,Hiša" ali sprejemnica Nekaj misli o obnavljanju kmečkih domačij* Dr. R a j ko Lož ar 1. Slovenska kmečka hiša ima poleg veže ali na desni ali na levi strani prostor, ki ga naše ljudstvo nazivlje ponekod hiša, ponekod šiša, drugje spet iža, pa tudi izraz izba je v rabi. Ta prostor je izmed vseh v hiši največji in se z njim ne more meriti po razsežnosti niti veža niti kamra, pa tudi onstran veže njemu nasproti stoječa pri- tiklina navadno zaostaja za njim v merah. Kvečjemu podstrešje ga prekaša po pro- stornosti in če bi bilo ograjeno z zidanimi stenami, bi bilo največji zaprti prostor, ker pa je le pokrito in na koncih zabito, to ni. Že zaradi tega, ker je »hiša« naj- večji prostor, je tudi najvažnejši sestavni del cele hiše: odstrani »hišo«, pa hiše ni. Razen tega ima »hiša« v stavbi svoje stal- no mesto, in sicer najrajši ob njeni spred- nji, le redko tudi ob zadnji strani. Spred- nja stran je mišljena tu kot glavna stran: če je obrnjena hiša na ulico, cesto ali na trg, je ta stran glavna, če pa ni blizu no- bene prometne žile, gleda hiša na dvorišče in tedaj je glavna stran hiše tu. Pa še nekaj ima hiša: je najbogateje opremljena. Tu je najlepše pohištvo, strop je lesen, pogosto lepo izrezljan, če ni lesen, je ome- tan in obenem s stenami lepo poslikan, razen tega je v hiši še mnogo orodja itd. Če ima hiša vse to in še marsikaj, česar tukaj ni treba naštevati, saj se vsakdo spo- minja kake »hiše« in jo je prav gotovo že kdaj videl, nastopi vprašanje, kaj je »hiša«. y V »hiši« opravljajo številna domača dela. Ob jesenskih večerih thkaj domači in sosedje ličkajo in ružijo koruzo ter pri- pravljajo tudi druge pridelke za shrambo; pozimi žene in dekleta predejo, kjer pa še živi tkalska obrt, tam tudi tko v »hiši«; moški vse leto za skobeljnikom popravljajo staro in napravijajo novo orodje, še poseb- no pa se s temi rečmi ukvarjajo pozimi. Starejši možje in očanci tedaj pletejo sev- * Več misli in opozoril, navedenih v nasled- njem, dolgujem inž. arh. Simonu Kregarju in inž. agr. Jožetu Padarju. niče, čajne, koše, peharje in podobno po- sodje. Dekleta tukaj šivajo. Ko so še ho- dili obrtniki v »štero«, so tudi ti opravljali svoje delo v »hiši«. Tako je »hiša« v vsa- kem letnem času, posebej pa pozimi, neke vrste delavnica za vse, kar rabi gospodar- stvo in ker tako skoraj izpopolnj^je zu- nanja gospodarska poslopja, je za vsako kmetijo res nepogrešljiv gospodarski prostor. »Hiša« pa ni samo to. Prenekje rodbina pri veliki javorovi mizi redno kosi, obe- duje in večerja, ne le ob nedeljah in praz- nikih, temveč tudi ob delavnikih. Po kon- čanem obedu ali večerji, če ni dela na po- lju, posede domači za mizo in se razgovore ali čitajo, po večerji pa okoli mize kleče molijo rožni venec. V nasprotnem kotu stoji peč, ki je zlasti pozimi zbirališče ter zatočišče otrok; tedaj sta otrok in peč ne- razdružljiva prijatelja. V »hiši« stoji na- vadno postelja, na kateri spi kdo izmed domačih. »Hiša« je tedaj tudi družin- ski prostor. Kmečka družina živi z njo in v njej kakor človek s pljuči. Vzemi ji »hišo«, pa ji ne boš vzel samo življenja, temveč tudi mir in zavetišče in iz stalnih stanovalcev boš ustvaril nomade brez pra- vega doma. Ker je »hiša« kraj za toliko gospodar- skih opravil, je nepogrešljiva za razvoj gmotnega življenja družine, kot njeno središče pa nosi in veže tudi vse njeno duševno in duhovno živi jen je. Skozi »hišo« je šlo že toliko in toliko človeških življenj: prišla so, rastla, se razcvetela, venela, umrla in odšla. Človeški duh je spremljal njihovo zemsko pot s svojimi čustvi, mislimi in željami, predstavami in verami. Neopazno so se v »hišo« preselile vse šege in običaji, ki jih združuje člo- veško življenje. Pa tudi življenja zemlje in polja je »hiša« polna, saj je ravno to tista sila, ki najgloblje prizadeva kmetovo du- ševnost. Zato je »hiša« polna vsega, kar je združeno z rastjo, in vse to odseva v zrcalu raznih običajev, šeg in ver. V ta svet po- sega s svojimi pomenljivimi dogodki in prazniki tudi Cerkev, ki spaja vse v ver- sko in nabožno enoto in ki ima v vsaki »hiši« domače svetišče v obliki majhne ka- pelice, ki mu pravijo »bogkov kot« ali kako drugače. Ob peči sedita pozimi ded in babica ter pripovedujeta otrokom prav- ljice. Nista prva v življenju »hiše« in ne zadnja: sta samo člen v verigi ustnega iz- ročila, te najduhovnejše vezi med današ- njim rodom in prejšnjimi. V tem prostoru je tedaj doma vse, kar giblje kmečko družino: najtežja tvar in gmotnost na eni strani in najtanjša dušev- nost in duhovnost na drugi. To so velika nasprotstva, ki bi jih težko kje našli tako blizu skupaj. Tu pa so vsa povezana in med seboj prepletena, eno neopazno pre- haja v drugo, gmotnost v duhovnost, na- ravnost v kulturnost, vse pa je sozvočno ubrano, življenjsko polno in samobitno. To in nič drugega ni kmečka »h i š a«. Ta njen edinstveni značaj je kajpada našel izraza tudi v njeni zunanji stavbar- ski podobi. Najprej vzbuja našo pozornost na njej prostornost, ki se izraža v precej velikih merah. Za dela, ki jih družina v »hiši« opravlja in pri katerih je zaposlenih več oseb, je potreben velik prostor, in »hiša« j e velika. Pa tudi družina rabi tak prostor, saj se zlasti pozimi vse življenje preseli sem. Kljub svoji velikosti pa »hiša« ni neomejen prostor, kot so pod, skedenj, svisli itd., temveč je trdno ograjena, ome- jena in oblikovana. Temu namenu služijo zidovi, ki so običajno dokaj debeli ter da- jejo občutje varnosti, razen tega pa bra- nijo »hišo« poleti vročine, pozimi mraza. V njih so majhna okna, okenca, na prvi pogled premajhna, a ravno prava za višino hiše, ki je zmerna. »Hiša« ne rabi velikih oken, kajti poleti naj bo hladna, pozimi topla. In temu smotru služijo okna naših kmečkih hiš kar najbolje. Da je prostor svetlejši, jih ima hiša navadno štiri, po- gosto pa tudi pet ali šest. Okna so samo v dveh stenah. Posledica velikosti in števila oken je, da »hiše« niso temne, pa tudi ne presvetle, temveč so polne lepe, mehke, razpršene svetlobe, ki obliva vse oblike v prostoru. Poglavitna zasluga za to gre po- ševnim ploskvam zidov ob oknih, kjer svet- loba rahlo polzi v notranjščino in daje »hiši« tisti čar, ki ga nima noben prostor s stenami brez teh poševnin. Tudi leseni stropi s svojimi vzporednimi deskami in tramovi, kjer so še ohranjeni, bistveno do- ločajo notranje svetlobno občutje. Okna, njih mere in razmestitev, oblike zidov in proporcije V6ega prostora povzročajo rit- mično harmonijo, ki se s svetlobno povsem sklada in dopolnjuje. Že zavoljo tega je »hiša« polna domačnosti. Zlasti pa jo iz- žareva oprema, ki je vsa doma ali pa na vasi od domačih rok narejena. V kotu je miza z lepim plohom, največkrat iz javo- rovega lesa; plemkinja med opremo. Ob zidovih so klopi, široke in visoke, često z naslonjalom, so pa pogosto ob celi dolžini dveh sten. Na prostih straneh mize so na- vadne klopi ali doma izdelani stoli. Če na- tančno primerjaš, kako sediš na stolu v svojem mestnem stanovanju, ki je bil na- rejen v tovarni ali v mizarskem obratu, s počutjem, ki ga dobiš pri sedenju na kmečki klopi ali na kmečkem stolu, boš opazil, če si nepristranski, veliko razliko: tu sediš mnogo udobneje in bolj zdravo. Peč v nasprotnem kotu s svojim širokim zapečkom in klopmi pred sabo siplje po- zimi domačo, prijetno toploto po prostoru. V tako hišo ne spada nobena druga peč in vse slabe lastnosti, ki so jih v zadnjem času našteli na njen račun, ne odtehtajo niti ene njene dobre lastnosti. Vrzi tako peč iz izbe in »hiša« bo zgubila 6voj značaj. O drugi opremi niti ne govorimo. Na oknih so zavese, s katerimi so poleti okna po ves dan zastrta, če niso celo od zunaj zaprta z naoknicami; to varuje »hišo« muh in pre- velike vročine in najbolje dokazuje, da v kmečki hiši ni tistih potreb po svetlobi, o katerih bi šiloma radi kmeta prepričali pretežno mestnostavbarsko usmerjeni ar- hitekti, kadar se lotijo kmečke hiše. V oknih so rože, nagelj, roženkravt, vodenke in podobne. Težko je najti stavbarsko oblikovan pro- stor, ki bi bil hkrati tako smotrn, okra- sen, ali s tujo besedo povedano dekora- tiven, tako naraven in umeten, tako splošno uporaben in vendar za vsako njemu od- merjeno nalogo pripraven, pa še tako eno- ten in mnogoter, stvaren in poetičen, ka- kor je »hiša«. Dejansko je to izjema med te vrste tvorbami že s stavbarskega stališča. Pa tudi toli imenovana stanovanjska kul- tura, o kateri so zlasti zadnji čas napisali skladovnice knjig, je v kmečki »hiši« na višku, ker je naravna, smotrna in prepro- sta. Od slehernega stanovanja je treba zahtevati zlasti to, da izraža življenje in duha družine, ki bo v njem prebivala. »Hiša« je v polni meri temu zadostila: to je prostor moža, žene in otrok hkrati, pro- stor cele kmetije, pa posebej družine. »Hiša« je zrcalo domačije; če hočem vedeti, s kom imam oprav- ka, stopim vanjo. 2. Kar smo v prednjem povedali, je ne- kakšna idealna podoba »hiše«, idealna za- tegadelj, ker resničnost koleba: nekatere »hiše« so bližje, druge bolj oddaljene od tega ideala. Upoštevati je treba, da je »hiša« del stavbe in torej od celote odvis- na. Vsa stavba je lahko tudi lesena. V mar- sikaki posameznosti bo zato »hiša« ali izba v leseni koči nudila drugačno podobo. Drug primer je »hiša« na majhni kmetiji, kjer tudi ni pričakovati »idealnih« razmer. Upo- števati pa moramo tudi človeško naravo. Pri zanemarjenem gospodinjstvu bo imela »hiša« mnogo senčnih potez in madežev in takih primerov je žal zelo mnogo. Neide- alnih potez bi lahko še dosti našteli. Kljub vsemu temu pa je zgoraj načrtana podoba vendarle resnična in to predvsem zaradi tega, ker se naslanja na številne resnične primere. Take hiše torej niso le v fanta- ziji, temveč v resnici in ako ločimo bistvo od zunanjosti, bomo te njene osnovne obli- ke in poteze našli vsepovsod. Res pa je, da je idealna »hiša« najpogostejša pri trd- nem, urejenem, dobrem kmečkem domu. Že oddaljevanje in približevanje idealu kaže, da je »hiša« v najtesnejši zvezi z življenjem ter podvržena razvoju in spre- membam in da je najprej nekaj časa iska- la svoje prave podobe, ki jo je pri nas dosegla nekako v 18. stoletju, nato pa je začela polagoma odmirati. Današnja doba ni doba njenega razcveta, temveč ugašanja. Že \ 19. stoletju so moderni tokovi, ki so prodirali na deželo, povzročili v kmečki hiši mnogo usodnih sprememb. Še bolj pa je to prišlo do veljave v 20. stoletju. Po prvi svetovni vojni je gospodarska, social- na in stavbarska konjunktura deželo pre- plavila z novimi nazori, z ustvarjanjem no- vih potreb, z razširjanjem modernih civili- zacijskih oblik in pripomočkov, ki so se zajedle tudi v kmečko stavbarstvo. Na zu- naj je bil posledica tega čedalje večji vpliv meščanskega stavbarstva na podeželju, ki je začelo izpodrivati stare, ustaljene in iz- ročene (tradicijske) oblike ter uvajati me- ščanske in obrtno-industrijske. Zlasti mo- čno se je to poznalo v bližini n est in trgov. Vzrokov je bilo več, omenili pa bi samo dva. Razširjanje mestnih območij na do- tlej kmetijska ozemlja je povzročilo pro- dajanje kmečkih zemljišč ter propadanje kmetij. Nastajanje industrije v srcu kmet- skega prostora je pa preusmerilo socialno in gospodarsko nalogo in značaj prebival- stva. To pa še ni konec usodnih sprememb, ki zadevajo tudi »hišo«. Eno največjih do- življamo sedaj in jo bomo v bližnji bo- dočnosti še bolj. Zaradi vojne in komuni- stične revolucije je požganih in uničenih na tisoče slovenskih domov, ki jih bo treba obnoviti. Le malenkosten del je že poprav- ljen. Že pri obnovi še delno stoječih do- mov skušajo domači spremeniti domačijo po vzoru moderne stavbarske tehnike, ki je pretežno meščanskega (mestnega) in in- dustrijskega značaja. V še mnogo večji meri pa se bo to dogajalo pri popolnoma porušenih naseljih, zlasti ker se vedno bolj enostransko poudarjajo zaostalosti in po- manjkljivosti kmečkega doma v stavbar- skem in stanovanjskem oziru na eni strani ter prednosti, blagodati in vsestranska ve- ljavnost sodobnega stavbarstva na drugi strani. Razumljivo je, da si skuša vsakdo svoje zemeljsko življenje čim pripravneje urediti in da tudi kmet stremi za boljšim in novejšim, zlasti ker je treba priznati, da naša kmečka hiša ne ustreza nekaterim za- htevam, ki so izraz šele najnovejšega raz- voja. Toda pri tem je treba pretehtati raz- loge, ki govore za spremembo, in one, ki govore za ohranitev, premisliti, ali je spre- memba upravičena in bo res dosegla ono, kar želimo, kakšne so pomanjkljivosti sta- rega doma, ali so bistvene ali ne itd. V na- slednjih vrstah se bomo pri tem vprašanju le toliko pomudili, kolikor zadeva »hišo«, zakaj če se bo reformiral kmečki dom, se bo tudi »hiša« in, če se bo ta, bo tudi celotna stavba dobila drug značaj. Zato si oglejmo najprej nekaj vzrokov, zaradi katerih spre- minjajo pri nas ljudje »hišo«. Najpogosteje jo zato, ker je premajhna. Ker je bila prej edini stanovanjski prostor v stavbi, družina pa se je ali pomnožila ali kako drugače (zaradi možitve in ženitve) preuredila, je postala premajhna in treba jo je povečati. V tem primeru prizidajo k hiši, navadno na dvoriščni strani, kamro, majhno podolgovato sobico, ki služi za spal- nico. To se pogosto dela zlasti pri majhnih hišah. Če pa ima hiša kamro, a je ta pre- majhna, .medtem ko je »hiša« prevelika, tedaj se navadno razširi kamra na račun »hiše« in to se zelo pogosto zgodi v zvezi s preuredbo kuhinje: iz odprte kuhinje na- pravijo zaprto s štedilnikom. Kamra se pri- zidava zaradi potrebe po novem spalnem prostoru. »Hiša« tudi sicer trpi zlasti v zve- zi s preurejanjem kuhinje. Prvotno velike kvadratične »hiše« se zaradi takih prezidav spremenijo in nastanejo novi, po svojih proporcijah bistveno različni prostori. Spre- membe v podstrešju »hiše« navadno nepo- sredno ne prizadevajo. Tembolj pogosti pa so primeri, da »hišo« spremene, ko dvigu- jejo strop, pa bodisi da dvigujejo samo strop »hiše« ali pa celo hišo. Največkrat dvigujejo brez sleherne potrebe samo strop, ker si domišljajo, da je »hiša« prenizka in prestarinska. Eden najpogostejših povodov za to je stari črvivi in trhli leseni strop, ki ga ob tej priliki odstranijo. Do tu je vse v redu. Ob takih prilikah pa so brez po- trebe in brez čuta za starino uničili že zelo mnogo dragocenih lesenih stropov. Hud trn v peti so zlasti mlademu rodu okna. Ali jim jih je preveč, ali so jim premajhna, ali so prestarinska, premalo »nobel«, in se »hiša« na zunaj premalo sklada z dobrim premoženjskim stanjem družine, ali imajo še kako drugo napako, skratka, okna mo- rajo ven in namesto njih dobi hiša nova, v zadnjem času navadno okna na troje kril in z zgornjo svetlobo ter z notranjim od- piranjem. Končno ne zadovoljuje več opre- ma hiše. Posebno zoprne so mlademu rodu obstenske klopi, ki so jih že mnogokje od- stranili. Razlogi za te spremembe so zelo nejasni in neutemeljeni, edino v primerih, ko je stara oprema že vsa strohnela, so spre- membe opravičljive. Vzroke in razloge bi tedaj lahko delili v notranje in zunanje. Notranji ali bistveni so vsi tisti, ki izvirajo iz resničnih potreb družine in doma, to je iz potrebe po spal- nem in stanovanjskem prostoru. Zato je po- manjkanje prostora edini resnični problem kmečke hiše in najbolj utemeljeni razlog za njeno spreminjanje. Ob stran bi mu lahko dali samo še potrebo po spremembi zidovja zaradi preobilne vlažnosti, kar je iz zdravstvenih razlogov razumljivo in je vse- lej mogoče zagovarjati. Drugi razlogi pa so zunanji in nebistveni. Mednje spada na pri- mer dviganje stropa, spreminjanje normal- nih oken zaradi temačnosti hiše, spremembe, ki zadevajo peč, deloma tudi preurejanje veže in v pogostih primerih precenjevanje kuhinje, utemeljevanje potrebe nove opre- me itd. Pri posameznih izmed naštetih spre- memb razvidimo njihovo nenujno naravo najbolj iz tega, ker hkrati, ko skušajo pre- delati ali spremeniti posameznost, niti ne mislijo na to, da bi ob tem lahko popravili kako zares bistveno pomanjkljivost hiše, n. pr. postavili nov, suh zid, nnzidali kak nov prostor in podobno. S tem bi lahko hiši koristili, pa le dokazujejo, da jih moti sa- mo neka zunanjost in malenkost, pri ka- teri niso mislili na celoto, in zato je tudi sprememba v večini primerov nesmotrna, često pa sploh nesmiselna. Te zunanje razloge bomo laže razumeli, če poiščemo njih nosilce in njih izvor. V številnih primerih so daljni vzrok spre- memb v bližini stoječe gosposke in me- ščanske hiše, n. pr. šole, hiše zdravnikov ter drugih zastopnikov tako imenovanih iz- obraženih stanov na deželi; tudi moderne ali modernizirane gostilne vplivajo v tej smeri. Nadalje kvari pristni ljudski okus bližina mesta in trga; ali hodijo posamezni člani družine v bližnje mesto in trg ali v tovarno na delo ali tam stalno služijo, dej- stvo je, da z njimi prodirajo na deželo civilizacijske novotarije in nastopajo po- trebe po stvareh, ki so bile prej sploh ne- znane. Tudi razni družabni oziri imajo svojo besedo. Prenašalci in razširjevalci novotarij so bližnji obrtniki, zlasti razni stavbeniki, zidarski in tesarski mojstri; v raznih obrtnih šolah so se nalezli po nji- hovem mnenju odrešilne modrosti, ki jo na vse mogoče neprebavljene in neprebav- ljive načine izvajajo v svoji praksi na de- želi. Na te obrtnike bo treba pri njihovem kvarjenju našega podeželja posebno paziti. Velik vpliv imajo različne publikacije in časniki, v katerih se objavljajo opreme hiše in podobno. Podčrtati je povsem na- pačno gledanje podeželskega izobraženstva na ta vprašanja, tako duhovščine kakor učiteljstva, ki pogosto domače kar sili k odstranjevanju starega, ne da bi se zave- dalo odgovornosti takega početja in ne da bi svetovalo nešolanim ljudem primerne pristne oblike. V zadnjem času so se pri- družili vsemu temu še gospodinjski tečaji, ki s svojimi novodobnimi nazori o edino zveličavnem meščanskem gospodinjskem in stanovanjskem obratu vidijo v kmečkih napravah samo zastarelost in neposredno izpodbujajo k njihovemu od stran jevanju. Zanimivo je, da je v večini primerov, na katere se oslanjajo moja izvajanja, dal po- budo za spremembe ženski spol, ki je pri tem poslu najbolj udeležen in najbolj do- stopen za hvalo meščanske stanovanjske civilizacije. Zlasti so domače hčere zelo pri- zadevne pri odstranjevanju starega in ni brez ironije, da se pod napačnimi vplivi izneverijo svojemu pravemu poslanstvu, ki naj bi ga imele kot čuvarice doma. Kakšne so posledice teh sprememb? Pri- čnimo kar z gospodarsko stranjo. Domača dekleta, ki so pod vplivom moderne stano- vanjske kulture, zlasti pa ideala meščanske sobe, ne trpe več opravljanja del v »hiši« in zato se morajo zlasti moški seliti iz te delavnice. Posledica je, da domače zimsko delo, kot je pletenje itd., počiva, tudi naj- manjšo malenkost že nesejo k obrtniku, moški postopajo in se ne vedo kam dejati in podobno. Vlogo nekdanje »hiše« je po preuredbi prevzela povečana kuhinja, toda ta dela se tudi v kuhinji ne morejo oprav- ljati in kmetovalci bi vedeli povedati o tej stvari zelo mnogo neugodnega. Za gotovo sledi iz slabih skušenj, ki jih povzročajo te spremembe, nauk, da je nesmiselno uničevati gospodarsko funk- cijo »hiše«, dokler nismo pri- skrbeli druge rešitve, kajti ku- hinja »hiši« v tem bistvu ni ena- kovredna. Moški postane pri takem sta- novanjskem režimu nomad brez pravega doma in tujec v lastni hiši. Pa tudi deca trpko občuti novo stanje, kajti velika raz- lika je med zakurjeno pečjo v »hiši« in med štedilnikom v kuhinji, da ne govorimo o napotju, v kakršno je deca gospodinji pri delu v kuhinji. Predelave povzročajo nove oblike in novo občutje. Namesto starih 50 in več centi- metrov debelih zidov ima hiša moderne tanke zidove, ponekod že kar 38 cm debele, stene pa so enakomerno ravne. V njih so moderna okna, ki se odpirajo navznoter; so tržno, brezstilno blago in dajejo sobi več svetlobe, kakor je je treba, in tam, kjer so prej šumele le redke muhe, se jih zdaj pase na tisoče. V oknih je še enkrat toliko Hiša np Gorenjskem Preprosto, a hkrati okusno rešen primer raz- ličnih oken v enotnem pročelju. ali še več šip in torej mnogo prilike, da se razbijejo, vsekakor pa daje čiščenje šip mnogo več dela, kqt ga je bilo prej. No- tranje odpiranje nudi obilno priložnosti za zamakanje. Namesto stare opreme, ki se je preselila ali na podstrešje ali na ogenj, je »hiša« dobila novo. Lesena konfekcij- ska miza je obdana s stoli, pogosto furni- ranimi in iz vezanega lesa (vse po vrsti to- varniški izdelki), ob stenah ni več klopi, namesto stare ure visi nekje moderna, bogkov kot, ki so ga že pred časom skva- rile tiskane podobe, je sedaj izgubil zadnji ostanek, svojega nekdanjega značaja, na zidovih so obešena ogledala, po oknih so kaktusi in druge sodobne rože itd. Izraz take sobe je obupen. Ne razlikuje se v ničemer od raznih gostilniških sob in podobnih merkantilnih, to je trgovskim na- menom služečih prostorov. Vsaka gospo- dinja podzavedno čuti praznoto in goloto sten in prostora, zato obeša nad okna kar- nise, nanje pa zastdre tovarniškega izdelka, v kotu za mizo najdeš moderno stojalo za rože in rože v vazi kot po mestnih stano- vanjih in čakalnicah, miza je pokrita s prtom, največkrat kupljenim, tudi na njej je vaza z rožami, peč je modernizirana itd. V to poglavje spadajo tudi psihe v spal- nicah deklet in žena na kmetih ter kar je še podobnih meščanskostanovanjskih no- vosti. j To je prenekje nastalo iz stare hiše se- daj, ko so tudi za kmete odločilna pravila in potrebe meščanske stanovanjske kulture, katere vneti apostoli so v družini predvsem domače hčere. Po vsem svojem zna- čaju ta prostor ni več »hiša«, temveč soba, še več: to je n a - vadna sprejemna soba, kot jo po- znamo iz mestnih stanovanj, od koder jo deloma pomeščanjeni okus podeželja, de- loma pa drugi nosilci prenašajo na kmete. In samo piko na i postavijo one gospodi- nje, ki prestavijo mizo iz kota na sredo sobe, pravilno čuteč, da v tako urejeni sobi miza v kotu nima več kaj iskati. Tudi ta- kih primerov je žal že nekaj na našem podeželju. Razlika med tema dvema prostorskima oblikama, kot je »hiša« na eni strani in sprejemnica na drugi, je tako velika, kot je razlika med meščanskim in kmečkim stanovanjem. Blagoslov novega reda ob- čutijo zlasti tisti, ki so okušali prednosti stare hiše, to so v prvi vrsti starejši ljudje. Ako jih vprašuješ o prednosti nove ured- be, tedaj dobiš skoraj povsod odgovor, da je bil stari red boljši. Najbolj zanimivo pa je, da ob takem izpraševanju vesti tudi kak član družine, ki je sokriv njene nove ureditve, prizna njeno pomanjkljivost in neprikladnost, in to ne le na pravi kme- tiji, temveč tudi v bližini mesta ali trga. Saj drugače tudi ne more biti. Prostor, ki so ga tako hoteli dobiti in so ga tudi do- bili, nima v kmečkem gospodarstvu in go- spodinjstvu nobene upravičenosti in smisla, ker ne ustreza niti eni izmed zahtev, kate- rim naj hiša služi. Menda nikdo ne bo res- no trdil, da je treba kmetu posebnih pro- storov za sprejemanje gostov in drugih; vse, ki ga obiščejo, lahko sprejme v »hiši«. Nova soba ali sprejemnica je zgolj prostor za okras, dekorativen prostor, kot vsaka sprejemnica v meščanskem stanovanju. Kmečka hiša v preteklosti ni poznala takih prostorov in naj jih tudi v bodoče nima. 3. Ker so taki pojavi posledica sprememb, o katerih smo zgoraj govorili, je treba zla- sti obravnavati vprašanje spreminjanja in prenavljanja kmečkega doma ter ga posta- viti na zdravo podlago. K temu nas silijo resnične potrebe kmečkih bivališč, kot so novi spalni prostori, asanacija in gospodar- sko izboljšanje posestva, s čimer se nehote dotaknemo tudi domačije v stavbarskem ozira. Pri tem delu morajo sodelovati vsi za to poklicani sloji. Poglavitna naloga pripada mestu, od koder prihajajo ti nenaravni pojavi spre- jemnic, psih, furniranega pohištva, tovar- niških prtov itd. Kakor mesto zavaja de- želo, tako mora skrbeti, da bo za odškod- nino nudilo prave vzglede, kajti vsi vidi- mo, kako pokorno sprejema kmečko ljud- stvo vse, kar gospoda predlaga in uvaja. Ta pokorščina je včasih kaj kvarna, zato pa se mora mesto zavedati odgovornosti. Primernih vzgledov moramo pričakovati od stavbarjev in arhitektov. Od sleher- nega arhitekta, ki zasnavlja zgradbe za podeželje, je treba zahtevati, da se pri svojem delu poglobi v notranjo naravo sta- nu ali socialne edinice, ki naj ji zgradbe služijo. Pri tem naj upo- števa vse gospodarske, socialne in duhovno- kulturne osnove ter pogoje življenja tiste edinice, naj je to družina ali vas. V našem primeru naj tedaj arhitekt pri slehernem spreminjanju kmečke hiše upošteva vse navedene strani kmečkega doma, njegove prav posebne in pri nobenem drugem biva- lišču v taki obliki obstoječe naloge in za- hteve. Pri tem ga mora voditi načelo, da kmetstvo ni niti gola gospodarska niti gola kulturna oblika, temveč življenjska oblika, ki vse v sebi vključuje in ki je njen obstoj osnovnega, življenjskega po- mena za narod. Zato kmetstvo ni deljivo v kake posamezne gospodarske skupine, niti ni z njimi istovetno, in samo o takem kmet- stvu govorimo. Poleg omenjenih dejstev pa mora sno- vatelj kmečkega doma v stavbarskem oziru upoštevati tudi izročilo kmečkega stavbar- stva na tistem ozemlju ter poiskati njegove zakone, oblike ter tvoriva, kajti kmečka hiša ni podobna meščanskemu stanovanju, ki ga lahko proti odpovedi vsak mesec menjaš kakor srajco, ne da bi se pri tem tvoja »eksistenca« uničila, temveč je živ- ljenjsko orodje in naprava kmetije. Ravno po načinu, kako so se te lastnosti združile s stavbarsko-umetniškimi v nedeljivo ce- loto, ki je nastala v teku dolgotrajnega razvoja, je kmečka hiša edinstven spo- menik in zategadelj tudi kot stavbarska in umetniška tvorba za snujočega arhitekta obveza, obveza take vrste, da samo v njegovem spomeniškem in umet- niškem svetu more in mora iskati zakonov ter oblik za ustvarja-; nje novih domačij, izrabijajoč se- veda vse novodobne tehnične pridobitve. S tem je zadosti jasno izraženo načelo, da ne rešujmo stavbno-umetniške podobe novega kmečkega doma z miselnostjo (mentali- teto) meščanskega (urbanističnega) stavbar- stva, kar se je doslej pri nas žal vseskozi godilo in se še vedno godi. Ta načela morajo popolnoma prekvasiti zasnavljanje kmečkih domov, kajti pomi- sliti moramo, da zaradi moderne gospodar- ske organizacije kmet svojega doma veči- noma ne zida sam, kot ga je v preteklosti, temveč mu ga zida obrtnik, tujec* tedaj tuja miselnost in tuj nazor. Kmetu pa je treba dati kmečki dom in ne obrtniškega izdelka, če hočemo imeti zdravo in realno kmetstvo — in kmet bo še dolgo osnova našega narodnega živ- ljenja! Zato bo sodobna le tista stavbarska struja, ki bo kmeta in kmetstvo tako do- življala in zanj delala, da bo ustvarila so- doben in vendar tradicionalen kmečki dom. Že samo po sebi razširja mesto svoje izume po podeželju, tako pa bo tudi tipe in načrte kmečkih domov. Pri tem razšir- janju pripada velika odgovornost obči- nam na deželi ter stavbnim oblastvom v mestu. Kot gradbene oblasti prve stopnje imajo občine nalogo voditi in nadzirati vse gradbeno delo v svojem kraju. Torej jim pripadajo tudi dolžnosti, preprečevati škod- ljive in tuje pojave. Ravno glede tega se pa godijo na deželi neodpustljivi grehi, pa bodisi da pristojna oblastva občin ne pouče o njihovih dolžnostih, bodisi da so občine premalomarne in ne izvršujejo svojih funk- cij. Zato vidimo, kako na deželi rušijo dra- gocene starinske hiše in postavljajo name- sto njih nove, druge prezidava jo in pre- delavajo, kvarijo zunanjščine in notranj- ščine, postavljajo zgradbe na neprimerna mesta, gosposke in izobraženske hiše zidajo tam, kjer bi jih ne smeli, ter sploh uniču- jejo podobo kmečkega doma in vasi na debelo, deloma z vednostjo občin in njim nadrejenih oblastev in uradov, deloma pa brez njihove vednosti. In vendar je naloga občin ravno obratna. Ljubosumno bi mo- rale čuvati stare kmečke domove pred ne- smiselnimi in nepotrebnimi prezidavami, ako pa jih ni mogoče rešiti, obveščati pri- stojne urade, kot je Etnografski muzej v Ljubljani, da jih pravi čas izriše, opiše in tako zagotovi zanamcem; preko svojih gradbenih odborov bi morale svetovati lju- dem pri nameravanem prenavljanju do- mačij, opozarjati domače ob tem Da res- nične pomanjkljivosti doma in na prave ter utemeljene potrebe, katerim naj vsaka prezidava ustreza. Prikazovati bi morale ljudem razliko med bistvenim in nebistve- nim ter odklanjati vse nebistvene vzroke in razloge za spreminjanje. Skrbeti bi mo- rale, da se za vsako večjo predelavo doma izdela celoten in enoten načrt, po katerem naj se potem delo v stopnjah iz- vršuje in ki bi preprečeval brezglavo adap- tiranje, čigar posledica so n. pr. okna raz- ličnih velikosti v isti »hiši« ali celo v isti steni, delitev velikih prostorov v manjše, zaradi katerih dobi hiša celo vrsto novih, neporabnih lukenj, neporabnost prehodov in hodnikov, pomešanost in neprimernost gradiv itd., itd. Dolžnost občin bi bila, nad- zirati delo domačih stavbenikov, zidarjev in tesarjev ter preprečevati opičje posne- manje tujih vzorov, zlasti pa paziti na smo- trnost in čistost sloga. Poudariti je, da bi morale nujno preprečiti izvrševanje na- črtov, ki jih izdelujejo nepoklicani laži- strokovnjaki samo zaradi denarja in ki njih izvedba domov v ničemer resnično ne izboljša, gospodarje pa stane veliko de- narja. Ako občina tega ne zmore sama, naj se obrne na svoje nadrejeno oblastvo in urad, in če tudi to ne ve nasvetovati, naj vpraša za svet, preden bi se odločilo za kako moderno, tujo rešitev, kak strokovni urad. Občinam morajo pomagati vsi drugi pro- svetni delavci na deželi, zlasti izobraženci, ki so prišli iz mesta. Nobene kulture ni v priporočanju mestnih šablon preprostemu kmečkemu ljudstvu ter v smešenju njego- vih naprav, kakor tudi kauči, fotelji in ko- palnice niso izraz kulture, temveč kvečjemu civilizacije. Vsak izobraženec na deželi ima dolžnost, da se poglablja v svojstvenost življenja in njegovih oblik, nepristransko razlikujoč resnične pomanjkljivosti od ne- bistvenih, predlagajoč in svetuj oč pravilne rešitve, budeč čut za vrednost starin, pred- vsem pa za čistost stila in naravni okus. Seveda bo treba tudi tem slojem še marsi- kaj prikazati v drugačni luči, v kakršni so bili doslej vajeni gledati te stvari. Končno besedo pri vsem tem pa ima kmet ter njegova stanovska zavest. Zastonj vse govor jen je, če pri njem ni ali ne bi bilo razumevanja. Najvažnejša točka pri tem vprašanju je danes pravilna vzgoja kmečke mladine, ki bo prevzela do- move. Pod vplivom raznih novodobnih struj in naziranj razrušeni čut za izročilo je treba v njej zopet zbuditi in zlasti pri mla jšem ženskem rodu oživiti smisel za go- spodarsko, socialno in duhovno enovitost kmečke domačije. Zastaviti je treba vse sile, da se ne bodo zamenjavale resnične dobrine kmečke kulture s plehko civiliza- cijo in prividi neke življenjske ureditve, katere realna izvršitev bi bila in je samo smešna. Tako opozarjanje naj gre družno z vzga- janjem stremljenja k resničnemu napred- ku, pri katerem se bodo lahko izkoriščale vse moderne pridobitve, ne da bi izročilo trpelo kako škodo. Pri tem delu ima mladi rod še močno oporo pri starejšem rodu, pri očetih in materah, kolikor pa ne več tu, mu je treba pokazati pota, po katerih lahko pride do pravih nasvetov in dobrih rešitev. Potem se bo vsak mlad gospodar samostojno odločil in uvidel, kaj je prav in kaj ne. Če bomo vse to storili, bomo za gotovo dobro prebrodili vse nevarnosti, ki prete pri ogromnem obnovitvenem delu, stoječem pred nami, in pozidali bomo stare ter po- stavili nove domove tako, kakor zahtevajo novi časi, a kljub temu v smislu onih iz- ročil, ki so v naši kmečki kulturi povezana z njenim edinstvenim prostorom — s kmečko »hišo«. Varstvo spomenikov po vojni Fr. Štele Varstvo spomenikov, kakor ga pozna so- dobnost in ki ga pri najs zastopa Spomeni- ški urad pri Pokrajinski upravi v Ljub- ljani, je značilen pojav kulturnih prizade- vanj najnovejšega časa. Prva prizadeva- nja za ohranitev ostankov starih kultur, posebno antične, poznamo najprej posebno iz papeškega Rima in Italije, pozneje pa so se uveljavila na pragu najnovejšega časa posebno v Franciji, kjer je revolucija uničila mnogo dragocenih prič preteklosti. Vendar je šele približno sto let, odkar so te težnje, ki so se posamezno javljale v raznih državah, postale splošno, za evrop- sko kulturo mednarodno značilno gibanje. Dolgo pa je še trajalo, dokler se niso na- zori o tem varstvu na začetku dvajsetega stoletja tako razčistili, da danes z vso znanstveno razsodnostjo lahko določimo vrednost posameznega spomeniškega pred- meta in način, kako ga lahko ohranjujemo v njegovi zgodovinsko pričevalni zaneslji- vosti. Tudi med Slovenci poznamo to gi- banje že več kot pol stoletja in smo ves ta čas zvesto spremljali njegov razvoj v drugih kulturnih deželah. Reči moremo celo, da je bilo v tem času varstvo spome- nikov med nami kar popularno. Največ zasluge ima za to duhovščina, ki so jo k temu navajala škofovska navodila pa tudi pouk v semeniščih. Mnogo so pa za širje- nje zanimanja za starine in spomenike preteklosti naredili posamezni učitelji in drugi izobraženci, ne v zadnji vrsti pa tudi vednostno ljubiteljsko usmerjeni rodoljubi na deželi. Tako lahko ugotovimo, da je imelo to spomeniško varstvo med nami po- gosto prav lepe uspehe: Širilo je zanimanje za domačo zgodovino; odkrivalo doslej ne- opažene, skrite ali nerazumljene priče kul- turne preteklosti našega naroda; z nego takih spomenikov je množilo zanimivosti posameznih krajev in dvigalo v prebival- cih samozavest, ker jim je pojasnjevalo, da so tudi v njihovi domovini pozornosti in ljubezni vredne starine, ki po svoje ne zaostajajo za mnogimi, katere smo hodili občudovat drugam, med druge narode. Po- sebno pa se je z odkrivanjem in raziska- vanjem takih prič preteklosti bogatila do- mača zgodovina. Kako imenitna priča naše domače zgodovine je n. pr. nagrobni, v ver- zih sestavljeni napis celjskega starokrščan- skega škofa Gavdentija, odkrit pred ka- kimi petnajstimi leti! Kaj smo pred 30 leti prav za prav zanesljivega vedeli o zgodo- vini umetnosti med nami? Danes imamo po zaslugi Spomeniškega urada v glavnih čr- tah ugotovljeno zgodovino te stroke; glav- ne spomenike, predvsem lepotno učinkovite starinsko poslikane podružne cerkve z »zla- timi« oltarji, pa je tujskoprometna knji- ževnost uvrstila med naše največje zani- mivosti.