz razitem poboč­ nem p reg ibu , širokem , odp rtem pov irju , ak u m u lac ijsk ih ali živoskaln ih te ra sah , v ršajih . v dnu alpsk ih do lin in podobno. N a obliko reliefa, v k a te ­ r i se n ah a ja dom ačija, kažejo tu d i n e k a te ra im ena k m etij, ko t np r.: Slem- šek, R avničar, R am šak, K otn ik , K očnar, I-Iriberšak, Z avršn ik , Pusto lslem - šek, T ovstovršn ik , V rtačn ik itd .; n an je je dobro posebej opozoriti. E k s p o z i c i j a ali o b rn jenost dom ačije p ro ti soncu je b ila nedvom no en a od osnovnih pogojev za n ase litev v h ribovskem svetu . G otovo n i slu ­ čaj, d a so si v G orn ji S av in jsk i dolin i vse h ribovske k m etije , ki leže nad 1000 m, po iskale odp rto sončno lego, enako p a tu d i ce lo tna h rib o v sk a nase­ lja, ki so m ed n a jv iš jim i (Podolševa) in najbo lj oddaljen im i (P lan in a ) v p o k ra jin i, č e im a dom ačija tak o lego, d a je v določenem času zim e sonce ne doseže (k m etije v osojah ali v spodn jem delu globokih dolin, kak o r tu ­ di v dnu zgo rn jih delov a lpsk ih dolin n a severn i s tra n i p ogo rij), je treb a n av esti točno dobo, ko je km ečki dom brez sonca. N a g n j e n o s t k m e t i j s k e g a z e m l j i š č a označujem o v stop i­ n jah , lahko pa poleg stop in j tu d i s trm im o v p rocen tih . R azlični av to rji p r i­ kazu je jo nagn jenost, nak lon ozirom a s trm in e k m e tijsk eg a zem ljišča raz lič ­ no, v s to p in jah ali p rocen tih . Iz rač u n a ti je treb a : povprečno, največ jo in na jm an jšo nagn jenost. K m etijsko zem ljišče glede n a n agn jenost uv rstim o v n a jm an j š tiri ka teg o rije : 0— 11.5" ozirom a 20 % (m ožnost m odern iz iranega o rnega p o ljed e ls tv a), 11,6— 22° ozirom a 20— 40 °/o (ugodnost pašno — košnega sis tem a), 22— 24° ozirom a 40—45 % (zg o rn ja m eja n ak lo n a km etijskega zem ljišča za tra jn o p ašo ), nad 24° ozirom a 45 °/o (zarad i u n ič ev a n ja trav n e ru še tra jn a paša odraslih goved in kon jev ni m ožna, težko u p o rab ljiv a pa je tu d i že m ala ročna m o to rn a kosiln ica »alp ina«). Za u g o tav ljan je nag­ n jenosti k m e tijsk eg a zem ljišča služijo podrobne k a r te (ODK 1 : 5000 ali 1 : 10000, v sk ra jn e m p rim e ru tu d i nova topog rafska k a r ta S F R J 1 : 25000 ali s ta ra jugoslovanska topografska k a r ta enakega m erila ) F orm u la za iz- b rač u n nak lona je ß = -—— , pri: čem er je ai do lž ina in b višina. Na osnovi a im enovan ih k a r t ali z v išinom erom je tre b a ugotoviti tu d i zgorn jo in spod­ n jo m ejo k m e tijsk eg a zem ljišča, razpon m ed obem a, v išino km ečkega do­ m a in iz raču n a ti povprečno višino k m e tijsk eg a zem ljišča. V ažen pogoj p ri odbiri zem ljišča za nase litev je bila gotovo m o ž n o s t p r e s k r b e s p i t n o v o d o . P ri opisu p resk rb e s p itno vodo je tre b a dob iti odgovor p redvsem n a n as led n ja v p rašan ja : J e p itn a voda stu d en čn i­ ca (izv ir), kapnica, ta ln a voda (zabiti, izkopan i vod n jak ) ali po točna voda? Je za je tje lastno ali več lastn iško? Se voda kdaj osuši? V zroki osušitve vo­ de (n arav n i ali an tro p o g en i)? Je vodni zb ira ln ik dovolj velik za ev e n tu a l­ no znatno povečano porabo (m odern izac ija h leva z n ap a ja ln ik i, izp lakova­ n jem in m lekarn ico , m o dern izac ija gospodin jstva, kopalnica, WC, uvedba km ečkega tu riz m a itd .)? Izvor s tudenčn ice (izv ir n a m e ji p re p u s tn ih in n e ­ p rep u s tn ih kam nin , izv ir n a m e ji pobočnega k lastičnega g rad iv a in n e p re ­ pu stn e osnove, k ra šk i izv ir). K oliko oddaljen in kako visoko nad k m e tijo je vodni zb ira ln ik (p rib ližno )? M ožno je tu d i, da je vodn i zb ira ln ik pod km e­ tijo , od k oder sp rav lja jo vodo h k m e tiji s h id ro fo rom ali ovnom (tu d i k le ­ pač im enovan ). Je v o d n jak z a p rt ali odprt? Je p itn a voda n ap e lja n a v h i ­ šo ali h lev? N apa ja jo živino n a k o ritu (lesen , zidan, b e to n sk i itd .) , v b liž­ n jem po toku , ali v k a lu (n a k ra su )? P r ite k a voda v k o rito površinsko ali iz vodovoda (p rosto ali n a p ipo )? P o d n e b j e . Če je v k ra ju ali v b liž in i m eteo ro loška p o sta ja k a te re g a ­ koli reda , je tre b a izk o ris titi vse m eteoro loške p o d atk e za čim daljše obdobje. Če je v p o k ra jin i, k i jo proučujem o, več m eteoro lošk ih posta j, je tre b a ob ­ d e la ti p o d atk e vseh in n a n jih osnovi p rik az a ti sliko podneb ja. Z a splošni opis podneb ja je tre b a seči po l i te ra tu r i ali se posluž iti p o datkov b ližn jih m eteoro lošk ih posta j. N ovejši ob jav ljen i m eteoro lošk i p o d a tk i so dostopni v Lebnih poročilih m etero loške službe in v k n jig i »10 le t h id rom eteoro loške službe«, L ju b lja n a 1957 (izdal H id rom eteoro lošk i zavod S loven ije). S te re n sk im poizvedovan jem je m oč dob iti sliko povprečn ih in ek s tre m ­ n ih p rv ih in zad n jih slan, snega, p rib ližne debeline snežne odeje, k je in kdaj sneg n a jp re j obleži, skopn i ali se n a jd lje obdrži, velikosti in lokacije večjih snežnih zam etov, ev e n tu a ln ih snežnih p lazov itd. Zelo pom em bni so fenološki podatk i. Če so v p roučevan i p o k ra jin i fe- nološke posta je , je tre b a podatke te h obdelati. V sekakor p a si je tre b a n a osnovi te re n sk ih poizvedovanj u s tv a riti sliko zao sta jan ja cv e te n ja in dozo- ritv e vsaj n e k a te rih sadežev, p rv e košn je (če kosijo d rug ič tu d i d ruge koš­ n je ) , že tve itd . T udi osinovni fenološki' p o d a tk i so' objaivljeni v L e tn ih p o ­ ročilih m eteoro loške službe. Težko je podati podrobnejšo s l i k o p r s t i . Za to m a n jk a jo u strezn e pedološke p roučitve . Če so, jih je tr e b a upo rab iti, sicer se pa m oram o zado­ vo ljiti z opisom osnovn ih značilnosti p rs ti (peščena, ilovnata, peščeno-ilov- nata , b a rv a p rs ti) , k i jih dobim o na te re n u . Sestava zem ljišča in posesti V elikost in delež posam eznih v rs t zem ljišča k m e tije (n jive in v rtov i, trav n ik i, sadovn jak i, v inogradi, pašn ik i, p lan in sk i pašn ik i, gozdovi, nerodo ­ v itno ) n^j pokažeta sedan je stan je . Ti podatk i, ki jih im ajo zem ljišk i k a ta ­ stri, navadno ne kažejo rea ln eg a s ta n ja (zlasti glede deleža n jiv in trav n ir kov, saj so se ponekod v h ribovskem svetu n jive skoraj v celo ti sk rčile v dobro trav n ik o v in gozda, ki je p re ra se l veliko pašnikov, p redvsem p la n in ­ sk ih ), za to so zanesljive jši p o d a tk i k m e tijsk e sta tis tik e , sloneči n a ocenah, ti pa žal ne obsta ja jo za posam ezne km etije , am pak so ocen jen i za s ta ti­ stične okoliše, a nam k lju b tem u pokažejo rea ln e jšo splošno sliko. S ta re jše podatke o sestav i zem ljišča za posam ezne k m etije je m ogoče dobiti le v franc isee jskem k a ta s tru in za le to 1880, m ed tem ko so p o d a tk i za le to 1960, ko je bil izv ršen popis in d iv id u a ln ih km ečk ih gospodarstev , žal, že un ičen i; v n jih je b ila še cela v rs ta podatkov , ki so p rikazovali s ta n je km etij n a za­ če tku šestdese tih let. Delež posesti g lede na štev ilo km etij in n jim p rip ad a jo če skupno zem ­ ljišče je tre b a razd e liti n a več k a teg o rij: k m e tije s posestjo 10— 25 ha, 26— 50 ha, 51— 75 ha, 76— 100 ha, nad 100 ha. Iz raču n a ti je tre b a povprečno velikost posesti in posam eznih v rs t zem ljišča glede na celoto, m an jše reg ije ali naselja . P rim e rja v a d an ašn jeg a s ta n ja sestave zem ljišča in posesti s s ta re jš im je zan im iva, a za naše p o treb e n i obvezna. Elektrifikacija in kom unikacije Im a k m e tija e lek trik o (lastno, k ra je v n o ali daljnovodno) in od kdaj? Če im a lastno , je ta n a vodni pogon ali n a g enera to r? A li jak o st toka zado­ s tu je tu d i za pogon m očnejših e lek tričn ih s tro jev (dosuševalec sena, puhal- n ik, m latiln ica , žaga itd .)? Je k m e tija povezana z do linsk im cestn im o m rež­ jem in od kdaj? V rs ta ceste (las tn i p rik lju ček , gozdna, lo k a ln a ali k ra jev n a , občinska, rep u b lišk a). V zdrževan je cest (cestarji, ali sam i k m e tje z d en a r­ n im p rispevkom G ozdnega gospodarstva). S tan je cest: težk a dostopnost z m otorn im vozilom zarad i slabega vzd rževan ja , v e lik ih s trm in itd. R azdalje po cesti do: te lefona, zd ravn ika, v e te r in a r ja , k ra je v n eg a središča, šole, ob­ čine, km etijske zadruge, trgov ine , gostilne, zb ira ln ice m leka. Im a k m etija to v o rn o žičnico (lastno, skupno, zadružno , soseskino, v aško )? Je žičnica sp e ljan a po pobočju ali sam o čez vodo? G ospodarstvo P riro d n e osnove za gospodarstvo. G lavni obrisi g o sp o d a rjen ja p red po­ vezavo s cestam i. Se je p reu sm e rjan je k m e tije n a in tenzivno tržn o p ro iz ­ vodn jo že začelo? P o l j e d e l s t v o . V rste po ljede lsk ih k u ltu r . K aj, poleg k ro m p irja in osnovnih k rm n ih ra s tlin (dete lja , ko ren je , pesa), še p rid e lu je jo ? V h rib o v ­ skem svetu so m a rs ik je za rad i govedoreje v zadn jem času skoraj v celoti opustili n jiv e in jih p rep u stili travn ikom . Se k je v rača jo n a vsaj delno ob­ delavo njiv, in če, k a te re k u ltu re gojijo? Ali o rje jo in obdelu je jo n jive s tra k to r ji in po ljedelsk im i s tro ji (sam osto jn i pogon, tra k to rsk i p rik ljučk i, p r ik lju č k i n a m o to rno kosilnico, živ inska v p reg a ), ali na roko? V kolikšn i m eri je sploh m ožna s tro jn a obdelava? K aj je z opuščeno orno zem ljo in z ev en tu a ln o socialno p raho? J e ko lobar še v n av ad i (kakšen redosled )? Povzroča d iv ja d v po ljed e ls tv u škodo (k ak šn o )? So bili za rad i d iv jad i p r i­ s iljen i o p u s titi k ak šn e kulitiure? K ako v a ru je jo n jiv e p red d iv jad jo (e lek ­ trič n i p as tir ji, p rivezan i psi; na; n jiv a h itd .)? Ž i v i n o r e j a . K er je n a velik i večin i h ribovsk ih km etij ž iv inoreja , p redvsem govedore ja danes m ed vsem i k m etijsk im i dejavnostm i na jv ažn e jša gospodarska panoga, in im a tu d i dobre p erspek tive , je tr e b a z lasti podrobno ugo tov iti sed an je s ta n je govedoreje in m ožnosti za p rih o d n ji razvoj. J e h lev m o d ern iz iran (p re u re je n s ta r ali nanovo p o stav ljen ): na izp la­ k o v an je ali n a s tro jn o sp rav ilo gnoja? Š tevilo privezov , boksov za te le ta in za p ro sto re jo (n ep riv ezan a m lada p ita n a živ ina a li p lem enske te lice). J e h lev za k m e tijo p rem a jh en , je u strezen ali je p reve lik? Im ajo v re j i živ ino so­ sedov (koliko g lav )? Š tevilo silosov? S k u p n a p ro s to rn in a in ob lika silosov? J e tu d i sv in jak m odern iz iran? Im ajo uveden pašno-košni sistem ; ali so sploh m ožnosti zanj (ne p re ­ strm o trav n o zem ljišče, n a č r tn a iz rab a trav išč za izm enično pašo in koš­ n jo v »čred inkah« , pogosto p re s ta v lja n je e lek tričnega p a s tir ja )? Če ni pa- šno-košnega sistem a, ali pasejo le po d ru g i košnji, ali od pom lad i n ap re j n a slabših tra v n ik ih , k i jih ne kosijo, in na pašn ik ih? Š tevilo košenj na u godn ih tleh . U sm erja živ ino n a paši p a s tir ali »e lek tričn i pastir«? J e km e­ t i ja še obdana z leso s p ritak am i? K oliko in k a te re v rs te živine vodijo čez p o le tje na p lan in o danes in v p re tek lo s ti; n a k a te re p lan ine, la stn ištvo te h (zadružne, sren jske, se rv itu tn e , lastne , d ruge p riv a tn e ) in za koliko časa (od kdaj do k d a j)? Z adostu je za gno jen je h levsk i gnoj in gno jn ica ali d o d a ja jo tu d i u m e tn eg a (ko liko)? Je ev en tu a ln i p rem a jh n i up o rab i u m e t­ nega gno ja k riv a p rev isoka cena in zn a tn i p revozn i s tro šk i ali tu d i kaj d rugega? Š tevilčno s ta n je živine: k rave , te lice, junci, voli, te le ta , konji, p rašič i, ovce, b ro jle rji, k u re nesnice, zad ružne p lem enske te lice (re jc i b ro jle rjev , k u r nesnic in zad ru žn ih p lem ensk ih telic so zad ružn i k o o p eran ti) , š te v ilo g lav p ro d an e živine in ko lič ina oddanega m leka zadn je le to ; po splošno p r i­ zn an ih n o rm ah je povp rečna teža m ladega p ita n eg a goveda (M PG ) 470 kg, k rav e 500 kg, vola 850 kg, p lem enske telice 450 kg in te le ta 90 kg. A li proiz- vodn ja m leka g lede na p re jšn je le to raste , s ta g n ira ali upada? V zroki ra s ti a li u p ad an ja? R edijo prašiče le za dom ali tu d i za p ro d ajo (za vzre jo ali zako l)? Izd e lu je jo za p ro d a jo specia lite te iz suhega sv in jskega m esa (šunke, želodci, sa lam e)? Im a k m e tija dovolj k m e tijsk e zem lje za vzre jo živine, jo im a v najem u, ali jo d a je v najem ? Če jo im a v najem u , ko liko jo im a in ko liko je odda­ lje n a od k m e tije in za kaj jo u p o rab lja? Če jo d a je v najem , ko liko in ko ­ m u jo d a je in za kaj jo n a jem n ik izkorišča? K ate re s tro je in oprem o im a k m etija : tra k to r, tra k to rsk a priko lica, n ak lad a lk a , kosilnica, obračaln ik , zg rab lja ln ik , trosilec h levskega in u m e t­ nega gnoja , pu h aln ik , dosuševalec sena, m olzni s tro j, s tro jn i rezalec silažne krm e, s tro jn a n a p ra v a za sp rav ilo m leka iz h leva, m lekarn ica , po ljedelsk i s tro ji (k a te ri? ) , e lek tr ič n a žaga, e lek tričn i m lin , v ite l (e le k tr ičn i ali t r a k ­ to rsk i) , sod za gnojevko, kov inske ali p lastične cevi za g n o jen je s trm ih p o ­ bočij z gnojevko, m ešalec za gnojevko, avto, m otor. Im a k m e tija s tro je tu d i v so lastn iš tvu (k a te re ? ) ; je to ob lika km ečke s tro jn e skupnosti? Se s te k a gno jn ica iz nem odern izirandh hletvov v gnojn ično jam o ali t e ­ če p ro sto po dvorišču ali po pobočju pod hlevom ? Je gnojišče p r i h lev u b e­ tonsko , ali od lagajo gnoj n a n eb e to n iran a tla? G o z d a r s t v o . S k u p n a pov ršina gozda. K oličine lesnega e ta ta (loče­ no iglavci in lis tav c i) . K olič ina posekanega lesa v p re te k lem le tu . P rira s te k lesa v m :! n a h a (p re p ro s t iz račun n a osnovi p o datkov gozdne pov ršine in e ta ta ) , ki pokaže povprečn i donos gozdov k m etije . P osekajo sami, ali m orajo za rad i p o m a n jk an ja u s trez n ih dom ačih delovn ih m oči n a je ti delavce? S p rav ­ lja jo les iiz gozdov po cestah , žičnicah aiii d rčah? G a sp rav lja jo sam i ali z n a je ­ tim i delavci? J e les do n ak lad išča m ožno sp rav iti s tra k to rje m alii z ži­ vino (konji, voli, k ra v e )? Im ajo lastn o ročno m oto rno žago? P rib ližn e raz ­ d a lje iz gozdov do od k u p n eg a m esta. D o h o d e k o d k m e t i j s k i h t r ž n i h p r o i z v o d o v i n l e s a . Iz podatkov o p ro d an ih k m e tijsk ih p ro izvod ih in p ro d an em lesu odseva ko li­ č inska trž n a p ro izvodn ja . Iz n je je m ogoče iz raču n a ti iz tržek , k i je po od­ b itk u ev e n tu a ln eg a zem ljiškega davka, d a ja te v za zd ravstveno , socialno in s ta ro s tn o km ečko zavarovan je n a k m e tijah , k a te r im je k m e tijs tv o ed in i v ir p rež iv ljan ja , tu d i ed in i v ir dohodka. Ta izračun , k i je po d ro b n eje opisan v: D rago Meze, H ribovske k m e tije v G o rn ji S av in jsk i dolin i po le tu 1967, Ge­ ografsk i zbo rn ik XIX/1980, 47—53, n i obvezen, a je, k lju b zum udnosti, za­ nim iv, saj nam v m arsičem om ogoča p rim erjav o km ečkega pok lica z d ru g i­ mi, nekm ečkim i dejavnostm i. R ezu lta ti ta k e p rim e rja v e pa so za k m e ta vse p re j k o t spodbudni. K m e č k i t u r i z e m . Se že u k v a r ja jo z n jim ? G a im ajo v n ačrtu ? Im ajo zan j vsaj osnovne pogoje (dostop z avtom , u re je n e sobe, WC, k o p a l­ nica, usposob ljena de lovna m oč)? Če se z n jim že u k v a rja jo , kakšne so zm ogljivosti, u sp eh i itd? S t a n j e m o d e r n i z a c i j e g o s p o d i n j s t v a i n s a n i t a r i j : p ra ln i s tro j, pom ivaln i s tro j, h lad iln ik , e lek trič n i ali p lin sk i š ted iln ik , zm r- zovalna sk rin ja , štev ilo b o jle rjev , pom ivalno ko rito , sesalec za p rah , rad io te lev iz ijsk i a p a ra t (črno-beli, b a rv n i) , te lefon, WC, kopalnica. Z a š č i t e n e i n u s m e r j e n e k m e t i j e . Je k m e tija zaščitena? Če ni, vzro k za nezaščitenost. J e k m e tija u sm erjen a? Če ni, ali im a v dog led­ nem času pogoje za p reu sm eritev ? Je km etij sko-pospeševalna služba dobro razv ita? P o d a tk e o zaščiten ih in u sm e rjen ih k m e tija h im ajo km etijske zad­ ruge, o b ra ti za kooperacijo p r i zad ru g ah ali občinske zem ljiške skupnosti, o zaščiten ih k m e tija h tu d i k ra je v n i u ra d i ali k ra je v n e skupnosti. Prebivalstvo U gotoviti je tre b a skupno š tev ilo ljud i, k i b iva jo n a k m etiji, spol in n jihov s ta ro s tn i sestav te r od skupnega štev ila izločiti d e l e ž k m e č k e g a p r e b i v a l s t v a . H km ečkem u p reb iv a ls tv u šte jem o, poleg tis tih , k i se prež iv lja jo sam o od km etijs tv a , tu d i ženo ali m oža zaposlenega izven km e­ tije, m ed tem ko n ju n e o troke uvrščam o m ed n ea g ra rn o p reb iva lstvo . To ve lja ne le za la s tn ik e km etij in n jihove zakonce, am pak tu d i za vse d ruge d ružine na k m etiji, če žive v skupnem gospodin jstvu . M ed n ea g ra rn o p re ­ b ivalstvo uvrščam o tu d i osebne, d ružin ske ali inva lidske upoko jence te r n jihove n ep re sk rb ljen e o troke, n jihove zakonce p a h km ečkem u p reb iv a l­ stvu. P osebej je tre b a vp isa ti število p reb iva lcev k m e tij, k i so n a začas­ nem delu v tu jin i. P ri p reb ivalcih , zaposlen ih izven km etije , je zaželena označba k ra ja delovnega m esta, v rs ta dejavnosti, v k a te r i so zaposleni in način p r ih a ja n ja n a delo. S t a r o s t n i s e s t a v p r e b i v a l s t v a delim o v š tir i ka tegorije : 1— 6 le t (p redšo lsk i o troci), 7— 15 (šoloobvezna m lad in a ), 16— 64 (ak tivno p reb iva lstvo ozirom a delovna sila), 65 in več le t. B rezobvezno na j bi p r i delovn i sili ločili posebej s ta ro s tn e le tn ik e 18— 40, k i p red s ta v lja jo n a j­ boljšo delovno silo. Posebej je tre b a p r ik az a ti t.im . e f e k t i v n o k m e č ­ k o d e l o v n o s i l o , h k a te r i šte jem o ak tivne km ečke p reb iva lce , od teh pa odšte jem o za delo nesposobne, m ed tem ko so d ijak i, š tu d en ti, vajenc i m izven k m e tije zaposlen gospodar ali gospodin ja u p oštevan i ko t po lovič­ na d e lo v n a sila. A li živi na k m e tiji la s tn ik o v a d ru ž in a ali svojci? A li živijo n a k m e tiji d rug i; n jih o v so rodstven i odnos do lastn ika? Izkoriščajo k m e tijsk o zem ljo d rugi, ki so n a k m e tiji, ali sosednje k m etije (v celoti ali delno )? Je km e­ tija opuščena in k m e tijsk a zem lja neizkoriščena? K oliko d ru ž in sk ih članov je v zad n jih desetih in p e tih le tih odšlo s k m etije in se sta lno zaposlilo (skupaj, od tega m oški, v le tu odhoda s ta r i do 25 le t)? Ob ugo tov ljen i dejavnosti p reb iv a ls tv a n a k m e tija h je tre b a loč iti č i ­ s t e i n m e š a n e k m e t i j e . Č istim km e tijam je ed in i v ir dohodka km e­ tijs tv o in izkupiček od lesa, m ešanim pa tu d i dohodek izven km etije . M e­ šane k m e tije delim o v dve ka teg o riji V p rv i so tis te , k je r sta izven k m e­ tije zaposlena gospodar ali gospodinja, a li oba, ali če im a ta osebno, d ru ­ žinsko ali inva lidsko pokojn ino , v d rug i pa one, k je r so zaposlen i o troci a li d rug i sorodnik i, k i ž iv ijo v skupnem gospod in jstvu na km etiji, ali če im a kdo od n jih osebno, d ružinsko ali invalidsko pokojn ino . K lasifikacija km etij N ek a te re k m e tije je glede n a n jihovo p e rsp ek tiv n o st mogoče u v rs titi v več katego rij. Po naši k lasifikac iji so to: n a j b o l j p e r s p e k t i v n e k m e t i j e , p e r s p e k t i v n e k m e t i j e , b r e z p e r s p e k t i v n e k m e ­ t i j e i n n a j r e s n e j š e p o t e n c i a l n e k m e t i j e zal o p u s t i t e v . Vsem štirim k a teg o rijam km etij je n a jp o m em b n ejša osnova s tan je p reb iv a ls tv a , m ed tem ko g redo d ru g i p o k aza te lji (velikost posesti, p ro m e t­ na oddaljenost, lega in n ak lo n k m etijsk eg a zem ljišča, dostopnost, gospo­ d arsko s ta n je in op rem ljen o st itd .) n a drugo m esto. V p rv i k a teg o riji so k m e tije z u re je n im nasledstvom , p redvsem s poročenim m la jšim gospo­ d arje m in n arašča jem , k je r je vsaj en m oški potom ec. Za te k m e tije je po­ m em bna poleg velikosti posesti p redvsem količ ina lesnega e ta ta in gospo­ d a rsk a trd n o s t km etije , k i se m ed d rug im odraža tu d i v tem , d a je u sm er­ jena. D ruga k a teg o rija je v m arsičem podobna prv i, raz lik a je le v tem , da m ed n arašča jem ni m oškega potom ca, in da je posest sk rom nejša , a še ved ­ no trd n a . P ri n jih tu d i ni nu jno , d a je m o d ern izac ija govedoreje že izv r­ šena, am pak je dovolj, da že im ajo pom em bnejše k m e tijsk e s tro je , in da so že začeli z m odern izac ije h leva, ali so p red tem , da z n jo začnejo. K b rezp ersp ek tiv n im km etijam so šte te k m e tije z osta re lim i km eti ozirom a tak im i, od k a te r ih n i m ogoče več p ričak o v a ti n a ra šča ja in so za­ rad i ta k šn ih razm er b rez m ožnosti nasledstva . V ečina to v rs tn ih km etij je m ajhna, s skrom no živ inorejsko p ro izvodn jo in z m alo lesa, so p a m ed n ji­ m i lahko tu d i velike k m etije . K n a jre sn e jš im p o tencia ln im k m e tija m za o pustitev so šte te tis te , ki n im ajo u re je n eg a nas ledstva , ali im a jo n as led ­ n ika , ki pa ne m ore rač u n a ti n a narašča j, v večin i p rim ero v pa tu d i ne n a zakonskega p a r tn e rja . M ed n je so š te te tu d i k m etije , na k a te r ih živi n ea g ra rn o p reb iv a ls tv o (sam o ali z osta re lim i k m e ti) , k i m u je k m e tijsk a zem lja le d o d a tn i v ir p rež iv ljan ja . T udi te k m e tije so v g lavnem m ajhne, lahko p a so tu d i večje ali celo zelo velike. Posebej je tre b a p rik aza ti, ko liko je km etij z u r e j e n i m n a s l e d ­ s t v o m , in koliko jih je , k i so b r e z n a s l e d s t v a . P r i k m e tija h z u re ­ jen im nasledstvom je tre b a ugotoviti: 1) koliko je tak ih , k je r je n as led ­ n ik poročen in tako o b sta ja m ožnost nas led stv a tu d i v n as led n ji genera­ ciji in 2) ko liko je nasledn ikov ali po tencia ln ih nasledn ikov , k i niso po­ ročeni, a so za žen itev ozirom a m ožitev godni. P r i v p ra ša n ju nasledstva so p r i m oških za je ti s ta ro s tn i le tn ik i 18—50, p ri ženska p a 18— 45. Z aznam ovati je tre b a vse o p u š č e n e ' k m e t i j e , tak o tis te , ki so propad le , ko t tu d i one, k i so p rišle v roke nekm etov , ki živijo n a km etiji, zem lja pa p ro p ad a ali je b ila oddana v n a jem ; po izvedeti je treb a , v k ak š­ ne n am ene in kdo to zem ljo izkorišča. O bvezno je tre b a u g o to v iti opuščene ozirom a p ro p ad le k m e tije po p rv i sve tovn i vo jn i (po m ožnosti tu d i p red n jo) in vzrok opustitve ozirom a p ro p ad a km etij. Sprem em ba fiziognom ije hribovske pokrajine Z nape ljavo e lek trik e , p redvsem p a z zg rad itv ijo cest se je zunan je lice km ečke p o k ra jin e p recej sprem enilo . E lek tričn i da ljnovod i so zarezali ran e v gozdovih, ceste p a so na pogled na jbo lj p rizad e ja le k m etijsko zem ­ ljo z vsek i in nasip i. N iže od n jih so m a rs ik je na pobočjih in v p reg ib ih odložene velike ko lič ine različno debelega g robok lastičnega grad iva, ki je v škodo k m e tu in okolju . N a h itr ic o in n es trokovno izdelan i vseki v m eh ­ k ih pobočnih sed im en tih p o rušijo n a ra v n o ravno težje , zato se n a začetku , p red e n se ran e zacelijo in pobočja u trd ijo , trg a g rad ivo v vseku, pobočje n ad n jim na plazi in se trg a te r sp ra v lja ponekod v n ev a rn o st tu d i km eč­ ki dom ; ta k e p rim ere je tre b a op isati in fo to g ra fira ti. Z arad i up o rab e tra k to r ja na bolj s trm ih k m e tijsk ih pobočjih, ki one­ m ogočajo n jegovo d irek tn o rabo, so ta k a pobočja p rep reg li z zasilnim i tra k to rsk im i potm i. Te so, dok le r so sveže, daleč v idne , a se k m alu za ra ­ s te jo s trav o , zato sta izgled in gospodarska škoda sčasom a zabrisana ; s tra v o se ne za raste jo le vseki, am pak tu d i sam a pot, k je r tra v o p rav tako kosijo ali jo popase živina. T ovrs tne ran e v p o k ra jin i so v idne le od blizu. Z g rad n jo cesit) so v večini p rim ero v zginiile lese s pritaikam i okrog km etij, nam esto n jih pa so se po jav ili e lek tričn i p as tir ji. K je r so se lese še obdrža­ le, j ih je tr e b a zap isa ti in ugo tov iti vzrok oh ran itve . N avadno so ostale tam , k je r še ni ceste h km etiji, in pa p ri cestah loka lnega značaja , ki so sp e ljan e le do km etije . Tudi nov m o d ern iz iran h lev z gnojn ično jam o ali z n ap ravo za s tro jn o sp rav ilo gno ja iz h lev a je sp rem enil fiziognom ijo km ečkega dom a, m edtem ko se p r i m odern iz iranem sta re m h lev u sp rem en jen a fiziognom ija m nogo mainj opazi. N ajvečja sp rem em ba fiziognom ije km ečkega h ribovskega do­ m a pa je tam , k je r so si v zadn jem času zgrad ili novo km ečko hišo. S kora j vse nove km ečke hiše, ko liko r j ih poznam o iz dosedan jega p ro u čev an ja h rib o v sk ih k m e tij, a teh ni m alo. so, žal, kop ija m eščansk ih h iš, k i s f i­ z iognom ijo s ta reg a km ečkega dom a n im ajo nič skupnega. D rugače je z zu ­ n an jo s tjo p ren o v ljen ih s ta r ih km ečk ih hiš, ki so v večini p r im e rn o obnov­ ljene, a tu d i ne brez opaznih spodrslja jev . N ajv idnejš i in najpogostne jši so^ v p r im e rja v i s ce lo tn im licem hiše, n en o rm a ln o ve lika okna, m noge h iše pa so p r i m en jav i k ritin e (opeka ali sa lon itne plošče nam esto skodel ali celo slam e) in o streš ja osta le b rez čopa, ki je lep okras vsake, tu d i m estne hiše; ■ s treh e ta k ih h iš so sedaj optično n en av ad n o dolge in n a k o n ­ ceh koničaste , zgorn ji del tr ik o tn e p r is tre šn e fasade pa je n avadno opa­ žen z lesom , k a r vsaj delom a ublaži izgubo čopa. — T udi ta k im h išam bi p roučevalc i m orali posvetiti n eka j pozornosti. F iziognom ijo h rib o v sk e km ečke p o k ra jin e m nogok je zelo k v arijo po ­ sam ezni v ikend i ali cela nase lja teh . V ikende v h ribovskem km ečkem sve­ tu g rad ijo nenačrtno . K oliko so p rilag o jen i okolju , je odvisno p redvsem od g rad ite lja , m ed tem ko je d ru žb en a k o n tro la n avadno pom anjk ljiva , zato so v ikend i v e lik o k ra t tu je k v km ečkem okolju , š e na jbo lj se s tap lja jo s km ečk im okoljem tis ti v ikendi, k i so le p red e lan e opuščene km ečke stavbe (koče ozirom a bajte , kašče, m lini, m an jši pom ožni h lev i itd .), če niso p re ­ tira n o p renov ljen i. — T udi v ikende v h ribovskem svetu je tre b a zabele­ žiti in p rik aza ti, k akšne p red n o sti ali p o m an jk ljiv o sti im ajo od n jih k m et­ je ozirom a celo tno km ečko okolje. Km ečki dom Iz kak šn eg a g rad iva so zg ra jene km ečke hiše in gospodarska poslopja? So še dovolj trd n a? Im ajo v n a č rtu obnovo ali n o v og radn jo hiše? S čim so k r ite s treh e h iš in gospodarsk ih poslopij? Im a h iša balkon ozirom a gank? K a te ra gospodarska poslopja, razen h leva, im a še k m e tija , in k a te ra so že opuščena? Če je na k m e tiji kašča, koliko je s ta ra (even tua lno g ra­ v ira n a le tn ic a ) , im a gank in čem u danes služi? Im a h iša čop? Im ajo čop gospodarska poslopja? So n a okn ih po lkna? So okna eno jna ali dvojna? Je k u h in ja črna? Do kdaj je b ila črna? Je k u h in jsk i strop obokan? Je hiša p ritličn a ali n ad s tro p n a? Je n a s treh i h iše k u k erle , ponekod v lju d sk i govo­ ric i im enovan »aher«? Je bil dom m ed vojno požgan ali k ak o drugače poškodovan? Je b il po vo jn i obnovljen? Je dom (gospodarsko poslopje) pogorel za rad i s tre le ali požiga; je b il obnovljen? Je im ela k m e tija lastn i m lin in žago in ka j je danes z n jim a? Im a k m e tija kozolec (dvo jn i »top- lar«, s teg n jen i itd .)? S luži kozolec tu d i za sušen je sena? P osušijo vse žito, ko liko r ga še p rid e lu je jo in dete ljo v kozolcu, ali tu d i v ostrveh? O dgovori n a v p raša n ja o km ečkem dom u, razen v zvezi z m linom , žago, kozolcem in n jegovo funkcijo , niso obvezni, so pa zaželeni; e tnografi n am bodo zan je hvaležni. Prim erjava hribovskih km etij z drugimi km etijam i Z aželene, čep rav neobvezne so vzorčne p rim e rja v e u sm erjen ih , čistih in m ešan ih h rib o v sk ih km etij z enakim i do linsk im i km etijam i, da lje go­ spodarsko zaosta le h ribovske k m etije z enakim i do linsk im i in b rezp ersp ek ­ tiv n e h ribovske k m e tije z enak im i do linsk im i km etijam i. Z adostu je splošno s ta n je in ne po d ro b n a analiza, upošteva p a naj čim več pokazate ljev . Ilustracije F o tog ra fije značiln ih km etij (lega, fiziognom ija) in d e ta jlo v km ečke ga dom a ali ž iv ljen ja na k m etiji. K a rta raz širjen o sti km etij, ki na j obenem kaže n jihovo velikost posesti in po m ožnosti sestavo zem ljišk ih ka tegorij. Na posebn i k a r t i ali v oblik i d iag ram ov niatj bodo p rik aean e tudii km etije k ak o r so razd eljen e v pog lav ju »K lasifikacija h rib o v sk ih km etij« .* Če je za opis p o d n eb ja dovolj podatkov , naj bodo p rik azan i tabe la rično ali, še bolje, v oblik i diagram ov. * K oristen bi bil tudi kartografski prikaz naklona km etijskega zem ljišča po k a ­ tegorijah, kakor so naznačene na str. 147. BASIC GUIDE-LINES FOR THE GEOGRAPHICAL RESEARCH OF THE MOUNTAIN FARMS IN SLOVENIA D rago M e z e (S um m ary ) The G eograph ical In s titu te A n to n M elik a t th e S lovene A cadem y of Arts and Sciences s ta r te d to research th e m o u n ta in fa rm s in S lovenia. W ith this research , th a t shou ld t r e a t th e n a tu ra l geograph ica l circum stances and the c u rre n t socio-econom ic situations on th e fa rm s, w e w ould like to get a com plete geograph ica l p ic tu re of th e m o u n ta in farm s. The connection of the m o u n ta in fa rm s w ith th e roads in th e la s t tim e an d th e e lec tric pow er network to w hich th e m o u n ta in fa rm s h ad a lread y been connected before the co n stru c tio n of th e roads enab le th em to becom e increasing ly o rien ted from th e au ta rch ic to th e m a rk e t econom y. This s tudy shou ld show the stage of th e developm ent of th e m a rk e t econom y, w hich is th e m ost im ­ portant basis fo r th e fu r th e r ex istence of th e m o u n ta in farm s. This r e ­ search w ork is collective an d of sev era l y ea rs standing , its fin a l aim bu t a syn thesis of th e w hole researches, th e re fo re we p re p a re d on th e basis of the re se a rch experiences, ow ing to th e u n ifo rm concept, th e basic gu ide­ lines w ith th e p a r tia l m ethodology fo r th e investiga tion of th e m o u n ta in farms. These guide-lines a re no t considered as final, th e y w ill be supp le­ m ented an d ad a p te d to the ind iv idual c ircum stances in w h ich th e m onta in farms exist.