LETO X ŠTEVILKA 108 30. SEPTEMBER 1976
brestov
zornik
lasilo delovne skupnosti
Naložbe za naš razvoj
x leto 1976 POMENI PRVO LETO NOVEGA PETLETNEGA SREDNJEROČNEGA NAČRTA RAZVOJA BRESTA. V TEM NAČRTU SO TAKO KOT DRUGI ELEMENTI GOSPODARJENJA OPREDELJENA TUDI INVESTICIJSKA VLAGANJA KOT EDEN IZMED TEMELJNIH POGOJEV ZA DOSEGANJE ZASTAVLJENIH GOSPODARSKIH CILJEV VSEH TEMELJNIH ORGANIZACIJ BRESTA.
Če na kratko povzamemo značaj predvidenih investicij v obdobju 1976—1980, potem lahko ugotovimo dvoje:
— da bodo Brestove temeljne °rganizacije pri razvoju svojih Prihodnjih kapacitet težile k takim naložbam, ki bodo spreminjale strukturo Brestove proizvodnje;
~ da imajo predvidene investicije v kapacitete pohištva izključno namen modernizirati in zamenjati fizično ali ekonomsko Zastarela osnovna sredstva.
Tako zastavljena politika inve-riicij v Brestu, ki se v celoti vključuje v družbeno verificirani Program razvoja slovenske lesne industrije, skuša z uspešno izpolnitvijo srednjeročnega plana doseči, da bo leta 1980 ostalo v strukturi proizvodnje le še 60 odstotkov pohištva (leta 1975 je bilo v strukturi proizvodnie zastopano pohištvo z okrog 85 odstotki).
Težnja po prestrukturiranju Proizvodnje izhaja predvsem -iz neugodnih tržnih sunkov, ki jih • .nekaj let doživlja pohištvena Industrija in z njo seveda tudi Brest kot vodilni v tej proizvodnji. Znano je, da so proizvajalci Pohištva glede na to, da je po-Ustvo dobrina trajnejše vred-^.nsti, prvi na ostrini noža rece-■' oziroma kriz, ki že nekaj časa
kalijo svetovno in s tem tudi naše gospodarsko življenje. Nedvomno je takšna odločitev tudi posledica dosežene ravni proizvodnih kapacitet pohištva, ki so se zadnja leta hitro večala v ožji in širši domovini.
Proces prestrukturiranja proizvodnje smo pričeli v Brestu s koncentracijo žagarske proizvodnje, osvajanjem proizvodnje poliuretanskih izdelkov in izdelkov iz iprena ter z izgradnjo tovarne ivernih plošč. Tu smo na začetku leta 1976 tudi obstali, kajti investicije so nujno pogojene tudi z rezervnimi sredstvi.
Predpisom, sprejetim v letu 1976, ki imajo za cilj stabilnejšo gospodarsko rast, smo uspešno »kljubovali«. V mislih imam predvsem zakon o novih dolžniško upniških razmerjih, ki je v našo likvidnost prinesel poslovni red in disciplino ter zakon, ki zahteva vrednotenje zalog po prilagojenih direktnih stroških. Veliko manj smo uspešni na področju akumulacije, kajti več kot tri leta zamrznjene cene pohištva resda ne morejo kljubovati še tako velikim prizadevanjem za zniževanje stroškov, kaj šele, da bi zagotavljale solidno osnovo za razširjeno reprodukcijo.
To omenjamo zato, ker smo šele te dni sprejemali odločitve o investicijskih vlaganjih v letu
1976 in ker smo do teh odločitev prišli lahko le ob uspešnem premagovanju težav kot so na primer nelikvidnost in nepokriti trajni viri obratnih sredstev.
Danes so v dobršni meri ob uspešnem sodelovanju poslovne banke te težave premagane in tako tudi srednjeročni investicijski plan stopa iz povojev na plan.
Predračunska vrednost vseh investicij, ki sodijo v »paket investicij« za leto 1976 in od katerih bodo nekatere zaključene v letu 1977, znaša 33 milijonov dinarjev. Na prvi pogled je videti, da gre za relativno visok znesek, vendar ne več, če vzpostavimo ta znesek v razmerje z amortizacijo, ki bo znašala v letu 1976 43 milijonov dinarjev.
Dve tretjini predračunske vrednosti bo investirane v nove gradbene objekte, tretjina pa v zamenjavo in modernizacijo opreme.
Prav s temi gradbenimi deli si ustvarjamo novo osnovo za prestrukturiranje proizvodnje. Gre namreč za to, da bomo na industrijski coni v Podskrajniku zgradili nove objekte za proizvodnjo tapetniških izdelkov, poliuretana in iprena. S tem bomo omogočili celovito proizvodnjo tapetniške dejavnosti, hkrati pa sprostili sedanje objekte stare iverke za novo proizvodnjo ognjeodpor-nih plošč na osnovi mineralov.
Hkrati pa bo preselitev tapetništva iz Tovarne pohištva Martinjak omogočila tej temeljni organizaciji nujno razširitev izvozno usmerjene proizvodnje masiv-
Ves september je bil v znamenju lepih športnih prireditev. Z otvoritvene slovesnosti medobčinskega sindikalnega prvenstva
nega pohištva ter specializacijo proizvodnje stilnih tapetniških garnitur.
Med gradbenimi objekti je tudi objekt družbene prehrane in soudeležba Bresta pri izgradnji poslovno prodajnega centra Slovenijalesa v Ljubljani. Objekt družbene prehrane bo z 280 kvadratnimi metri površine zadostoval za prehrano okrog sto delavcev v eni izmeni in bo z njim rešeno vprašanje toplega obroka vseh delavcev v industrijski coni Podskrajnik.
Znano je, da gradi v Ljubljani Slovenijales noslovno prodajni center, katerega izgradnja prve faze znaša po predračunu 208 milijonov dinarjev. Struktura virov financiranja predvideva, da bi bil objekt zgrajen iz 35 % deleža trgovin Slovenijalesa, 35 % deleža članic SOZD in 30 % deleža sredstev iz bančnih virov. Brest predvideva, da bi letos vložil v to investicijo 3 milijone dinarjev, kar bi pomenilo, da bo na osnovi tega deleža razpolagal v tem poslovnem centru z nekaj nad 200 kvadratnimi metri koristne površine.
Pri opremi, ki jo obsega investicija, so udeležene vse temelj-
ne organizacije združenega dela.
Od opreme bomo med drugim nabavili stroj za obdelovanje oblih robov pri izdelavi kuhinjskih elementov za Tovarno pohištva Stari trg, avtomatsko stružnico z brusilko in stroj za izdelavo čepov za Tovarno pohištva Martinjak, viličar za Tovarno pohištva Martinjak in Tovarno lesnih izdelkov Stari trg, valjčno nana-šalko lakov za Tovarno pohištva Cerknica, enajst kamionov za obnovo transportnega parka vseh temeljnih organizacij, telefonsko centralo Bresta, ter nekaj pisarniške opreme, predvsem za potrebe trgovin.
Del opreme je vezan na ustrezno pridobitev soglasij za uvoz, kar bo nedvomno časovno Zavrlo nabavo opreme.
Investicijo imamo ustrezno verificirano pri Gospodarski zbornici Slovenije, kar pomeni, da je v skladu z razvojem lesne industrije Slovenije.
Trenutno je tako opredeljeni plan investicij oziroma investicijski elaborat v obravnavi pri poslovni banki, kjer pričakujemo ugodno rešitev za odobritev kreditov.	D. Mlinar
Dragi bralci!
v Naneslo je, da bo dobršen del te številke našega glasila posvečen športni rekreaciji oziroma športu, saj je bila v septembru vrsta pomembnih prireditev, na katerih je s precejšnjim uspehom sodelovalo tudi dosti naših delavcev (sedma lesariada, medobčinsko sindikalno prvenstvo, teden telesne kulture).
Morda se bo zato komu zdela ta številka vsebinsko enostranska, sodimo pa, da je prav, občasno posvetiti nekaterim dejavnostmi večjo pozornost. Ne le posameznim športnim rezultatom, pač pa dejavnostim, ki se skrivajo za njimi.
Uspehi, ki jih beležimo v zadnjem času, nedvomno pričajo, da se je športna rekreacija med našimi delavci dokaj razširila. Še dosti pa je neizkoriščenih možnosti: iskanje novih oblik množične rekreacije, organizacija najrazličnejših tekmovanj med temeljnimi in delovnimi organizacijami znotraj občine
Želimo, da bi se ob vseh poročilih s športnih tekmovanj ovedli nc le uspehov, pač pa tudi slabosti, ki jih spremljajo, in da bi sindikalna organizacija skupaj z ustrezno samoupravno interesno skupnostjo našla poti do skupnega cilja: množično rekreacijo slehernemu delavcu!
Pomnik človečnosti sredi divjine
OB ODKRITJU SPOMENIKA SNEŽNIŠKIM PARTIZANSKIM BOLNICAM
KAKOR STRAŽARJI NA MRTVI STRAŽI STRAŽIJO STROGI REDOVI OSTRNIC CEZ VSO LOŠKO DOLINO, MRKI IN MOLČEČI MOŽJE, KAKOR DA NAS NERADI SPUŠČAJO V NEDRA GOZDOV ZA SVOJIM HRBTOM — ZAKLETA PREDSTRAŽA BURNEGA SNEŽNIKA.
Vozimo mimo teh mrkih vojakov. Naročeno jim je, naj ta dan ne ustavljajo nikogar, ki bo hotel v globino gore, mimo vihrajočih zastav, pometenih dvorišč in okrašenih hiš.
Podgora — tam, kjer se neha asfalt —■ tam doživljamo naj toplejši pozdrav: s preperelih ograj, z na grobo stesanih skednjev, z okenc in z jablan ob cesti veselo zro v nas doma narejene zastavice — tiste na risalnem listu, narisane še s slabo razgibano drobno roko z rdečim in modrim svinčnikom — nesorazmerno velika rdeča zvezda na sredi! Ta drobni pozdrav, ki so ga pripravili naj mlajši vaščani, greje obiskovalcem srca, daje vedeti, da smo dobrodošli, da od tod dalje tudi molčečih straž ne bo več, da nas Snežnik gostoljubno vabi pod svojo zeleno streho.
Prav te zastavice nas najbolj prepričajo, da prihajamo v kraje, ki so bili in še niso nehali 'biti partizanski. Stara morala partizanskih domov se je prelila v generacijo najmlajših.
Babno polje — vas brez izdajalca. Z župnikom vred so se vaščani brez besed uprli okupatorju, z župnikom vred so se zaprli v molk; druga za drugo so matere in žene barvale svoja oblačila v črno. Sinovi so padali, možje so padali, vas je gorela. Groza okrog in okrog! Grobovi tulijo — živi molčijo. Ljudje tiščijo skrivnost partizanske lekarne, skrivnost snežniških bolnišnic, skrivnost polnočnih letalskih poletov, skrivnost civilnega logorja, skrivnost kurirskih steza, kolovozov, po katerih se enakomerno gugljejo noč za nočjo volovske vprege z ranjenci na s slamo postlanih vozeh, skrivnost bunkerjev za ranjence in javk za terence ...
Skrivnost za skrivnostjo! Samo črnina lahko zaklene vase tolikšen molk.
Nobenih velikih besed. Samo podatki obiskovalcem razgrinjajo široko mrežo, delujočo za partizansko Planjavo. Kdo je do danes vedel, kaj vse so delali in skrivali tihi Babnopoljci za zdravje partizanske vojske? Moška pesem je vzvalovila pisane zastave mladincev — pohodnikov in brigadirjev, trdo so se zarezale poteze na obrazih preživelih ranjencev, borcev, domačinov ... »Prečuden cvet je v grapi črni,
cvete z globokih korenin ...« — zdi se, da so tu te korenine, v tej zemlji, pusti in samotni, med temi ljudmi — trpkimi in poštenimi, ki jim je črnina postala narodna noša.
Štirje borci z ranjencem na ramah od te zadnje septembrske sobote dalje nemo pripovedujejo o humanih dejanjih teh gozdov med revolucijo. Toda gozd oživi z ljudmi, gozd daje, kar od njega zahtevajo ljudje, in ljudje, ki so te gozdove poznali, ki so stoletja trpeli v njih, ki so gonih po njih divjačino pred strel graščakom, ki so v njih kleli lesne trgovce in žagarje — ti ljudje so zdaj veliko zahtevali od teh gozdov. Hoteli so, da v svoje globeli, v svoje vrtače in kotanje, v odljudne in mrzle strmine, med skale in debla in mah vzame bolne in ranjene, onemogle in stare, dojenčke in brezdomce; zahtevali so, da jih skrije, jih hrani iz zalog svoje divjadi, da jim s svojim zelenim dihanjem celi rane, da jih skriva s svojo bogato odejo, da vodi sovražnika po napačnih poteh, da ga pelje mimo postojank, mimo bolnišnic, pred zasede naših ...
Te naloge je Snežnik opravljal, uspešno opravljal do svobode in štirje nosači z ranjencem na ramah, ki gredo čez Županov laz — so tihi. Molčijo, a njihov molk pripoveduje, da so tu, v teh gozdovih vse to počeli ljudje — ljudje in za ljudi.
Naš boj je imel čudno logiko: Brez enega, ki s kroglo v nogi ni mogel več s tovariši, bi bila bitka izgubljena, z njim in še štirimi zdravimi tovariši, ki so ga nesli v skrite globače, da bi se tam v zeleni bolnici izlizal — je bila dobljena. Dan za dnem tako — vsa štiri leta — tako na Sutjeski, tako na Cerkljanskem in na Rogu in tako tudi na Snežniku. In tako nas spomenik v Županovem lazu opominja na veliko etiko našega boja, na humanizem brez meja, na orožje, ki je zmagovalo bolj zanesljivo kot puške — na skrb za človeka.
S tem smo si lahko razlagali tudi prisotnost tovarišev Popita -Jokla, Rudolfa, Svaruna, predstavnikov komunistov, borcev in naše ljudske vojske: priznavajo ta boj, gradili so to moralo, zavedajo se je danes. In veseli smo in vzpodbujeni, da je mladina s svojim organiziranim sodelova-
njem in s pokroviteljstvom nad prireditvijo dala vedeti, da tudi pozna ta boj, da ga spoštuje, da povzema in nadaljuje plemenito moralo tega boja.
Mi smo odšli — pretreseni od zgodbe gozdov, zgovorne molčečnosti spomenika in barak, skritih globoko v gozdu, zadovoljni tudi s pričevanji komisarja in upravnice snežniških bolnišnic, veseli, da jih po toliko letih še vidimo zdrave in delovne, ponosni tudi na zeleno bratovščino, ki so kot nekoč za ranjence brezhibno poskrbeli tokrat za številne obiskovalce, zanosno in praznično razpoloženi od partizanske pesmi in glasbe, prelivajoče se z naravno godbo jesenskih gozdov, z vetrom, ki je vlekel z vrha Snežnika in se lovil v prapore borčevskih organizacij, v zastave mladinskih brigad ...
Za nami je ostal Snežnik, pripravljen, da s pomniki svoje preteklosti začudi samotnega popotnika, ki bo zašel v to lesovje.
Za nami je ostalo tudi Babno polje, vas brez izdajalca, za nami pa je odšel velik dolg, zavit v oblake makadamskega prahu — dolg, da ta prah v najkrajšem času prelijemo z asfaltom, da
bodo Babnopoljci laže pregledali s svoje planote, kaj se je okrog njih zgradilo in razcvetelo potem, ko so se vrnili iz svojih gozdov in se zagrizli v obnovo požganega in okrvavljenega domov j a; da bo razvajenega Slo-
venca z asfalta kdaj zaneslo tudi v ta del domovine, pa bo ob grobovih in spomenikih spoznal, da ni bil zadnji v boju, da pa v svoji skromnosti šele po več kot treh. desetletjih odkriva svoja velika dela.	J. Praprotnik
Nedorečena razprava
OB »OKROGLI MIZI« NA SLOVENIJALESU
V okviru javne razprave o osnutku zakona o združenem delu je bila na Slovenijalesu v organizaciji republiškega odbora sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva »okrogla miza« s temo: vloga skupnih služb v SOZD in opredelitev položaja delavcev v skupnih službah.
Iz nove tovarne ivernih plošč — oplemenitenje plošč
Ta problemska razprava naj bi soočila rešitve v osnutku zakona o združenem delu z dosedanjimi izkušnjami pri oblikovanju sestavljene organizacije, obenem pa naj bi bila prispevek k javni razpravi o temeljnih izhodiščih združevanja v SOZD Slovenijales.
V uvodu je bil prikazan dosedanji potek združevanja; vendar lega ne bi ponavljali, saj je bil že večkrat opisan. Ugotovljene pa so bile poglavitne dosedanje slabosti (ni bit opredeljen predmet poslovanja, niso bili urejeni dohodkovni odnosi, pa združevanje sredstev za skupne naložbe, ni bilo skupnega usmerjanja proizvodnih in drugih zmogljivosti in tako naprej).
Razprava je zatem tekla o ciljih združevanja, pa o notranji organizaciji skupnih služb, njenem statusu in položaju njenih delavcev, o odnosih do delovnih organizacij, raziskavah trga in planiranju, o avtomatski obdelavi podatkov, o kadrovsko-socialni funkciji in o informacijskem sistemu.
Razpravljale! so bili dokaj neenotno ubrani. Zvečine so sicer v svojih prispevkih prikazovali, katere skupne dejavnosti in kako naj bi jih opravljale skupne službe sestavljene organizacije. Žal so njihove razprave premalo temeljile na dogovorjenih skupnih ciljih oziroma na ugotovljenih interesih vseh delovnih organizacij, ki se združujejo, za racionalno poslovanje.
Zatem je razprava zaplula tudi na teoretično-pravno raven ter je beseda tekla o samem pojmu m statusu »skupnih služb«. Iz tega dela razprave bi morda vendarle veljalo izluščiti dvoje misli: Pri »skupnih službah« gre za takšno samoupravno organiziranost, v kateri se bo povsem uveljavilo načela svobodne menjave dela in kjer bo položaj delavcev v teh delovnih skupnostih izenačen s položajem vseh drugih delavcev ... Družbeno potrebno in koristno je njihovo delo takrat, ko delavci temeljnih organizacij zahtevajo njihovo delo oziroma,
ko je ta dejavnost posledica zahtev proizvodnega dela.
0 družbeno-ekonomskih in dohodkovnih odnosih znotraj sestavljene organizacije je bilo kaj malo oziroma nekaj zelo splošno povedanega.
Bilo je tudi nekaj konkretnejših in bolj problemskih prispevkov. Opozorjeno je bilo na neusklajeno in neracionalno usmerjanje izobraževanja za kadrovske potrebe lesne industrije v sedanjem izobraževalnem sistemu, pa da se bodo te težave še bolj za-
ostrile v prihodnjem sistemu usmerjenega izobraževanja. Najbolj izostreno in neposredno je bilo opozorjeno na veliko neusklajenost pri planiranju, strateških razvojnih ciljih in pri delitvi proizvodnih programov že znotraj sestavljene organizacije, še posebej pa v celotni lesni industriji. Mnoge delovne oziroma temeljne organizacije namreč v imenu trenutnih in dostikrat lo-kalističnih interesov pozabljajo na celoviti dolgoročnejšim sklad nejši razvoj slovenske lesne industrije.
Če naj bi bila ta »okrogla miza« soočanje zakonskih rešitev s samoupravno prakso oziroma prispevek k javni razpravi o temeljnih izhodiščih združevanja v SOZD, potem svojega cilja ni dosegla. Preveč vprašanj je ostalo nedorečenih ...	B. Levec
Ugodni rezultati gospodarjenja
Naše gospodarjenje kaže v zadnjih mesecih v primeri s prvim polletjem letošnjega leta ugodnejše rezultate.
Po spremembah in dopolnitvah letnega plana smo zasnovali vrsto aktivnosti za večjo proizvodnjo in celotno gospodarsko rast. Tako zastavljena dejavnost je že v prvih mesecih drugega polletja dala spodbudne rezultate. Odpravljena je izguba iz prvega polletja po fakturirani realizaciji in zmanjšana je tudi izguba po neplačani realizaciji. Na ugodnejše poslovanje je vplivala tudi večja konjunktura na domačem trgu.
Obseg proizvodnje je v osmih mesecih letos za 9 odstotkov višji kot v lanskih osmih mesecih, medtem ko je letni plan izpolnjen s 60 odstotki. Kaže, da bo zastavljeni letni plan proizvodnje v celoti izpolnjen.
Obseg prodaje je do konca avgusta letos za 21 odstotkov nad lanskoletnim, kar je posledica rasti izvoza in večje konjunkture na domačem trgu. Tako je letošnji izvoz že presegel celotni lanski izvoz, medtem ko je v primeri z enakim obdobjem lani na-rastel za indeks 209. Skladno z izboljšanjem na področju prodaje in proizvodnje se je izboljšalo tudi gospodarjenje na po-
dročju obratnih sredstev. Zaloge gotovih izdelkov se zmanjšujejo, prav tako pa je zagotovljena potrebna stopnja likvidnosti finančnih sredstev.
Rast proizvodnje je pogojevala tudi naraščanje osebnih dohodkov, ki so do konca avgusta po temeljnih organizacijah dosegli:
TP Cerknica	2852	din
TP Martinjak	3003	din
TLI Stari trg	3056	din
TP Stari trg	2856	din
TIP Cerknica	3975	din
Skupne dejavnosti	3980	din
Brest
3185 din
Doseženi rezultati gospodarjenja v zadnjih mesecih morajo biti spodbuda za še večja prizadevanja za dosego čim ugodnejših rezultatov gospodarjenja.
B. Mišič
Priprave na plan za prihodnje leto
Te dni tečejo priprave za izdelavo letnih planov po temeljnih organizacijah. Osnovni cilji so zastavljeni v srednjeročnem planu, tako da jih bomo v letnem planu le natančneje opredelili. Za razliko od dosedanjih letnih planov bodo v plane temeljne organizacije vključene tudi aktivnosti krajevnih in interesnih skupnosti kot njihovi sestavni deli.
Da bi bilo planiranje usklajeno, je skupni delavski svet sprejel enotno plansko metodologijo z natančno opredeljenimi roki in nosilci posameznih nalog. Tako zastavljena akcija omogoča, da bo letni plan najmanj mesec dni v javni razpravi in da bo do konca leta 1976 sprejet.
Poleg enotne metodologije in rokovnika za izdelavo plana smo pripravili tudi izhodišča, iz katerih povzemamo nekaj bistvenih sestavin.
Bistvo samoupravnega družbenega planiranja, kakor ga je opredelil zakon o temeljih družbenega plana in o družbenem planu SFRJ, dejansko izhaja iz ustavne opredelitve položaja delavca v združenem delu. Rezultati dela delavcev v temeljnih organizacijah se v odnosih blagovne proizvodnje realizirajo na trgu in se vrednostno izražajo v dohodku TOZD. Višina in obseg dohodka sta odvisna od tega, kako bodo delavci organizirali proizvodnjo in s kakšno produktivnostjo bodo izkoristili delo in sredstva. Višina dohodka je odvisna tudi od pogojev in možnosti prodaje lastnih izdelkov na trgu ter od pogojev in možnosti za nabavo surovin in materialov.
Zato je povsem razumljivo, da interes delovnih ljudi za doseganje čimvečjega dohodka in ugodnega poslovanja vodi k skupnemu planiranju vseh TOZD, ki so v krepitvi družbene reprodukcije med seboj povezane. Ker na doseganje dohodka vplivajo tudi znanje, zdravstveno stanje, varstvo otrok in podobno, je nujno, da delavci v TOZD planirajo skladen razvoj celotne družbene reprodukcije in v svoje plane Ugradijo neposredne vezi z delavci in delovnimi ljudmi v družbenopolitičnih skupnostih, krajevnih in interesnih skupnostih.
Priprava plana za leto 1977 temelji na:
—v sprejetih planskih aktih družbenopolitičnih skupnosti,
—	sprejetih dogovorih razvoja Za obdobje 1976—1980 in opredelitvi stopenj razvoja,
~7 dosedanjih in ocenjenih kapacitetah v delovni organizaciji,
—	planih doseganja in delitve celotnega prihodka in dohodka,
v —■ sprejetih obveznostih zdru-zenega dela po samoupravnih
sporazumih,
~ zakonskih določilih za pod-r°čje plana,
—	opredelitvi potrebnih rezul-tatov gospodarjenja za prihod-n,e poglabljanje materialne in samoupravne podlage združenega dela.
OPREDELITEV PROIZVODNIH CILJEV
Da bi v letu 1977 dosegli kar najbolj ugodne rezultate, se moramo zavzemati za racionalno izkoriščanje proizvodnih kapacitet. Izdelki se morajo prilagajati tržnim zahtevam domačega in tujega kupca. Zato je potrebno omogočiti racionalizacijo vseh proizvodnih faz in pravočasno preskrbo z repromaterialom.
Na podlagi analiz proizvodnje ocenjujemo, da bo potrebno povečati proizvodnjo na zaposlenega v posameznih temeljnih organizacijah primerjalno z letošnjim letom:
TP Cerknica TP Martinjak TLI Stari trg TP Stari trg TIP Cerknica
za 7 odstotkov za 4 odstotke za 9 odstotkov za 12 odstotkov za 30 odstotkov Omenjeni odstotki so ciljni in jih bomo v prihodnjem letu skušali uresničiti. Omenjeni odstotki se izračunani na podlagi sedanjega proizvodnega asortima-na in se bo vsako preračunavanje ustrezno prilagajalo pogojnim izdelkom.
CILJI PRODAJE
Glede na tržna gibanja in zagotovitev prodaje je potrebno zagotoviti naslednje deleže izvoza v strukturi celotne prodaje posameznih temeljnih organizacij: TP Cerknica	30	odstotkov
TP Martinjak	35	odstotkov
TLI Stari trg	55	odstotkov
TP Stari trg	10	odstotkov
TIP Cerknica	5	odstotkov
Na domačem trgu pa se prodaja prilagaja tržnim potrebam in naslednjim načelom:
—• uveljaviti dohodkovno soodvisnost v delovni organizaciji in s partnerji izven delovne organizacije,
—	širiti svojo prodajno mrežo tudi z lastnimi prodajalnami,
—	uveljavljati dohodkovne odnose na načelu deležev v celotnem prihodku,
—■ širiti prodajni asortiman,
—	stalno prilagajati dizajn,
—■ dosledno obvladovati sistem odprtih naročil, minimalne varnostne zaloge izdelkov in usklajenega lansiranja izdelkov,
■—- uveljaviti delitev dela in programov v SOZD in na ravni partnerjev v gozdarstvu in v vsej lesni industriji.
OSTALE AKTIVNOSTI
Osebni dohodki se morajo gibati skladno z rezultati gospodarjenja, tako da bo omogočeno doseganje naj n iž lega osebnega dohodka v normunih pogojih de-
la v višini najmanj 2300 din na zaposlenega mesečno.
Prizadevati si je treba za poglabljanje in razvijanje samoupravnih odnosov na vseh ravneh z doslednim uveljavljanjem združenega dela v smislu ustavnih določil.
Investicijske potrebe je treba prilagajati možnostim in sprejetemu programu investicij.
Zagotavljati je treba stalno likvidnost poslovanja v smislu zakonskih rešitev o medsebojnih dolžniško upniških razmerjih med uporabniki družbenega premoženja.
Dosledno je treba uveljavljati dogovorjena načela samoupravnih dogovorov.
V planih temeljnih organizacij in delovne organizacije je treba neposredno uveljavljati aktivnosti in program združenega dela v interesnih in krajevnih skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih.	B. Mišič

Naš razstavni prostor na velesejmu je bil dobro obiskan
Brest na velesejmu v Zagrebu
Brestova prodajalna pohištva, ki je v prostorih 12. paviljona Velesejma v Zagrebu, je v začetku septembra spremenila svojo podobo. Na tem prostoru že drugo leto razstavljamo svoje izdelke, predvsem novosti, v času med obema sejmoma pa na njem prodajamo naše izdelke.
Čas pred letošnjim jesenskim velesejmom je naša služba, ki skrbi za opremo razstav in sejmov, temeljito izrabila. V dneh med 6. in 10. septembrom je bila prodajalna temeljito prenovljena. Novi panoji in notranja prostorska preureditev je dala prostoru nov, svež videz.
Letos smo razstavljali na dveh razstavnih prostorih: kot že omenjeno, v prostorih lastne prodajalne in v prostorih paviljona Slovenijalesa.
Na svojem prostoru smo poleg že znanih programov Dragice, Katarine, Vege-74/S in Mojce prikazali tudi nekaj novosti.
V	ploskovnem pohištvu smo prikazali vzorec tapecirane postelje z vzorcem novih nočnih omaric, psihe in shrambe za posteljnino. Pri kupcih in obiskovalcih je vzbudil precej pozornosti regal Cerknica, ki se odlikuje po svoji privlačnosti, predvsem zaradi fronte in masivnih okvirov, polnil in nalimkov. V sestav sobe sodi še stilna garnitura Verona z varianto troseda in francoskim ležiščem. Prav tako spada v sestav Cerknica tudi jedilna miza M-74 s stoli.
V	sedežnem pohištvu smo poleg Verone prikazali še Mojco v novih tapetniških blagih in novo sedežno garnituro Maja. Maja ima trosed z izpopolnjenim mehanizmom, ki omogoča preprosto in hitro spremembo troseda v udobno posteljo. Pri tej garnituri sta tudi nova fotelja; verjetno bo za prodajo zanimiv predvsem tisti z visokim hrbtnim naslonom.
Prvič je bila razstavljena tudi kuhinja Brest P v izvedbi orehovih, zelenih in slonokoščenih polnil. Kuhinja, ki že prihaja iz proizvodnje, je bila postavljena v klasični izvedbi — po elementih in pod skupno delovno nloščo.
Na prostoru Slovenijalesa smo imeli v okviru delovne organizacije Slovenijales Idrija razstav-
ljeni dve jedilni garnituri, in sicer 8100 in M-75. Obe garnituri sta dopolnitev njihovega izvoznega programa.
Tako kot drugi razstavljale! letos tudi BREST ni blestel. Čedalje bolj je opaziti, da smo vsi prenatrpani s sejmi, da službe oblikovanja in vzorčne delavnice ne uspejo sproti pripraviti novih izdelkov. Poleg tega pa opažamo vse večjo zavzetost za čimboljšo predstavitev delovnih organizacij na specializiranem pohištvenem sejmu v Beogradu, ki bo letos sredi novembra. V. Harmel
Kdaj delegatska priloga?
Že pred nekako dvema letoma se je na pobudo posebne komisije pri občinskem komiteju Zveze komunistov izoblikovala ideja, da bi ob ustanavljanju in delovanju številnih samoupravnih skupnosti v občini ter ob oblikovanju delegatskega sistema začeli za delegate in vse občane v obeh rednih glasilih delovnih organizacij v naši ob-
čini — v Brestovem obzorniku in posebno delegatsko prilogo.
Takšna priloga bi bila za območje naše občine še posebej potrebna, saj nimamo posebnega občinskega glasila, niti nas informativno ne pokriva nobeno pokrajinsko glasilo. Željo po takšni prilogi pa so večkrat izražali tudi naši delavci in občani, zlasti pa delegati.
Tedaj je bila izdelana tudi temeljna idejna zasnova; prilogo bi izdajale samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in skupščina občine, ki bi jo tudi sofinancirale in katere predstavniki bi sestavljali njen uredniški odbor. Strokovne službe omenjenih skupnosti pa bi pripravljale gradivo — v obliki
skladišče gotovih izdelkov se v zadnjem času občutno prazni
Hitra pomoč naj učinkovitejša
Ob novem hudem potresu, ki je pred štirinajstimi dnevi znova močno prizadel prebivalce Posočja, so Brestovci spet pokazali velik občutek solidarnosti.
Takoj po potresu (še pred priporočilom republiškega odbora sindikata) so se odločili, da bodo delali na prosto soboto 18. septembra in zaslužek tega dne (27 milijonov starih dinarjev) takoj poslali prizadetim. Delavci iz Tovarne ivernih plošč pa so prizadetim krajem poslali 30 kubičnih metrov ivernih plošč v vrednosti 5 milijonov starih dinarjev.
In še eno pomoč velja omeniti. Sindikalna organizacija TOZD TP Martinjak je pripravljala izlet na zagrebški velesejem. Vsa sredstva, namenjena za izlet, pa so delavci takoj poslali prizadetim. Sredstev sicer ni bilo veliko, velika pa je bila zavest solidarnosti.
Brestova delovna skupnost je torej še enkrat dokazala resnično zavest prijateljstva in solidarnosti ter pripravljenosti, pomagati v nesreči.	B. Levec
Glasilu Kovinoplastike izdajati
preprostih in kratkih povzetkov najrazličnejših pomembnejših dokumentov, ki bi jih morali poznati vsi občani, zlasti pa delegati ter tudi v obliki kritičnih komentarjev samoupravnih in delegatskih razmerij.
Tehnične usluge pa bi nudili obe že omejeni glasili. Naj omenimo, da so vsi ustrezni organi upravljanja na Brestu to idejo že sprejeli in podprli.
Zadeva pa se že lep čas nikamor ne premakne. Obe glasili sicer poskušata v okviru svojih temeljnih vsebinskih zasnov spremljati samoupravno dogajanje tudi v širšem družbenem prostoru, vendar je vsega tega preveč in še sodelavce zunaj delovnih organizacij je težko dobiti. Ne smemo pa pri tem tudi pozabiti, da sta obe glasili predvsem glasili delovnih organizacij.
Sicer pa radi dosti sestankujemo, govorimo in pišemo o tem, kako so delavci preslabo obveščeni, kako so gradiva za delegacije neustrezna, kako delegatski sistem slabo deluje in tako naprej in tako naprej.
Najbrž je skrajni čas, da nosilci tega sistema (našteti so zgoraj) storijo nekaj več tudi za takšno obveščanje občanov, o kakršnem je bilo tudi že dosti povedanega in napisanega. Ali pa morda manjka ljudi, ki bi nase prevzeli to dodatno in odgovorno breme?
B. Levec
Častitljiv jubilej
PETDESET LET TOV
MARTINJAKU
Mineva že petdeset let, kar so v Martinjaku zavrteli prvi stroji, obdobje, za neko tovarno pa je že
Poskušali bomo malce preleteti to obdobje ter razvoj tovarne, odnosov in dogajanj v njej.
Nekdanji veleposestnik Prem-rov je najprej postavil žago, ker je že takrat ugotovil, da je potrebno surovino prodajati čimbolj oplemeniteno. Delo na žagi je bilo težaško, saj je bila žaga zelo primitivna. Vendar je tedanji lastnik začel les postopoma še bolj oplemenjevati s postopnim in preprostim uvajanjem proizvodnje galanterije in kasneje tudi struženih stolov. Marsikateri obešalnik so pridne kmečke roke spolitirale doma, ker so za finiširanje uporabljali še lak.
Odnosi so bili seveda kapitalistično lastniški, zaslužek ni bil velik, vendar je bil. Ker pa je bilo delavcev preveč, ni bilo vprašanje, nekomu dati knjižico in najeti novega.
Razvoj tovarne je prekinila druga svetovna vojna. Marsikateri delavec je postal obveščevalec, borec v narodnoosvobodilnem boju.
POHIŠTVA V
se na področju sedanje tovarne To v življenju vsekakor ni dolgo kar lep jubilej.
se je delo moderniziralo, proizvajali so zahtevnejše izdelke,-pro izvodnja je bila količinsko mnogo večja.
Obdobje 1955—1965 se na velikosti tovarne ne pozna, pač pa se je v tem obdobju bistveno spremenila tehnologija, predvsem pa proizvodni asortiman. Spominjamo se težav pri začetku proizvodnje tako imenovanih »bartlet« stolov in kasneje tudi prvega stola »sardan«, ki je ime naše tovarne ponesel od Anglije pa skoraj v vsako večjo jugoslovansko vas, saj je bilo teh stolov izdelanih krepko nad milijon. Delavci so spoznali: čim zahtevnejši je izdelek, več bodo za njega iztržili. Tako je v teh letih galanterija izginila iz proizvodnega programa, nadomestili pa so jo zahtevni stoli, fotelji, posteljne končnice in končno tudi zahtevno stilno pohištvo.
Vsi ti izdelki pa so narekovali modernizacijo površinske obdelave, ki se je v tem času preselila tudi v nove prostore. Za raz-
konstrukcija je tudi omogočila, da danes obiskovalec skoraj katerekoli trgovine s pohištvom v Jugoslaviji najde izdelek z napisom »BREST, Tovarna pohištva Martinjak«.
Z razvojem tovarne pa se je oblikovala tudi delovna skupnost, zlasti pa kadri. Sedanji kolektiv se je praktično izšolal tako, da je sposoben ne samo proizvajati, pač pa tudi dejansko upravljati s premoženjem, ki ga je tako rekoč sam ustvaril. Stanje se je v zadnjih tridesetih letih spremenilo tudi na področju standarda, pa prehrane, stanovanj, prevozov na delo in podobno, tako da na prehojeno pot lahko s ponosom gledamo.
Obseg proizvodnje je naraščal z razvojem tovarne in seveda tudi s proizvodnjo zahtevnejših izdelkov. Ko smo izdelovali hlačne spone, je bilo še kako težko doseči mesečni plan s približno vrednostjo 20 milijonov dinarjev. Če pa je sedaj mesečni obseg manjši od 600 starih milijonov, se nam zdi, kot da smo ogoljufali sebe in družbo. Če bomo letošnji plan dosegli, bo vrednost 8 milijard starih milijonov lepa nagrada za jubilejno leto.
Poudariti je treba tudi usmerjenost naše proizvodnje na tuja
Posnetek iz proizvodnje v Tovarni pohištva Martinjak
tržišča —■ od obešalnikov do sedežnih garnitur.
Naši izdelki so vseskozi prisotni pri kupcih Združenih držav Amerike, vseh dežel zahodne Evrope, Skandinavije, Sovjetske zveze, držav severne Afrike, Bližnjega vzhoda in daljnje Avstralije. Da naše kvalitetno pohištvo cenijo in je konkurenčno na zahtevnih tujih tržiščih, kažejo čedalje večja povpraševanja po naših izdelkih. Želimo, da bi ta sloves tovarne najmanj ohranili ozi-
roma še povečali, kajti to bo poroštvo za prihodnje uspešno poslovanje tovarne.
Ob tako visokem jubileju je potrebno izreči priznanje vsem, ki so kakorkoli prispevali k njenemu razvoju; zlasti pa še vsem dosedanjim in sedanjim članom kolektiva. Ob tej priložnosti jim iskreno čestitamo in želimo še mnogo novih delovnih zmag in čedalje več osebnega zadovoljstva.	J. Mele
Zanimive primerjave
Požar 1954. leta je delavce v Martinjaku močno prizadel
Tovarna je takoj po vojni začela znova obratovati in bila 1947. leta nacionalizirana, prav tako kot vsa jugoslovanska industrija. S tem se začenja novo poglavje v razvoju tovarne, da imamo sedaj takšno, kakršna pač je.
Vse do leta 1950 se_ bistveno ni nič kaj spremenilo. Še vedno je bila tu proizvodnja žaganega lesa in drobne galanterije. Marsikdo se še spominja proizvodnje drobnih ročajev za čopiče, obešalnikov, čebričkov, škafov in podobnih izdelkov. Istega leta, ko je bil sprejet zakon o prenosu upravljanja s proizvodnimi sredstvi neposredno v roke delavcem, pa se praktično že začenja novi razvoj naše tovarne. Prišlo je do odločitve, da je potrebno proizvodnjo povečati in posodobiti.
Začelo se je zidati in tako je bila prva večja rekonstrukcija končana 1. maja 1954. leta. Vendar se kolektiv svojih uspehov ni veselil dolgo. Sredi istega leta je požar vsa njihova prizadevanja upepelil. Mislim, da dolgo ne bomo pozabili žalostnega pogleda na pogorišče, na uničene stroje, skratka, na katastrofo, ki so jo najbolj občutili tisti, ki so jo doživeli.
V nekaj dneh pa je akcija že stekla. Vsi člani kolektiva so v nekaj dneh postali zidarji, tesarji, gradbinci, pa so z le nam znano voljo in trmo začeli obnavljati tovarno. V nekaj mesecih je zrasla nova tovarna, svetlejša, sodobnejša, tehnološko bolje opremljena. Kolektiv se je takrat tudi odločil, da žage ne bo obnavljal, pač pa, da se bo preusmeril na finalne izdelke iz masivnega lesa. Asortiman izdelkov se ni mnogo spremenil; pač pa
liko od ročnega pleskanja vrtnih garnitur je pomenila nova lakirnica velik napredek. Nova tehnologija in novi materiali so dovoljevali osvajanje novih in novih zahtevnih izdelkov.
Kljub vsem spremembam pa je tradicija ostala —• proizvodnja izdelkov iz masivnega lesa.
Po letu 1965 so se začela tudi razmišljanja o začetku proizvodnje preprostih blazinjenih izdelkov. Prvi tapecirani izdelki ter vse zahtevnejši stoli in fotelji so zahtevali rekonstrukcijo tovarne. To je bilo opravljeno 1970. leta in tedaj je tovarna tudi dobila sedanji videz. Novi strojni oddelek, novo tapetništvo in modernizacija lakirnice so rezultat takratne rekonstrukcije. Ta re-
SLOVENSKA LESNA INDUSTRIJA V I. POLLETJU 1976
Za prvo letošnje polletje imamo posredovanih nekoliko manj primerjalnih analiz lesne industrije SR Slovenije, vendar bomo z nekaj kazalci prikazali približno podobo našega letošnjega poslovanja. Za osnovo pri primerjavi bomo uporabili podatke poslovnega združenja Les iz Ljubljane. Primerjali pa bomo Brestovo poslovanje s poslovanji naslednjih delovnih organizacij: Alples Železniki, Javor Pivka, KLI Logatec, Marles Maribor, Meblo Nova Gorica, Novoles Novo mesto in Stol Kamnik.
PROIZVODNJA
O proizvodnji nimamo primerjav. Vendar lahko rečemo, da je bila približno na enaki ravni kot v istem obdobju lani ali celo nekoliko nižja zaradi splošne krize v lesni industriji, ki je bila očitna v letošnjem prvem polletju.
DOHODEK
V lesni industriji SR Slovenije se je v letošnjem prvem polletju celotni prihodek povečal v primerjavi z enakim obdobjem lani za indeks 101. Brest ga je povečal za indeks 118 in je med primerjanimi delovnimi organizaci-cijami na tretjem mestu za Alp-lesom in Novolesom, ki imata vsak indeks 121.
PODJETNIŠKA AKUMULACIJA OSEBNI DOHODKI
V lesni industriji se je podjetniška akumulacija (ostanek dohodka povečan za amortizacijo) v prvem polletju zmanjšala, in sicer je indeks 71; na Brestu pa je narasla za indeks 103. Med primerjanimi delovnimi organizacijami je Brest na prvem mestu, vsa druga podjetja so pod indeksom 100.
ZALOGE
Primerjava vseh zalog (surovine, material in drobni inventar, nedovršena proizvodnja, gotovi izdelki in trgovsko blago) nam pokaže, da so se v lesni industriji povečale za indeks 109. Na Brestu so se zaloge povečale za indeks 106. V teh podatkih je Brest nekje na sredini glede na primerjane delovne organizacije, saj je na četrtem mestu.
Povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega v lesni industriji je znašal letos v I. polletju 3342 dinarjev in se je v primerjavi z lanskim I. polletjem povečal za 18 %. Po isti metodologiji izračunani osebni dohodki so na Brestu znašali v I. polletju 1976 3292 dinarjev in so se primerjalno z lanskim polletjem povečali za 9 %. V okviru primerjanih delovnih organizacij je Brest z Novolesom na zadnjem mestu glede na povečanje osebnih dohodkov. Temu so vzrok predvsem nizka proizvodnja in neugodni poslovni rezultati.
To je le nekaj zanimivih primerjav o gospodarejnju v prvem letošnjem polletju. Seveda so se razmere v drugi polovici leta bistveno spremenile; a o tem kdaj prihodnjič.	T. Perovnik
Novo v proizvodnji TP Martinjak
Proizvodni program naše temeljne organizacije sestavljata masivno pohištvo in tapetništvo. V masivi izdelujemo stole, mize, ogrodja za tapetniške garniture,
Nova sedežna garnitura iz proizvodnje Tovarne pohištva Martinjak
poleg tega pa še jelova podnožja za mize, namenjena izvozu. V tapetništvu izdelujemo predvsem dve garnituri — Mojco in Sabino.
In novosti? V oddelku — masivno pohištvo bomo izdelovali poleg stalnega programa stolov M-75, L-03, miznih podnožij 3100, piedestalov in miz še gugalnike Saratoga za Združene države Amerike. Ker cene iglavcev izredno hitro naraščajo, bomo zmanjšali jelov program, zato pa še povečali izdelavo okvirov za vrata kuhinje BREST.
Osnovni izdelki tapetništva v prihodnjem letu naj bi bili Sabina, Mojca, Verona in Maja. Sabino in Mojco že poznamo. Verona in Maja pa sta izvedenki že znanih garnitur, ki smo jim na željo kupcev ugradili zložljiva kovinska ležišča in jih nekoliko dopolnili. Posebno Maja je vzbudila veliko zanimanja doma in na sejmu v Zagrebu in nai bi počasi zamenjala Mojco.
Izven stalnega programa bosta kot ekskluziva salonska stilna garnitura LOUISE in stilna sedežna garnitura VERONA.
J. Kocjančič
Cilj javne razprave dosežen
OCENA JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Po štirih mesecih, kolikor je trajala javna razprava o osnutku zakona o združenem delu, smo njen prvi del zaključili s konferenca Zveze sindikatov. Konferenca je bila 18. septembra. Na njej so sodelovali delegati vseh družbenopoličnih organizacij. Nosilec razprave so bili v temeljnih organizacijah sindikati, v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih pa SZDL skupaj z Zvezo komunistov.
Zaradi tako usklajenega dela vseh političnih sil v pripravi in v sami razpravi smo dosegli tudi zelo dober uspeh. Trdimo lahko, da je zelo malo delovnih ijuai, ki ne bi prisostvovali javnim razpravam, ali kako drugače tvorno sodelovali v razpravi. Tega pa ne bi mogli trditi za razprave v krajevnih in interesnih skupnostih ter društvih. V prvi vrsti je bilo vse premalo pobud iz samih teh skupnosti, pa naj si bo strokovnih ali pa vodstev teh organov.
Cilj javne razprave je bil kljub temu dosežen. Večina delovnih ljudi v delovnih organizacijah in ostalih delovnih sredinah je bila seznanjenih z rešitvami in pomenom osnutka zakona o združenem delu in ga je tudi podprla. Po drugi strani pa je bila opravljena analiza samoupravnih razmer in primerjava z zakonskimi rešitvami. Iz ocene poteka javne razprave in razprave na sami konferenci pa je očitno, da se mora akcija prilagojevanja samoupravnih razmer nadaljevati še z večjo aktivnostjo v vseh okoljih, posebno pa tam, kjer so se do sedaj pokazale že omenjene pomanjkljivosti.
Na konferenci sindikatov je bila analizirana celotna akcija in sprejeta je bila tudi prihodnja Usmeritev vseh socialističnih sil v občini. O tem pričajo tudi sprejeti zaključki, ki nas zavezujejo, da jih tudi dosledno izpolnjujemo.
Zaključki so naslednji:
.1. Vse osnovne organizacije sindikata in Zveze komunistov v temeljnih organizacijah združenega dela so dolžne, da na podžgi opravljene aktivnosti v dosedanji javni razpravi pripravijo konkretne programe aktivnosti Za poglabljanje samoupravnih odnosov. Programi morajo biti konkretni, z določenimi roki in obvezujoči z ustreznimi nosilci nalog.
.2. Pospešiti je treba primerjanje prakse z zakonskimi rešitvami v SIS tako, da se pokaže resnični interes delavcev. Zlasti- je treba aktivirati delegatski sistem v skupščinah SIS tako, da bodo uelavci neposredno in vnaprej odločali o skupnih interesih in uresničevanju skupno zastavljenih ciljev.
da so skupne naloge na teh področjih sočasno vnešene v planske cilje vseh nosilcev planiranja.
7.	V dislociranih enotah je treba spremljati proces razvoja samoupravnih odnosov in z oblikovanjem temeljnih organizacij omogočiti dejansko odločanje delavcev o rezultatih svojega dela (Iskra Cajnarje, GG — obrat za kooperacijo, SAP Ljubljana, Zdravstveni dom).
8.	Osnovne organizacije sindikata in Zveze komunistov v TOZD so dolžne preveriti izpolnjevanje že sprejetih sklepov in izhodišč integracijskih povezav (Brest, Kovinoplastika, Jelka, Kovine!, GG) in na podlagi zakonskih rešitev ter sprejetih programov prihodnje aktivnosti zagotoviti, da se dosledno uresničujejo dohodkovna razmerja.
9.	V temeljnih organizacijah je treba na podlagi javne razprave pripraviti poglobljene dodatne in konkretne ter kritične ocene samoupravnih razmerij kot podlago za poglabljanje in obvladovanje celovitosti samoupravljanja.
10.	V TOZD Jama je treba pripraviti oceno samoupravnih in poslovnih odnosov neposredno za TOZD in pred delavci prikazati slabosti ter predloge za odpravo pomanjkljivosti.
11.	Svet za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci SZDL je dolžan nadaljevati akcijo priprav za ustanovitev potrošniških svetov v krajevnih skupnostih in na ravni občine. Nosilec naloge za izdelavo tez sporazuma je TOZD Nanos. Teze je treba posredovati v razpravo krajevnim skupnostim in TOZD do 15. oktobra 1976. Do konca leta 1976 je treba pripraviti ustrezni samoupravni sporazum.
12.	Osnovne organizacije sindikata in Zveze komunistov so dolžne poskrbeti, da samoupravni organi sprejmejo rokovnik za uskladitev samoupravnih aktov z zakonskimi rešitvami. Vsake tri mesece je potrebno preverjati njihovo uresničevanje in o tem obveščati delavce.
13.	Osnovne organizacije sindikata in Zveze komunistov v
TOZD, izvršni odbori v SIS in krajevne konference SZDL so dolžne pripraviti oceno kadrovske zasedenosti in sprejeti program načrtne in usklajene kadrovske politike ter program neposrednega družbenopolitičnega izobraževanja.
14.	Organe delavskega nadzora je treba konstituirati na vseh ravneh, kjer se pojavlja možnost odtujevanja dohodka (delovne skupnosti, SIS, KS, SOZD), dopolniti programe dela in samoupravne akte z natančno opredelitvijo pravic, vloge in dolžnosti organov delavskega nadzora. V ta namen je treba povezati aktivnost organov delavske _ kontrole z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, sodišči združenega dela, družbenim nadzorom in organi družbene samozaščite tako, da bo delo delavskega nadzora kontinuiran in trajen proces za preprečevanje odmikov od samoupravno sprejetih ciljev.
15.	Osnovne organizacije sindikata so dolžne poskrbeti, da se v samoupravnih aktih natančno opredelijo obveznosti do uresničevanja sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in sklepov. Delavci morajo biti najmanj dvakrat na leto seznanjeni z izvajanjem in uresničevanjem samoupravnih sporazumov.
16.	Nadaljevanje akcije za uresničevanje zakonskih rešitev in poglabljanje samoupravnih odnosov moramo povezati z vsemi družbenimi aktivnostmi (planiranje, gospodarjenje, delitev dohodka) tako, da se doseže celovitost družbenega razvoja.
17.	Na podlagi doseženih rezultatov gospodarjenja so osnovne organizacije sindikata in Zveze komunistov v TOZD dolžne zagotoviti, da organi upravljanja, poslovodni organi in skupne službe pripravijo ocene gospodarjenja do konca leta 1976 s konkretnimi predlogi in rešitvami za doseganje planiranih ciljev in boljših poslovnih rezultatov. S tako informacijo je potrebno na najbolj sprejemljiv način seznaniti vse delavce.
18.	Osnovne organizacije sindikata in Zveze komunistov, samoupravni in poslovodni organi v TOZD ter komisija za ekonomski razvoj pri družbenopolitičnih organizacijah naj analizirajo stanje in tokove v gospodarstvu za obdobje srednjeročnega razvoja in pripravijo skupna izhodišča poglobljenih razvojnih možnosti.
Programske konference mladine
3.	V SIS je treba premagati še a°kaj močno odločilno vlogo izvršnih odborov z vključevanjem yseh delovnih ljudi, izpopolniti Je treba delegatski sistem in
Predeliti neposredne odgovornosti delegatov v procesu samoupravnega združevanja sredstev, odločanju o porabi teh sredstev d kontroli porabe na vseh rav-neh družbene reprodukcije.
4.	Osnovne organizacije sindi-Tr? ™ Zveze komunistov v Z.yZD in krajevne konference ^z.DL so dolžne pripraviti programe aktivnosti za neposredno Povezovanje združenega dela in krajevnih skupnosti, na podlagi skupnih razvojnih načrtov kri-deno oceniti dosedanje pomanjkljivosti s stališča uresničevanja Predlaganih rešitev v osnutku zakona.
5.	Usklajevalno vlogo v pro-esu družbene reprodukcije, zla-, '! Pa v povezavah združenega oela s krajevnimi in interesnimi
kupnostmi morajo prevzeti po-og delegatov in delegacij tudi oori delavcev in samoupravni rgani v TOZD. V ta namen je Potrebno proučiti možnost in po-t e°o širšega vključevanja kme-v tudi prek posebej oblikovanj delegacij.
t SIS, ki so v obdobju konsti-uiranja, morajo opraviti konsti-»ranje do konca leta 1976 tako,
V septembru so imele osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Brestovih temeljnih organizacij in Skupnih dejavnosti pomembno nalogo. Sprejeti je bilo treba programe dela za prihodnje mandatno obdobje, hkrati pa izvoliti ljudi, ki jim bodo zaupane prihodnje pomembne naloge pri vodenju in usmerjanju mladinske organizacije.
To pa je bila tudi priložnost, da smo mladi kritično ocenili delo in vse pomanjkljivosti, s katerimi smo se srečevali pri delu.
V preteklem mandatnem obdobju je bilo storjenega kar precej, saj smo se vključevali v najrazličnejše oblike dela. Sodelovali smo pri različnih oblikah ide j nopolitičnega usposabl j an j a mladih, pri sprejemu Titove štafete, pri pohodu po poteh domicilnih enot Notranjske, pri organiziranju kulturnih prireditev, na tekmovanju za Hribarjev pokal, začeli smo izdajati interno mladinsko glasilo, sodelovali pri akcijah za solidarnostne prispevke in tako naprej.
Vendar kljub temu z uspehi ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, saj še vedno veliko mladih ne more ali pa celo noče sodelovati pri uresničevanju sprejetih nalog, s tem pa ovirajo delo osnovne organizacije. Prav zato je osnovna naloga vsake osnovne organizacije, da tudi vnaprej teži k čimvečjemu in čimbolj učinkovitemu osveščanju mladih v socialističnem duhu, hkrati pa jim mora zagotoviti
vključevanje v vse oblike idejnopolitičnega izobraževanja in delovanja v posameznih interesnih dejavnostih ter jim dati možnost odločanja pri poslovanju temeljne, pa tudi delovne organizacije.
Vsekakor pa je potrebna tudi podpora starejših delavcev, ki s svojimi izkušnjami lahko veliko prispevajo k delu in oblikovanju mladega človeka. Le tako bomo brez večjih naporov uresničevali sprejeti program dela in opravičili članstvo v mladinski organizaciji.	A. Purkart
Še zadnji posvet pred poletom v toplejše kraje
NAŠI LJUDJE
dobil veselje do tega dela, vzljubil sem vse stvari, povezane s strojništvom in začel kasneje kot vajenec v mehanični delavnici.«
Zaradi družinskih razmer je moral kasneje, ko je bil že izučen, prekiniti delo za nekaj časa in ostati doma, nato pa se je spet vrnil k podjetju. Seveda se mu to pozna sedaj pri delovni dobi, predvsem pri ugodnostih, ki so posledica neprekinjene delovne dobe. V delovni skupnosti Tovarne ivernih plošč je sodeloval takoj v začetku, ko je bila še v fazi pogona in kmalu postal tudi njen član. V njej je deloval aktivno na vseh področjih; bil je sindikalist, sekretar partije, več let predsednik delavskega sveta, član skupnega delavskega sveta in podobno. Vrsto let, pravzaprav do konca obratovanja stare Iverke, je bil na delovnem mestu vodje vzdrževanja. Sedaj, na novi Iverki pa spet dela v mehanični delavnici. Pravi, da je kar zadovoljen. Naredi, kar mu je naročeno, predvsem pa ima dosti manjšo odgovornost. Delo, da je tako pač, dobro, pa tudi umazano in ni za dekleta. Ne vem, kaj je mislil s tem, da je pretežko, umazano ali pa samo, da dekleta ne marajo »umazanih« fantov.
Sicer pa je France že vrsto let poročen. Ima dva sina, eden od njiju je šel po očetovih stopinjah. Ko se je poročil, je rekel, da sploh ni imel težav okoli priimkov: ali se bo pisal na svoj ali na ženin priimek, saj se je že prej pisala prav tako kot on — Kebe. On je vzel kar ženin priimek, sc je pošalil.
Kot rojenega Jezerca sem ga vprašal, če je v njem kaj ribiča. »Ja, kakšno bi že rad ujel, pa je prepovedano,« se mi je odrezal. Ribič, vsaj član ribiške družine torej ni, vendar tako, bolj na uho povedano, pa menda le spravi kakšno ščuko na suho.
Naš Franc vsako stvar rad bolj na šalo obrne in se drži bolj one ljudske: »udri brigu na veselje«.
Ker sva že začela s športom, sem ga pobaral še na koncu, če še kaj sledi nogometnim dogodkom. »Samo dogajanja tu doma spremljam, za kaj več me je minilo.«
F. Mulec
Ko sem rekel FRANCU KE-BETU, da bi tokrat napisali kaj o njem in da ga bomo tudi slikali, je takoj odgovoril, da to ne gre, saj bi bil kar v vsaki številki našega glasila naslikan. Videli smo ga lahko namreč že v prejšnji številki kot člana prvega povojnega nogometnega moštva v Cerknici.
Pa sva ostala kar pri nogometu, saj ravno v teh dneh praznujemo petdeset let organizirane športne dejavnosti v Cerknici.
Za nogomet se je navdušil že kot vajenec na Brestu, pravzaprav je vplival nanj mojster v delavnici, ki je bil še posebno zagret za to športno zvrst. Prirejali so nogometne tekme z bližnjimi klubi, z Rakekom, Logatcem, Vrhniko. »Privlačila me je žoga kot slehernega mladega človeka. Nekaj let sem se podil, potem pa nehal. Da ne bi mislil, da sem brcal kar naprej!« je poudaril.
Rojen je bil pred petinštiridesetimi leti v Dolenjem jezeru v družini, kjer je bilo deset otrok. Vojno je spremljal še bolj z otroškimi očmi, vendar se okupacije živo spominja. »Po vojni sem pa še kar naprej živel,« je rekel. »Ob novem letu 1948 sem šel za vajenca na Brest. Kako je prišlo do tega? Verjetno ne bi bil nikoli ,šlosar', če me ne bi kot člana gasilske organizacije poslali na tečaj za strojnika. Tako sem
Naši temeljni razvojni cilji
SREDNJEROČNI PROGRAM RAZVOJA OBČINE V JAVNI RAZPRAVI
Z novo ustavo in z novim zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja dobivajo samoupravni družbeni plani odločujočo vlogo pri razreševanju vprašanj družbenoekonomskega in prostorskega razvoja.
Novo vrednotenje plana kot pomembnega instrumenta družbenoekonomskega razvoja, ki izhaja iz zakona o temeljih sistema družbenega planiranja, nalaga vsem osnovnim nosilcem planiranja izredno odgovorno in zahtevno nalogo, saj morajo delovni ljudje medsebojno usklajevati želje, potrebe in možnosti prihodnjega razvoja, in sicer na osnovi osebnega izrekanja o planu oziroma osebnega izrekanja o razporejanju dohodka, ki ga ustvarjajo.
Družbeni plan razvoja občine Cerknica za obdobje 1976—1980 temelji na dogovoru o osnovah plana razvoja občine za obdobje 1976—1980. Nastal je na osnovi planov razvoja vseh nosilcev planiranja:	temeljnih organizacij
združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so med seboj uskladile ključna vprašanja razvoja. Dokument pa upošteva tudi temelje razvojnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije in SFR Jugoslavije za obdobje 1976—1980.
Razumljivo je, da družbeni plan razvoja občine ne razčlenjuje vseh načrtovanih planskih naložb, saj vsebujejo take naloge planski dokumenti osnovnih nosilcev planiranja; družbeni plan razvoja občine jih opredeljuje le v smislu naravnanosti osnovnim smernicam in ciljem našega prihodnjega razvoja.
Osnutek srednjeročnega razvoja občine Cerknica za obdobje 1976—1980, ki je v javni razpravi, bo dozorel za sprejem v skupščini občine, ko ga bomo analizirali in dorekli pomanjkljivosti. Le tako bo uporaben in mobilizacijski v vseh organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah, v samoupravnih interesnih skupnostih, v krajevnih in drugih skupnostih, v vsaki družini.
Ob upoštevanju dogovora o osnovah srednjeročnega plana razvoja občine Cerknica za obdobje 1976—1980, republiških in zveznih planskih dokumentov, ob upoštevanju samoupravno dogovorjenih planskih nalog temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, bomo v srednjeročnem obdobju v občini Cerknica zasledovali naslednje osnovne razvojne cilje:
— Krepitev samoupravnih socialističnih odnosov kot bistvene strateške naloge za uresničitev ciljev in nalog gospodarske politike.
stva: trgovine, gostinstva in turizma, prometa in obrti.
— V primarnem sektorju gospodarstva in še posebej v kmetijstvu bomo organizirano povečevali proizvodnjo hrane v družbenem in zasebnem sektorju lastništva in na socialističnih samoupravnih osnovah.
— Obvladovanje vseh oblik pri razporeditvi dohodka za skladen razvoj razširjene reprodukcije ter skupne in splošne porabe na osnovi skupno dogovorjenih programov.
— Izvedli bomo program izgradnje šol in telovadnic ter razširili druge aktivnosti s področja vzgoje in izobraževanja.
— Skrbeli bomo za razvoj otroškega varstva.
— Velika vlaganja v programe izgradnje gospodarskih in komunalnih infrastrukturnih objektov, predvsem energetskih, cestnega omrežja, vodooskrbe, kanalizacij in čistilnih naprav bomo uresničili ob spoznanju in hotenju delovnih ljudi in občanov, da nam to področje dejavnosti že postaja ovira pri prihodnjem razvoju.
— Nadaljevali bomo politiko skladnejšega razvoja vseh območij občine.
— V smislu zastavljenega regionalnega razvoja SR Slovenije
OSNOVNI KAZALCI RAZVOJA
si bomo prizadevali za čim širše in organizirano sodelovanje in povezovanje na interesnih osnovah z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi.
— Na področju kadrovske politike bomo skrbeli, da se bo čim več mladih, pa tudi odraslih, vključevalo v različne oblike izobraževanja s tem, da bomo še naprej razvijali ustrezno štipendijsko politiko. Posebno pozornost bomo posvečali družbenopolitičnemu. izobraževanju.
— Velika skrb bo v planiranem obdobju veljala ostarelim in drugim socialnim kategorijam.
— Skrbeli bomo za ohranjevanje izročila narodnoosvobodilnega boja in še posebej za preživele udeležence narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije.
— Posodabljali bomo vse oblike servisa občanov z boljšo organiziranostjo in modernizacijo dela javnih služb.
— Izredno in posebno pozornost bomo posvečali varstvu okolja in organizirani skrbi za prostor v občini.
— Na področju kulture, teles-nokulturnih in rekreativnih dejavnosti bomo izbirali take oblike, ki bodo omogočale vključevanje čim večjega števila delovnih ljudi in občanov.
— Skrbeli bomo za izboljšanje zdravstvenega stanja občanov in usmerjanje zdravstvene dejavnosti skladno s potrebami in interesi združenega dela, upoštevajoč, da je zdravstveno varstvo sestavni del družbene reprodukcije in pomemben dejavnik produktivnosti dela.	F. Sterle
občina Cerknica
SRS
prebivalstvo
zaposlenost
družbeni proizvod v 000 din DP na zaposlenega din bruto OD v 000 din neto OD na zaposlenega izvoz v 000 S uvoz v 000 S
gospodarske naložbe v OS in OBS za obdobje 1976—1980 negospodarske investicije
—	komunalna infrastruktura 1976—1980
—	stanovanjska izgradnja 1976—1980
—	v družbene dejavnosti 1976—1980
SKUPAJ VSE INVESTICIJE 1976—1980
delež invest. OS V DP v obdobju 1976—1980 sredstva skupne porabe SIS delež sredstev SIS v PD
1975	1980	pop. let. stopnja rasti	pop. let. stopnja rasti
14.490	14.800	0,4	1,0
5.015	5.715	2,7	3,0
485.354	748.465	9,1	6.1
96.780	130.965	6,3	3,6
268.520	390.906	7,8	5,8
2.999	3.600	3,8	3,0
98.147	139.235	7,3	8,2
59.420	40.615	7,2	5,0
58.871
12,1
931.477
73.374
166.130
66.817
1,237.798
27,3
88.227
11,8
19,7
6,5
12—13
Ul POSLUHA ZA KULTURO, AL! . . .
Nedavno je v Cerknici gostovalo Primorsko gledališče iz Nove Gorice s kvalitetno in izvirno priredbo Cankarjevega Martina Kačurja. V dvorani je bilo le blizu dvajset gledalcev, zvečine osmošolci iz osnovne šole.
Za Cerknico nič kaj neobičajna podoba ...
V programu Kulturne skupnosti so na najodličnejših mestih misli in cilji: Približati kulturo delavcem! Z gostovanji kvalitetnih kulturnih skupin omogočiti, da se delavci seznanjajo z resničnimi kulturnimi vrednotami! Neposredni proizvajalci sofinancirajo in soustvarjajo našo kulturno dejavnost!
Prav takšne ali še lepše misli so zapisane tudi v delovnih programih sindikalne organizacije, pa tudi krajevne skupnosti.
Nedvomno je skrajni čas, da bi začeli tako lepo oblikovane misli s skupnim sodelovanjem uresničevati tudi v življenju.
Gotovo je premalo, če organizator (strokovna služba Kulturne skupnosti) nalepi nekaj neupadljivih plakatov in razpošlje nekaj neobvezujočih dopisov. Resnična skupna akcija bi v našo dvorano (ki je polna le ob kavbojkah, sexy filmih in ob zabavnih prireditvah) pripeljala marsikaterega delavca oziroma občana tudi ob kvalitetnih kulturnih stvaritvah.
Upajmo, da ta stari traktor s prikolico ne bo več dolgo »skrbel« za naše smeti. Pred časom so že bila odobrena sredstva namensko za nabavo sodobnega vozila za odvoz smeti
V sončnem dopoldnevu je bil 22. septembra v našem malem mestu pravcati živ-žav. Dijaki iz petnajstih razredov gimnazije iz Postojne so se za svoj športni dan namenili na vrh Slivnice. Z železniške postaje na Rakeku so jo kar po bližnjici peš mahnili proti Cerknici in na Slivnico, kjer so imeli zabavne igre in seveda zakusko. Dobro izpeljana akcija, ni kaj reči. Vprašanje je le, kako je v koči uspela postrežba tej čez tristoglavi množici.
Pisali smo že o pohvale vredni »čistilni« akciji, ki je v maju po našem malem mestu med drugim postavila koše za odpadke. Vse lepo in prav, toda koše je treba tudi redno prazniti, saj v nasprotnem primeru veter raznaša papir po okolici, pa smo spet na istem kot prej.
Zelški koncerti že
V letošnjem avgustu so bile že četrto leto kvalitetne koncertne prireditve v tem našem priznanem, lepem ambientu — v zelški cerkvi pri Cerknici.
— Razvijanje in uveljavljanje sistema družbenega planiranja vseh osnovnih nosilcev planiranja na osnovi samoupravnega sporazumevanja.
— Uveljavljanje zakona o združenem delu.
— Integracijska in druga povezovanja združenega dela.
— Pospeševanje gospodarske rasti. Rast industrijske proizvodnje bo temeljila na večji produktivnosti, modernizaciji in boljši organiziranosti ob upoštevanju znanstvenega dela in novatorskih prispevkov delavcev v združenem delu. V planskem obdobju bomo vlagali velike napore tudi v prestrukturiranje in dopolnjevanje industrijske proizvodnje.
— Gospodarstvo občine Cerknica bo aktivno sodelovalo v mednarodni delitvi dela s tern, da bomo postopno zamenjavali vse več tvoriv in drugih reprodukcijskih materialov, ki jih doslej uvažamo, z domačimi, v okvirih integracijskih in poslovnih povezav pa bomo organizirano povečevali izvoz na zahodna in vzhodna tržišča ter v dežele v razvoju.
— Vzpodbujali bomo vse dejavnike k prizadevanju za razvoj terciarnega sektorja gospodar-
Zamisel Kulturne skupnosti Cerknica se je tako uveljavila v težnji, da obogati in oživi kulturno življenje svoje okolice in svojih krajanov. Tako zastavljeno nalogo kulturnega življenja na Notranjskem bi želeli obdržati, jo tudi čuvati in poglabljati!
Če le bežno preletimo prehojeno pot, lahko ugotovimo, da so bili koncertni programi vseskozi kvalitetni in da so v njih nastopali ne le domači, temveč tudi tuji umetniki; od instrumentalnih solistov in ansamblov do solističnih pevskih točk, do vokalnega okteta in do koncertnih izvedb oper. V zadnjih dveh letih je bil program bolj prilagojen okusu in ravni poslušalcev ter ni predstavljal neznanih skladb in avtorjev, temveč bolj znane glasbene stvaritve s pretežno domačimi umetniki.
Letošnji program koncertov je obsegal tri koncerte — in tri zvrsti glasbe. Prvi otvoritveni
koncert 6. avgusta je bil posvečen Bachovim skladbam. Umetnika — gost Nikolaj Theodoroff in violinist Klopčič sta na klavir-cembalu (stari prednik klavirja) izvajala skupaj dve čudoviti sonati: tretji stavek sonate v E duru sta morala celo ponoviti na željo poslušalcev; toda prostor je bil le komaj polovično zaseden kljub nekaterim povabljenim ...
Orkestralna glasba še vedno ni dovolj prodrla do našega občinstva, čeprav je četrto leto že dalo nekaj stalnih gostov na koncertih; bolje sprejemajo vokalno glasbo, s katero se izpopolnjujejo tudi naši pevci in zbori. Program koncertov pa mora zajemati različne glasbene zvrsti, oblike, skladatelje ... Organizator in tudi gosti koncertov želijo obdržati kvaliteto teh programov.
Drugi večer 20. avgusta se je predstavil že tretjič oktet Gallus, ki je zapel deset čudovitih mote-
lov s preciznostjo in barvitostjo Gallusove večglasne in večzbor-ske tehnike; izvajali so tudi pesmi slovenskih glasbenih romantikov (B. Ipavca, Deva...), pogrešali pa smo vsaj eno pesem našega fojaka Frana Gerbiča. Zelo čustveno in niansirano so Gallusovci odpeli pesmi naših romantikov (Otvi, Na poljani in druge). Občutili smo, kot da so se že vkomponirali v arhitekto-niko in zvočno bogastvo naših Križank!
Zadnji koncertni večer, 27. avgusta, pa smo poslušali iskrivo izvedbo Donizettijeve opere »Don Pasquale« z Ladkom Korošcem v naslovni vlogi. Koncertna kot tudi maskirana predstava z improviziranim odrom in zaveso je ugajala vsem; opera je v tej obliki sprejemljiva in privlačna; tudi besedilo opere, ki se sicer v večjem prostoru izgubi, je bilo prav razumljivo. Poslušalci so nagradili pevce z aplavzi in cvetjem ...
Vsako leto se marsikaj izpopolni. Izkušnje nas učijo in bo-
četrtič
gatijo naše vsakdanje življenje, ki bi sicer teklo preveč dolgočasno ...
V letu jubilejev naših kulturnikov (Ketteja, Cankarja, Kosovela, Louisa Adamiča) moramo še toliko bolj občutiti te težnje in to dejavnost.
Ali ni že veliki Cankar tako živo občutil, da se mora vsaka polnejša človeška osebnost izpopolnjevati tudi v kulturnem živ; ljenju? Ali ni želel premostiti bolečega prepada med telesnim in umskim delom; saj je vsako delo tudi več ali manj — določen umski napor ...
Program letošnjih koncertov je bil smotrno izbran — in se je želel približati zahtevnemu, pa tudi manj zahtevnemu obiskovalcu koncertov, želja nas vseh pa je, da bi ob glasbi zaslutili globino in sporočilo umetnika. Nas čas bo tako postal krajši in naš življenjski prostor lepši. S tem pa bogatimo tudi našo ožjo domovino z mislijo, da je kultura ena sama — za vse ljudi in za vse čase!	B. Brecelj
Tretje mesto - neuspeh?
NA SEDMI LESARIADI BRESTU TRETJE MESTO
Športne igre delavcev lesne industrije in gozdarstva so postale ena izmed največjih slovenskih tovrstnih prireditev, manifestacija delavske telesne kulture ,tovariško srečanje slovenskih lesarjev in gozdarjev, obenem pa tudi obračun, kaj so naše delovne organizacije skozi vse leto prispevale za razvoj organizirane športne rekreacije.
Organizator letošnje — sedme po vrsti — lesariade je bil Republiški odbor sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva, pokrovitelj SOZD Slovenijales — proizvodnja in trgovina, tehnično izvedbo tekmovanja pa je izpeljalo športno društvo Slovan iz Ljubljane.
Na letošnji lesariadi — bila je 10. in 11. septembra v športnem parku na Kodeljevem v Ljubljani — je sodelovalo 44 delovnih organizacij z okrog 1700 športnikov in športnic. Brest je v skupni uvrstitvi zdrsnil še za stopničko niže — na še vedno odlično tretje mesto.
Z letošnje otvoritvene slovesnosti v športni dvorani na Kodeljevem
PETEK — SLAB ZAČETEK
Tudi letos je bil dobršen del tekmovanj že v petek. To je močno olajšalo tehnično izvedbo tekmovanja, skoraj povsem pa sta se razbila enovitost iger ter občutek velike športne manifestacije in množičnosti.
Že lani smo zapisali, da je bil Petek za naše tekmovalce slab začetek. Za letos to velja še v večji meri: razočaranje je sledilo razočaranju in obeti za dobro končno uvrstitev so bili kaj slabi.
OTVORITVENA SLOVESNOST — KOREKTNA
Tudi letošnja otvoritvena slovesnost je bila dokaj korektna in Prisrčna. Živo pisana športna oblačila tekmovalcev, nastop folklorne skupine Tine Rožanc in nastop iz moderne gimnastike — vse to je ustvarilo prijetno športno tekmovalno razpoloženje.
Po uvodnem nagovoru predsednika organizacijskega odbora P-mila Šuštarja je spregovoril •mnko Goleš, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev ,esne industrije in gozdarstva, ki Je med drugim poudaril pomen Organizirane športne rekreacije delavcev in obsodil odnos do na-s'n manjšin v Avstriji. Igre je odprl predstavnik pokrovitelja, Kedsednik poslovnega odbora Slovenijales Franc Razdev-
Se državna himna, dvig zasta-e lesariade in tekmovalci so se aztepli po številnih igriščih.
KAKO SO TEKMOVALI NAŠI
EDINI PETKOV SVETAL UTRINEK — KEGLJA VKE
Kegljavke so nekoliko zaostale za lanskim rezultatom, pa je tudi uvrstitev slabša —■ »samo« drugo mesto. Vsa leta nazaj so vztrajno povsem na vrhu, kar je nedvomno posledica resnega dela čez vse leto. Najboljša posameznica je bila letos Mirjam Ko-midar (200 kegljev), sicer pa so bile vse precej izenačene.
Vrstni red: 1. Novoles 1158 kegljev, 2. BREST 1055, 3. Slovenijales — trgovina 1047 itd.
IGRALKE NAMIZNEGA TENISA — PRIJETNO PRESENEČENJE
Namizni tenis je bil letos prvič uvrščen v spored lesariade. Zato je bilo malo prijavljenih, pa tudi kvaliteta ni bila najboljša. Kljub
temu sta naši tekmovalki (Škrlj, VVinklcr) zelo prijetno presenetili s svojim »srebrom«, ki ga nismo pričakovali.
Vrstni red: 1. Slovenijales — trgovina, 2. BREST, 3. Elan itd.
STRELCI ODLIČNI
Še en dokaz, kako se vztrajno in sistematično delo nujno obrestuje. Strelci nas na lesariadi še nikoli niso razočarali in tudi letos so ostali pri vrhu. Samo za les jim je ušlo odličje v zelo močni konkurenci (33 ekip), čeprav so dosegli boljši rezultat
kot lani. Najboljši posameznik je bil letos Franc Mahne (172 krogov).
Vrstni red: 1. GG Postojna 835 krogov, 2. Stol 824, 3. LIP Slov. Konjice, 4. BREST 815 itd.
STRELKE KOT OBIČAJNO PRI VRHU
Tudi strelke so dosegle boljši rezultat kot lani, vendar svoje uvrstitve (4. mesto) niso izboljšale. Velja pa še enkrat poudariti: tudi njihova odlična uvrstitev je posledica celoletnega dela.
Najboljša posameznica med našimi je bila MarinkaTavčar-Srnel (160 krogov).
Vrstni red: 1. LIP Slov. Konjice 492 krogov, 2. Marles 485, 3. Slovenijales — trgovina 465, 4. BREST 452 itd.
ŠAHISTKE NAZADOVALE
Lani zlate —■ letos le peto mesto med sedmimi ekipami. Pač preslabe priprave in nekoliko smole...
Vrstni red: 1. Slovenijales — trgovina, 2. Elan, 3. Lesna... 5. BREST itd.
ODBOJKARICE LETOS LE ŠESTE
Odbojkarice niso opravičile vloge favorita. Pri tem so imele tudi nekoliko smole, saj so že v predtekmovanju naletele na kasnejše zmagovalke in izgubile. Po svoji igri bi zaslužile višjo uvrstitev.
Vrstni red: 1. GLIN, 2. Novoles, 3. Lesna... 6. BREST itd.
KEGLJAČI SOLIDNI
Po lanskem delnem neuspehu je letos prenovljena kegljaška ekipa znatno izboljšala svojo uvrstitev, kar je posledica rednejše vadbe. Bilo pa je še precej skritih rezerv. Najboljši posameznik je bil Franc Gornik (230 kegljev).
Vrstni red: L ZKGP Kočevje 1286 kegljev, 2. Lipa 1272, 3. Stol 1268 ... 7. BREST 1227 itd.
PRESENEČENJE — NAMIZNI TENIS (moški)
Od igralcev namiznega tenisa resnično nismo pričakovali vidnejših uvrstitev, saj je pri nas ta šport premalo razširjen. Vendar
so zmagali v svoji skupini in se na koncu solidno uvrstili.
Vrstni red: 1. Liko, 2. Meblo, 3. Javor... 7. BREST itd.
TUDI ŠAHISTI SOLIDNI
Šahiste je tudi letos žreb uvrstil v težko skupino, pa se niso mogli uvrstiti v finale. Vendar smo lahko zadovoljni z njihovo uvrstitvijo.
Vrstni red: 1. Stol, 2. Elan, 3. Meblo... 11. BREST itd.
BALINARJI PRECEJ SMOLE
Balinarji so v svoji skupini premagali enega izmed favoritov — moštvo Lesonita, nepričakovano pa izgubili s Stolom. Zaradi
slabše razlike v točkah je šla vidnejša uvrstitev po vodi.
Vrstni red: 1. Javor, 2. KLI, 3. Lipa... 15. BREST itd.
NOGOMETAŠI PREMALO UČINKOVITI
Tudi nogometaši so izpadli že v predtekmovanju. Pokazali so sicer dopadljivo, a premalo učinkovito igro. Prekratko trajne načrtne priprave...
Vrstni red: 1. Lesna, 2. Lipa, 3. Slovenijales — trgovina... 23. BREST itd.
NAJVEČJE RAZOČARANJE — ODBOJKARJI
Odbojkarji se na lesariadah še nikoli niso tako slabo uvrstili. Povsem prenovljeno moštvo je pokazalo sicer borbeno, a skoraj začetniško igro, kar je posledica nenačrtnih priprav. In rezultat? Zadnje mesto v skupini in predzadnje v skupni uvrstitvi.
Vrstni red: 1. GG Bled, 2. Lesna, 3. Marles ... 18. BREST.
BREST V SKUPNI UVRSTITVI — TRETJI
Tekmovanja so se natanko po programu iztekla. Preostal je le še skupni obračun športnih dosežkov dveh dni in razglasitev najboljših.
V vrhu se ni dosti spremenilo. Meblo se je načrtno pripravljal vse leto in obranil naslov najboljšega. Tudi sicer so v prvi deseterici večje delovne organizacije, ki posvečajo organizirani
športni rekreaciji več pozornosti. Viden skok med najboljše je opaziti pri ekipi Slovenijales — trgovina, med gozdarskimi delovnimi organizacijami pa je podobno kot lani najboljše GG Postojna.
TRETJE MESTO — NEUSPEH?
Lahko bi rekli — da! Pravzaprav je tretje mesto prijetno presenečenje, če upoštevamo nenačrtne, preslabo organizirane in prekratke priprave.
Podobno kot prejšnja leta so levji delež točk prispevali tekmovalci tistih panog, v katerih je naivečja množičnost in v katerih redno vadijo in tekmujejo čez vse leto. To dokazuje tudi po-
datek, da se tekmovalci in tekmovalke v kegljanju in streljanju zbrali kar dve tretjini skupnih Brestovih točk.
Tudi letos velja posebna čestitka ženskim ekipam, ki so se vse visoko uvrstile.
Že sedaj pa moramo misliti na prihodnja leta. Ne na visoke uvrstitve na vsakoletnih lesariadah, pač pa, da bi v športni rekreaciji dosegli množičnost, da bi le-ta postala nepogrešljivi del našega vsakdana. Iz množičnosti pa bomo dosegali kot logično posledico tudi kvalitetne športne dosežke.
DOBRA ORGANIZACIJA
Organizacija tekmovanja je bila brezhibna in brez zastojev in so jo izkušeni prireditelji izpeljali v splošno zadovoljstvo.
Ni pa več tistega značilnega tekmovalnega vzdušja, bučnega bodrenja in prisrčnih prijateljskih srečanj, kar je bilo posebej značilno za prva športna srečanja lesarjev v preteklih letih.
PRIHODNJE LETO V CERKNICI?
Letošnji organizator — Republiški odbor sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva, predvsem pa predstavniki drugih delovnih organizacij so želeli in resno predlagali, naj bi bila prihodnje leto — ob tridesetletnici BRESTA — lesariada v Cerknici. Vsi bi namreč radi, da bi lesariada spet postala množična športna manifestacija, prisrčno prijateljsko srečanje lesarjev in gozdarjev. Vsem je še vedno v najlepšem spominu lesariada, ki jo je pred leti organiziral Brest.
To športno srečanje bi lahko nedvomno obogatili tudi z drugimi oblikami (problemska razprava o rekreaciji delavcev, srečanje oktetov lesne industrije, likovna razstava delavcev — lesarjev in gozdarjev in podobno). Vprašanje pa je, ali smo ob tolikšnem številu tekmovalcev sposobni izpeljati tehnično plat tekmovanja, zlasti, če naj bi ga čimbolj osredotočili na en dan.
Vsekakor velja pred dokončno odločitvijo o organizaciji prihodnje lesariade temeljito pretehtati vse naše možnosti. B. Levec
SKUPNI VRSTNI RED
Točke
1.	MEBLO Nova Gorica	205
2.	STOL Kamnik	182
3.	BREST Cerknica	176
4.	MARLES Maribor	175
5.	LESNA Slovenj Gradec	172
6.	ELAN Begunje	172
7.	GG Postojna	159
8.	SLOVENIJALES
— trgovina Ljubljana	157
9.	JELOVICA Škofja Loka	144
10.	LIKO Vrhnika	140
11.	NOVOLES Novo mesto	132
12.	KLI Logatec	126
13.	LESONIT II. Bistrica	121
14.	LIP Bled	120
15.	LIPA Ajdovščina	113
16.	TM Slovenj Gradec	101
17.	GLIN Nazarje	96
18.	JAVOR Pivka	95
19.	LI Kočevje	86
20.	INLES Ribnica	76
itd.
Strelci so bili tudi letos čisto blizu vrha
Razburljivo pred Brestovim golom
Večja varnost v prometu
V naši delovni organizaciji že dalj časa živi in dela z nami več voznikov motornih vozil. Organizacijsko so v okviru Skupnih dejavnosti, vse pa kaže, da se bodo v prihodnosti organizirali v okviru posebne temeljne organizacije. Predčasno smo to dejavnost registrirali tudi v sodni register in sicer v okviru postranskih dejavnosti kot »opravljanje storitev tovornega in cestnega prevoza«.
Kmalu po registraciji nas je obiskal novi (med)občinski cest-no-prometni inšpektor in opravil kontrolo poslovanja oziroma dela na tem področju. Čeprav obiski inšpektorjev vedno pomenijo neko skrb in porajajo težave, smo videli, da gre pri tej inšpekciji predvsem za čisto določen cilj: zagotoviti primerne delovne pogoje voznikom motornih vozil in tudi po tehnični plati ukrepati za kar največjo varnost cestnega prometa. Gre torej za res dosledno upoštevanje predpisov s tega področja.
Poleg pomanjkljivosti, ki smo jih z nekaterimi ukrepi vodje transporta lahko odpravili tako rekoč čez noč, mora pristojni organ s posebnim samoupravnim splošnim aktom urediti nekatera pomembna vprašanja, ki zadevajo dejavnost tovornega cestnega prometa in delavce, ki delajo na tem področju, zlasti pa:
a)	število voznega osebja na motornih vozilih za posamezne vrste javnega prevoza blaga v prostem cestnem prometu;
b)	način in pogoje za delo, ki ga opravlja na posameznih delovnih mestih osebje motornih vozil;
c)	organizacijo in izvajanje kontrole nad vozniki oziroma vozili z zagotovitvijo:
v
—	da vozniki izpolnjujejo predpisane delovne pogoje,
—	da so vozila tehnično brezhibna,
—■ da so izpolnjeni drugi predpisani ukrepi, od katerih je odvisna varnost cestnega prometa.
Ta akt z nazivom — Pravilnik o delu voznikov motornih vozil in o organiziranju ter izvajanju predpisane kontrole v zvezi s prevozno dejavnostjo — je pravkar v javni razpravi.
Določen del teh zadev smo seveda opravljali tudi doslej. Novi pravilnik, ki smo ga omenili, pa bo celotne dolžnosti delovne organizacije in posameznih delavcev povezal v strnjeno celoto. Zlasti bo zagotavljal več pozornosti (beri: odgovornosti) tehnični brezhibnosti vozil in več spoštovanja delovnega časa oziroma počitkov motornih vozil.
Ob koncu lahko ugotovimo, da bodo vse, v tem zapisu le okvirno omenjene pravice in dolžnosti, lahko uspešno opravljene le ob primernem sodelovanju voznikov in delavcev, odgovornih za nadzor ter seveda ob dodatnih materialnih pogojih za delo v zvezi s temi novimi obveznostmi.
Z. Zabukovec
Na delavskih športnih igrah je bilo dosti razburljivih trenutkov
Letošnja
ozimnica
Jesen je tu, z njo pa tudi velike skrbi z ozimnico. Nabava le-te je povezana s precejšnjimi izdatki, ki jih marsikdo v enem samem obroku ne bi bil kos.
Se ena uspela prireditev
AVTO—RALLY CERKNICA 76 DOBRO USPEL
Lep uspeh za Cerknico
CERKNICA DRUGA NA MEDOBČINSKIH SINDIKALNIH IGRAH
Občinski sindikalni svet Cerknica je bil 18. septembra prireditelj VII. delavskih iger sindikatov Notranjske in Primorske.
Na ploščadi pred BRESTOM se je v soboto zjutraj zbralo nad petsto športnic in športnikov iz Ajdovščine, Ilirske Bistrice, Kopra, Logatca, Nove Gorice, Postojne, Sežane in Cerknice. V lepem slavnostnem sprevodu so odšli na otvoritveni prostor pri osnovni šoli. Zbranim športnikom je najprej spregovoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Cerknica in predsednik organizacijskega odbora Alojz Otoničar, zatem pa je igre v imenu pokrovitelja — skupščine občine Cerknica — odprl njen predsednik Jože Hren. Po končani otvoritvi so se takoj pričeli športni boji in sicer v večini disciplin v Cerknici, le namizni tenis in eno skupino v odbojki so organizirali v Starem trgu, mali nogomet na Rakeku in kegljanju žensk v Postojni.
REZULTATI
Mali nogomet: 1. Ajdovščina, 2. Koper, 3. CERKNICA itd. Košarka: 1. Nova Gorica, 2. Sežana, 3. Koper ... 5. CERKNICA itd. Odbojka: 1. Nova Gorica, 2. Koper, 3. 11. Bistrica, 4. CERKNICA itd. Kegljanje-moški: 1. CERKNICA, 2. Koper, 3. Ajdovščina itd.
Kegl j anje-ženske: 1. CERKNICA, 2. Koper, 3. Ajdovščina itd. Namizni tenis — moški: 1. Koper, 2. Ajdovščina, 3. Postojna ..., 6. CERKNICA.
Namizni tenis — ženske: 1. Koper, 2. Postojna, 3. Ajdovščina ...,
7. CERKNICA.
Balinanje: 1. CERKNICA, 2. Postojna, 3. Sežana itd.
Streljanje — moški: 1. Nova Gorica, 2. CERKNICA, 3. Koper itd. Streljanje — ženske: 1. CERKNICA, 2. Nova Gorica, 3. Ajdovščina itd.
Šah — moški: 1. Nova Gorica, 2. Koper, 3. CERKNICA itd.
Šah — ženske: 1. Koper, 2. CERKNICA, 3. Ilirska Bistrica itd. Vlečenje vrvi: 1. Koper, 2. Ajdovščina, 3. CERKNICA itd.
Skupni vrstni red — ženske:
1. CERKNICA 53 točk, 2. Koper 52 točk, 3. Ajdovščina 39 točk itd.
Skupni vrstni red — moški:
1. Koper 111 točk, 2. Nova Gorica 106 točk, 3. CERKNICA 98 točk itd.
SKUPNI VRSTNI RED MOŠKI IN ŽENSKE
1. Koper 163 točk, 2. CERKNICA 142 točk, 3. Nova Gorica 133 točk, 4. Ajdovščina 122 točk, 5. Postojna 84 točk, 6. Sežana 75 točk, 7. Ilirska Bistrica 82 točk, 8. Logatec 68 točk.
Na koncu lahko rečemo, da so igre uspele v organizacijskem, pa tudi v tekmovalnem pogledu, saj so se naše športnice in športniki uvrstili proti pričakovanju dobro. Pokazale pa so se tudi nekatere slabosti oziroma nizka kakovost odbojke in namiznega tenisa, kjer zelo zaostajamo, kar nesporno kažejo uvrstitve v teh dveh panogah, pri moških, pa tudi pri ženskah.	P. Kovšca
V okviru praznovanj občinskega praznika je športna komisija pri Avtomoto društvu Cerknica organizirala AVTO-RALLY na področju cerkniške občine.
Ob lepem sončnem vremenu se je v nedeljo, 19. septembra, zbralo na startnem mestu pred blagovnico v Cerknici sedemnajst tekmovalcev iz Cerknice, Loške doline, Postojne in nekaterih sosednjih občin.
Proga je bila speljana iz Cerknice čez Gorenje jezero in Stari trg, kjer je bila spretnostna vožnja, čez Lož v Novo vas in nazaj skozi Cerknico, Rakek in Unec v Rakov Škocjan, kjer so se tekmovalci pomerili v streljanju z zračno puško. Zadnja spretnostna vožnja je bila pred centralnim skladiščem Bresta v Podskrajniku in končni cilj pred blagovnico v Cerknici.
Prireditelj je za najboljše tekmovalce in tekmovalke pripravil pokale in diplome in jih podelil prvim šestim tekmovalcem z najboljšim časom in z najmanjšim številom kazenskih točk.
Pokale in diplome so prejeli: VAMPELJ Marjan, ILENIČ Srečo, ZALAR Franc, KLANČAR Vinko, OBREZA Jože in KRAŠEVEC Rajko.
Od tekmovalk, ki sta bili na žalost samo dve, sta priznanje prejeli obe: MODIC Zorka in VUČENOVIČ Ivanka.
Športna komisija že načrtuje za prihodnji mesec spretnostno vožnjo za voznike koles s pomožnim motorjem, mopediste in motoriste.	š. Bogovčič
FILMI V OKTOBRU
Obiskovalce obveščamo, da bodo večerne predstave od 1. oktobra dalje ob 19.30.
2.	10. ob 19.30 in 3. 10. ob 16. uri — ameriška komedija NASLOVNA
STRAN.
3.	10. ob 19.30 — ZAPELJIVEC. Ameriška drama.
4.	10. ob 19.30 — OGNJENA ZEMLJA. Ameriški pustolovski film.
7. 10. ob 19.30 — UPORNI PROFESOR. Italijanska komedija
9.	10. ob 19.30 in 10. 10. ob 16. uri — TARZAN IN ČRNI PANTER. Ameriški pustolovski film
10.	10. ob 19.30 — PET BLAZIN ZA ENO NOČ. Španska komedija
11.	10. ob 19.30 — KRVAVI BRATJE. Italijanski pustolovski film
14.	10. ob 19.30 — PUŠČAVSKA VOJNA. Ameriški vojni film
15.	10. ob 19.30 — RDEČA ZEMLJA. Jugoslovanski vojni film
16.	10 ob 19.30 in 17. 10. ob 16. uri — LASSIE SE VRAČA. Ameriški
pustolovski film
17.	10. ob 19.30 — LJUBIM LOUISV. Ameriški glasbeni film.
18.	10. ob 19.30 — DVA KORAKA ZUNAJ ZAKONA. Ameriška drama.
21.	10. ob 19.30 — STOPNIŠČE ZA SLUŽINČAD. Ameriška komedija
23.	10. ob 19.30 in 24. 10. ob 16. uri — ZELENO SONCE. Ameriški
fantastični film
24.	10. ob 19.30 — PODVIG DETEKTIVA NEWMANNA. Ameriška
kriminalka
25.	10. ob 19.30 — KARATE JONES. Ameriški film
28. 10. ob 19.30 — DIAMANTI SO VEČNI. Ameriška komedija
30.	10. ob 19.30 in 31. 10. ob 16. uri — VELIKA PUSTOLOVŠČINA.
Francoska vojna komedija
31.	10. ob 19.30 — VOHUN, KI JE UNIČIL VSE SVOJE ZVEZE.
Ameriški vohunski film.
Prav zato in pa zaradi doseganja nižjih cen pri nabavi večjih količin posameznih pridelkov je sindikalna organizacija tudi letos svojim članom priskočila na pomoč. Dogovorili smo se, da bomo nabavljali enake pridelke kot lani.
Doslej je z nabavo ozimnice vse v redu. Težav, ki smo jih imeli lani predvsem pri nabavi krompirja, letos ni, verjetno pa se bodo pojavile težave pri nabavi fižola. Informacije, ki smo jih dobili pri našem dobavitelju, ne obetajo nič dobrega, tako da se bo treba verjetno obrniti še kam drugam.
Jabolka smo že dobili in so v glavnem tudi že razdeljena. Tudi letos smo nabavili tri vrste, poleg tega pa še nekaj hrušk, ki pa so že pošle. Cena je bila za jabolka 4 in 5 dinarjev fco dobavitelj. Cena ni višja od 4,20 din oziroma 5,20 dinarjev. Tudi hruške smo dobili po razmeroma zelo ugodni ceni 5,70 dinarjev za kilogram.
Kmetijska zadruga Cerknica nam je že dobavila krompir, ki bo po 3,85 dinarjev za kilogram. Dobava bo kot kaže brez zastojev.
Ostale pridelke bomo naročili v septembru deloma tudi v začetku oktobra.
Prav ob zaključku redakcije smo dobili obvestilo, da bo cena ETA paketov 116 din za mali in 213 din za veliki paket.
F. Mele
Brestov obzornik, glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Marija GRBEC, Vojko HARMEL, Jožica ILERŠIČ, Jože KLANČAR, Božo LEVEC, Janez MELE, Branko MIŠIČ, Franc MULEC, Viktor OGRINC, Miha ŠEPEC in Tone ZIDAR. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2600 izvodov.
Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje Izvršnega sveta SR Slovenije št.421-1/72 z dne 24. oktobra 1974).
Zelo zanimivo — močni možje iz naše Kovinoplastike
BRESTOVI KEGLJAVKI NA REPUBLIŠKO PRVENSTVO
11. in 12. septembra je bilo na kegljišču GRADISA v Ljubljani prvenstvo ljubljanske kegljaške podzveze za ženske v parih in posamezno.
Na tekmovanju, na katerem sta sodelovali tudi državni reprezentantki čuličeva in Janševa, je presenetljivo zmagala Brestova dvojica Dragica POKLEKA (411) — Mirja.n KOMIDAR (380), na ostalih mestih pa so se zvrstile: 2. PETAČ — BERGINC (Medvode) 769, 3. ŽELEZNIKAR — KRALJ (Ljubljana) 767, 4. POTUŠEK — GOLOB (Gradis) 751 kegljev. Ti pari so se tudi uvrstili na republiško prvenstvo. Med posameznicami, kjer gre naprej osem kegljavk, pa je bil vrstni red: 1. PETAČ (Medvode) 818, 2. ŠKRABA (Ljubljana) 817, 3. ŽELEZNIKAR (Ljubljana) 777, 4. PIRC (Gradis) 769, 5. GOLOB (Gradis) 768, 6. POKLEKA (Brest) 758, 7. SATTLER (Gradis) 750, 8. CULIC (Ljubljana) 749 kegljev.
In še zadnja novica: Na republiškem prvenstvu je bila Dragica Pokleka med 48 tekmovalkami šestnajsta in se tako uvrstila na državno prvenstvo. Med 24 pari je bil naš petnajsti. R. Janežič
OPRAVIČILO BRALCEM Pretekli teden je bila Cerknica v znamenju kvalitetnih športnih prireditev v okviru Tedna telesne kulture (med drugim gostovanje NK Olimpije). Žal je sodelavec, ki je obljubil poročilo, nas in predvsem vas pustil na cedilu.