------    402    ------
Hvala malih.
v
Po ceskem Rubesa prosto poslovenil J. Zelcznikar.
Kar je malo,                                         Kakor grozni velikani,
Res je zalo,                                          To, preljube !-e^t^ice
Res je ljubo, cversto, blago,            Ino vi, gospodje dragi.
Milo, dobro, Boga drago.                   Vam jez hočem dokazati,  —
Da 60 lepši maj h eni                         Dajte le me poslušati!
Majhen vojak                                         Res je nježen, res je xal,
Je korenjak,                                          Ker je majhen le ostal.
Pa se vraga ne boji —                    Oven, kozel pa nasproti
In ce o boji                                           Vsac'rau vedno je oa poti,
U ognju stoji,                                        v
Čez-nj kuda le leti.                            ^^ ™ož ženo rad ima
Pravi JI „ze n ici ca"!
Velik verko moc ima, —                   Ce pa žena ljubi moža.
To je res, — pa da bilje velikan      Se smehlja mu, in ga boža
Tud' od majhnih že kloftan;          In mu pravi: jjljubicek",
To lagati se ne da,                             Dragi, zlati „raoži6eki^ To uči nas sto povest,
To tud' pravi knjiga zlata —            Majhnemu veliko treba ni.
Velikana Goliata                               J« malega si srečo kujej
Mali David je pobil.                            Majhen malo potrebuje,
MaT pijače, m al' jedi.
Pravijo možu: križ je žena!            M al' obleke, malo spi, —
Pa ta ree je le izmišljena —             Grob tudi majhen, ko zaspi,
Možje tako govore —                       In niertev mirno, sladko spi,
To je res!                                              Ker žemljica ga ne teži, —
Kdor se oženiti hoče,                         Sej tudi on je ni težil,
Naj ne joka in ne stoce,                    Ker majhen le je bil. Ako ženko malo zvolij —
Bolj' je križe k kakor — križ!      Pa emu bi toljko dokazvala.
Raj' bom   dokaz   v kraj dognala.
Vsak človek večkrat pada.                 Dokazov je, pri moji vesi'! —
Vsak'mu dana ta navada —               Več že, kakor sera mala jest, —
To resnica večna je I                            Malo sem se zamotala.
Al če velik pade, hudo pade,        Dobro je, da sem le mala —
Majhen, res, da tudi pade,            Zamota malih je le zamotica,
Pa — z vi80c'ga nikdar ne!          la jez le majhna  majhna deklica. Majhen se povsod pripravi.
On nikjer na poti ni, —                 ^« *e sem hvalo Vašo zadobila,
Velik rad se zaleti.                          Si danes druzega ne bom vošila; —
Udari se, da ga boli.                          Majhen velike hvale ne želi.
Majhen se hvale majhne veseli!
Nježen zmir je otročiček.                   Dajmo tedaj  majhno hvalo
Tudi jagDJicek, kozliček.                    Vsemu, kar ja koli malo!