VESTNIK = = Po!lnt urad 9020 Cctovec E Vertag$po$taml 9020 KtagenluN E !:haja v Cetovcu Ernheinung:orl Ktagenlurl Posamezni izvod 3 NUnge E mesečna naročnina 12 šiiingov = ceioietna naročnina 120 iiiingov E = = P. b. b. Timmmtmmmttmmnmuumnummtmtmmmmttmnmnnš LETNtK XXXiV. CELOVEC, PETEK, 9. MAREC 1979 ŠTEV. 10 (1907! V dveh svetovnih žariščih možnosti za mirno rešitev Kitajci napovedati umik svojih čet iz Vietnama - Carter preseneti) s potovanjem v izraei in Egipt ZVEZA SLOVENSKtH ŽENA V CELOVCU vabi v okviru prosiave mednarodnega dneva iena na C&ČZM v soboto 10. marca 1979 ob 13. uri v dijaikem domu SŠD v Ce-iovcu, Tarviser Strahe 16. Na dnevnem redu so poročita, voiitve novega odbora in drugo. Občni zbor bo po stari tradiciji potekat v znamenju MEDNARODNEGA DNEVA ZENA. Vse iene, ki čutite z nami, pridite k naTemu praznovanju. Nastop pri volitvah me sme biti novo ugotavljanje manjšine Ob-zočefku tedna je kitajska via<-da napovedala! postopen umik svojih čet iz obmejnih področij Vietnama, izgledd, da se s tem bliža izrazito! vojaška akcija; koncu. Po kitajskih izjavah sa obmejne kitajske čete ndbsegle cilje, ki sa si jih zastavili in Kitajska ne zahteva niti pedi vietnamskega ozemlja. Vietnamska vladb, ki je pair ur pred napovedjo kitajskega! umika začela s splošno mobilizacijo vseh svojih sil, „da izženejo sovražnika iz domovine", je ob kitajskih napovedih govorila o prevari, kateri ne ver- Zadovoljiva rešitev le v sodelovanju s prizadetimi Prejšnji teden je bivat — kakor smo poročati že v zadnji števiiki našega tista — predsednik zunanjepoiitičnega odbora skupščine SR Stovenije Bojan Lubej na Dunaju, kjer je v društvu za zunanjo poiitiko in mednarodne odnose predava! o zunanji poiitiki Jugostavije. Ob tej priioinosii je tovariša Lubeja spreje! tudi zvezni kanc-!er dr. Kreisky ter sta se pogovarjata o mednarodnih in biia-terainih vprašanjih. Prav tako je tovariš Lubej razgovarjai tudi z zunanjim ministrom dr. Pah-rom, kjer je š!o za biiateratne zadeve s posebnim ozirom na odprte probieme. Končno je Lubej obiskat še predsednika zunanjepotitičnega odbora avstrijskega pariamenta Lupto-witza. Stišati je bito, da je pri teh srečanjih teket govor tudi o manjšinski probtematiki v zvezi s sedanjo nezadovotjivo rešitvijo v obtiki zakona o narodnih skupinah, ki ga pa manjšini iz znanih vzrokov dostedno odkta-njata. Zato pričakujemo, da vtada možnosti za ,izbotjšanje" sedanjega stanja — v kotikor je mogoče resno jemati tozadevna zagotovita avstrijske strani — ne bo spet iskata mimo neposredno prizadetih, marveč sporazumno z njimi in v sogtasju z duhom in črko čtena 7 državne pogodbe. Le po tej poti bo namreč možno doseči sprejemtjivo rešitev odprtih vprašanj in s tem izpot-nitev obveznosti, ki jih Avstriji nataga mednarodna pogodba. jame. Ncr poziv Pekinga k mirnim pogajanjem pa je po 24 urah molka izjavila, da jih sprejme v tistem trenutku, ko zadnji kitajski vojak zapusti vietnamsko ozemlje in če Kitajska; ne stavi j a nobenih pogojev. Del svetovne javnosti je bil presenečen, da umik kitajskih čet 'z Vietnama ni bil direktno povezan z morebitnim umikom vietnamskih čet iz Kampučije. Kriza pa s tem še ni končana;. To bi lahko šele ugotovili, če bi se pogajanja med Kitajsko in Vietnamom nai ravni zastopnikov zunanjih ministrov uspešno končata in če bi Vietnam umaknil svoje čete iz sosednje Kampučije. Svetovna javnost je z olajšanjem ugotovila, da v enem izmed najnevarnejših žarišč ni prišlo do dodatne zaostritve in da se večajo iz-gledi za mirno rešitev. Saj so nekateri pričakovali, da se bo v spopad neposredno vpletla Sovjetska zveza', ki se je v zadnji jeseni s sporazumom tesno povezala z Vietnamom. Po napovedi umika kitajskih čet je vladala v Moskvi precejšnja previdnost. Sest ur po kitajskem sporočilu je TASS objavila vest s kratkim komentarjem, v katerem ugotavlja, da bo mogoče šele v prihodnjih dneh oceniti stanje in da ne verjame vestem o umiku, posebno ker so v nekaterih krajih boji še trajali. Tudi na Bližnjem vzhodu se kažejo premiki glede izraelsko-egipt-ske mirovne pogodbe. Predsednik ZDA Carter se trudi za hiter uspeh pri mirovnih pogajanjih, ki se že mesece ne premikajo naprej. Napravil je nov predlog, ki menda upošteva tudi palestinsko vprašanje. Izgledo, da gre za poskus, da bi se pokazal Carter močnega', posebno ker je izgubil zaradi revolucije v Iranu važno postojanko ameriškega vpliva. Vendar je veliko vprašanje, ali bo uspel. Begin, ki je začetek tedna v Washingtonu odklanja) vse predloge Carterja, bo verjetno tudi v bodoče ostal zelo trmast, posebno kar se tiče narodnostnih pravic palestinskega ljudstva. Carter je presenetil javnost z napovedjo obiska v Izraelu in Egiptu, prinaša pa menda nove predloge, ki so do sedaj še tajni. Verjetno jih je po nepričakovanem obisku Begina pri Carterju malo bolj prikrojil izraelskim predstavam. Kljub temu je povedal glasnik Bele hiše, da je največje prepreke treba! še premostiti. Neuradni krogi pa poudarjajo, da predlogi Carterja zadevajo dve kočljivi vprašanji: odnos med izraelsko-egiptovsko! mirovno listino in obveznostmi Egipta do drugih arabskih držav ter datum sklicevanja volitev za upravno avtonomijo Gatze in Cisjordd-nije. Dosedanja pogajanja med Izraelom in Egiptom niso bila uspešna, ker Izrael noče priznati, da je palestinsko vprašanje ključno vprašanje tega prostora. Kairo pa skuša v tej situaciji doseči takšno pogodbo, ki bi Egipt ne izključevala iz arabske skupnosti, na drugi strani pa v toliko zboljšala! situacijo in približala miru, da bi Bližnji vzhod prišel iz direktnega; vpliva velikih sil in da bi narodi v tem prostoru reševali svoje probleme z lastno močjo. To željo so; potrdile arabske države tudi ob zadnjem obisku predsednika Tita v tem prostoru. V koliko se bodo približali temu cilju, bo pokazala šele bližnja bodočnost. Avstrija je trenutno sredi velikega predvolilnega boja. Medtem ko je Koroška še povsem zaposlena s pripravami za občinske volitve dne 25. marca, je v ostalih predelih države že v polnem razmahu volilni boj za letošnje državnozborske volitve, ki bodo 6. maja. Zlasti pa je na Koroškem še močno v ozadju vprašanje deželnozborskih volitev, ki bodo po vsej verjetnosti letos oktobra, vendar bo tozadevna odločitev padla šele v maju, ko bo že znan rezultat velikega merjenja sil na državni ravni. Do občinskih volitev na Koroškem sta le še dobra dva tedna in so priprave napredovale že tako daleč, da je moč ugotoviti, v kolikih občinah južne Koroške bodo poleg političnih strank nastopile tudi samostojne krajevne liste. V primerjavi z zadnjimi občinskimi volitvami leta 1973 je število takih občin naraslo od 19 na 23, in sicer se bodo krajevne liste potegovale za glasove volivcev v naslednjih občinah: Straja vas (nosilec liste Jožef Schnabel), Bekštanj (Janez Miki), Rožek (Ludvik Lesjak), Vrba (Andrej Mačnik), Šentjakob v Rožu (Miha Antonič), Bistrica v Rožu (Boštjan Malte), Škofiče (Herman Jager), Hodiše (Mirko Sabotnik), Bilčovs (Miha Einspieler), Kotmara vas (Jože Wakounig), Borovlje (Feliks Wiescr), Šmarjeta v Rožu (Janez Korenjak), Sele (Mirko Oraže), Galicija (Jože Urank), Železna Kapla (Lado Hajnžič), Škocijan (Franc Picej), Do-brla vas (Martin Wastl), Velikovec (Pavel Buch), Djekše (Filip Warasch), Globasnica (Alojz Gregorič), Pliberk (Fric Kumer), Žitara vas (Martin Hribernik) in Suha (Janez Kolter). Pri tem gre večinoma za Enotne liste, medtem ko se v posameznih občinah predstavljajo krajevne liste pod različnimi drugimi imeni, kakor so to narekovali krajevni pogoji, ki se pač razlikujejo od občine do občine. V tej zvezi pa je treba nedvoumno poudariti, da nastop samostojnih list ni nobeno merilo, s katerim bi se določale dvojezične občine oz. bi se omejevalo naselitveno ozemlje slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Predvsem na podlagi nastopa teh list in jihove uveljavitve pri volitvah ni mogoče delati kakršnihkoli zaključkov glede številčne moči slovenskega življa. 2e v navedenih občinah se bodo gotovo številni občani slovenske narodnosti — kljub samostojnemu nastopu — iz določenih vzrokov odločili za kakšno drugo listo; to velja še posebej za tiste občine, v katerih na strankarskih listah kandidirajo zavedni Slovenci ali našim težnjam in zahtevam naklonjeni nemško govoreči demokrati. Zlasti pa to načelo velja za vse ostale občine dvojezičnega ozemlja, kjer ne bo samostojnih list in je zato toliko bolj važna odločitev, kakor jo je v svojem pozivu opredelila ZSO: Podprimo kandidate demokrate — da bo čim več slovensko in nemško govorečih, demokratično nastrojenih ljudi izvoljenih v občinske odbore! S pritiskom političnih procesov ni mogoče reševati manjšinskih vprašanj $ jtrani vodi/a:k preJstavnikov Avstrije je ki/a v zaJnjem časa v „oscknik pogovor:'//' tako z jKgos/ov%MS^:rn: preJstavniki kot taJi z zastopniki manjŠiatkik organizacij večkrat nakazana TMožnosf, Ja /J morJa /e skaša/i najti izkoJ iz sejanje a/ice, v kateri se je znaš/a avstrijska manjšinska po/itika, ko je ki/ sicer sprejet tako imeno-vani zakon o naroJnik skapinak, ki pa ga priza-Jeti manjšini oJ/očno in Jos/eJno oJk/anjata. V tej zvezi je ki/o govora o morekitnem „izko/jša-nja" omenjenega zakona, ne Ja ki kJo poveJa/, kako naj ki tako „izko/jšanje" izg/eJa/o in po kakšni poti naj ki ki/o Joseženo. .Koroški S/ovenci smo že ponovno in Jovo/j jasno poveJa/i, Ja sejanje zakonske areJitve ne moremo in ne komo spreje/i kot rešitev našik živ-/jenjskik vprašanj. Prav tako pa smo veJno spet neJvoamno izpoveJa/i taJi svojo priprav/jenost, Ja skapaj s pristojno v/a Jo skašamo najti rešitve, ki koJo zagotovi/e okstoj in vsestranski razvoj naše naroJne skapnosti na ce/otnem njenem avtoktonem nase/itvenem ozem/ja. Pri tem smo poaJari/i, Ja more kiti poJ/aga za tako reševanje /e č/en 7 Jržavne pogoJke, nikakor pa ne koncepti, ki ki ki/i v kakršniko/i ok/iki zasnovani na po/itiki tistik si/, ki že Jo/ga Jeset/etja stremijo za aničenjem s/ovcnsega živ/ja na Koroškem. Zato pričakajemo, Ja se ko v/aJa končno /e oJ/oči/a za nače/no preasmeritev svoje manjšinske po/itike v tem smis/a, Ja izkoJa iz zavožene sitaacije ne ko iska/a v naJa/jnjem popaščanja prej zaktevami in pritiski protimanjšinskik si/, marveč Ja ga ko naš/a v soJe/ovanja in v spora-zama s prizaJeto manjšino. Če so avoJoma omenjeni namigi o „izko/jšanja" sejanje areJitve miš/jeni iskreno, potem morejo in morajo iti po poti take nače/ne preasmeritve, kajti v nasprotnem primera ki se stanje /e še pos/akša/o. Eno pa je pri tem gotovo; v iskrenost verka/ne priprav/jenosti za iskanje ko/jše rešitve ne moremo verjeti tako Jo/go, Jok/er jo postav/jajo Je-janja v Jvom. 3e z/asti pa je naše zaapanje omajano, če moramo agotoviti, Ja ki nas k popast-/jivosti ra Ji prisi/i/i z izrazitim pritiskom. Kako naj ki sicer razame/i napovej;', Ja se koJo kaje kma/a spet naJa/jeva/i po/itični procesi proti našim aktivistom, ki so zagreši/i eJini „z/očin", Ja so javno in Jemonstrativno opozori/i na nerešeno manjšinsko vprašanje ter zakteva/i Jos/eJno izpo/nitev tozaJevnik okveznosti Avstrije. Vsekakor je s/ako poačen, kJor mis/i, Ja nas ko s tem astrakova/ in nas po tej poti spravi/ na ko/ena. Po/itični procesi gotovo niso izraz in Jo-kaz Jokre vo/je, še posekno ne, če tako — kot v konkretnem primera — očitno kažejo Jvojna meri/a, ki se jik pos/ažajcjo avstrijske ok/asti; ko po eni strani tirajo prej soJnika Jržav/jane s/oven-ske naroJnosti, ki so Jemonstrira/i za spoštovanje zakonov in astave, po Jragi strani pa široko-graJno parJonirajo nemške naciona/iste, ki so s svojim vanJa/skim „taje/starmom" potepta/i zakon v k/ato. Kavno v tej zvezi se nam zJi povsem nerazam-/jiva taJi argamentacija kanc/erja Kreiskega, ko je na nejavnem pogovora z novinarji kot eno iz-meJ napak socia/istične v/a Je naveJe/ zakon o Jvojezičnik napisik iz /eta /972. Mis/imo, Ja napaka ni ki/ to/iko zakon, marveč je v/aJa napravi/a napako potem, ko je kapita/ira/a prej nemškimi naciona/isti ter poJ njikovim pritiskom razve/javi/a takratni zakon in na njikovo zaktevo spreje/a poznejši zakon o naroJnik skapinak, s katerim je Jožive/a kroJo/om. /Ve moremo Jovo/j resno svariti preJ naJa/jevanjem takik napak, zato ponovno poaJarjamo, Ja pot Jo rešitve manjšinskega vprašanja ne voJi mimo marveč /e skapno s prizaJeto manjšino. A/i smo za takšno skapno pot vsekakor priprav/jeni, ne komo pa se pasti/i si/iti k popast/jivosti z raznimi ok/ikami pritiskov in izsi/jevanj — še z/asti ne s po/itični-mi procesi. OTROSK) VRTEC V SENTPRiMOŽU: Tudi naša samoobramba pred raznarodovanjem je obtožba protimanjšinske politike v Avstriji Predšolska vzgoja je danes važen faktor v sistemu ponemčevanja na Koroškem. Kakšne razmere so vladale do sedaj na področju predšolske vzgoje v občini $koci-jan? V Škocijanski občini, ki uradno ni dvojezična, v kateri pa delujeta kar dve slovenski prosvetni društvi, Slovenci niso več hoteli čakati v nedogled na možnosti za enakopraven razvoj otrok ne glede na narodno pripadnost. Dovolj doka- S, . ) ^ ^ ^ Moderno opremljeni prostori pričakujejo mlade obiskovalce. Novi dvojezični otroški vrtec v Sentprimožu je namreč urejen po najsodobnejših načelih, tako da bo otrokom nudil enakopravno zavetje ne glede na narodnost in jezik, hkrati pa tudi zadovoljiv duševni in telesni razvoj. zov so imeti, da niti merodajni možje v občini niti deželne oblasti nočejo pozitivnih sprememb v prid slovenskega prebivalstvo. Na občinski ravni so se zastopniki Gospodarske liste že dolga leta trudili za gradnjo lokalnih otroških vrtcev ter za uvedbo dvojezične vzgoje v že obstoječem vrtcu — toda bilo je brez uspeha. Zato so se odločili za samostojno pot, ki je gotovo težavnejša, a v takih razmerah pravilna in uspešna. Na podlagi samopomoči ter ob odločni podpori matičnega naroda je bil v kratkem času zgrajen in opremljen otroški vrtec v Šentprimožu, ki bo v kratkem pričel s svojim delom ter nudil prostora za' 30 otrok. S tem korakom so se Slovenci zoperstavili tudi procesu centralizacije, ki je danes tesno povezan z germanizacijo. Kako so se Slovenci boriti za dvojezičen otroški vrtec? Že pred približno dvajsetimi leti je tedanji slovenski občinski mandatar Janez Wutte-Luc zahteva! v občinski hiši ustanovitev štirih poletnih otroških vrtcev, ki naj bi oskrbovali štiri glavne predele občine (Šentvid, Kamen, Skacijan, Žirovnica) in bi bili tudi cenejši kot en sam, centralni vrtec. Staršem naj bi v času glavnega poletnega dela odvzeli vsaj de! skrbi za otroke. Vendar predlog ni prodrl; zastopniki večinskih strank so zagovarjali centralni otroški vrtec, hkrati pa obljubljali, da bedo pozneje sledili tudi še lokalni vrtci. Toda vse je ostalo le pri obljubah in tudi pred tremi leti so raje razširili centralni otroški vrtec v Škocijanu, namesto da bi se spomnili prejšnjih obljub. Pri osrednjem otroškem vrtcu v Škocijanu slovenščina ni bila upoštevana, razen v izjemnih primerih in še tedaj samo zato, da bi otroke naučili nemškega jezika. Se danes nobena od štirih vzgojiteljic nima izpita za vzgojo v slovenščini, čeprav dve izmed njih znata vsaj slovensko narečje. Posledica takih razmer je bila, da so starši svojega otroka raje obdržali doma, če niso hoteli, da bi se jim odtujil že po kratkem obiskovanju otroškega vrtca. Ker je bil otrok ves dan v otroškem vrtcu, zvečer ni vec vedel, kako se posamezne reči imenujejo slovensko. Enako je bilo pri igračah, ki jih je poznal le še po nemškem imenu. Za starše to ni bil več isti otrok. Še huje pa je bilo tedaj, če je otrok pod vplivom vrtca prevzel mnenje, da je slovenščina ,grda" — v takem primeru so se morali starši truditi, da so svojega otroka spet ..prevzgojili" in dobili spet na svojo stran! Pri takih rezultatih postane seveda jasno, zakaj so se večinske stranke tako potegovale za centralni otroški vrtec. Tukaj je možno z malim številom ljudi vplivati na velik del občanov, posebno na tiste, ki so socialno odvisni in nimajo časa niti možnosti vzgajati otroke doma. Vse to pa poteka povsem ,, nairavno"; slovenski otroci so številčno v manjšini, so praktično v popolnoma nemškem okolju in se ,avtomatično" prilagodijo. A tudi v drugem pogledu se občina glede socialnosti ne more po- hvaliti s svojim otroškim vrtcem. Kajti zgodilo se je, da so odklonili sprejem otroka za celo leto, ker so bili najavljeni otroci hotelirjev — samo za poletne mesece! Končno pa se v tej zvezi zastavlja tudi še vprašanje glede celotne odgovornosti za otroške vrtce. Otroški vrtci so v Avstriji zadeva občin, ki pa v ta namen dobivajo podporo dežele (na Koroškem znaša podpora na vsakih 25 otrok približno 25.000 šilingov na teto). Ta ureditev pa nujno zapostavlja' gospodarsko šibke občine, med katere spada večina občin no dvojezičnem področju dežele. Če zahtevamo enakopraven gospodarski in narodnostni razvoj južnokaroškega prostora, potem se moramo zavzemati tudi za spremembo odgovornosti za otroške vrtce. Dežela je odgovorna za osnovnošolsko vzgojo, odgovorna naj bo tudi za predšolsko vzgojo in naj skrbi skupno z državo za pravično razdelitev sredstev. V škocijanski občini je — kakor smo že omenili — nerazumevanje za upravičene zahteve slovensko govoreče občane prisililo, do so segli po samopomoči. Ne nazadnje jih je v tej odločitvi podkrepilo V nedetjo 29. aprita OTVORtTE V novega dvojezičnega otroškega vrtca v Šentprimožu dejstvo, da so posamezni mandat-tarji tudi pri večinskih strankah v razpravi tu in tam sicer pokazali razumevanje za zahtevo po jezikovni enakopravnosti, toda pri odločilnih glasovanjih so se potem vedno spet izrekli proti tem zahtevam. Odločitev v škocijanski občini je rodila uspeh: z akcijo samopomoči in ob široki narodni podpori je zrasel otroški vrtec v Šentprimožu, ki bo s svojim delom demonstriral enakopravnost obeh narodnosti in obeh jezikov. Toda hkrati je ta akcija samoobrambe pred raznarodovanjem tudi obtožba protimanjšinske politike v Avstriji. UNESCO za krepitev v!oge narodnih manjšin v mednarodnem sodeiovanju Voditni predstavntki nacionatnth komisij zo UNESCO iz Avstrije, Finske, ttaiije in Jugosiavije so se pred nedavnim sestaii v Skopju, kjer so razpravijaii o viogi narodnih manjšin pri pospeševanju sodeiovanja med narodi in državami, ziasti med sosedi. Namen tega srečanja je bii proučiti možnosti in pogoje za organizacijo evropskega posvetovanja nacionainih komisij za UNESCO, kjer bi o omenjeni viogi narodnih manjšin razpravijaii boi) izčrpno. Nacionaine komisije za UNESCO Avstrije, Finske, itaiije in Jugosiavije so nosiici teh prizadevanj na podiagi pobud hei-sinške konterence ieta 1977, ko je biia UNESCO jspeciatizirana organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kuituro — op. ured.) izrecno naiožena naioga, da pospešuje so-deiovanje na področju narodnih manjšin ziasti z ozirom na krepitev njihove vioge pr) razvijanju mednarodnega sodeiovanja. Makedonski narod zavrača vetikoboigarski šovinizem V zadnjih tednih je skopski časnik „Nova Makedonija" objavijat članke pod nastovom ,,Na veliko-bolgarskih nacionalističnih pozicijah". Direktor tega časnika obravnava v svojih prispevkih spomine Cole Dragojčeve, članice Centralnega komiteja bolgarske komunistične partije. Spomini Dragojčeve, ki so izšli konec zadnjega leta, so vzbudili v Bolgariji veliko zanimanje, ker obravnava obdobje med 1941 in 1948 in stališča bolgarske in jugoslovanske KP do makedonskega vprašanja v tem času. Članek v „Novi Bolgariji" pravi v zvezi s spomini, da išče ve-likobolgarski nacionalizem ponovno ,,'dokaze" za javno izrečene aspiracije do Makedonije. To politiko pa podpira in spodbuja tudi uradna bolgarska politika. V teh okoliščinah dobivajo spomini članice Centralnega komiteja KP Bolgarije svoj aktualni pomen. Posebno še, ko so spori iz medvojnega časa tudi podlaga in temeljni vzrok za današnja navskrižja. Cola Dragojčeva prikazuje tista mesta v dokumentih KP Bolgarije, ki kažejo na njen trud, da obdrži Makedonijo v svojih mejah. Da je ostala Makedonija povezana z drugimi jugoslovanskimi narodi, pa ne pripisuje samostojnemu narodnoosvobodilnemu boju makedonskega naroda proti bolgarskemu fašističnemu okupatorju, temveč „dejstvu", da je KP Jugoslavije znala izigrati KP Bolgarije. Pri tem pa gre celo tako daleč, da označi bolgarsko fašistično okupacijo Makedonije za časa Predvajanje A7ma „#o7ocausf' je razburdo /e fisfe, Za /majo s/abo ves/ /Imeriš^i televizijski f:bw „Z/o(oc%Kst", ki so gd doslej odkupili že v več kot tridesetik drždvak, sicer ni dokumentarno pričevanje, marveč nmetniško oklikovana pripoved, vendar kljnk tema — ali ravno zaradi tega — izredno prepričljivo seže v zavest gledalca, ko ga sooča z dogodki iz najtemnejše doke človeške zgodovine, z nacizmom in njegovim zločinstvom. Seveda, v Jilma je zločinstvo nacizma omejeno le na eno področje — na tako imenovano dokončno rešitev židovskega vprašanja. Zato je ok njem treka videti tadi še vse ostale razsežnosti tega zločinstva, v katere so kili enako vkljačeni nemški demokrati in antifašisti kot pa pripadniki številnik dragik narodov in narodnosti, ki vsi so morali iti skozi isti pekel nacističnega karkarstva. /n tadi vstaja v varšavskem geta ter koj češkik partizanov sta mišljena le kot simkol za veliki protifašistični koj, ki je zavzemal najširše mednarodne dimenzije v vsej zasažnjeni Evropi. Tako je film pravzaprav prizadel vse in vsakogar. Tadi v Zvstri/i. Prizadel je vse tiste tisoče in tisoče avstrijskik državljanov, ki so zločine nacizma okčatili na lastni koži, kodisi v koncentracijskik takoriščik, ali v zaporik, ali v izseljeniškik takoriščik. Prizadel je veliko večino avstrijskega prekivalstva, ki je o zverinstvik nacističnik krvnikov sicer že marsikaj slišala in krala, pa ni mogla verjeti, da je vse to res. Prizadel pa je tudi tiste sodržavljane, za katere ni kil le okajanje spominov, ampak predvsem izzivanje slake vesti — namreč nekdanje pomočnike zločinskega nacizma. Prizadel je seveda vsako od tek skapin dragače in tema primerne sto kile tadi razlike v reakciji nanj. Za prvo skapino lakko trdimo, da je ^*eizkašnjo prestala zelo častno ni kilo slišati želje po maščevanja niti ni kilo slišati pavšalnik oktožk v smisla tako imenovane kolektivne krivde. Tadi draga skapina je pokazala svojo zrelost.* velika večina Ijadi je mnenja, da se je o zlo-činik, ki so jik zakrivili nacisti, doslej vse preveč molčalo, zato je javnost o tedanjik dogodkik premalo okve-ščena in zlasti današnja mladina skoraj ničesar ne ve iz komaj minaie doke zgodovine. Te tretja skupina tadi tega izpita ni opravila; kesna reakcija starik nacistov in njikovik današnjik somišljenikov je kila najlepši dokaz, da določena vrsta Ijadi ni sposokna in predvsem ni voljna ačiti se iz zgodovine. Ravno to zadnje, nikakor ne novo spoznanje ki moralo kiti glavni naak, ki ga je treka povzeti ok predvajanja filma ,,/Tolocaast". TVima dosti smisla spaščati se v kolj ali manj ačene razprave o vzrokik, ki so svoječasno privedli nacizem na oklast in ma omogočili njegovo zločinsko početje, če danes zavestno zapiramo oči in ašesa pred pojavi, ki še vse preveč spominjajo na stari nacizem oziroma dišijo po novi, miselno sorodni asmeritvi. ,,/Tolocaast" kot izziv neki zaspali vesti namreč ni mišljen samo v tem smisla, da okaja vest nekdanjim nacističnim zločincem,- prekaja vest tadi nam vsem, da ne smemo kiti krezkrižni, ko lakko dnevno vidimo množeče se primere zopetnega okajanja nacistične ideologije o rasizma ter o več in manj vrednik narodik, ko doživljamo nemoteno ščavanje na narodnostno mržnjo in kajskanje naroda proti naroda, ko vedno spet slišimo, kako nepoačljivi elementi javno omalovažajejo zločine nacizma in celo okžalajejo, da ni še mnogo več Ijadi končalo v plinskik celicak . . . V lači tek pojavov pa je ,,/Tolocaast" kot izziv nacizma namenjen posekej tadi odgovornim dejavnikom v državi, katerik naloga je, da skrkijo za okširno, temeljito in trajno seznanjanje široke javnosti in zlasti mladine z resnico o nacizma, kakor je po dragi strani njikova dolžnost, da v smisla zakonov in mednarodnik dokamentov že v kali zatrejo vsak poskas zopetnega oživljanja nacistične miselnosti in dejavnosti. druge svetovne vojne omiljeno kot ..vzpostavitev bolgarske administracije." Makedonski časnik očita bolgarski KP, da je s Svojimi gesli o enotni bolgarski državi (vključno Makedonije) odvračala makedonski narod od oboroženega boja proti fašistični zasedbi. Temu je tudi služila zahteva, naj se makedonski komunisti vključijo v bolgarsko partijsko organizacijo. A tistim, ki so to zagovarjali, je odreklo makedonsko ljudstvo zaupanje in se skupno z drugimi jugoslovanskimi narodi in z vsem delavskim razredom borilo proti fašizmu. Po mnenju KP Jugoslavije je bila enotnost vseh narodov pogoj za uspešen antifašistični boj, Česar pa KP Bolgarije ni hotela razumeti. Kam jih je njihovo stališče dovedlo, lahko preverimo ob njihovem današnjem stališču, ki zanika obstoj makedonskega naroda v mejah bolgarske države. Najbolj ostro kritizira „Nova Makedonija" dejstvo, da Cola Dragojčeva izpušča najvažnejši del iz zgodovine makedonskega naroda, namreč štiriletno borbo makedonskega naroda proti bolgarskemu fašizmu. Zato tudi ne omenja ustanovitve narodnoosvobodilne vojske in ljudske oblasti, ne omenja ustanovitve makedonske komunistične partije med vojno, ki so jo sklenili na prvem zasedanju ASNOM-a. Značilno je, da Dragojčeva zamolči dokumente, ki govore o rasti makedonske zavesti (npr. govori Dimitrova na moskovskem posvetovanju leta 1925 in na drugi ilegalni konferenci BKP leta 1928 v Berlinu). Zamolči pa tudi pismo sekretarja CK BKP Trajčeva Kostova, ki konec maja 1941 poudarja, da je treba upoštevati dejstvo, da se je izoblikovala makedonska zavest, ne pa makedon-sko-bolgarska zavest, posebno pri mladi generaciji. Omenja, da se 70 odstotkov prebivalcev Makedonije čuti Makedonce in ne razume bolgarščine. V pismu pa podpira borbo proti velikomakedonskemu šovinizmu, toda opozarja, da je brez dvoma glavna nevarnost velikobolgarski šovinizem. Tudi Kominterna se ni strinjala z razkosanjem stare Jugoslavije in ne s priključitvijo Makedonije k Bolgariji. Sklenila je, da se naj vrne makedonska partijska organizacija v sestav KPJ. Pozdravljala pa je tudi oboroženo vstajo v Jugoslaviji (11. oktobra 1941 je prišlo do oborožene vstaje makedonskega naroda) in zahtevala jasna stališča glede vprašanja pravice do samoodloČanja makedonskega naroda. Vodstvo KP Bolgarije je izvedlo le del teh sklepov. Podprla je vrnitev makedonske partijske organizacije v sestav KPJ, a nadalje se je zoperstavljala oboroženi vstaji, češ, da čas za oborožen boj še ni zrel. V svojem zadnjem prispevku poudarja „Nova Makedonija", da so Makedonci že leta 1941 zavrnili koncepte, ki jih danes ponuja bolgarska KP makedonskemu narodu in s tem osporava bistvo narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov, ki temelji na bratskih odnosih med narodi. Znanje materinščine je podiaga za učenje drugih jezikov Včasih ni bito dosti premišljeva-nja o tem, kako naj se poimenuje prvi jezik, v katerem čtovek spregovori in se z njim vktjuči v družino, v družbo. To je bit pač materin jezik, materinščino, jezik matere, ki z otrokom v prvih mesecih in tetih največ govori in go tako nehote in hkrati hote, nezavedno in zavedno uči izražanja. Kjer je zaposlen samo oče in kjer spodobno stanovanje omogoča materi, da oskrbi družini ognjišče, kjer je sama z otroki in kamor takoj po stužbenih dotžnostih lahko pride tudi oče, tam je — vsaj pri enojezičnih zakonih — vzgoja v prvem, materinem jeziku povsem preprosta in naravna. Vendar pa so družine danes postavtjene v vetiko botj zapletene razmere. Recimo: očetova ptača ne zadošča za cilje, ki si jih postavita zakonca z odhodom od doma, zato mora in hoče v službo tudi mati. Tako ji ostane za intenzivno posvečanje otroku samo čas porodniškega dopusta, ki pa je za vzgojo otroka v jeziku še prezgoden, kasneje pa ji ostanejo samo ure po službi, po delu, ki pa jih je vsaj pol treba porabiti za počitek, tako da na otroka pride razmeroma malo časa. Otrok pa kljub temu ves čas povsem naravno vpija govor svoje okolice in se mu nagonsko prilagaja. Vemo namreč, da človek jezika ne podeduje, ampak se ga mora sam naučiti. To je njegova šola sporazumevanja, v kateri dolgo samo sprejema, polagoma pa se tudi sam vključuje in začne ponavljati posamezne glasove in jih smiselno uporabljati za izražanje svojih občutkov in misli. V prvih mesecih, prvih letih otrok še nima izkušnje ločevanja med jeziki, zato je naša dolžnost, dolžnost odraslih, dolžnost matere in očeta, da mu take izkušnje podajamo urejeno, da mu olajšamo dojemanje jezikov, da mu poskrbimo za kolikor mogoče enoten jezik okolice, dokler otrok sam ne dobi moči in izkušnje odbiranja in ločevanja. Na narodnostno ali jezikovno mešanih ozemljih, kakor v našem primeru, se pri tem postavljajo še posebni problemi, posebne naloge. 2e od prvega časa zaznavanja se naš otrok poleg slovenske materinščine srečuje tudi z drugim jezikom in vpliv tega jezika postaja v danih razmerah čedalje močnejši — najprej na cesti, potem v vrtcu in slednjič v šoli. V takih razmerah marsikdo misli, da bo svojemu otroku prizanesel s temi neljubimi izkušnjami in ga bo že od vsega začetka vzgajal samo v tujem jeziku. To načelo je po svoje razumljivo, če želimo biti zadnji svojega rodu in se v svojih otrocih odpovedati svojemu narodu in svojim prednikom. Otroci bodo potem Pač znali en sam jezik — tuj jezik 'n jim bo v rani mladosti mogoče prihranjeno jezikovno beganje v mešanici jezikov. Toda hkrati bodo oropani mnogo večjega zaklada, svoje materinščine. Zato pa je potrebno, da vendar-!e ostanemo navezani na svoje narodnostno oli rodovno izročilo; potrebno je, da starši poskrbijo, da se bodo otroci naučili najprej njihovega jezika. V mladi zavesti se mora zasidrati zakonitost prvega, to jo rridterinega jezika, ki je potem trdna in jasna podlaga za učenje nadaljnjih jezikov. Kdor te podlage nima, kdor ne zna svojega lastnega jezika, bo tudi sicer nestanoviten, negotov, tipajoč. To pa najbrž ni tisto, kar oče in mati želita svojemu otroku. Zato naj bo še naprej .materina šola" tista, ki da otroku na pot v življenje tudi jezikovna znanje. In če že materina šola ni mogoča, naj jo v rani, še predšolski dobi nadomesti nji kar najbolj enakovredna šola pri babici in dedku, ali pa v otroškem vrtcu. Ravno iz tega spoznanja izhaja tudi naše prizadevanje, da bi našemu jeziku utrli pot v otroške vrtce — če zaradi nerazumevanja' merodajnih činitetjev drugače ne gre, tudi z akcijo samopomoči, kot kaže med drugim primer Sentprimoža, kjer bo v kratkem začel delovati novi dvojezični otroški vrtec, ki je nastal kot sad pobude domačih de- javnikov in široke narodne solidarnosti. Omenjeno spoznanje pa nam narekuje tudi dolžnost, da zastavimo vse site na področju šolstva, kjer zaradi nezadovoljive zakonske ureditve velika večina slovenskih otrok ni deležna pouka v materinem jeziku. Mislimo že zdaj na to ter pravočasno poskrbimo, da bodo otroci prijavljeni k dvojezičnemu pouku — začetniki ob vpisu meseca maja, v drugih razredih pa še teden dni po začetku novega šolskega leta. Otroški vrtec Sentptimožu bo kmatu začet s tvojim detom. Pesmi Gustava Januša Naš koroški pesnik Gustav Januš, znan kot sodelavec koroške literarne revije Mladje, pri kateri sodeluje že od začetka njenega izhajanja, je pred kratkim pri Državni založbi Slovenije izdal svojo prvo samostojno pesniško zbirko. Pod naslovom PESMI je avtor zbral triintrideset naslovov iz svojega dosedanjega pesniškega snovanja. Likovno je zbirko opremil Vili Vrhovec, ki je Januševi poeziji dal posrečeno grafično podobo. Gustav Januš je storil prav, ko je notranji naslov zbirke — P(e)s(m)i — razdelil z oklepaji, ker se gotovo sam zaveda, da bo njegova poezija sprejeta z različnimi občutki. Pri Janušu namreč ni kompromisa: z njim se strinjaš ali pa ga odkloniš. Tak je Januš tudi slikar. Vendar je ravno kot slikar dosegel že marsikateri vidni uspeh in tako bodo gotovo tudi njegove pesmi našle svoje privržence. Triintrideset pesmi, ki jih je Januš objavil v svoji zbirki, je za njegovo dosedanjo pesniško bero sicer bolj skopa predstavitev. Kljub temu pa je v zbirki prav dobro zajet Janušev naivno-ironični način izražanja, ki po svoje opozarja na svet, kot ga dojema in vidi ta samonikli pesnik. Čeprav njegove pesmi večinoma zgle-dajo kot drzne besedne igre, je v njih Pred sto leti se je rodil: vendarle prisotna naša narodna stiska in tudi občečloveška, zlasti socialna problematika. Posebno pesmi Franca Dolinar, Brez kategorij, Solata in Naša vas vsebujejo nakazane družbenokritične elemente. Poleg tega pa so v Januševih verzifikacijah prisotni tudi še drugi elementi, kot na primer odnos do narave, ki posebno pride do izraza v pesmi Prvi sneg. Seveda bi se ob Januševi poeziji dalo povedati tudi kaj kritičnega, vendar naj bo to prepuščeno bralcu oziroma poklicanim ocenjevalcem sodobne poezije. To, kar Januševi zbirki najbolj manjka, pa je brez dvoma ustrezna spremna beseda, ki bi bralcu predstavila pesnika in mu pomagala pri branju njegove čestokrat zamotane besedne igre. Kljub temu je izid prve samostojne pesniške zbirke Gustava Januša brez dvoma obogatitev za slovensko književnost na Koroškem in hkrati tudi svojski doprinos k sodobni slovenski književnosti, kjer je Januš v raznih antologijah že našel primerno mesto. Zbirko Januševih pesmi lahko dobite tudi v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu. Pesniku pa ob izidu megove prve zbirke čestitamo ter mu želimo Še nadaljnjih uspehov pri pesniškem snovanju. -ej. UUBUAMSKA UMiVERZA: Ch svcjz 6C Fežnnci pcizncncvtMMz pc CtfvctztfM FCardcFjM Univerzitetni svet ijubijanske univerze je prejšnji teden sprejet skiep, da se univerza poimenuje po Edvardu Kardeiju, ki je bit njen redni profesor ter njen častni doktor. V utemeijitvi tega skiepa je med drugim rečeno: .S poimenovanjem po Edvardu Kardeiju, enem največjih tvorcev siovenske in jugosiovanske zgodovine in ustvarjaicu, ki je naio družbo in mednarodno detavsko gibanje močno obogatit s svojo izvirno znanstveno mistijo, ki jo je nenehno gradit iz družbe in živije-nja samega, izreka univerza svojo zavezanost temu vetikemu revotucio-narju in mistecu, obenem pa tisti zamisti znanosti in kutture, ki jo je začrtat s svojim detom in živtjenjem." Sktep o poimenovanju je bit sprejet takorekoč na začetku teta, v katerem obhaja tjubtjanska univerza svojo festdesettetnico. Ta svoj jubiiej namerava prosiavit) z vrsto manifestacij, med katerimi bo osrednje mesto zavzemato posvetovanje na temo .Univerza in združeno deio". Edvarda Kardetja pa se je prejšnji teden spomnito tudi Zgodovinsko društvo za Stovenijo, ki je ob štirideseftetnici izida vetikega deta Edvarda Kardetja-Speransa .Razvoj stovenskega narodnega vprašanja" priredito izredni občni zbor, na katerem so Edvarda Kardeija posmrtno imenovati za častnega čtana tega društva. Zbora so se ude-težiti tudi visok) predstavniki družbeno-potitičnega živijenja Stovenije ter zastopniki zamejskih Siovencev, ki jim — kot je v svojem nagovoru dejat predsednik društva tgnacij Voje — Kardetjeva knjiga še vedno pomeni močno oporo v njihovem boju za dosego nacionatnih pravic. Deiovni det srečanja stovenskih zgodovinarjev je vetja) osvettitvi mesta in pomena Kardetjeve knjige v stovenskem zgodovinopisju. Dr. Janko Pteterski je v uvodnem referatu orisat stanje stovenskega zgodovinopisja do pojava Kardetjeve knjige in njeno pretomno vtogo v razumevanju stovenskega narodnega vprašanja. Vprašanje naroda — je dejat dr. Pteterski — je bito postavtjeno v kontekst razrednega boja kot temetjne site zgodovine, ki je nakazovata pot nacionatne osvoboditve te prek revotucije. V nadatjnjih referatih pa so govoriti dr. Metod Mikuž o časovnem okviru nastanka Kardetjeve knjige, France Fiiipič o okoiifčinah in poteku nastajanja Speransa, dr. Bogo Grafenauer pa o dosedanjih štirih izdajah knjige. Umr! je Matevž Hace znani partizanski pisateij V starosti 69 let je murl Matevž Hace, znan kot partizanski pisatelj, pa tudi zavzet družbeno-politični delavec, ki je bil vse svoje življenje usodno povezan z zemljo, s kmečkim življenjem in z revolucija. Kot takega smo ga spoznali tudi koroški Slovenci — po njegovih knjigah in ko nam je bral na literarnih večerih; ohranili ga bomo v lepem spominu. Matevž Hace je že v mladosti spoznal trdo življenje delovnega človeka in to ga je napotilo v revolucionarno gibanje in potem v partizane, kjer je zavzemal razne položaje vse do komisarja legendarne XIV. divizije (ki jo je spremljal tudi na njenem pohodu na Štajersko) ter komisarja' IV. operativne cone, ko se je v tem svojstvu udeleži) tudi zadnjih bojev ter osvoboditve na južnem Koroškem. Po vojni je deloval na visokih položajih v gozdarstvu Stovenije, bil je dolga leta predsednik slovenskih gasilcev, republiški poslanec in zadnje čase član sveta republike. Za svoje druž-beno-politično delo je prejel vrsto odlikovanj, za svoje pisateljsko snovanje pa nagrado vstaje slovenskega naroda! ter Kajuhovo nagrado. Hacetovo pričevanje živi kot av- /osip Murn -^ieirsandrov Prejšnji Je&n — 4. marca rojstva s/ovens&egd pesnica Josipa Marna, je v zgodovini s/ovens^e književnosti zapisan kot pevec ^jakczMi do slovenske zeni/je, predvsem pa kot najmlajši' izmed šti-rik predstavnikov slovenske moderne. Josip Marn se je rodd d. marca /#79 v Ljakljam kot nezakonski sin siažkinje in jetičnega kiapca. Njegovo detinstvo ni pozna/o topline arejenik dražinskik razmer. Otroška (eta je prežive/ med kmečkimi /jadrni ter se v samoti navze/ p/akosti in straka pred mestom in /jadrni. Ok potresa /eta /#93 se je s „štadentovsko materjo" Po/ono Ka/anovo, znanko njegove matere iz otroškik /et, prese/i/ v staro ca^rarno ok Z.ja/r/;an/c/, kjer je žive/ v pro/etarskem oko/ja, z /jadrni z dna dražkene /estvice. 2e kot gimnazijec se je ko/j kot za ačenje sp/ošnik predmetov zanima/ za književnost. Od/oči/no za njegov pesniški razvoj pa je ki/o, ko se je v šestem razreda gimnazije seznani/ z Dragotinom Kettejem in /vanom Cankarjem. Kot gimnazijec je v takratnik revijak ok-javi/ svoje prve pesmi pod raz/ičnimi psevdonimi, pod imenom ^l/f&Mnr/rov se je prvič pojavi/ /eta /#97 v Z.;a/r/;ans^cm Zvona. Kot pesnik je Marn znači/en pojav dražkenik in ka/tarnik razmer v s/ovenskem oko/ja ok konca /9. sto/etja. Doživ/janje tek razmer ma je kadi/o mis/i, častva in razpo/oženja, ki jik je osame/i, živčni, pevec ž/ubezni do sJovensire zemž/e je mini/o sto /et od daševno razkičani, po povezanosti' z zdravim kmečkim /jadstvom in po širokem, svokodnem živ/jenja krepeneči Marn /zpovcr/a/ v ok/iki oseknik, trenatnik vtisov, kakršni sto se izrazi/i kot „ve/ikanski vzdik — neznanega sveta". $novno de/imo Marnove pesmi v štiri cik/e; v kmečke pesmi; v pesmi, v katerik /zpoucr/ajc /jakezen do drovnik reči; v /jakezenske pesmi, ki jik povezaje z doživ/janjem narave; in v pesmi, v katerik izpovedaje svoje mis/i o živ/jenja in smrti. $ svojo pesmijo je Marn op/odi/ moderno s/ovensko poezijo, jo prik/iža/ /jad-skema častvovanja in miš/jenja, kkrati pa jo napo/ni/ z razko/e/im, tenkočatnim častvovanjem in razpo/o-ženjem mestnega pro/etarca-inte/ektaa/ca. Marnova živ/jenska pot je ki/a ze/o kratka. 2e v štadijski doki na Danaja je zakrede/ v kado pomanjkanje in zko/e/ za jetiko. Te/esno in daševno ko/an se je vrni/ v Z.;a/