Vestnik. Učiteljski konvikt. Abiturijenti in abiturijentinje c. kr. učiteljišča v Ljubljani 178*44 K. Živili! Osebne vesti. Profesor na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, goap. Ignacij Fajdiga, je pomaknen v VII. činovni razred. — Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. M. Detonij eva je nastavljena kot provizorična učiteljica v Rovtab, Učiteljske izpremembe na Štajerskem. V pokoj jft šel nadučitelj na nemški soli v Laškem trgu Karel Valentinitsch. Deška in dekliška štirirazrednica v Trbovijab-Vodah se razširita v petrazrednici, dvorazrednica v Šmartnem v Rožni dolini pa se razairi v trorazrednico. Za nadučitelje s* naatavljeni: v Koprivnici pri Rajhenburgu Alojzij Trobiš iz Zdol; pri Sp. Sv. Kuniguadi Mart. Vodenik iz Brežic; pri Sv. Lenartu pri Ormožu Fran Megla od Vaeb Svetih. Za učrtelje so naatavljeni: v Viratanju Fortunat Jelovšek iz Dobjaj v Padovi Avg. Achit8cb od Sp. Sv. Kunigunde; v Srediič« ondotni zač. učitelj Ivan Najžer; v Čadramu ondotna pomožna učiteljica Cecilija Teržan; v Laporju Terezina Zevnik od Sv. Benedikta v Slov. goricab. Premeščena sta: ucitelj-voditelj v Padovi Martin Gobec kot tak k Sv. Miklavžu pri Mariboru, dosedanji ondotni voditelj Vin. Jug pa kot nadučitelj v Padovo. Pozabljena obljuba. Visoki c. kr. deželni šolski svet kranjaki je izdal in odobril z razpisom z dne 2. sept. 1902., št. 3061, nNačela za obči učni načrt ponavljalne šole". V tem načrtu je bila obljubljena tudi neka knjiga — na str. 3. dotičnega načrta — doslovno: ,,Branje dotičnega Stiva iz čitanke, ki se bo sestavila, naj se vrai v prihodnji^ branju namenjeni uri, tako da bo branje poanetek, formuliranje in uporaba dotične tvarine." Ker je bila doba potrebnih in ae več nepotrebnib ukazor ali ,,Hubadova doba" — baje pretočna in brezobzirna tiriateljica, da naj izpolnuje podrejeno učiteljstvo točno svoje dolžnoati — po izišlib ukazib — vpraša torej sedaj tudi učiteljstvo po točnosti, kje je vendar po formalnili stopnjah — obtičala ali zaostala obljubljena knjiga, ki naj ae čita v pribodnji, branju namenjeni uri v ponavljalni šoli? Učiteljstvo pričakuje obljubljene knjige še do dane», a — zaman. Radovedni učitelj. Učit. prememba. Učiteljica goapodč. Franja Tavcarjeva se je svoji službi v Št. Jerneju odpovedala. Na njeno mesto je imenovana začasno volonterka na 8. razr. dekl. šole v Ljubljani gospodč. Bogumila Globočnikova. Imenovan je učitelj Fran Wittreich iz Stare Loke na Kranjskem nadučiteljem v Črmoanjicab. Šolske vesti s Koroškega. Koroški deželni zbor je aklenil, da ae uračunjaj odalej okrajnim šolakim nadzornikom, ki službujejo 10 let, od 500 K osebne doklade 250 K r penzijo. Ta aklep pa ne velja za okrajne šolake nadzornike, ki so obenem državni uradniki. Deželnemu šolakemu sveta je deželni zbor dal dovoljenje, da dovoli štirim ljudskim učiteljem za Šolako leto 1903./4. in 1904./5. dopust s celo placo, da se pripravijo za izpit za meščanake šole. Končno je dovolil deželni zbor funkcijske doklade tudi za paralelke, ekspoziture in ekskurendne šole. Pomanjkanje moških učnih oseb na Kranjskem. V poatojinskem okrajnem glavarstvu so se morale na šestih enorazrednicah nameatiti učiteljice, ker ni bilo moškib proailcev. Na trirazrednici v Košani pa so nameščene tri učiteljice. Torej trorazrednica brez moake učne oaebe. Ljud8tvo ni zadovoljno, da se na šolab nameščajo same učiteljice. Krivi so edino klerikalni deželni poslanci, ki s svojo brezmiaelno in brezvestno obatrukcijo zavirajo povišanje nciteljskih plač. Dokler pa bodo učitelji tako slabo plačani kakor so aedaj, ni pričakovati naraščaja moškib učnih oseb. Vsak delavee je vreden svojega placila, tako tudi nčitelj. Toda klerikalci so preveč brezveatni, da bi se ravnali po tem — oni nimajo vesti. Klerikalne deželne poalance silno jezi, da so nekatere občine vložile peticije na deželni zbor za povisanje plae ljudskim učiteljem, ker te peticije dokazujejo, da ljudstvo samo želi, da se učiteljem povišajo plače. ' Konštatujemp, da podpira nadslomškar in poalanec ¦Jaklič še vedno ŠusteršiSevo brezstidno obatrukcijo v kranjskem deželnem zboru, da ne more priti regulacija plač kranjskega učiteljstva t razpravo. To je neodpusten ikandal, ki je vreden najglasnejše in najodločnejše obaodbe, s katero se strinjajo tudi malone vai učitelji-člani nSlomškove zveze", ysi tisti namreč, ki niso udarjeni s popolno slepoto. Ako bi še kdaj priredili tak shod, kakranega je priredilo kranjsko Bčiteljstvo o zadnji Veliki noči, in ako bi se na shod sedaj drznil Jaklič samo prikazati, bi ga vrgli na cesto, a ne posajali na podpredsedniško mesto! Dr. Šusteršič, komedijant v kranjskem deželnem zboru, ki bo najbrže požrl kranjakemu učiteljstvu izboljšanje Škandaloznega materijalnega atanja, je dejal v seji dne 27. pret. mea., da pase Jakličev nadučitelj g. Engelmann lenobo. Krščanski mož Suateršič sicer labko laže, če ae mu zdi lepo in potrebno, vemo pa prav gotovo, da ni vreden, da bi požtenemu možu in učitelju, ki je v težkem svojem delu osivel do zadnjega lasu — Engelmannu — odvezal jermene na -črevljih! Meščanska šola na Krškem je praznovala dne 26. pret. inea. jako lepo in alovesno petindvajaetletnico svojega obstanka iu plodonosnega delovanja. Občinski svet Ijubljanski je sklenil pri svoji aeji dne 20. pret. mea., da ne opusti šolnine po ljubljanakih ljudskih žolah. Proti predlogu, ki ga je zagovarjal ravnatelj višje dekliške šole, prof. dr. Požar, je prepričevalno govoril ravnatelj Ivan S u b i c. Žal, da ni niuogar prepričal. 0 tem izpregovorimo prihodnjič več. V Sarajevem je umrl staroata tamošnje kolonije, gimnazijski profesor Jakob Žnidaršič. Bil je navdušen in delaven narodnjak. Čast njegovemu spominu! Krajni šolski svet v Tepanjah pri Konjicah je v svoji seji dne 2. avgusta t. 1. euoglaano sklenil, mojatru cebelarju, g. Jan. Jurančiču pri Sv. Andražu v Slov. goricah, izraziti piameno pohvalo, ker je čcbelni paviljon, ki ga je kraj. šol. svet pri njem naročil, rea mojstrsko, lično in aolidno izdelal iz najboljšega lesa in najnatančnejše po dunajaki društveni meri; zato g. mojstra vsem slov. čcbelarjem ia kraj. Šol. svetom, ki si nameravajo nabaviti čebelnjake, najtopleje priporoča. Šolstvo na Koroškem. Na koroških gimnazijah je 941 dijakov, in aicer v Celovcu 488, v Št. Pavlu 198, v Beljaku 255. — Podučitelj Val. Dobeinigger vČrešnjahje -odpuščen iz šolske službe. — Za učiteljico na Brdi je imenovana kandidatinja Ter. Grabuscbnig. — Deželni šolski svet je v zadnji seji določil, da ae iraa zamuda šolske maše šteti ravno tako kakor zamuda šole. Učiteljsko vprašanje na Tirolskem. Glede ureditve plač tirolskim učiteljem razglašajo: Kot minimalna plača se postavi 1200 K, k temu 6 petletnic po 100 K. Dežela prevzame 50 % plače, plačevanje petletnic in penzij, vaak izmed upravnih okrajev severnega Tirolakega, neraškega in laškega Tirolskega 20% in občine 30%. Zadnje se krije z uplačetanjem nekake šolnine. Skoro gotovo se zvišajo deželne doklade za 4%, užitnine na pivo za 1 K 71 b pri hl in 35% doplačilo k užitnini na vino. Češka realka — dedič. V Lipniku na Moravakem je nmrl član tamošnjega občinakega sveta, Avgust Losert, ki si je poatavil s svojo oporoko lep spomenik. Tamošnji češki r-ealki je namreč zapuatil 120.000 K, poaebej pa še 20.000 K za dijaške ustanove. Zasebna vzgojevališča v Švici. V Švici je danes 800 do 700 zaaebnih vzgojevališč; največje vzgojevalne zavode ima Curih in vzhodno Švica, največ pa jib je v francoski Švici. Seveda nimajo švicarskih zasebnih vzgojevališč v rokah klerikalci. Sestanek časnikarjev v Zagrebu. Dne 10. in 11. pret. mes. se je vršil v Zagrebu napovedani veliki sestanek hrvaškib, arbskib in slovenskih časnikarjev. Navzočib je bilo 60 čaanikarjev, predsedoval je Juraj Biankini. Sprejeli so predlog, da ae ima osnovati stališko združenje čaanikarjev in so izvolili odbor, da izvrši potrebne priprave itd. Seatanek je poatavil temelj daljni časnikarski organizaciji na Hrvaskem. Obisk srednjih šol na Koroškem je v letoanjem šolskem letu sledeži: gimnazijo v Celovcu s petimi paralelkami obiskuje 489 u2encey, gimnazijo^v Beljaku s pripravnico 281, benedektinsko gimnazijo v Št. Pavlii 191, realko v Celovcu s tremi paraletkami 358, moško učiteljišče s pripravnico v Celovcu 213, žensko učiteljišče pa, ki ima letos prvi letnik, 53 učenk. Najvišje odlikovanje. Grand Prix je dobil domači izdelek, kranjski redilni prašek za prašiče, doktor pl. Trnkoczy-ja redilno in varstveno sredstvo, v mednarodni razatavi živil v kristalni palači v Londonu 1. 1903. Vseučiiišča v Ameriki. V Ameriki je dandanea 41 državnih vaeučilišč. Razen tega je še več vaeučilišč, ki jih od čaaa do časa podpira država. Pretečeno leto je bilo na državnih univerzab v Ameiiki 42.500 alušateljev in 10.000 slašateljic. Kako treba, da živiš? Hodi po dve nri na dan. — Spi sedem ur ponoči. — Vstajaj takoj, čim ae zbudiš. — Delaj takoj, čim vstaneš. — Uživaj jedi zmerno, kar želodee zahteva; jej polagoma. — Pij le, če si žejen. — Govori le polovico tega, kar miališ in le kadar je potreba. — Piši le tn, kar lahko podpišea. — Stori le to, kar tudi smeš povedati. — Ne sineš pozabiti, da drugi gledajo nate, a ti ne smeš gledati na druge, — Denar ceni le toliko, kolikor velja; denar je izvrsten sluga, a slab goapodar. Nemška državna šola za — 16 Nemcev! V Pulja je taka šola! Za zidanje poslopja za to šolo je stavljena v proračun tega leta kot prvi obrok vaota 100.000 K. V letu 1902—1903 pa je obiakovalo to šolo, ki je razdeljena na 8 oddelkov, celih 16 dijakov, ki so se priznali za Nemce, tako da sta prihajala na vaak oddelek po — dva Nemca! Vsi drugi učenci so bili alovanske ali italijanake narodnosti! Vzlio temu dejstvu pa se ne poučuje na tej šoli ne italijanščina ne hrvaščina, niti kakor neobvezen predmet. V Trsta pa nočejo ustanoviti niti ene same slovenske šole za tiaoče slovenskih otrok! Komu ne bi kipelo v duši iu ne vrela kri po žilah?!